KRA1V.T, SREDA, 7. NOVEMBRA 1962 ST. 129 •UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO ■RNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN- UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-73 - TE-KOCl RAČUN PRI NARODNI BANKI>V KRANJU 607-11-1-133 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA TZTTA.7A' OD OTsTTOP.nA 1917KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, PO-SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Primanjkljaji • v se zmanjšujejo Prizadevanje za uskladitev dohodkov in izdatkov za zdravstveno zavarovanje niso zaman — Razgovori z zdravniki opozarjajo na premajhno sodelovanje zavoda z zdravstveno službo Obračun okrajnega zavoda za socialno zavarovanje za tri tromesečja letošnjega leta vsebuje nekaj razveseljivih podatkov. Iz obračuna dohodkov in izdatkov je namreč razvidno, da široka akcija za zmanjšanje .stroškov za zdravstveno zavarovanje ni bila brezuspešna. Takoj v začetku drugega polletja je mogoče opazili zmernejše nararan.je izdatkov, in če dosedanja prizadevanja ne botlo prenehala, smemo upati, da bomo pričakali novo leto bre/. občutnih primanjkljajev v skladih zdravstvenega zavarovanja. Sestanek v dežju Ugoden letni obračun bo imel dva pomena: razen tega, da komunalnim skupščinam v dogovoru f občinskimi ljudskimi odbori ne bo potrebno predpisovati dodatnih prispevkov, ki naj bi jih plačevali posamezni zavarovanci in gospodarske organizacije (te bo letos plačale okoli 400 milijonov dinarjev dodatnih prispevkov), bomo v primeru, če ne bomo vsega denarja porabili sproti, tudi lahko nadaljevali z začetimi gradnjami zdravstvenih objektov (na primer bolnice za porodništvo in ginekologijo v Kranju, zdravstvenega doma na Jesenicah itd.). Najtežja finančna situacija je še vedno v skladih za območji radovljiške in škofjeloške občin«. Zasluge za to, da smemo na letošnje obračune gledati z večjim optimizmom, si v večji ali manjši meri delijo vsi faktorji, ki lahko vplivajo na zniževanje stroškov za zdravstveno zavarovanje: zdravstveni delavci, zavarovanci in podjetja. Pri zavarovancih je naletela na širok odmev posebno dejavnost pred volitvami članov za komunalni skupščini, ko so sestanki o problemi zdravstvenega zavarovanja zajeli skoraj slehernega delavca, mu omogočili, da spozna to problematiko in ga navedli na to, da o njej tudi razmišlja. Prizadevanja gospodarskih organizacij so brez dvoma posledica predpisanih novih nalog in obveznosti, ki jih bodo mrfrale pre- (Nadaljevanje na 2. strani) Družinski odnosi in vzgojni problemi Na Bledu se je včeraj začel štiridnevni seminar za sodelavce vzgojnih svetovalnic Današnje dolžnosti in pravice udeležencev NOV V ova ustava je plod dolgotrajnega boja in dela % Bled, 6. nvo. — V tukajšnji festivalni dvorani se je. danes zbralo okola 200 udeležencev Nfa razširjeni seji predsedstva Zveze združenj borcev NOV za okraj Kranj so sklenili, da bodo krajevne konference do konca novembra — Na Jesenicah nad 200 stanovanj _ Kje bomo praznovali 20-letnico Prešernove brigade? Zvez« razširjeni združenj .seji predsedstva borcev NOV za *raj Kranj, ki je bila v ponedeljek, 5. novembra, v Kranj«, so '»/pravi jal i » nekaterih najvaž-•ejUh nalogah borčevskih organi-aeij v današnjem družbenem svojimi družinami, medtem ko so bili uspehi v tem pogledu manj-:.i v radovljiški, škofjeloški in tr-žiški občini. Prihodnje leto bo v našem okraju več proslav in praznovanj, ki bodo posvečena tradicijam NOV. Prva taka prireditev bo tradicionalno tekmovanje v Dra/.gošah. Ena inmed osrednjih prireditev pa naj bi bila junija meseca ob proslavi 20-letnice ustanovitve PreSeinove brigade. Kraj proslave še ni določen. Nekateri predlogi so za Selško dolino. Prav tako bo 4. .julija otvoritev partizanskega doma na Vodiški planini, ob 20-letnici ustanovitve nove Jugoslavije — 29. novembra — pa Je predvideno več prireditev. - K. M. lanjem in strokovnim usposabljanjem članstva še nadaljevali. Pri skrbi za stanovanjske razmere članstva teh organizacij se jo najbolje izkazala jeseniška občina (v glavnem Železarna!), kjer so v zadnjih dveh lotih rešili nad navoju ter <> njihovih pravicah, |200 istanovanjskih težav posamez-kj M Jih morali uveljaviti sklad- nikov. V Kranju je dobilo ustrez-*» z ustreznimi predpisi. nejsa stanovanja 150 borcev s Trenutno je najvažnejša naloga, da tudi te ^^^^ Iz dete zavoda za napredek gospodinjstva problci kr>n~ 1 kretna določila, osnutka nove' Zvezne in republiške ustave. Ena ianed prvih nalog je izpolnjevanje planskih obveznosti v proizvodnji, izboljševanje kvalitete izdelkov in /.n:zevanje lastno cene, .^nehni napor za povečevanje izvoza itd. Prav tako važne so šte-rSJBe naloge v kmetijstvu in gozdarstvu, kjer ■:-<> bili v zadnjem c*su potrebni določeni ukrepi. -?ri vše-h teh naporih pa je po-•;ebna pomoć zavestnih sil, a med temi so zlasti borei NOV. invalidi, rezervni oficirji in podoficir.ji :a drugi. Kot. so sklenili, bodo jrav o teh nalogah in o drugih družbenih problemih razpravljali * konkretnih določilih osnutka zvezne in republiške ustave na «oj;h krajevnih konferencah, ki bodo še v tem mesecu. Na seji po govorili o pravicah Oanatva teh organizacij in o nekaterih drugih stvareh. V zadnjih dveh letih ai je v našem okraju pridobilo, kvalifikacije 5G0 članov Iti organizacij, 850 pa jih je prejelo spričevala za polkvaliffkaci-% Pri tem ne gre zgolj za papirnate dokumentacije in teoretično nanje, marveč za to, da so ti čla-ai sposobnejši na svojih delovnih m.