utlt«lj»kl TOVARIŠ. List za šolo in dom. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol letal gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo. List 9. V Ljubljani, 1. maja 1876. Tečaj XVI. Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli. VII. Vezana toplota pri hlapenji. L j ud. Zadnjič sem vam povedal, da se voda spreminja v paro ali sopuh in da se pri hlapenji sopar dela le na poveršji kapljine, pri parenji pa notri v kapljini. Kaj pa zapazimo po letu, kadar o hudi vročini nekoliko časa dežuje, ali je še tako hudo vroče? Učen. Zrak se v hudi vročini po dežji nekoliko ohladi, kar časih prav dobro de. Zakaj pa res po dežji hladneje postane? Ljud. Kaj ne, pota pa tudi druge stvari, ki jih je dež pomočil, se v vročini kmalo posušijo, — to je — voda se je spremenila v sopar. Kadar se pa voda spreminja v sopar, tudi veže toploto, kakor če se terdna telesa topijo, in to toploto odtegne zraku, zrak zgubi nekoliko svoje toplote in zato postane hladncji. Da se tudi pri parenji veže toplota, tega se lahko prepričamo. Če napolnimo posodo z vodo, jo pristavimo k ognju, v vodo pa vtaknemo toplomer, vidimo, da se živo srebro vzdiguje le toliko časa, da začne voda vreti, potlej pa ostane na enem mestu, se ne vzdigne več, naj še tako kurimo, naj voda še tako močno vre. Vsa toplota, ki se vreli vodi dovaža, le stori, da se voda spreminja v sopar — toda temperatura vode (v odperti posodi) še ne zvikša. Tudi pri parenji toraj se veže toplota. Učen. Ali nič ne pomaga, da bi bila jed poprej kuhana, če se močno kuri, kadar že vrč? Ljud. Prav nič, hitrejše vrenje mesa ali krompirja ne bo poprej skuhalo, le voda bo hitrejše izparela, če bi se na to ozir jemalo, bi se lahko veliko derv prihranilo. Da voda le vre, če prav počasi, se jedilo v nji ravno tako kuha, kakor če bi prav hitro vrela. Učen. Imajo pa naš oče prav, ko se večkrat kregajo, da v kuhinji preveč derv požgejo. Mati pa se hudujejo, da morajo s sirovimi dervimi kuriti in pravijo, da naj jih drugikrat poprej pripravijo, da se posuše, potem jih bodo polovico manj potratili. Zakaj pa mokri les manj gorkote daje, kakor suhi? L j ud. Mokri les se teže j vname, ker ima veliko vode v sebi, toraj se veliko toplote izgubi za to, da se voda izpari, mnogo toplote vežejo pari. Les se še le potem yneti zamore, kadar se je posušil, ali kadar je voda v podobi sopara izpuhtela. Mokri les toraj večje vročine potrebuje, predno se toliko ogreje, da se zamore vneti, pa tudi, kadar gori, se mokrota, ki je v najmanjših luknicah, vedno izhlapuje in v to izpa-rčnje potrebne toplote jemlje zraku, in ravno zato daje manj gorkote. — Ali bi mi mogli zdaj vi sami razložiti, zakaj se vino po letu v najhujši vročini ohrani hladno, če se okoli steklenice ovijejo mokre rute? Učen. Mislim, da zdaj razumemo, če se mokre rute okoli steklenice ovijajo, se bo voda iz rut izhlapila pri hudi vročini. Kadar pa se voda spreminja v paro, veže toploto, in to odvzame bližnji okolici, toraj steklenici, in ta vinu v njej, — zato vino ostane hladno, ker se mu vedno toplota odteguje. L j ud. Tako je. Da voda pri hlapenji veže toplote, je tudi za ohranenje zdravja po letu pri hudi vročini kaj potrebno in koristno. Učen. Kako je to? L j ud. Naše telo ima svojo lastno toploto; kri, ktera se po vseh žilicah preliva, vse telo ogreva. Navadna ali normalna toplota kervi pa je 37-5° C. Ta temperatura kervi je ravno pravšina, da se dobro počutimo. Nikakor se pa toplota kervi čez 1-5° C. zvikšati (pa tudi znižati) ne sme, sicer bi bilo zdravje in življenje v veliki nevarnosti. Kadar po letu pri prav hudi vročini na polju delate in kadar solnce kaj močno pripeka, bi se morala tudi kri bolj razgreti in nakopali bi si gotovo nevarno bolezen — pa glejte, zdaj se začnete hudo potiti, po obrazu tečejo vodene kapljice, roke so vse mokre, po vsem životu se vas obleka derži, in ravno to je dobro — kajti pot se spreminja v sopar, in pri tej spremembi veže veliko toplote, ktero odtegne koži in telo se ohladi. Pri tem izhlapenji potu se telesu toliko toplote odvzame, da se kri v normalni toploti ohrani. Učen. Na to pa še nikdar nisim mislil, da pot hladi. Včasih pa je vendar nesterpljivo vroče, akoravno se človek še tako poti, posebno takrat, kadar je, kakor pravimo, hudo soparno. L j ud. Res je, kadar je hudo soparno, nas tudi pot ne ohladi, toda zakaj pa ne? Kadar je soparno, to je, kadar je zrak s soparom nasiten, takrat se tudi pot ne more izhlapiti, ker zrak več sopara De sprejema, toraj občutimo hujšo vročino, kakor kadar je zrak suh, da se pot lahko hitro v sopar spreminja. Posebno takrat kaj prijetno hladno postane, ko veter nekoliko pihlja, ker veter hitro sopar odnese in pot se tolikanj hitreje sušiti zamore. Zdaj pa še eno vprašanje, ktero pa vi morate rešiti. Zakaj tudi po letu občutimo mraz, ko pridemo iz kopeli, ali če roko v vodo pomočimo, potem pa jo deržimo na prostem zraku? Učen. Zato, ker voda tačas, ko začne izhlapovati veliko toplote veže, in to životu odteguje, ker se to hitro godi, truplo nima časa, da bi tako naglo nadomestilo toploto, ki se koži od znotraj jemlje. Ljud. Dobro! Še na drug prikazek vas pri tej priliki opomnim. Če se truplo od zunaj prav hitro ohladi, na pr. če se z merzlo vodo polije, ali pa, če skočimo v vodo, takrat prav hitro in globoko sopsti začnemo, pojemamo. Zakaj ? Da je naše telo gorko, to stori sopenje. Če se pa telesu pri polivanji z merzlo vodo več toplote odvzame, kakor pri navadni gorkoti, začnemo hitreje sopsti, da si s hitrejim in globokejim dihanjem zgubo nadomestimo. — Ali je zdravo, če smo v premočeni obleki? Učen. Ni zdravo, lahko se prehladimo, ker voda v mokri obleki izhlapuje, veliko toplote veže