Poslcdnfe vesti. Politične novice v drugih državah. španija razcepljena zaenkrat na dva tabora. Poročila iz portugalake prestolice Lisbone od 27. julija pravijo, da so se vršila med vlado in uporniki pogajanja, ki so se pa razbila. Jasno je videti, da se upredelja španija v dva tabora. Vlada upornikov je že stopila v zvezo s tujimi vladami in namerava otvoriti diplomatske stike najprej z Angleži, v Rimu, Parizu, Lisboni In po drugih evropakih preatolicah. Revoiucijonarji uvajajo v zasedena mesta vojaško diktaturo, kl upeljava v šole zopet verouk in ukinja dosedanje levičarske ukrepe, ki 80 bili voda na komunistični mlin. Zaenkrat so vstaši sklenili, da ne bodo izvedli odločilnega napada na Madrid, dokler ne dospejo okrepitve iz Maroka. Kdo bo zmagal, je še negotovo, sigurno pa oni, ki bo imel boljše organizirano prehrano. DržavIjanska vojna na španskem se zna raztegniti in bo trajala dolgo. Poleg boja med leVico in desnico so se že pojavile tolovajske tolpe, ki ropajo ter morijo. Žrtve roparjev so predvsem preostali samostani, cerkve, duhovniki in oni ljudje, ki še kaj imajo. Francija pravi, da bo ostala nepristranska. Spredaj poročamo, da je poslala Francija spanSkim vladnim levičarjem pomoč v vojnem materijalu. Na pritisk Anglije je francoska vlada Jzjavila, da bo ostala glede španske revolucije za bodoče čisto nevtralna. Ce bi Francija očito podpirala španske levičarje, bi lahko došlo v Evropi do oboroženega spopada. Kar pa ne bo Slo javno, bodo storili francoski levičarji tihotapakim potom. Nekateri ministri francoske Blumove vlade odkrito govorijo, da mora storltl francoska vlada ljudske fronte vae, da ne zavladajo v gpaniji zopet desničarji. KomunlStičnl agenti že nabirajo po parlških predmestjlh dobrovoljce, kl bodo odšli na pomoč žpanski levlcl. Domače novice. Z olimpijsko baklo skozi našo državo. Kakor znano, bodo začetkom meseca avgusta v Ber- linu avetovne sportne tekme ali takozvana olimpijada. Za to ogromno prireditev vlada med ceiim aportnim avetom največje zanimanje. V počaatitev berlinake olimpijade bodo prinesli tekači iz Olimpije v Grdji v Berlin ogenj. V Ollmpiji na južnem Grškem ao ae vršile že davno pred Kristuaom sportne prireditve, ki so bile obiskane od celega tedajnega kulturnega sveta. V Olimplji na posebnem oltarju je prižgal prvi tekač baklo in je tekel z njo 1 km, nato jo je oddal drugemu. Goreča bakla je poromala v teku skozi Grčijo In Bolgarijo in je prispela 27. jullja v našo državo. Z olimpijsko baklo so prižgali na Oplenacu svečo na grobu rajnega kralja Alekaandra. V počastitev olimpskega ognjE. so ae vršile v Belgradu velike svečanosti. Olimpijski odbor v Belgradu je poslal v vsa naša mesta, akozi katera so naši tekači nosili baklo, poaebne pole, na katere ae bodo vai podpisali, ki so nosili ogenj. Po končanem štafetnem teku bo iz teh pol vezana posebna knjiga, ki bo izročena v spomin olimpijskemu odboru v Berlin. Olimpijska bakla je zapustila našo državo 28. julija in jo je prevzel madžarski tekač. Olimpijado v Berlinu bo posetil naš minister za telesno vzgojo dr. Rogič. Vrnitev po 20 letih. V Maribor na glavni kolodvor se je