-l-.ht da prevzemajo odgovor-e naloge itd. Zato bodo s'šo- Tovarlšlca Vida Tomšič, predsednik Ljudske skupščine LRS med včerajšnjim referatom na blejskem seminar iu na štiridnevnem seminarju, ki je namenjen sodelavcem vzgojnih svetovalnic. Med udeleženci so socialni delavci, psihologi, pedagogi, zdravniki, medicinske sestre, pravniki in drugi iz vse države. Tema seminarja so družinski odnosi kot pomemben činitelj dosedanje vzgojne zapuščenosti. Kmalu po devoti url je bila otvoritev seminarja. Potem ko so udeleženci sprejeli štiridnevni spored dela, je imela prvi referat tov. Vida Tomšič, predsednik Ljudske skupščine LRS. Govorila je 0 družini v našem družbenem sistemu. Medtem ko je podrobneje analizirala zgodovino razvoja družine, se je predvsem zadržala pri sedanjih odnosih družbe do družine in obratno. V zaključnih besedah je zlasti poudarila pomen stanovanjskih skupnosti, ki jih imajo lahko late v vsesplošni vzgoji, in to tako za vzgojo otrok kot tudi starejših članov posameznih skupnosti. V tem smislu pa stanovanjske skupnosti doslej še niso usmerile svoje dejavnosti, kar je precejšnja pomanjkljivost. Vzgoja in sredstva za vzgojo morajo naslajati tam, kjer ljudje "živijo, torej v stanovanjskih skupnostih. Napačno bi bilo pričakovati, da bo (Nadaljevanje na 2.6tr.) Komisija za turizem pri 0L0 Kranj začela z delom Vso pozornost obmejnim turističnim objektom Okrajni ljudski odbor Je pred 9 dobrim mesecem dni ustanovil komisijo za turizem, pred dne- # vi pa so se njeni člani sestali 0 na prvi redni .seji. Komisija bo 0 kot oblastni organ OLO pri-9 pravljala zanj turistično pro- # blematiko, tako da bodo pred- # logi, o katerih bo ljudski odbor 0 razpravljal, dobro razčiščeni in % utemeljeni. Del nalog komisije ® bodo njeni člani lahko sami 0 opravili, za preostale pa bodo ® poskrbeli, da jih bodo opravili 0 tisti organi, ki imajo za to največ možnosti in pristojnosti, 9 na primer okrajna gospodarska zbornica, Gorenjska turistična # zveza in drugi. Delo komisije ne bo lahko # ocenjevati, saj se bo večina 8 njenih sklepov uresničevala 0 celo po več let. Vendar smemo % upati, da bodo njena prizadc- # vanja uspešna; delno nam to zagotavlja že njen sestav. Med # člani so namreč predsedniki 9 oziroma podpredsedniki gorenj- # skih občinskih ljudskih odbo- # rov, predsednik okrajne gospodarske zborniee, tajnik Gorenj-ske turistične /veze, direktor £ zavoda za gospodarski razvoj # in direktorji zavodov za fturi-0 stični razvoj posarneMuJ) obmo-0 čij oziroma turističnih objektov* Na svoji prvi scjL r?o člani komisije za turizem pregledali seznam turističnih objektov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanj na kreditnih razpisih za turistične objekte. Sprejeli so sklep, naj gospodarske organizacije, ki so že pripravile projekte, sodelujejo na zveznem in republiškem natečaju za kredite, gospodanska zbornica pa naj izdela predlog investicij v turizmu. Pri tem naj še prav posebno upošteva nove objekte na mejnih prehodih. Turistična dejavnost bi nam namreč lahko pridobila še veliko več deviz, če bi poskrbeli za najrazličnejše objekte, v katerih bi tuji turisti lahko potrošili svoj denar. Razen tega da morajo ti spremljati turista ob vsej njegovi poti po naši državi, je še prav posebno pomembno, da naleti nanjo takoj, ko prestopi mejo. (Nadaljevanje na 2. str.) Kje in kako e hrani mladina Precejšnje zanimanje za potrošniške tečaje Q Okraji zavod za napredek gospodinjstva v Kranju je začel letošnjo sezono s pestro dejavnostjo. V Kranju so pred kratkim izvedli potrošniški tečaj, ki ga je organizirala Delavska univerza in mu bo v Ikratkcm sledi! še en tak tečaj. Gospodinjska učiteljica s tega zavoda pa pravkar vodi tudi dva potrošniška tečaja v Radovljici, ki ju je organizirala tamkajšnja delavska univerza. \.i teh tečajih obravnavajo predvsem uporabo novih gospodinjskih pripomočkov, pripravljanje zdrave prehrane, sodobno čiščenje stanovanja in podobno. Udeleženke tega tečaja imajo možnost, da po- vprašajo po vsem, kar jih 0 irospodinjlskih opravilih zanima in zato je razumljivo, da je zanimanja za take tcia.jc precej. Obenem potekata še tečaja za pridobitev kvalifikacije in polkvalifikacije. Po naročilu oddelka za družbene službe pri ObLO Kranj je zavod za napredek gospodinjstva izdelal splošno analizo poslovanja obrata družbene prehrane v domu šolske mladine v Kranju. - Ta obrat ni v niti najmanj ugodnem položaju, saj 6e v njem hranijo najrazličnejše kategorije prebi-vavcev: predšoliski otroci, šolski otroci, dijaki, študentje in ostali (Nadaljevanje na 2. str.) Včeraj sc Je začel na Bledu v festivalni dvorani štiridnevni seminar z .