in to, truplu odteguje. Ljud. Dobro! V mokri obleki čutimo nekako merzlotč, kar samo na sebi ni ravno tako hudo, pa tako prehlajenje ima lahko za prihod-njost slabe nasledke za zdravje, če se kdo preobleči ne more, se pred prehlajenjem saj nekoliko obvaruje, če se v mokri obleki prav hitro giblje in dela, da se od znotraj zguba toplote nadomesti, nikakor pa ne sme na hladnem ali celo na prepihu mirno sedeti. Učen. Prav lepa hvala! danes smo slišali prav zanimive in pod-učljive reči. Otec Marko Pohlin. VII. Iz dosedanjega opisovanja spozna lahko vsak, kako je pisaril Marko latinski, nemški, slovenski, in tudi že, kolike vrednosti je bilo njegovo jezikoslovje. Vendar naj se vsaj v nekterih zgledih še pokaže, kako je počenjal s pravico, ktero je podedoval po pervem očetu Adamu, in kako je po svoji dobromušnosti stvarem koval imena ter posnemal časih nepristojno izraze po druzih največ čeških knjigah. Tu malu Besedishe treh jefikov 1. 1782 na pr. ima (toda v sedanjem pravopisji): A m grem angehen attinet; amuzamem se sich 9* annehmen defendere; ankeršt chirurgisches Instrument, Antichrist angi-strum, Antichriftus; anca Bedingnifs conditio, moje ance meines Standes meae conditionis; arreč Ursache, Ursprung causa, origo; aržat Sack saccus. Barle, na barle auf den Schein apparenter; bašti traun sane, profecto; bavd Falte plica; bergamačka Murmelthier mus alpinus; besaga Satteltasche hippopera; besediše Wörterbuch dictionarium; besedniše Katheder d. Rechtsgelehrten cathedra advocatorum; besedorečnost Wohlre-denheit rhetorica, eloquentia; bezlaj Flüchtling, Bezoarsteinn fugitivus, bezoar; birtah Vortuch, Schurz praecinctorium; blek Fleck commissura; Božak Jupiter; bradinstvu männliches Alter pubertas; buquestiskavc Buchdrucker typographus; buroviž, burovizda Burgermeister consul; bu-rovž Pollarstern Stella polaris; burovske kola Heerwagen ursa major; butara Bürde onus. Da framenta ganz und gar ad minimum usque; derpavsam se heftig kratzen scabere, scalpitare; deržaja Gebieth ditio; dešter zart, artig bellus, tener; dijanu je z' nami es ist geschehen actum est; doli-devam wiederlegen refutare; dolipisk Abschrift, Kopie antigraphum; do-liudarem abschlagen abnegare, denegare; dvohomim zweifeln ambigere; dušepust Zügen agonia. Ebčhtneca Maria Verkündigung festum Annuntiationis B. V. M.; Efa pod komunam freches Weib mulier dissoluta; ernem wenden vertere; erzeg Kriegsheer exercitus. Fajmaštr Pfarrer parochus; fajn, falenga, faler; falot Trofsbube calo; favd, facanekel; fefla Schnattergans garrula; fehtam, ferbegam se; fer-kolin Stutzer, ein kleiner Knab ostentator, parvulus; fermažia Malvasierwein vinum Malvaticum; figamož feiger Mann vir infidus; fingrat, firenk, firšt, fletn, flis, flisk, foglovž, folk, fovš, fovšija, fraj; frata mene es mifslingt mir non succedit; friškovc Richtplatz f. Weibspersonen locus supplicii; friien, fundament; furbaria Hinterlist vafrities. Gabreje Buchwald populetum; gantnar Weingerüst cantherius; garbin Nordwind africus; glagole hohe Schule universitas, academia; gla-golitske, glagolske von der hohen Schule academicus; glih, gmah, gnada; goderneca Murmelthier mus alpinus; governam, govt; gratam werden, gerathen fieri, uberius provenire, succedere: Gromač Jupiter deus tonans; Gruden Christmonat, December, Saturnus. Hamba Hohn ludibrium; haramoč Heyduck pedes Ungaricus; hi-rangel Erzengel archangelus; hiroškof archiepiscopus; hlačam in Pumphosen einhergehen braccatus incedere; hostelnek Haynpriester sacrificulus; hud böfs, zerriffen malus, lacer. Jaku jem, -kuvati bejahen affirmo, annuere; jakuvavc Jaherr as-sentator; javla se ist herauszunehmen colligitur; ihtiti se hegetzen singulare; imenavednost ethymologia; irperge. Kanduht Leiche funus; kazin, kazine Zeigefinger index; ker-stirna Taufstein baptisterium; klublivost, klubu Trotz, Unwillen disgra-tiae; kniž Graf coraes; koinatia verwirrte Dinge negotia varia, tricae; kozapersk Weinmonat october; kožarje Geishirtendorf capretum; koseze Wiesmähde pratum messorium; koštomaja der Türken Paradies regnum milleuarium; Kröde, eta Aeskulap idolum Slavorum; kšaft, — ujem te-stamentum, testor; kumram se, kunšt, kuštr. Larma Lärm tumultus; lesasuk Drechseier torneator; lešerba Bauernampel lucerna; lih, lihkar, likof; limbar Lilie lilium, Limbarska gora; lintvern; listmarn, listmarnek schriftverständig, Student, Rechtsgelehrter legis peritus; lokovž, lubnu Lustgarten, Tempe; ludvina Nation natio; lukovea Sternwarte specula; lustovž Lusthaus pergula; likeb Schenk pincerna. Mahtikast Hoheit altitudo, majestas; majoleka Porcellangeschirr vas fictile pictum uti Faenticum; makäve Taucher intinetor; markec, markove Marggraf marchio; marovt Student studiosus; mejstanos Burgermeister consul; menihovše Kloster monasterium; mevža zaghaft for-midolosus; mirkuca Äff simia; mirkucin Waldteufel aegipan; mirčun Messer, Viesierer; mitje Wucher, Zins census, foenus; modrina gelehrte Gesellschaft academia; modriše hohe Schule; modrica Musa; modroreč-nek Wohlredner rhetor; mojškra Zofe, Kammerjungfer abra, cameraria; mordrir Mörder homicida; mrakanos Abendstern hesperus. Nabore,-ta Unterjochter subjugatus; nadega Hoffnung, Erwartung, Unruhe expectatio, spes, inquietudo; nagelnove žebice Gewürznägel clavi aromatici; nahdam nachgeben cedere; nebahlad Wetterleichten corrus-catio; nemškuta deutsches Frauenzimmer germana; nergam anschnarchen invehi in aliquem; nešterc, nečminer, nigdarsit, ništermejn; novaštvu erstes Schulrecht tyrocinium; nove nummus ungaricus. Obahtnek März martius; obora Thiergarten vividarium; obraz-nekar Bildhauer' sculptor; obstretna Mondeshof atmosphaera; Odamov kerhl Adamsapfel glandula