pripeljal 26. julija Martin Kuzman iz Virovitice na Hrvaškem s svojo družino. Prebil je v ruskem ujetništvu 20 let od leta 1916, ko je bil ujet v Galiciji. Triglavska ponesrečenca prepeljana v Maribor. Spredaj poročamo, da ata zadnjo soboto 25. julija na severni steni Triglava smrtno ponesrečila dva mariborska visokošolca: Savo Domicelj in Egon Lettner. Obe žrtvi so pripeljali 27. julija v Maribo^ kjer sta bila 28. t. m. slovesno pokopana. Smrt trgovca. V mariborski bolnici je preminul 26. julija bivši znani mariboraki trgovcc g. Franc Starčič v starosti 56 let. Rajni je imel v predvojnem času doigo let trgovino pri Sv. Barbari v Halozah. Po prevratu ae je preselil v Maribor in je bil nekaj časa tudi v Središču. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje! TJgotovljena utopljenca. Spredaj med novicami poročamo o dveh, katera je zadnjo nedeljo odnesla Drava. Ženska, ki je skočila z dravake brvi, je 241etna vlagalka v Ljudski t.iskarniAna Szilagyi iz Murske Sobote. — Moški, ki je utonil pri kopanju, je 291etni mizarski pomoinik Maks Božič, doma iz Nove vasi pri Radovljici in je bil uslužben v Hutterjevi tovarni v Melju. Nesreča pod vozom. Jakob Golob, 331etni posestnik iz Dornove pod Ptujem, je vozil iz gozda drva. Spodrsnilo mu je v klancu, padel je pod voz in kolesa so mu zlomila obe r.egi pod kolenom. Težko poškodovanega so prfcpeljali v ptujsko bolnico. Nesreča pri mlatilnici. Tereziji Sakolšek, 40. letni viničarki v Podlehniku v Halozah, je mlatilnica čisto razmesarila dcsno roko. Požkodovana se je zatekla po pomoč v bolnicj v Ptuj. Domačija pogorela. 3t1njo nedeljo je uničil ogenj v Framu pri Mariboru hišo in gospodarsko poslopje posestniku Momu. škoda je precej velika. Smrt krščanske matere. V Vučji vasi pri Sv. Križu pri Ljutomeru je umrla Marija HeriC, mati gvardijana mariborskega frančiškanskega samostana g. dr. Gracijana Herica in ravnatelja mariborske realne gimnazije g. dr. Matka Herica. Svečan pogreb se je vršil 28. julija. Vzgledni krščanaki materi bodi Vsemogočni obllen plačnik, odličnlma sinoma in drugim preoatalim naše sožalje! Oblak se je utrgal na Kozjaku krog Sv. Duha na severnl meji. Naliv je poplavil vse grabe in do popolne nesposobnosti za promet razruval ceato ter kolovoze. Cesta akozi šturmovo grat>o do Sv. Duha je tako razdejana, da se komaj prerije po njej pešec, za živino je neprestopna. Pokeržnikov mlin je bil par dni odrezan od sveta. Hudournik je hlev tako zadelal a hlodovjem, da nitl do živine niso mogli. Promet 8 Sv. Duhom se vrši po mnogo daljši poti preko Sv Ožbalta. Sin se lotll matere. Nekaj nenavadnega so doživeli te dni na Pragerskem. V bližini Pragerskega poseda travnik Jožef Močnik, katerega pa ima njegova mati Ana Močnik, ki prebiva pri svoji poročeni hčerki v Tepanju, izgovorjenega za užitek. Na tem travniku so aušili seno. Materi je pomagal pri krmi njen sin Mih,a z deklo in hlapcem. Na travnik je prišel krog poldne še drugi sin Joža, ki se je vračal s sodišča v Slov. Biatrici. Mati ga je začela pri sušenju nekaj pikati ter zbadati. Sina je pograbila jeza. Dvignil je mater in zdirjal z njo v potok, v katerem je bilo 1 m vode. Mati in sin ata zginila pod vodo. Ravno v zadnjem trenutku je priskočil na pomoč drugi sin, ki je otel mater in brata, ki je hotel izvršiti v vodi samomor. Za celo zadevo se zanima orožništvo. Dr. Anton Horvat, ordinarij bolnice križniškega reda v Ormožu, ne ordinira od 4. VIII. do 25. VIII. 915 Dr. Z. Matiašič ordinira zopet redno ob delavnikih od 10. do 12. in od 4. do 6. ure Glavni trg 4, II. nadstropje, Maribor. 