->v-iii*iU..... i sodelavce vzgojnih svetovalni« TE DNI PO SVETU % KUBA SPREJELA NADZORSTVO Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da je kubanska vlada privolila v predlog, naj bi ta mednarodna organizacija nadzirala ladje, ki vozijo blago na Kubo. 0 INDIJA KUPUJE OROŽJE Po vesteh indijskih listov so indijske čete spet zasedle tri naselja nedaleč od Tavanha na severovzhodni meji s Kitajsko. Ta akcija bi lahko pomenila uvod v drugi protinapad indijskih Čet. £ ODGOVOR NEHRUJA HRUSCEVU Indijski premier Nehru je odgovoril na zadnjo poslanico sovjetskega premiera Hruščcva, ki se je znova zavzel za rešitev indij-sko-kitajskega spora s pogajanji. Nehru Je v odgovoru trdno poudaril, da se indijska vlada ne bo pogajala s Kitajei. dokler se kitajske enote nc bodo umaknile na položaje z dne 8. septembra. # RAZPLET JEMENSKE KRIZE Predsednik jemenske vlade polkovnik Salal je govoril na zborovanju v mestu Moki. Več tisoč meščanov mu je priredilo navdušen sprejem. Jemenski voditelj je izjavil, da bo jemenska vojska vkorakala v Nadržan in Džizan, te se bodo nadaljevali vpadi iz Saudske Arabije. * EPIDEMIJA KOZ V IRANU Iransko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da je v Zabolu, blizu meje z Afganistanom, izbruhnila epidemija koz. Doslej so umrli štirje bolniki, registrirali pa so še šest primerov bolezni. O IZTIRIL VLAK PRI KUMANOVEM V veliki železniški nesreči, ki se je zgodila na železniški postaji Tabanovci v bližini Kumanova, je izgubilo življenje 23 potnikov, 18 pa jih je bilo težje in lažje poškodovanih, med katerimi je poškodbam podlegla še ena oseba v kumnnovski bolnišnici. Do nesreče ja prišlo, ker je potniški vlak, ki je zapeljal na stranski tir, iz-■ tiril. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in doc l'o desetih tednih, odkar je bila v Sani porušena kraljeva palača in vzpostavljena nova jemenska nhlast, je ta siromašna in plemensko razkosana državn na Arabskem polotoku najbolj podobna bobnu, v katerem »»iščejo srečo« ostanki kraljeve oblasti, kraljevsko izoblikovani državi Suudska sko postajo zgradili v neverjetno kratkem čas« — v dvanajstih dneh. S tem je nova oblast zmogla nekaj, kar kraljevi dvor nI bil kos napraviti vsj* dolga leta svoje vladavine. Na notranjem torišču se nova jemenska oblast uveljavlja vse bolj in tjolj, saj sta bila v zadnjem času postavljena dva nova pravzaprav niti ne vedo, kdo suče politiko in v katero smer. Tako je na pogled preprost jemenski notranji spor dobil širšo medarabsko osnovo, saj grozi nevarnost, da bo Jemen postal odprta »arabska fronta«. Hranivci starega Jemena so dobili potuho pri kraljih Saud-ske Arabije in Jordanije, novi Jc- Jemenski srečolov kazovanjc: vojaška pomoč in vmešavanje Saudske Arabije in Jordanije v Jemenu je naletelo na še bolj odločno obrambo ZAR, ki se temu vmešavanju upirajo in so ga pripravljene zavarovati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Da bi se dokončno zvedelo, kakšno jc zaledje vmešavanja Saud-ske Arabije in Jordanije v jemenske zadeve, se jc jemenska vlada po diplomatski poli obrnila na države, ki nove jemenske vlade še niso priznale, da jI vsestransko odgovorijo, zakaj zavlačujejo » priznanjem nove jemenske države. V odgovorih na to vprašanje pa bo mogoče razbrati kakšne s» verjetnosti, da se jemenska revolucija ne zavlačuje in raztegne n* širše arabsko bojišče, kjer bi M razčistila sedanja nasprotja i arabskem svetu. Tvegano je misliti, da bi bila trn razčiščevanja brf2 škode za Arabce. ZDRAVKO TOMA2EJ Arabija in Jordanija, ki se v arabskem svetu počutita vedno bolj »ogroženi«, in naposled velesile, kj s.' želijo \MUrali v ta svet, ter velesile, ki so bile vsidrane v tem svetu, pa se njihova sidra več ne oprijemajo zanesljivo tal. Včeraj je na precejšnji nadmorski višini jemenski predsednik vlade general Salal spustil v po^on novo radijsko postajo v Sani, ki so jo na skoraj neverjeten način zgradili s pomočjo egiptovskih strokovnjakov in egiptovske opreme. Glas, ki ga bodo pošiljali nd tam v eter, naj bi bil odgovor na oddaje sosednjih radijskih postaj v Saud-ski Arabiji in Jordaniji, da »sile zveste kralju in domovini« korakajo zmagoslavno proti jemenske-mu glavnemu mestu. Toda odgovor je prišel v bistvu že mnogo prej, ko se je zvedelo, da so radij- mejnika: .smernice pospešenega gospodarskega razvoja in priprava začasne jemenske ustave, ki bi nadomestila vek vladanja- po kraljevi volji m samovolji«. Desettedeiasko razdobje, utrjevali la oblasti iii ostalo samo jemenska notranj* zadeva. Kljub temu, da so nekatera jemenska plemena na meji, fki so že pred tem dvakrat rešila dvor pred predajo, tudi tokrat poskušala držati staro prisego pokorščine dvoru, je vendar iz razpoložljivih dokaznih sredstev razvidno, da des«*itedensko zavlačevanje z ureditvijo razmer v Jemenu z»dene najmanj Jemen-cc same, temveč ogorčene in sa-moljubnc sosede, ki »o se v je-menskem primeru zaprisegli, da bodo obdržali in zavarovali svoj kraljevski prestiž. Zapeljana zaostala jemenska plemena na meji men pa se je zatekel k naprednejšim arabskim državam na čelu z ZAR. Večji arabski vojaški spopad bi bil seveda iz več razlogov nezaželen in škodljiv predvsem za Arabce. Nihče ne more prerokovati, da bi se ta »arabska vojna- lahko obvarovala vsiljivih in grabežljivih računov velesil. Arabski svrt ni svet zase, ki bi živel ločeno od svetovnega ravnotežja in bi se ob takem zapletu nemara lahko upiral pritisku, da svetovne velesile tudi v tem predelu ne bi utrdile svojih postojank in dobile vplivne nadvlade. Z druge strani namreč okoliščine kažejo, da velesile na tihem spodbujajo in napihujejo arabska nasprotja. Noži, ki jih brusijo v puščavi Saudske Arabije in Jordanije, so narejeni iz najboljših jekel. Gre za preprosto do- Premier Salal s svojimi sodelavci Ljudje in dor>dkl • Liudle In «W»H • t'-dle In • in dogodki« Liudie in do-mHH » , Družinski odnosi in vzgojni problemi (Nadaljevanje s 1. strani) tudi v prihodnje nekdo z vrha dajal sredstva za ustanavljanje raznih vzgojnih