gutturis; offernažnost Ausstaffirung adornatio; ogrilea Steinöl naphtha; okmaštr Hofmeister aulae praefectus; okroždel, -na Cirkel circulus; okulipernesem herumtragen, umbringen circum-ferre, enecare; opprežnek Propst praeses, praefectus; oslovšena Versammlung ungelehrter Leute rudium faex; osujak Merz Monat martius; očina priča Augenzeuge oculatus testis. Pa dar Bader balneator; paglovc, -ovček Zwerg, Edelknab na-nus, ephebus; pametva Unschuldiger Kinder Tag festum ss. Innocentium; paramuc ein 5. köpfiger Abgott idolum Slavorum; peklenc Höllengott Pluto; perečogn St. Anton Feuer, heiffer Brand pustulae gangraena; per-gacia Elixier laxativum; pod koš pojdem ich werde sterben moriar; pod-viz Anweiser, antescholanus; poltar Fischkasten cista piscatoria; pomirkač Aufseher animadversor; porčehn Chor in der Kirche ambo, chorus; po-tepenu pismu abschlägige Antwort repulsa; prekaste oči übersichtig lus-ciosus, myops; preža Schauspiel comoedia; prosenc Janus, Jänner; Pro-ve, -ta Vulcanus; pijanu ureme volle Metten ebriorum clamores; piti po soncu in die Runde trinken circum libare saluti. Quädar alter Schlesier Quadus, Silesita; qvanta lyrisch Gedicht, Märchen aeolium Carmen, anilis fabula; qvartavc, -tač, -topirc foliorum lusor; qvantač, qvasovc, -ovnek ineptus orator. Radagost Idolum Slavorum, Mars; ratam p. gratam ; ratne gospud Rathsherr senator; režimbaba Mutterkraut matricaria; rezvada, rezum n. razum; rečnik Redner orator; rinam iz smertjo mit dem Tode ringen agonizare; risanca gezogenes Rohr sclopus diductus; ris Leopard, risena Pantherthier; Rožlin Stadt Agram urbs Zagrabia, Sigmarswurz alcea. Saj ovc Cyclops; zamejstanos Burgermeister consul; samurogač Einhorn monoceros; zapavčnek Zeigefinger index; zapertje tega trupla adiarrhea; zaplečnek Laquay pedissequus; za zlo gorivzamem übel aufnehmen maligne interpretari; zavetnu dete an Kindesftatt angenommen adoptivus; zbornik Churfürst elector; zbroja Rüstung armatura,- Selän Mercurius; serbat, serbatje Göttergetränk nectar; šafti kaum, schwerlich vix, difficulter; šap šapel Hirnbindel Corona frontis; židane volje wohl auf, gutes Muthes bonae voluntatis; šircejte! širckejte potztausent eja, age; žlaferneca Ohrfeige colaphus; Šmarn dan Frauentag Marianus dies, — križ Himmelskreuz constellatio, Kreuzwurz pappus, — slak Polleykraut glechona; špižirna Speisekasten penus; šravf, šrunf, štavt, štiftenga, štima, štrafenga; štritentga; žvergoliše Orgel Organum; Ziba Venus,- skezä genug seyn sufficere; skuz hoja Durchgang transitus; slapot, slapotstvu legatus, le-gatio; slavka Austern ostrea, Slavkovje Stadt Austerlitz Slaucovium; znoj Schweiss, doch nicht von der Wärme, sudor ex angore, desiderio; spe-vorečnek Poet, Dichter poeta; spisirna Kanzley cancellaria; starostnik Graf comes; sveta peta Bethschwester tertiaria; zvik Gebrauch usus. Tabore, -eta Vestungskommandant castellanus; tarout Quäler afflic-tor, tortor; tažnik Tröster; tekmenik Eiferer aemulator; teme, -na Grund) Wirbel auf dem Kopfe basis, pinnaculum, vertex; tepežkam frisch u. gesund geben, aufkindeln virgam offerre in festo Innocentium; terma Schedel durum caput; Tork Dienstag, dies Martis Mars; torka Kriegsgöttin Bel-lona; tranča Bütelhaus custodia publica; Triglav Götz Diana; Trojaci Dominica Trinitatis. Vajd, vaj d a Pfleger praetor; uhule, -ta Pedant vanus osten-tator; visokošolc Theologus, academicus; umejsk medium, brez umejska unmittelbar, iz umejskam mittelbar; vojska černa allgemeiner Aufstand rebellio; vonuzetje, vonuzetk Ausnahm exemptio; usačihernost Gemeinde, Universität; ušafanje Beschaffenheit affectio; učenust v' pameti theoria, v' dijanju praxis; ußirna Lehrstube musaeum; wodicijes Igel erinaceus; wo-gataj reicher Mann dives, praepotens; wytes Ritter Held, — cirqven Tempelherr. Caf Gerichtsdiener apparitor, lictor; cakr Gemeinschaft commercium, v' cakr hodem umgehen conversari; cavfam zurückkehren regredi. — Car monarcha Russiae, Turciae; ¿asnece Zeitung nova, acta; öerig Insel Cypern; Cez ramo o ja freylich ahahe! öilezn Drath, öileznik Drath-zieher; cifa Mutterhörner; Franse, gemeines Weib, cifast, cifrast; cijaz, cijazeti langsamer Bote, hart gehen, schwer tragen; eil, cir, col; euke troll dich fort apage! — Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Naoertuje Jo s. Levičnik, učenik. ,. . Motto : „Človek se uči (Dalje.) Dokler živi." Narodska prislovi ca. Od švedske šole podajva se, dragi spremljevavec moj! v duhu čez sinje morje noter tje v daljno Ameriko, da vidiva, kako imajo ondotni narodi vravnane začetne učilnice za svojo mladino. Lastna sgrada na Dunajski svetovni razstavi kazala nam je djanski to. Predstavljala se nam je kot stavba pri tleh (ebenerdig), imela vhod ravno oh sredi, ter je bilo k levi roki (na vzhodni strani) stanovanje za učitelja; k desni (zapadni strani) pa se je nahajala šolska dvorana. Kar mi pri tej stavbi pervo ni dopadalo, bila je veliko premajhna veža, katera je komaj zaslužila to ime. Ako pridejo otroci prezgodaj v šolo (kar je na kmetih za-rad vremenskih in potnih [cestnih] razmer, še bolj pa zarad pomankanja natančnih ur prav lahko mogoče), mora jim biti šolska soba ali precej odperta, ali pa so primorani stati pred šolo pod prostim nebom, ali pa pod kapom. (Šolsko poslopje brez primerno prostorne veže se vsaj meni dozdeva precej veliko narobe!) Učna dvorana stavljala se nam je kot velik štiriogelnik pred oči, in v njo vodili so za dečke, deklice in učitelja odredjeni posebni vhodi. Vsi trije vravnani so bili ob glavni, t. j. sprednji strani, katera se je ravno v nasprotju z učilnicami naših krajev nahajala ob izhodni steni. Svit dohajal je v dvorani po visokih oknih od treh strani (od juga, severa