000 Dopisi. Svečina. še nam odmevajo zvonovi tako oto-> žno, pretresljivo, kot bi hoteli zakriti nerazumljivo resnico. Vinko Elšnikov, ain trdne kmetije na Slatlni, naa je zapustil za vedno. Trpel je že dolgo, tako vdano, da še niti svojci niao vedeli za njegove bolečine, dokler ae ni od njlh zgrudil. In potem je bil prepeljan v graško bolnico, kjer je prestal grozno operacijo. Pisal je še materi tolažilno pismo, da je preatal, da bo v 14 dnevih svidenje. Vinko, all si že slutil takrat? Ali si hotel tolažitl samo svojo preblago mater in oatale? In vendar je prišla naknadno strašna vest, da Te le še mrtvega lahko vidijo. Ta kruta usoda, kako globoke rane je zasekala predobri materi in svojcem. Saj nam je vsem nerazumljivo. Bil je tako skrben pri domačem vzornem gospbdarstvu, saj je še po najhujših urah apominjal na dom, na delo, ki ga čaka, v delu je bil neumoren ves čas svojega mladega življenja. Kot dober cerkveni pevec in pri katoliških organizacijah je sodeloval tih in mlren, a je s svojim vzgledom pritegnil na-se spoštovanje in priljubljenoat. A zdaj se dviguje njegov aveži grob tam v dalji preko meje in na njem so bele rože, trgane iz domačih vrtov. Mnogi ro ga spretnljali na zadnji poti, tovariši pevci so mu peli v slovo. Spavaj sladko, Vinko, vzor mladine! Nlsmo Ti mogli vsi izkazati zadnje časti, ko si legel v tujini k večnemu počitku. A Tvoj spomin bo bdel med nami, ko Tebe več ne bo. Dvajsetsedem pomladi in sedaj ne več! in to bi naj bila resnica? Da. nam nerazumljiva resnica — ta sveži grob tam v dalji... Sv. Antoit v Slov. goricah. Zopet pride tisti čas, da Marija kliče nas, na Sladko goro tje. Ob 9. uri bo sv. maša za romarje pri Sv. Antonu dne 11. avgusta, potem pa gremo v procesiji na staroznana svetišča: Ptujsko goro, Sladko goro, šmai-je in Sv. Rok, tudi mimogrede na izlet na Rogaško Slatino. .Studenei pri Slariboru. Dne 26. t. m. je bila ob 9. uri v cerkvi av. Jožefa zahvalna sv. maša za vse dobrotnike, ki so kaj prispevali za popravilo cerkve v teku treh let. V glavnem so popravila končana. Nekatere reči še bo treba popraviti, oziroma nove nabaviti. Predatojništvo cerkve sv. !ožefa se vsem dobrotnikom tem potom najprisrCneje zahvali z »Bog plačaj!« Sv. Jožef naj jim bo mogočen priprošnjik v življenju in v smrti! Prostovoljna gasilska četa v Tepanju priredi na običajnem veseličnem prostoru v Tepanju veliko letno veselico v nedeljo dne 2. avgusta, ob treh popoldne. Vsi prijatelji gasilstva iskreno vabljeni! Gasiiska četa Sv. Barbara v Slov. goricah priredi dne 16. avgusta ob dveh popoldne v Zimici slavnost z blagoslovitvijo Gasilskega doma in gasiiske brizgalne, potem velik srečolov s 600 elpimi dobitki, listek po 2 Din.