ustanov itd. In ko je tovarišica Tomšičeva razlagala že omenjene probleme, jih je mnogokrat ilustrirala tudi z načeli, ki jih vsebuje osnutek nove ustave. — Po končanem referatu je bila razprava, v kateri je tovarišica Vida Tomšič odgovarjala na vprašanja, ki 60 jih imeli udeleženci seminarja. Popoldne 60 nadaljevali s seminarjem, in sicer so obravnavali vzgojno zapuščenost z najrazlič- nejših vidikov. Referate so imeli dr. Bronio Sfcaberne, dr. Lev Mll-činski. Leopold Bergant in France Pediček. V naslednjih dneh bodo na seminarju obravnavali še metode psiholoških raziskav vzgojne zapuščenosti, družinske razmere pri vzgojno zapuščenih otrocih, profc>leme mater — samo-hranilk - in vzgojo njihovih otrok, nepopolne družine v Sloveniji kot Činitelj vzgojne zapuščenosti in vplive nekaterih so-' cialnih faktorjev na razvoj otroka in njegove uspehe v šoli, — Seminar bo zaključen v soboto popoldne. B- F. Primanjkljaji se zmanjšujejo (Nadaljevanje s 1. strani) vzeti po novem letu. Na videz nepomemben, vendar zelo znači-len je primer dveh podjetij z jeseniškega konca, ki sta sami predlagali zdravniški komisiji, da pregleda zdravstveno stanje dveh delavcev, ki sta bila že dolgo na bolezenskem dopustu, a niso bili prepričani, da upravičeno. Taka pobuda je koristna in je škoda, Vso pozornost obmejnim ;« Uličnim obje !uom Kamnolom na Polici pri Kranju stroj, mešalec, ki ga uporabljajo se je v zadnjem času spremenil v pravo tovar«10- Na sliki Je velik za izdelavo materiala za asfaltiranje cest (Nadaljevanje s 1. strani) V sklopu te razprave seje podpredsednik ObLO Tržič tovariš Kraucer obvezal, da bo iskrbol za čim prejšnjo izdelavo načrtov za turistične objekte ob novem cestnem predoru na Ljubelju. Turistična izgradnja Gorenjske sedaj ni enotna. Izdelani so bili programi za razvoj turizma na posameznih področjih (na primer za Kranjsko goro, Bled. Radovljico itd.). Seveda obstaja potreba bo enotnem konceptu za razvoj gorenjskega turizma, zato so na seji sklenili, da je potrebno zbrati vse razpoložljivo gradivo o razvoju turizma na našem področju in izdelati turistično inventarizacijo ter tako ustvariti pogoje za izdelavo omenjenega načrta. - M. S. USTAVA IN ŠOLE V Kranju je že bilo pivo posvetovanje učiteljev in profesorjevo poučevanju ustave na naših .šolah. Skupno je predvideno, da bi do sredine januarja vključili v pouk 16 ur za razlago ustave. V poitev pridejo seveda sedmi in osmi razredi osnovne šole, gimnazije, strokovne šole itd. Predavanja na šolah naj bi zajela splošni pomen ustave, naš ustavni sistem, predvidene spremembe, glavna načela, na katerih temelji naša družbena in politična ureditev z vsemi značilnostmi položaja našega človeka, sistem delitve po delu, perspektive našega razvoja in podobno. K. M. da smo jo do sedaj pogrešali. V okviru vseh prizadevanj so imeli občuten delež tudi zdravstveni delavci. Okrajni zavod je pripravil razgovore z zdravniki po posameznih območjih, na katerih naj bi se pogovorili o novem zakonu in o finančnem stanju na našem območju. Do sedaj sta bila sestanka v Radovljici in Skofji Loki. V razgovorih je bilo med drugim ugotovljeno, da je mnogim dosedanjim pomanjkljivostim vzrok premajhno sodelovanje med zavodom za socialno zavarovanje in zdravstvenimi zavodi In tako premajhna medsebojna obveščenost o težavah enih in drugih. Radovljiški in škofjeloški zdravniki (verjetno bo tako tudi drugod) so pokazali veliko razumevanje za težave zavoda, predstavniki zavoda pa so jih predvsem opozorili na to. naj posvečajo večjo pozornost dela nezmožnim, da naj ne zavlačujejo po nepotrebnem s potrditvijo sposobnosti za delo ali pa s predlogom za nadpregled. ki ga opravi zdravniška komisija. Izgubljeni delovni dnevi stanejo veliko denarja, zato je škoda, čc jih izgubljamo po nepotrebnem, zaradi počasnosti ukrepanja. Pred kratkim jc okrajna zdrav- I — virugOd. - ^ Izmenjava učencev in učno-vzg0jnega kadri Na pobudo (krajevnih oblasti ob- i Jugoslavijo «n T, pinr lo^i^ in ntV-inp Trhi> nH. Lk;m---- . ln kalijo irnvnmVO Na pobudo\krajovnih oblasti ob cine Jesenice in občine Trbiž pripravljajo v okviru gospodarskega in kulturnega zbliževanja med RAZPRAVA O GOSPODARJENJU PO TRETJEM ČETRTLETJU Za petek jc sklicana seja obeh zborov ObLO Tržič. Medtem ko bodo odborniki razpravljali o številnih manj pomembnih zadevah, bo na skupni seji v ospredju analiza o gibanjur gospodarstva v prvih devetih mesecih letos. Razen lega pa bo zbor proizvajavcev razpravljal in sklepal 0 invcslicij-skem programu ZLIT Tržič ln o enaki zadevi y.a gostinsko podjetje »Zelenica«. Iz razprav o osnutku nove zvezne ustave Statuti morajo biti odraz posebnosti vsake posamezne občine Znano je, da smo občinske statute intenzivno pripravljali od začetka lanskega decembra, ko so bile po vseh občinah formirane posebne komisije s podkomisija-ml. Slo je v glavnem za vsebinsko stran in ne toliko za formulacije; občinske komisije so problematiko, ki naj bi jo bodoči občinski statuti reševali, predi-skutirale in iskale rešitve za posamezne probleme. Rezultat te vsebinske obravnave s strani komisij in podkomisij v okviru občin jc. da so sedaj že sestavljeni prvi osnutki, slrVutov vseh gorenjskih občin. Vse osnutke sedaj ponovno obravravajo komisije in podkomisije in vsi družbe-no-politični organi v občinah. Pri (cm bi opozoril na bistveno razliko v sestavljanju statutov sedaj v primerjavi