in zapada), kar je po eni strani sicer delalo učilnico zelo prijazno in svitlo; je pa li to tudi dobro za oči, tega si jaz terditi ne upam? Za prevetrenje (Ventilazion) vravnana je bila v srednje okno na zadnji (zapadni) strani precej velika veternica. Njena konstrukcija bila je mimo naših zelo različna, in skoraj dam jaz našim pred-stvo; kajti pri nas vdarja veter in zrak neposredno na kolesce, pri ameri-kanskih — vsaj kolikor sem v njih šoli videl — vdarja pa na precej dolge in prostorne plehnate cevi, v katere dohaja zunajni zrak okol in okol po tako malih luknjicah, kakor jih vidimo pri nas pri koncih onih kro-pilnic, s katerimi se prilija cvetkam. Tudi to mi ni dopadalo, da za-klopnica ni bila vravnana v verhnjo, ampak v spodnjo šipo okna. — Sprednja vzvišena stran šolske dvorane kazala nam je vse ono, kar smo navajeni videti v modernih šolah: učiteljevo katedro, harmonium, zemeljsko oblo in potrebne table; — ostale stene okrog in okrog bile so poopete z raznoverstnimi slikami za kazavni poduk, z zemljevidi, s predložki za risanje (Zeichenvorlagen) in z drugimi enakimi šolskimi stvarmi. Zmed šolskega orodja dopadal mi je skoraj najbolj stroj za računstvo z drobci, in razpostavljene otroške tablice za pisanje, računstvo ali pa risanje. Stroj za računstvo z drobci zdel se mi je za to pripraven, ker je bil bolj majhen, in tedaj lahko prenesljiv. Imel je na spodnjem koncu ročnik (deržalo); toraj ga med ukom učitelj lahko derži v roki, razkazuje na vse strani, in pride z njim povoljno k vsakemu otroku v neposredno bližavo; ali pa jim ga tudi celo lahko v roke da, da manipulirajo sami po potrebi z njim. Tudi pisalne in računske tablice bile so mi zelo všeč, in skoraj da sem jim dal predstvo pred vsem, kar sem v tej šoli videl. Bile so kamnite s precej širokimi lesenimi belkastimi okviri; — v okvire pa so bili vtisnjeni (eingepresst) na obeh straneh s černo barvo: mala in velika abeceda; številke; in tudi nekoliko lahkejših čert in slik za risanje. Vsled te naredbe imajo otroci s tablico združeno koj tudi vodilo za uk v pisanji, računstvu in risanji, — stvar, katera je bila vsaj meni čisto nova, pa močno všeč, ter videla se mi vredna posneme. — (Gotovo!) Klopi (pruke) so bile, kakor v švedski šoli, za vsakega učenca posebej vravnane, mimo unih pa še toliko bolj elegantne, ker je bilo pri teh, razven lesenega sedeža in verhne police pri berilnjaku (Pult), vse drugo iz vlitega železa (grodeljna) narejeno. Sedežna polica je bila, kakor pri švedskih prukah, tako vravnana, da se je po skrivni mehaniki sama navpično kviško vzdignila, kadar je na nji sedeči gori vstajal. Ker so bile klopi mimo švedskih še nekako bolj prostorne, in je bil tudi prostor med njimi nekoliko večji, ima v takih šolah mladina dovolj zlož-nosti za povoljno kretanje in za telovadbo, pa je tudi manj motjena, ako mora duševno delovati. Ob enem ima pa učitelj priliko, povoljno vsakemu učencu blizo priti, njegova dela opazovati itd. Kjer je dosti prostora in le malo učencev, in kjer je — kar je, se ve, povsod glavna stvar in pervi fakfor: dovolj cvenka! so pač taki stoli „non plus ultra"; — za šole po kmetih vendar, kjer prostora primanjkuje, otrok pa je na kupe in zraven tega denarja ali le malo, ali celo nič, bi bilo kaj tacega v vsakem oziru — potrata. Ni namreč vsaka stvar za vsaki kraj. — Za shranjevanje zgornje obleke, pokrival, dežnikov in enakih stvari priredjena je bila na zadnji strani šolske dvorane nalašč sobica, kamor se vse take stvari med šolskim ukom shranjujejo. Kaj tacega je toliko bolj praktično, ker se z mokro obleko, s klobuki, dežniki itd. prinaša veliko vlage in slabih soparov v šolske sobe; — ako se pa take reči v odpertih vežah morajo puščati, imajo malopridni ljudje priliko, kazati djanski, kako razumevajo diferenco med „mojim in tvojim". Potepuhom služi namreč marsikaj za „dober dan!" Da bi bil tudi po stanovališču amerikanskih gg. sobratov rad sti-koval in pregledoval, kaj je morda v njih nam Evropejcem videti znamenitega, tega mi ni treba posebej praviti, ker častiti gg. bravci mojo slabo stran, veliko radovednost namreč, menda po večjem že poznajo. Ker pa so bili vsi dotični prostori zaperti, zadovoljen sem mogel biti s tem, kar sem v šolski dvorani videl in ravnokar poveršno popisal. (D. prih.) Šolarska knjižnica, v. 23. Podučne povesti, spisal v laškem jeziku Frančišek Soave, ali povesti H. Parea ino L, Bramiera, poslovenil Štefan Kocian-čič. Drugi natis. (S 6 podobami.) V Gorici, natisnil in založil Paternolli 1870. To je naslov 325 strani debelej knjigi v osmerki, okinčanej se šestimi lepimi lesorezi. Ako človek čita naslov omenjene knjige in dobi knjigo v roke, da jo vidi po vnanjem njenem licu, mislil bi, da je nij boljše in primernejše knjige za učečo se slovensko mladino, nego je ta po gosp. Kociančiču iz laškega na slovensko preložena knjiga. Ali motil bi se, kdor bi kaj tacega mislil, ker knjiga je pisana bolj za odrasle ljudi, jezik je zelo okoren in zastaran in vrhu tega mrgoli tiskarskih po-greškov. Mi ne umejemo, kako je ta knjiga v drugem natisu in še celo pred petimi leti zagledala beli dan. Dandanes bi se vendar moglo gledati na to, da se piše v pravilnem in gladkem slovenskem jeziku, ne pa v onem zastaranem, ki smo ga pisali pred 30. leti. Dalje naj vsak založnik gleda na to, da je knjiga prosta tiskarskih pogreškov, sicer ta-cih knjig, ki mrgole nerazumljivih in neprebavljivih besed, ne moremo priporočati slovenskej mladini. — Knjiga je razdeljena na tri dele, ki obsegajo povesti Frančiška Soaveta, ter ima na konci še poseben pri stave k, obsegajoč povesti H. Parea in Lojzeta Bramierija. Knjigo bi treba vso predelati, predno bi jo smeli priporočati ljudstvu v ta namen, da se iz nje uči lepih zgledov v svojem milem materinem jeziku. Te knjige tedaj ne nasvetujemo za šolarske knjižnice, k večjemu bi jo priporočali (a to samo zaradi tega, da se razpeča) farnim knjižnicam za bolj odraslo, manj izobraženo ljudstvo. — Dobiva se pri bukvarji Jan. Giontinitu v Ljubljani in stoji 50 kr. 24. Stric Tomaž ali življenje zamorcev v Ameriki od Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. (S 6 podobami.) V Celovcu 1853. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon. Cena mehko vezanim 30 kr., za premije 40 kr. Ta knjižica opisuje na 155 straneh prežalostno stanje zamorcev v Ameriki. Opisuje njihovo sužnost, njihove britkosti in terpljenja, a vse to v prav prijetnej in mikavnej povesti. Knjižica ima 6 prav ličnih podob, jezik je še precej gladek in razumljiv. Ker nam je do tega, da se naša mladina soznani tudi z inostranimi prebivalci in še posebno, da do-bode pojem o onej krutej sužnosti ali robovanju, v katerem še dandenes živi toliko nesrečnih ljudi v zedinjenih državah severne Amerike; a v tej knjigi je z živimi barvami naslikano pomilovanja vredno stanje sužnih zamorcev v vseh razlikah njihovega življenja, njih ljubezen in udanost do svojih; potem tudi, kako je kupujejo in prodajajo, lovijo in grozovito terpinčijo. — To knjižico je spisala neka Angležkinja po imenu Beher Stowe. Knjižica je bila v kratkem v vse bolj znamenite jezike prestavljena in na tisoče iztiskov mej ljudstvo razširjena. In tako jo imamo tudi v našem milem domačem jeziku. Priporočamo jo prav živo vsem šolarskim knjižnicam, a to tem bolj, ker čujemo, da je nij več mnogo odtiskov. Kdor jo hoče imeti, naj se podviza. Dobiva se tudi pri bukvarji Jan. Giontinitu v Ljubljani. 25. Postojnska jama. Popisal dr. E. II. Costa. V Ljubljani 1863. Založil Janez Giontini. Cena 10 kr. O tej knjižici nam nij treba mnogo govoriti, ker se uže sama priporoča, ako pomislimo, da popisuje največjo znamenitost v našej deželi. Žalostno bi le bilo, ako bi je ne imela vsaka šolarska knjižnica. Tudi učitelju je dober učni pripomoček v rokah, kadar mu je treba, da otrokom kaj več pove o Postojnskej jami, nego li se bere v naših šolskih berilih. Knjižica ima 48 strani v 8° . Spredaj ima krasen jeklorez postojnske jame, a, zadej je priložen izvrstno izdelan črtež vseh njenih razdelkov, katerega je načrtal Pavel Eunike, civilen zemljemerec 1863. leta. Učitelji! podvizajte se, da tudi to knjižico prej ko mogoče spravite v zbirko za svoje bodoče slovenske gospode in gospodarje! 26. Violice. Zbirka prijetnih povest in kratkočasnic podučnega in pobožnega zapopadka za mlade in stare. V Ljubljani. Založil Janez Giontini. Cena 12 kr. Ta knjižica nij nič druzega, nego odlomek iz nekdanjega „Koledarja za Slovence", ki je v letih 1855, 1856, 1857 in 1858 izhajal v Ljubljani Knjižica, ki jo imamo danes pred seboj, ima spredaj lepo podobo Ter- novske cerkve v Ljubljani. Na 24 straneh v 8° obsega: Kratek gospodarski koledar, to je opravila vsacega mesca; Popis Trnovske cerkve v Ljubljani; Božič, povest; Venec domačih pesmic; Različne drobnosti. — Ker je knjižica dober kup, nemarno nič zoper to, ako se tudi ta vversti v zbirko slovenskej mladini primernih knjižnic. 27. Aliazver večni popotuik. Pravljica. Poleg nemškega. Četrti natis. V Ljubljani 1809. Založil Jan. Giontini. Cena 5 kr. Obče znana in popolnoma nedolžna legenda, ki jo naše priprosto slovensko ljudstvo zelo rado čita, kar se razvidi uže iz tega, da je bilo četrtega natisa potreba. Knjižica ima 24 strani v 8° in je dober kup, zatorej naj se sprejme v knjižnico. 29. Bojtek, ali pravljica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasilo branje. V Ljubljani 1859. V založbi in na prodaj pri Jan. Giontinitu, bukvarji. Cena 10 kr. To je majhena knjižica v 16°, ki popisuje na 32 straneh zvestobo Bojtekove žene, nekega izmišljenega viteza ali kali, ki je šel nekam tja v sveto deželo, pa je bil menda tam od nevernikov vjet, v drevo vprežen in je moral orati, kakor neumna živina. — Ker ta knjižica nema čisto nič poučnega za nežno slovensko mladino, pa otroci tudi še ne vedo ničesar o ženskej zvestobi, ne moremo jo priporočati za šolarske knjižnice. Bero naj jo rajše odraščeni ljudje, možki in ženske brez razločka, škodovati jim nič ne more, tedaj v farne bukvarnice ž njol Dopisi in novice. Iz Notranjskega. Okrajna učit. konferencija v Cerknici 6. in 7. marcija t. 1. (Konec.) Po razgovoru o splošnih zadevah učnih načertov pričela se je debata o posameznih disciplinah. a) Zastran religije sicer konferenciji ne gre pravica, delati kake sklepe, vendar se občna želja izreka, da bi se na vseh šolah opustilo posebno podu-čevanje v kerščanskem nauku, to je pripravljanje za sprejem svetih zakramentov, kakor je že na 5 ljudskih šolah na korist redni hoji v šolo in disciplini vpeljano. Da bi se to po postavni poti veljavno dognalo, naj bi slavni c. k. dež. šolski svet stopil v zvezo s prečastitim knezoškofijstvom. Konferencija meni, da je le-tam edino pravo mesto šolstvo glede zakona vrediti v smislu § 5. derž. šl. postave 14. maja 1869. Tako kočljivo (delikatno) stvar, kakor je podučevanje v veronauku naj določi višja cerkvena in deželna šolska oblast in potrebno ukrene. Osebni nazori o tem, »kedaj, koliko in kako« se mora veronauk deliti, naj ne bodo merodajavni, ker na ta način se provzrokuje naj več zmešnjav, zdražb in razpertij, katerih so učitelji radi ali neradi največ deležni. b) Nauk o jeziku naj se v ljudski šoli, kar najbolj mogoče, marljivo goji. če tudi tvarina o jezikoznanstvu naklada enorazrednicam preobilo bremena, vendar naj se vse stori, kar mladino more napeljati do samostalnega