48
Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Delegaciji v Peštu ste 6. dne t. m. končale svoje delovanje; državni kancelar Beust jima je rekel, naj le veseli greste domu, kajti pogled v v nanje zadeve kaže na „lepo vreme". Da pa grof Beust ni mojster v prerokovanji, to nas žalibog že mnoge skušnje učijo. Gotovo je on najbolj „židane volje" zapustil Pest, kajti tisti hudi viharji, ki so se po govoricah in časnikih vlekli nad glavo njegovo, predno se je zborovanje delegacij pričelo, zavlekli so se — in Beust zopet trdno sedi na kancelarskem stolu. Žugali so mu namreč poslanci dunajske in ogerske delegacije z hudimi napadi; al odbil je oboje, kajti izpričal se jima je za čistega ustavoverca in velikega prijatla Pru-sije, in s tem si je pridobil srca Magjarov in dunajskih liberalcev, posebno pa dr. Giskro in dr. Herbsta si tako prikupil, da sope t pokajo glasovi, da oba ta moža, čeravno sta že enkrat Avstrijo blizo do propada pritirala, utegneta sopet ministra postati. Ako se to zgodi, potem je resnica to, da v Avstriji ni nič nemogoče! — O delegacijah se je tudi mnogo govorilo, kako ste si navskriž v svojih sklepih in da se ne bote
z lepo poravnale; tudi to so bile prazne besede, — tako gladko ste se pobotale v vsem, da še skupnega zborovanja ni treba bilo, — pri temu pa je 80 milijonov dolgd pri dunajski banki smuknilo v blagajnico naših državnih dolgov, namesti da bi se bili vpisali v bukve centralne državne blagajnice, ki se imajo napraviti. Magjari so tedaj povsod zmagonosni! — Državni zbor dunajski se gotovo skliče še ta mesec, in to že zavoljo potrebnega sklepa o prihodnjih davkih,, ker je ministerstvo le do konca tega meseca dobilo oblast pobirati davke po dozdanji meri. — Na Francoskem so se začele prav hude zmešnjave, ker oni del vlade, ki je v Bordo-u in kteri je Gambetta na čelu, nikakor ni zadovoljen s tem, kar dela oni del vlade, ki je v Parizu in kteri je Favre na čelu. F a vre je za to, da pridejo Francozi do mini, G a Hibe tti pa je še zmirom geslo: „ne vdajmo se!" Da bi Francozi še mogli boj nadaljevati, ni mogoče, kajti 400.000 Francozov imajo Nemci vjetih, 180.000 jih je v Parizu zaprtih, 80.000 pa jih je čez švicarsko mejo stopilo in ondi orožje položilo, — v tem številu pa ni še tistih, ki so smrt storili na bojišču, in gotovo je teh veliko število, vsaj tudi nemška armada šteje čez 70.000 mrtvih. Al prežalostno bode to, ako se med Francozi samimi vname razpor in bode, kar je Bis-mark že požugal, pruska vlada začasno vlado posadila v Pariz. Francosko-nemške homatije po takem še niso pri kraji, in Bog vedi, kaj še pride iz notranjih prekucij francoskih.
Najnovejša novica nam dohaja ravno, ko imajo „Novice" se natiskovati, namreč ta, da lastnoročno pismo cesarjevo od 6. dne t. m. imenuje grofa Karoia Hohenwarta za predsednika ministerstva in za ministra notranjih oprav, dr. Habietinek-a za ministra pravosodja, Holzgethan-a za finančnega ministra, dr. Schaffle-a za kupčijskega ministra in voditelja ministerstva kmetijskega, dr. Jireček-a za ministra nauka in bogočastja, generalmajorja Scholl-a pa za ministra deželne brambe. — „Wiener Zeitg." vže tudi prinaša program novega ministerstva, o kterem hočemo pregovoriti prihodnjič.