z letom 1955. Takrat je bil izdelan tipski osnutek, ki so ga posamezne občine uporabile za svoje ruzmere tako, da so ga več ali manj prepisale. Zato bistvenih razlik med posameznimi statuti občin ni bilo. predvsem pa je po vsebinski strani dosedanji občinski statut obsegal mnogo manj tiste tvarinc. kot menimo, da jo občinski statut mora vsebovati; v glavnem jc namreč predstavljal organizacijo ob-činskih organov, LO, svetov, komisij, uprave in krajevnih odborov, krajevnih skupnosti in zborov volivcev. Vsebina statutov je sedaj postavljena na novo osnovo. Navedel bi. kaj določa osnutek republiške ustave kol vsebino ob- člittkef« statuta. Iz tega bo tudi bolj jasno razvidno, kaj naj bi bodoči občir^ki statuti predstavljali. Osnutek: republiške ustave v 90. členu Pravi: -S statutom občine se v Mladu z ustavo in zakoni določijo samoupravne pravice in dolžnos*' občine in način njihovega izvrševanja; urejajo od-nosi med občani, delovnimi ln drugimi organ,**eljami pri upravljanju skupih občinskih zadev: določi način zagotovitve javnosti dela organov - zavodov in organizacij v občani: določijo pravice občanov ter delovnih in drugih samostojnih organizacij glede družbenih skladov. družbenih služb. upora P'' družbenih sredstev v splošni ravW in drugih družbenih sredstev« * katerimi razpola- ga občina: določijo za organizacijo ln delo organov občine ter oblike in načini neposredne samouprave občanov, določijo načela za organizacijo in delo krajevnih skupnosti in urejajo druga vprašanja v zvezi z opravljanjem skupnih družbenih zadev v občinski skupnosti.« S tem je dana kratka in ja.sna orientacija za vsebino bodočih občinskih statutov. In kakšna naj bi bila vsebina občinskih statutov? V statutu občine naj bi piisle do izraza posebnosti posamezne občine. Zaradi tega ne more biti prepisovanja, ampak je treba, da se razmerja glede na stopnjo družbeno-ekonomskih odnosov in razmerij V posamezni občini uredijo tako, kot je v skladu s posebnostmi posamezne občine. Tu jc, kot smo videli, vprašanje same organizacije občinske samouprave, občinske skupščino in njenih organov samo eno izmed vprašanj, ki naj bi jih statut v prihodnje urejal. Cc bom nadalje razpravljal o posameznih stališčih in vprašanjih, ki so že pri- šla do izraza v občinskih osnutkih, potem je treba računati i tem, da 60 bila ta stališča postavljena in so se izkristalizirala v sorazmerno dolgotrajni in temeljiti diskusiji, vendar še v času, ko še nismo razpolagali s postavkami bodisi zvezne ali republiške ustave. Zaradi tega marsikatero izmed teh stališč še ni do kraja* razčiščeno, predvsem pa š« ni usklajeno z besedilom osnutkov zvezne ali republiške ustave in je trenutno ena glavnih nalog uskladitev sedanjih formulacij statutov s formulacijami ustave. Statut namreč na podlagi ustave in zakonov ureja vsa razmerja in je sedanja besedila treba uskladiti. Marsikatera konkretizacija načel iz ustave seveda še ni do kraja razčiščena in bo šele v nadaljnji diskusiji bodisi v občinskih družbeno-političnih organizacijah ali v razpravah z občani prišla do končnega in jasnega odgovora oz. rešitve. PAVLE ZUPANČIČ (Nadaljevanje prihodnjič) nlška komisija v Kranju podelil* delo z novoustanovljeno kornasii0 na Jesenicah. — M. S. kje in kako se hrani mladina (Nadaljevanje s l. strani) abonenti. To zelo oteikoča f" nančno poslovanje obrata pa tudi pravilno sestavo jedilnikov. Sfc»" paj pripravijo okoli 400 kosil,**1 oskrbujejo s hrano vse kranjske vrtce, precej šolskih otrok in &v 11 gih pa se hrani tudi v satne-- I obratu. Analiza je •pokazala, č> 1 biološka in kalorična vred*06' 1 hrane v posameznih dnevih no nihata in da zaradi vitfk*1 I cen zelenjave ta v obrokih ni ^ 1 stopana v zadostni meri. Žara«' preobremenjenosti vodstva obra'* bo zaradi odprave teh pornanjklj•* vosti nujno potrebna pogostejš* pomoč strokovnega kadra. Sedaj na zavodu pripravljaj0 analizo mladinske prehrane * kranjski občini. Ustrezne občinske oruane namreč zanima, kjt;n kako .so hranijo predšolski ■ šolski otroci in mladinci, ki i^T* jo v Kranju in tisti, ki se v Kranj v šolo od dTUgod. - Jugoslavijo ln Italijo izmeni**9 obiskov učencev in učno-vzgoj*1* ga kadra strokovnih šol. Prvi*^. rak k temu zbliževanju bo o^ učencev in predavateljev,poku«1* i železarske sole na driafvnein II štitutu za strokovno izobraicv^ I nje v Trbižu. Obiska, ki bo v te* g kočem mesecu, 6e bo> udeležilo -učencev in 10 predstavnikov s**1* kovno izobraževalnih ustanov Jesenic. Med učenci se bodo ** ložili obiska predvsem člani v*«* stva mladinske organizacije člani razrednih in šolskih sku?* nosti Izmenjava obiskov bo i** dvomno mnogo prispevala k -r boljšam ju strokovnega šolstva ^ obeh straneh in k poglobitvi nosov učno-vzgojnega osebja. BELEŽKA POČASNA POSTRE2BA Turistična Radovljica nL me*-obiskana le v poletnih mesec-temveč ima tudi v ostalih lctr.'.* časih vedno dovolj gostov. (op;.v se mnogi med njimi zadržijo ' Radovljici le za kratek Cm. G* stinci imajo zaradi tega vcdn° dovolj dela, vendar vse kaže. «5* spričo številu gestov niso dovCv pozorni, da bi zagotovili tudi tro postrežbo. V gostišču p-.