izobraže- vanja. Deca naj se nauči dobro citati, ker tako dobiva veselje do knjig in berila. Šole še niso naredile učenjakov, ampak lastna pridnost. Učenik naj pa tudi popolno pravilno govori in naj deco na to napeljuje. Priporoča se: zgodnjo narekovanje, spisovanje na pamet, raba ločil. Na nižih stopinjah naj se slovnica uči brez pravil, a praktično in v zgledih. c) Glede računstva zbor večinoma izreka: v 1. oddelku I. razreda nikakor ni mogoče zmagati tvarine, to je številjenja do 20. Temeljito se navadi deca na 1. stopinji številjenja do 10 v enem letu. Kjer je šolstvo in hoja v šolo dobro uredjena, tam je moč pri pervencih storiti tudi toliko več, kolikor razmere dopuščajo. Tudi računice so sedaj na novo priredjene. Preden bode imela mladina knjižice enega in istega natisa, minulo bode še 5 let. V tej prehodni dobi bode toraj jako težko v smislu načertov delovati in doseči določeni smoter. d) O re ali j ah naj se v ljudski šoli predava toliko, kolikor je moč pri po-mankanji učnih sredstev in pri slabih šolskih knjigah. Jako koristne so realistične vede, a ni še dosti, da učitelj zna razlagati jih na dolgo in široko, temeljit» in razumljivo, a skerbeti je tudi, da učenci predavano razumo in taisto stanovitno v spomin vtisnejo. Brez pogostnega ponavljanja pa, in poleg sedanjih šolskih knjig, ki se v nobenem oziru ne vjemajo z učnimi določbami ni moč tega doseči tako, ba bi ne bilo na škodo drugim disciplinam. Zbor želi tudi pomočnih knjig za učitelje, samo vprašanja: »kdo jih bode sestavil?« tega ne more rešiti. Sklenivši ta razgovor se je zapela že tolikrat premlačena pesem! Da bi vendar . . . .? e) Smoter lepopis nega nauka je dosegljiv, zato se ni nič ugovaijalo določbam učnega načerta. — Priporočevali so se podkladki za lego, ker le poleg teh je moč doseči enakomerno pisavo. Lepopisje brez analize, razlaganja, pri-merjevanja, kazanja na estetične oblike in naravnost ni vredno ničesa, ter vspehi bi bili jako slabi. Tiho pisanje in nema posnema učiteljevega predpisa je cepič, odrezan žlahnemu drevesu, ki pa ne prinaša nobenega sadu. f) Bi s al ni nauk ni pač še na oni stopinji, kakor bi bilo želeti. Krivo je temu pomankanje drazih učil, pa tudi nevednost pri praktičnem podučevanji. Tvarina, po učnih načertih risanju odmerjena, je na pervi hip res videti obila, a večletna praksa bode tudi risanje spravila v pravi tir. Potem bodo vezal ta predmet vse druge discipline v lepo celoto, zato se hočejo zborujoči deržati učnega čerteža, kar bode le mogoče. g) Tudi zastran petja ni učiteljem preveč naloženega, toraj se je treba deržati učnih določeb. h) Telovadni nauk deklicam na deželi nič kaj ne pristuje. Zoper postavne določbe, se ve, ni ugovarjati, a zbor misli, da je preobilo, dekličem nalagati še veče breme, nego dečkom. Ako je iz pedagogijskih in zdravstvenih ozirov dečkom 16 1/i ur nauka na teden več, kakor zadosti, tedaj nikakor ni opravičeno, da je nježni spol obsojen na 19 Vs ur šolanja, in to iz vzrokov, ki so bili navedeni že ob začetku konferencije. Ker so pa ročna dela dekličem v dejanskem življenji neogibno potrebna, naj se toraj telovadba za deklice zamenja z ročnimi deli, kar bi slavni c. k. deželni šol. svet blagovolil urediti vsaj za čas prihodnje dobe. Verhutega pa niedna šola nima telovadišča, niti drugih priprav za telovajo; šolske izbe ne dopuščajo izverševati še malih telesnih vaj ne, ker so večidel »kurnjaki.« 2. Stan okrajne bukvarnice. Le-ta ima 237 knjig. K zbirki je največ pripomogel ranjki gosp. pl. Kutkovski, c. k. komisar, sicer je tudi bukvar- niča dobila od 7 dobrotnikov nekaj knjig. Nakupile so se tudi učne knjige, ki jih rabijo na c. k. učiteljišču v Ljubljani, in te iz podpore blagajnice c. k. okrajnega 61. sveta — v znesku 60 gl. Zbor izreka hvalo! 3. Nadaljevalno šolo, kakoršna je sedaj, obsoja zbor na »germado«, ker je neplodna, ker nima učencev, in ako jih ima. so različno izšolani, ali prav nič, ali prav dobro. Mladina nima niti knjig, niti druzih učil .... 4. Volitve. V stalni odsek zbora so po listkih odbrani g. g.: Be-nedek, Poženel in Dermelj. V pregledovalca računov se volita g. g.: Bernard in Poženel z 11 glasovi. V bukvarnično komisijo se volijo g. g.: Dermelj s 13, Žvagen z 12, in Bernard z 11 gls. 5. Posameznih nasvetov naj omenimo le dvoje: a) Učitelj H. podaja zboru referat, kako naj bi bile knjige uredjene v smislu učnih načertov. b) Učitelj Z. predlaga, naj se vpelje nadzorovalna knjiga, v katero bi se vpisovalo, v kakošnem stanu je bila ljudska šola ob priliki nadzorovanja. — Zbor ne sprejme nasveta. 6. Konečno govori še nekoliko g. nadzornik v svojih opazkah o priliki nadzorovanja, ter priporoča, da naj gospodje učitelji posebno čuječe pazijo na disciplino, šolsko snago, na varčnost učnih sredstev, in da naj se trudijo po-žertvovalno za omiko mladine! — S »slavo-klici Njihovemu Veličanstvu« presvitlemu cesarju se končuje zborovanje drugi dan (7. marcija) ob 4. uri po polu dne. — Perva učna razstava v Gorici l. 1875. Poročilo razstavnega odbora. (Dalje.) Po seji je povabil g. predsednik Klodič učiteljski zbor in vse nazoče goste v razstavo (v II. nadstr.), ktera je bila po urnem, trudapolnem delovanji sosebno poslednjih dni že vsa urejena. S tem, da je vsa gospoda razstavne prostore prehodila, bila je razstava odperta. Popis razstave je prinesel »Učit. Tov.