-; nek* danjem »Kun: ." gotovo škoduje razvoju turtmM Id radovljiški gostinci bi se mo. lotiti hitre postrežbe z večjo rs-vzetostjo. kot M jo lotevajo do- Na občinski konferenci tržiške mladine so razpravljali največ o gospodarstvu in vzgoji Poročali smo že, da je bila preteklo nedeljo občinska konferenca tržiške mladine; ki se je jc udeležilo okoli 80 delegatov - izvoljenih v mladinskih aktivih. Danes pa je prav, če o konferenci zapišemo nekaj več, saj tako uspele •conference, kot je bila letos, ni bilo še nobeno leto prej. Medtem ko je imel uvodno poročilo v konferenco dosedanji in novj predsednik JANEZ IVNIK, kj se je lotil vseh najaktualnejših problemov, s katerimi se srečava tržiSka. mladina, je bila zlasti živahna In plodna razprava, v kateri je sodelovalo skoraj dvajset *iladincev in mladink. Mladi so največ analizirali probleme gospodarjenja in samoupravljanja v podjetjih in potrebe po načrtnej-Sem strokovnem in idejnem izobraževanju. Razen teh problemov HiŽI.ŠKI VESTNI K. pa so bile razprave tudi o vseh o* ta H b. področjih dejavnosti, na katerih se srečujejo mladi z večjimi ali manjšimi uspehi. Na osnovi razprav in osvojenih predlogov bo posebna komisija še izdelala zaključke konference, ki jih bo kot naloge za delo v prihodnje potrdil plenum ObK LMS na svoji Prvf redni seji, ki bo verjetno že prihodnji teden. Kakšne so bile misli nekaterih mladih disku ta nt ov na nedeljski konJe-remci, bomo skušali prikazati V" nekaj naslednjih vrsticah. VILI GREBENC je v razpravi obravnaval vlogo in pomen organizacije? L.judske mladine v trži-Ski kom um i. »»Mladinska organizacija j« Imela že doslej nadvse velik Pomeo, ki pa je v zadnjem času *e mnogo večji spričo izredne dinamike in raznih procesov v razvijanju na Sega družbenega sistema. Sedaj ko razpravljamo o novi Ustavi in in ko bomo razpravljali • novem občinskem statutu, smo [prav mladi pred zahtevnimi nalogami.« Razpravo pa je tovariš j Grebene zaključil takole: »Vse de-|lo bomo morali zastaviti tako, da j bomo mlademu človeku pomagali krepiti lastno presojo in mu dali »Zakladnica« najdenih predmetov V Tržiču. Podobno bi morali organizirati za izgubljene predmete tudi po vseh ostalih naseljih ali pa vsaj v sedežih posameznih DANES SEJA PLENUMA ObSS Mcdtemko jc že prejšnjo sredo zasedalo predsedstvo ObSS Tržič in razpravljalo o zaključkih nedavnega letnega občnega zbora, o formiranju organov ObSS, o pripravah na letne občne zbore sindikalnih podružnic, ter o gospodarjenju v prvih letošnjih devetih mesecih, bo o vseh omenjenih zadevah razpravljal tudi današnji plenum ObSS. ZAŠČITA ZELENIŠKE DOLINE Znano je, da je zeleniška dolina nadvse bogata glede prirodnih lepot in kultur. Omenjeni predel na območju tržiške občine je zlasti pester glede visokogorske planinske flore ter drugih naravnih nasadov iglavcev in okrasnega grmičevja. Zeleniška dolina pa ima tudi precejšen zgodovinski pomen. Tam je bilo nekdaj okupatorjevo koncentracijsko taborišče — kot podružnica Mauthausena. In končno ima Zelenica in njena dolina i najlepše perspektive glede turizma, zlasti zimskega turizma. Da bi obvarovali vse lepote ze-leniške doline, se nekateri Trži-čanl že dlje menijo, da bi bilo potrebno omenjeni predel zaščititi. Zato ni slučajno, da bodo o tej zadevi razpravljali tudi na petkovi seji odborniki ObLO. Predlog o zaščiti zeleniške doline sta dala občinska organizacija ZB in tamkajšnje Turistično društvo. Bržkone bodo predlog osvojili tudi občinski odborniki in ga dali v obravnavo Ljudski skupščini LRS. BRUNO PARMA V KRIŽAH Za šah je med Križani že dlje veliko zanimanje. Šahisti 6e v večini zbirajo v okviru TVO Partizan in so imeli v bližnji preteklosti že tudi nekaj prijateljskih dvobojev. V kratkem pa bodo imeli Križani doslej največjo šahovsko pirreditev. Obiskal jih bo mladinski svetovni prvak in državni re-prezentant, mladi mednarodni mojster Bruno Parma Lz Ljubljane. Medtem ko bo odigral s tamkajšnjimi domačini šahovsko si-multanko, bo zbranim šahistom prav gotovo tudi marsikaj povedal iz svoje kratke, a vendar že zelo pestre šahovske kariere. SLIKOVITI ORIENT Takšen je naslov današnjega predavanja, ki ga bo imel v okviru tržiške delavske univerze Stane Tavčar lz Kranja. Bržkone bo predavanje za Tržičane zelo zanimivo, ker bo predavatelj med predavanjem predvajal tudi številne uspele barvne diapozitive, ki jih je sam ujel na filmski trak. Predavanje bo ob 19.30 v Cankarjevem domu. 1 možnost, da se bo lahko vsestransko usposobil za dobrega samo-| upravljavca. S takšnim delom pa bomo krepili tudi samo mladinsko organizacijo, ki bo res lahko dobila v prihodnje še večjo veljavo, kot jo že ima.« MARIJA JEZERSEK, ki so jo na konferenci izvolili za delegata za zvezni 7. kongres LMJ, je govorila o idejno-vzgojnem delu v mladinskih aktivih. -Čeprav smo doslej z najrazličnejšimi oblikami idejno-vzgojnega dela le nekaj prispevali, da smo mladega človeka vsaj informirali o najaktualnejših zadevah, o problemih v komuni in naših nalogah, se je ven-, .dar večkrat dogajalo, da so šli številni aktualni problemi tudi mimo (nas. Da se je tako lahko dogajalo, ■ je prav gotovo posledica premajh-ine načrtnosti pri našem idejno-I vzgojnem delu. V prihodnje, zla-isli pa sedaj, ob razpravah o novi 'ustavi, imamo vse možnosti, da !se lotimo sistematičnega vzgojne-jga dela, kar nam edino lahko za-j J gotovi še večje uspehe« 1 TONČKA KURENT je razpravljala o problemih samoupravljanja | v trgovini, gostinstvu in obrtništvu. Med drugim se je lotila vprašania, zakaj je med lO.Včlan-skim kolektivom v trgovini v delavskem svetu in uoravnem odbojni le 5 mladincev. Problema se je lotila takole: »Glede strokovnosti smo starejšim enakopravni, saj imamo vsi enako izobrazbo. Razlika je le v tem, da imamo še manj sposobnosti, ker imamo tudi manj izkušenj. Prav eotovo ne morejo biti naši prvi predlogi tako praktični in tehtni ter vselej strokovno in tehnično najbolj popolni. Kljub temu pa so vredni, da bi jih obrnv-navali tudi stare vi in s tem vzgojno vplivali na miriše, ki bi dobili pobudo in smelost, da bi postali aktivnejši samoupravijavci. Ce doklej mlajše v organih samoup-n"-ljanja večkrat zapostavljajo, uooj-mo da v prihodnje ne bo več tako. Samounravni orgpn' mo^'o biti nenehna šola ncv!h. rrj'adih upravljavcev« — B. Fajon želernlško postajališče v Martuljku, ki nI bilo nikomur več v ponos, so adaptirali. Dosedanja odprta čakalnica bo zaprta, uredili so sanitarije in stavbo nasploh preuredili v lično postajališče Mnogo poškodb v začetku tel Postati morajo še bolj delavni V nedeljo dopoldne je bila v delavskem domu na Jesenicah letna konferenca mladine jeseniške Železarne. 131 delegatom In predstavnikom osnovnih organizacij podjetja je predsednik TK LMS Janez Jenko poroča! o uspehih in neuspehih železar ke nJa-dlne v minulem orloh.iu. Deli) železarske mladine je bilo n> splošno zadovoljivo. Za odpravo nekaterih pomanjkljivosti pa bo potrebno uvesti nekatere izboljšave. Pri analiziranju dela kom - JESENIŠKI mM Pretoklj petek je bila v Železarni Jesenke konferenca, na kateri so »med drugim obravnavali problematiko varnosti pri delu in bolo7crfke [Izostanke. V Jesen'ikl ?r!oznrni je bilo v prvem pfrttet-ju skupno 475 poškodb pri delu, Po resnosti poškodb je bil lete« na prvem me'du strojno-r>".» "-ski oddelek. H ie zabeležil HA poškodb, od katerih ata se dve končali s .Trrfnim lz'n'om, jRtežčn 475 no'1-o^b- v pr>"*?e*;a };n [r bilo Se f1 mrd po'jo r>n do'o :n r. '*\ dru^h u7T>lr'py t"'1' '■»"(->" -i. ia. ^imiriJva 'o tudi St»viH»« °°. ki govor! o rdečim o <-rvV! -ov'-"-i. b*h. feveda tu-u «7"->n pe*'»*jn. V r-'-e--" hflj stal*!! 'e hlo v \ "rvem rtO^.Hii r^keV'ovn^'n (1.7 odstotkov članov ož. 7.3 odstotka, če upoštevamo še nosTeee izven ]>odjetja. Največ poškodovanih je bilo nekvalificiranih - 60 odstotkov, sledijo kvalificira:!! — 26 od-' '-'v in visoko kvalificirani — 3 «>•'• *«iike. Porobio kadrovskega .«•<•!< t o." j a je ilustriralo poškodbe tudi z pjtonorpskega gledišča: visn* ita prometna nezgoda je pomenila 18 dni bolez«jv»ke ortaotnostl, ro-?kddba ra doinu 16 dni. z'onn-mema fjtfSkorfb* pa 13 dni o'Viet-nrsff, Največ rVn'n,h než^O* je bilo v val.jarroh, in alcer 148 — $Ut$fiM»nj p^ v unravril 6lu?bt 4 14. V—i'milemu m'i^hi 'e rTe'4% 7ir)'n"!va r^r^Tav o *"h. ■jToblemib. Nevarr^spj pri **eio.J ••e hajcjanj tavoda fb novo-*o"li j delpvci, čenrav je vsak na ro'-o rrv Tir,.T->~,c'~; ;-> PToV-mi z ne-zgcdantl v podjetji* - V, Dom družbenih organizacij na Javornlku, ki so ga pričeli gradili letošnjo Jesen, bo v enem mesecu dograjen do betonske plošče. Gradbeni odbor, ki mu predseduje Ivan Tušar, upa, da bodo z gradnjo takoj nadaljevali in da bo dom dograjen v letu 1964 sij je predsednik predvsem pohvr-lil športno in idejn?-«.vo;no komisijo Ko je govoril o kadrih, Je grajal tiste mladin-e. ki so se po dovršenih 6eminnrj'h. teJajih in šolah, kjer so pridobili na poetični razgledanosti, odtujili, namesto da bi s pridobljenimi izkušnjami prispevali k boljšemu dolovanuj mladinske orgamzaeje. Da bi bilo delovfenje že1ezr:".ske mladine v prihodnje §> Uspešnejše, so izvolili v nov komi'.:-, Ici šteje IS članov, nove mladiiv o, '-.i imajo veselje za delo v organizaciji. Mimo ostalih so se udeležili konference tudi prerlis-tavniki m!a-I d;ne iz Litoistroja in rudnika Idri-I ja. Nn osnovi predlogov v žarrem ooroJllu in v razpravi ho y~ ;eb.na komisija izdelala sk'sne - V, vat » ^Kl^NT^ČA Trgovski nro-;f^ri rod"H*n:re DrVvnc zn?o''bo Slovenije rta ,n»- «en''rnh SO hi!; ^n ze!6 7'"--4nrolf, mno"o premajhni in nr> neprimernem mestu, Dn bi dn'vlo Je-cnn-n pe^rr^o in knj'"""'!^ v *tpdijxu mrstn, se je d(rek^f)a P"^ v I.i".b!:-ni od'o'!,T 7a nre-ured'teV biv"^ prostorov lekarne na Tt^ovl ee?tl. Trgovino so že Drpali]) v not-o prostor^. '• derih ot"o-:tev je bila v nonc''1 '■'kdo-ooldne ob navzočnosti predstavnikov direkcije DZS v Ljubljani, čhnnv kolektiva, jeseniških dru*-bo-!o-polit;čnih pjrganizaelj, sol in ustanov. Lokal, katerega preureditev je st^la okroft 15 miliiono^' dinarjev, je sodoben, moderno oprem 1'on in ima blizu 100 m7 nrodpjnerra prostora. Pomembno Je, da je v neposredni bl!2ini vseh jeseniških šol in jeseniške železniške postaje, tako da se crn bo šolska mladina lahko posluževala tudi med potjo v šole. - P. HOKEJISTI ODPOTOVALI NA ČEŠKO ■ V ponedeljek zjutraj je odpotoval nas državni prvak v hokn; i na ledu na 14-dnevno turnejo v CSSR. Pod vodstvom tro/icja <». VVcIkovskega bodo trenirali v Ko- • linu, nato pa odigrali v raznih krajih Češke še 4 tekme. Da se bodo vrnili čimbolj pripravljeni ' na sre.'anje s francosko reprezentanco, ki bo 27., 29. in 20. novembra v Beo;;radj, bodo na poti nazaj tudi v Avstriji oiigi-Ij d"e tekmi. Ker sestavljajo. .j'vjoniA-i hokejisti večino državno rcir^zon-tance, im.-mo to turnejo l.hko za turnejo državne r-n--7/. ntanee, četudi jo fjnanelf? riK jWn:ce, ker je pa • hokej.<-k^' zveza Jugoslavije pkorai brez fimm. lih sredstev, Takoj po vruitvi bn tudi jesen'ško umetno dr.