« p. 1. v listu 22. str. 348—350, tedaj letos samo to, kar smo lani prezirali. Ogledovalcev je privabila razstava vsak dan obilno, največ v nedeljo 17. oktobra (bilo jih je ta dan samo takih, ki so vstopnino plačali, 500; učiteljev brez vstopnine okoli 60). Vseh skup je bilo obiskovalcev (brez učiteljev) 2478, učiteljev čez 300 — domačih, Teržaških, tsterskih, Videmskih i. dr., ki so razstavo po 3- in večkrat ogledali. Tudi mnogo druge odlične gospode, in med njimi c. k. namestnik Njih ekscel. g. Feliks baron Pino Friedenthal-ski, iz mesta in s kmetov je po večkrat prihajalo v razstavo. Ves čas so ljudsko-šolski učitelji — v to naprošeni —• razstavo varovali ter bili občinstvu voditelji in razlagavci; drugi spet so vstopnino pobirali in imena darilcev zapisovali. Ti učitelji (po alfab. versti) so: B a j i c Ant., B e n k o Iv., CopiJož., Gallo Ant., Kumar Val., Kuršen Al., Niederkorn Ferd., Pasqual is Val., Poniž Benedikt, Sedevčič Blaž, Sternad Franc, Vo-dopivec Vinko. — Posebno pohvalo je zaslužila tudi gospodična Ant. Presel-nova (učiteljica žensk, rokodel v mestni dekl. šoli v Gorici), ki je svoje in druzih šol izdelke jako okusno sama razložila, ali urediti pomagala, in ves čas razstavo nadzorovala. Vstopnine je došlo 478 gld. 91 kr. Med osebami, katere so podarile več, ko je znesla dotičnega dne vstopnina, odlikujejo se sosebno te-le: P. n. gg. fcm. g. Iv. K. grof Coronini (10), Sam. grof Gyulaj (50), dež. šol. nadzornik Ern. dr. Gnad (5), dež. šol. nadzornik Ant. Klodič (10), Al. dr. Pajer vit. Monriva (25), župan Karol vit. Perinello (5), dvorni svetovalec Fr. baron Rechbach (10), Hektor baron Ritter-Zahony (5), Henrik baron Ritter-Zahony (10). Pervi občutek, ki ga je razstava -v ogledovalcih vzbudila, bila je o s u p-nenost; nikdo ni kaj tacega pričakoval — tudi izvedenci ne. Čudili so se obiskovalci po eni strani mnogoverstnosti reči, po drugi pa temu, da je bilo vse tako všečno razpostavljeno in urejeno. Večina reči je bila večini ljudi nova; nova reč pa tudi takih učil razstava. Sploh šolnikom in nešolnikom, starim in mladim, omikancem in neomikancem je razstava več ali manj nov svet od-perla; šolo jim kazala vso drugo, ko nekdaj. Vsem se je usilovala misel — in mnogi so jo na glas izrazovali — »Da bi bili mi kaj tacega imeli!« — »Da bi se le te lepe reči otrokom v resničen prid obernile!« Razstavcem zasebnikom se je, kar so bili razstavili, nazaj poslalo; nekteri so tudi sami prišli po svoje reči. Odposlala so se tudi ženska ročna dela. — Pisarije in risarije pa so se obderžale, da se bodo o prihodnji razstavi primerjale tedanjim šolskim izdelkom, da se razvidi napredek. — Knjigoteržcem in založnikom učnih pomočkov se je povernilo vse, razen tistih stvari, ktere je šolska oblast v principu odločila za nakup. Oberniti pa se ima v nakupovanje teh učil nek znesek (5000 gld.) od tistih 8000 gld., ki jih je deržavni zbor odmenil v podporo ljudskim šolam na Goriškem za leto 1875. Razstava bi bila ostala nedoveršena in po nekem brezvspešna, ko ne bi šolsko osebje, razstavci in občinstvo sploh izvedelo, katere razstavljenih reči so bile z ozirom na namen razstave najbolje, ktera učila so za pospeševanje ljudsko-šolskega poduka več ali manj pripravna, kateri učiteljski ali učenški izdelki kažejo kak napredek in po katerih se posamne šole ali osebe odlikujejo. Tem vprašajem odgovoriti, bila je — ne ravno lahka — naloga razstavne sodni je. Reševanja te svoje naloge se je sodnija lotila berž perve dni razstave urno in resno. Kolikor jej niso bili štirje nje odseki sami kos, iskali so si sveta in podpore pri vnanjih izvedencih; in k temu so bili pooblaščeni. Za razne razstavne razdelke so bili povabljeni ti-le p. n. gospodje: Amos (bar. Ritterjev gospodarstveni vodja), Ant. Gallo (c. k. vadnice učitelj), Franc pl. Gironcoli Steinbrunn-ski, (vel. posestnik v Vertojbi), Val. Kumar (c. k. vadnice učitelj), Teod. grof Latour (vel. posestnik v Rušic-u), Albert dr. Levi (vel. posestnik v Villanova-i, Alfred grof Manzano (c. k. okrajni komisar v Gorici). Posamni razdelki razst. sodnije ali njih poročevalci in udje so se tudi še z drugimi strokovnjaki posvetovali. — Za presodbo ženskih ročnih del so bile naprošene p. n. gospé: Jozefina Antonini, Leopoldine Ciulandi, Matilda grofinja Čoronini in Marija vit. Pajer de Monriva. Te gospé so se razdelile na 2 odseka (1. za presojevanje šivarij, 2. za pletenine in vezila). Vendar pa so slednjič vsako razsodbo vse izvedenke poterdile, in to v pričo spremljajočih jih gospodov dotičnega odseka razst. sodnije. Težavno svoje opravilo so gospé - izvedenke v primeroma kratkem času opravile, ker je njihovo čudovito bistro poznavško Oko med tisuč razstavljenimi izdelki berž tisti zadelo, ki je bil omembe in hvale vreden. Nabrano tvarino, ki je imela biti konečni razsodbi podlaga, pretresali so v mnogih sejah razdelki jury-ski in slednjič je vsakrat vse še enkrat preudarila in odobrila v občnem zboru vsa sodnija. Njene obravnave so se veršile po posebnem opravilskem redu koj od začetka osnovanem in poterjenem. Naslednji zapiski kažejo, kar je razstavna sodnija storila. Kazali A. in B. obsegate raznih založnikov učila, ki jih jury šolam, učiteljem in kupcem sploh »posebno priporoča«, ali pa le »priporoča«; kazali C. in D. obsegate imenik razstavcev (oseb, šol, zavodov i. dr.), kterim je jury glede na stvari, ki so jih razstavili, »posebno priznanje« izrekla, ali pa le »častno omembo« priznala. A. »Jury« kot učne pripomočke ljudskim in meščanskim šolam »posebno priporoča«: I. Izmed tistih, ki jih je razstavila Pichlerjeva vdova & sin na Dnnaji, naslednje: Schreiberjeve podobe za nazorni nauk. Nazorni nauk v podobah (založil Tempsky) z navodom Hermannovim. Premikalne čerke z navodom Fellnerjevim. Schubertov prirodopis rastlinstva. Hartingerjeve gljive (gobe) in strupene rastline z navodom. Patekove strupene rastline. Schreiberjeve tablice k prirodopisju. Ruprechtov atlant k prirodopisu z dodatkom Voigtlander-jevim. Herdtle-va elementarni ornamenti. Herdtle-vih 60 podob. Stielerjev atlant za šole. Kozennov atlant za ljudske šole. Kozennov atlant za meščanske šole. Kozennovi poluti (nemšk. in hervašk.) Spruner-jev zgodovinski atlant. Rhodetov zgodov. atlant. Sydow-o severno in južno Ameriko. Stulpnagel-novo Evropo. Eanz-ovo Azijo, Nemčijo, Palestino, Ameriko, Avstrijo, polutki. Woldermannovo Evropo, Afriko, Ameriko. Doležal-ega Avstrijo. Kiepert-ovo Evropo. Becker-jeve podobe k zgodovini. Markus-ove tablice zgodovinske. Armilami globus. Kellner-jeva reliefna zemljevida Avstrije in Evrope. Zinke-tov Tellurium. II. Izmed učil, ki jih je razstavil J. Giontini v Ljubljani ta-le: T o m š i č-ev nazorni nauk se slov. terminologijo. Schreiber-jeve tablice rastlinstva in živalstva. Ruprecht-ov atlant prirodopisni. Kozennov-ega atlanta za šole — Evropo, Palestino. Issleib-ov šolski atlant. Globuse v slovenskem, ital. in nemškem jeziku. Pedagogične knjige in spise za mladino. III. Od učil, ki jih je razstavilo c. kr. založništvo šolskih bukev na Dunaji: Slogovne tablice (slov. in ital.) Grandauer-jev elementarni nauk o risanji. IV. Od Tempshj-ga v Pragi. Slogovne tablice (nemške za nemške šole). Premikalne čerke se slov. navodom. Razne šolske in pomočne knjige za učitelje. V. Od tega, kar je razstavilo c. kr. žensko izobraževališče v Gorici: Krammer-jevo računsko pripravo. Cebin-ovo račun, pripravo. Frič-eve posnetke biserov. Loseke-ve kalupe gljiv (gob). VI. Od razstave A. Kreidl-na, mehanikarja v Pragi: Fizikalne in kemijske priprave za Ij. šole, 36 gld. Popolne kemijske priprave za mešč. šole. VII. Od razstave Wokulat-ove v Gorici: Snovi k Frobel-novim igram Hestermann-ove. Ruprecht-ov atlant prirodopisni. Stanovanja živali. Schottov tellurium. VIII. Klopi (šolske), ki jih je razstavil c. kr. okr. šol. svet v Gradišči, izdeluje Diblas v Gradišči. IX. Pesni iz »Vertec«-a, razst. Tomšič, učitelj v Ljubljani. X. Od razst. K. Winikar-jeve v Bernu razne knjige in Pokorny-ga knjižice (nemške in slovenske). XI. Od razst. Paternolli-eve v Gorici razn. spise za mladino pa mnogoverstne pisarske potrebščine. XII. Od razstv. Ed. Mussil-ove na Dunaji lepopisne knjižice. (Konec prihod.) — Zakaj letos ni bila Velikonoč pervo nedeljo po pomladnji polni luni (t. j. 9. aprila), ampak še le nedeljo potem, 16. aprila. — Že v pervih časih kerščanstva je bilo določeno, da ima velika noč biti vselej v nedeljo, in sicer tisto nedeljo, ki je perva po pomladnji luni, ako je pa polna luna v nedeljo, je pa velikanoč nedeljo pozneje. Pomladnja polna luna je pa tista, ki pade na 21. sušca ali perva za tem. Ta pomladnja luna se imenuje »terminus paschalis« velikonočna meja. Kedaj da nastopi pomladnja polna luna, to zvezdoznanci preštevilijo na uro, minuto in sekundo. Ker je pa po raznih krajih na zemlji tudi razen čas (dnevni), zgodi se lahko, da je na drugem kraji ne samo ura, temuč tudi dan za pomladnjo polno luno drugačen, letos je n. p. v Berolinu polna luna v sa-boto 8. aprila zvečer ob 8. uri 32. mt. in 18. skd.; v Madras (vzhodnji Indiji) v nedeljo 9. aprila zjutraj ob 12. uri 59. mt. in 40. skd.; v Bataviji 9. aprila v nedeljo zjutraj ob 2. uri 45. mt. in 56. skd.; v Melbourni (v Avstraliji) v nedeljo 9. aprila zjutraj ob 5. uri 18. mt. 37. skd. Ko bi se tedaj velikonoč po tem pravilu praznovala, bi imeli Evropejci, potem v severni in južni Ameriki velikonoč 9. aprila, Angleži pa v vzhodni Indiji in v Avstraliji, Holandci v Javi pa velikonoč 16. aprila. (Dalje pr.) — Dosedanjemu okrajnemu šolskemu nadzorniku na Tominskem, Znidarčič-u, je izreklo c. k. deželno šolsko svetovalstvo za njegovo 51etno delovanje na šolskem polji popolno priznanje (volle Anerkennung). (»Sč.«) — Nove risanke s slovenskimi napisi, ki so izišle v Pragi v založbi Felkl-na (glej Tov. 1. 7. str. 111) ima na prodaj g. Janez Giontini v Ljubljani Razpisi učiteljskih služeb. Sledeče učiteljske službe se razpisujejo: 1. Služba učitelja v Sorici z letno plačo 400 gl. in prostim stanovanjem, 2. v Zalilogu z letno plačo 400 gl. in prostim stunovanjem, 3. v Poljanah z letno plačo 450 gl. in prostim stanovanjem, 4. ena učiteljska služba v Teržiču z letno plačo 400 gl. Prošnje in sicer taistih, ki so uže v službi, se po predpostavljenih gospo-skah do 10. junija 1876 pri dotičnemu krajnem šolskemu svetu uložijo. C. k. okrajni šolski svet v Kranji dne 24. aprila 1876. Premembe pri učitelj stvu. G. Anton Požar iz Košane v Knežak, g. Matija Japel iz Logatca v Šenčur pri K r anj i. jjC Današnjemu listu je prldjana muzlkalna priloga. Odgovorni vrcdnik: Matej Močnik. Tiskar in založnik: J. R. Milic. Priloga k „ Učit. Tovarišu" št. 9. 187(1. Allegro §ú galic a. Besede Ivan Tomšičeve. Yglasbil A v (j. Leban. leggiero v . % i\ i i i i mf ' p ^ ^ t 1 & 1 t Še bolj, še bolj, Ma - tij-ček, gu - gaj me na EE zrak! V Vi mm f so - ko me po - že - ni, Saj de-ček si kre- S 7 Ü 3=$ 3 tí T*' '? ^ff? SlÉSl pák. y Do r rr T Z ve - je tja ze - lé - ne ^ Za - gú - gaj me moč- no. Da v ■ be - le vi - dim T- mmmm hi rtr še S pri - jaz-no cer-kev mf co. Da be-le vi - dim hi - še S pri - jaz-no cer-kev A.---X mmmm & m co. —I^-K -n-if^i : ** > ~ t ~ Še bolj, še bolj, Ma - tij - ček, Za - gú - gaj me na W mm 1 L L. -j—fr mm -fr-7 zrak, Vi - so-ko me po - že-ni, Saj de-ček si kre - pák. Allegretto (Deklica in tica. Besede A. L-ove. Yglasbil Avg. Leban. ft * * S S P ' i/ y 1. Ti-či-ca 2. Ti-či-ca 3. Ti-či-ca t* rv\ *11, r mf< t : s za-la, oj za-la, oj za-la, oj , i/ pe-vaj slad-k6! pe-vaj slad-k6 ! pe-vaj slad-k6 ! , ; Ved-no se Ved-no se Ved-no se -Ï-1-A ba-la sem, ba-la sem, ba-la sera, =3 i, 1. da te ne 2. da te ne 3. da te ne v Tuž-na sem bi-la, ko šla si od Ra-dost spre-let-je zdaj ser-ce mi Gnjez-do si sple-ti, ni - kar se ne ,