«a'i**-e že pripravljeno. - U. Vprašanje Ali osnutek zvezne ustave govori dovolj določno o dedovanju? Odgovor Na to vprašanje je lahko odgovoriti, če imamo pred očmi temeljna Tkačela osnutka naše ustave iax jih povežemo 7. določilom SL 82 osnutka, ki vsebuje kon-Ivetne doloćbe v zvezi s to pra-vtoo. Čeprav govori ta člen o dedovanju le v dveh kratkih 6tav-fcth, Lah-ko trdimo, da sta ta dva stavka, če jih povežemo z oslali-ani določili predosnutka. tako jasna, čba bi bilo odveč, da bi ustava imela še kakšne druge določbe o dedovanju. Ustava določa nam-red le temeljne odnose družbenoekonomskega in političnega sistema, podrobnosti pa obravnavajo zakoni in drugi predpisi. V osnutku zvezne ustave se čl. 62 jzlast: »Zajamčena je pruvica dedova-mj*. Nihe« ne sme imeti na podlagi dedovanja v lasti več nepremič- nin In delovnih sredstev, kot je to določeno v ustavi in zakonu.« V temeljnih načelih osnutka beremo, da socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajavci, ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. V skladu s tem je ena izmed nedotakljivih osnov človekovega položaja in njegove vloge družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki kot nov družbeni odnos izključuje vrnitev kakršnegakoli izkoriščanja človeka po človeku in ustvarja pogoje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda dela. Nadalje beremo: »Nihče nima lastninske pravice na produkcijskih sredstvih in drugih sredstvih družbenega dela, ki so družbena lastnina.« Cl. 8 določa, da so produkcijska sredstva in druga sredstva družbenega dela ter I vsa rudna jp druga prirodna bo-[gastva družbena lastnina in kot taka neodtujljiva. Ce torej na teh sredstvih nihče ne more imeti lastnine in če eo ta sredstva oziroma ta bogastva neodtujljiva, jih razumljivo tudi nihče ne more podedovati. Kljub tem določbam, ki proglašajo vsa produkcijska sredstva ter rudna in druga prirodna bogastva kot družbeno lastnino, imajo kmetje po določilu čl. 22 osnutka ustave lahko lastninsko pravico na obdelovalnem in gozdnem zemljišču, katerega največja površina se določa z zveznim zakonom, ter lastninsko pravico na delovnih sredstvih v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon. Nadalje vsebuje osnutek določbo, da zakon določa, v katerih mejah in ob katerih pogojih smejo imeti občani lastninsko pravico na zemljišču ter na delovnih sredstvih v obratnih in drugih podobnih dejavnostih. Jasno je, da se bodo ta sredstva, seveda v mejah, ki jih bo postavil oziroma jih že postavlja zakon, lahko tudi podedovala. Tudi veljavni zakon o dedovanju določa, da se z dedovanjem ne sme prekoračiti določena vel i kast zemljišča, ki ga lahko imajo posamezniki v lasti. Nadalje določa čl. 25 osnutka, da imajo občani lahko v osebni lastnini predmete, ki so namenjeni za osebno potrošnjo, rabo in zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb. V osebni laetnini so lahko tudi stanovanja in stanovanjske hiše. ki služijo osebnim potrebam občana in njegove družine. Kakšne so meje osebne lastnine na stanovanjih in stanovanjskih hišah, določa zvezni zakon. Vsi ti predmeti ter stanovanja in stanovanjske hiše, ki so v mejah zakona lahko v osebni lastnini, se bodo lahko tudi podedovali. V zvezi z vprašanjem o pravici do dedovanja, se je postavilo tudi vprašanje, zakaj se že v ustavi 7 določeno številko ne določi največja površina obdelovalnega oziroma gozdnega zemljišča, na katerem smejo imeti kmetje lastninsko pravico. S tem, da bi se postavil določeni maksimum zemljišča, pravijo zagovorniki takega stališča, bi se kmet počutil bolj trdnega in zato tudi več! arenstev investiral v svoje zemljišče in bi tudi bolje skrbel za čim večjo proizvodnjo kmcti.iskih pridelkov. V tej zvezi jc potrebno poudariti, da veljavni zakon, ki govori o 10 ha kot zemljiškem maksimumu, dopušča izjeme, vendar ne v nižanju tega maksimuma, temveč obratno. Imamo kmete, ki ;majo zakonito več kot 10 ha zem-Tjižča. zlasti kmetje v gorskih predelih. Ce bi n. pr. določili z ustavo, da nihče ne sme imeti več kot 10 ha zemljišč, bi s tem vzeli tudi tem kmetom možnost, da imajo več zemljišča. S tem bi marsikomu vzeli tudi možnost, da bi lahko živel na svoji kmetiji, ker dostikrat neprimerno več ha na določenem nerodovitnem področj u ne ustreza 1 ha na rodovitnem področju. Kot ?r> revno, določa ustava le temoljne odnose družbono-ekononvkoga in političnega sistema. Ce bi hoteli v ustavo vnesti točno določeni maksimum zemljišča, ki ga ima lahko kmet v svoji lasti, potem bi morali zemljiški maksimum določiti z več in nc samo z eno številko. Ce bi ustava urejala do potankosti vse naše življenje, potem bi nc bila več ustava - to je temeljni zakon naše družbene ureditve. Tudi tov. Edvard Kardelj je na izredni skupščini stal- ne konference most v Titnradu, ko je govoril o prerllon-ih 1: ustavi v zvezi s kemuralmm sste-mom izjavil, da no smerno p''<--i:-ravati gleda prenalrpnnia Uftav, bodisi zvezne aH republiških, s takšnimi crodn'^j, ki so pravzaprav predmet zakonov. Jasno je, da zakon ne bo puščal kmetu tolikšnih, površin obdelovalnih in Rozdnih zemljida bi bila t« no:!!p' i za '''-omčanjo tuje delovne *• lc oz rnnin nasprotno, da mu l.o pv '1 tolikšne površine, da jih bo lahko obdejj ! sam s svojo družino in on mi bodo te površino nr-lik' za'iosu > jamstvo za takšno življenje, haa ga ima vsak naš delovni $avek. Kot jc naš cilj, da se vsakem« delavcu v tovarni ali na katfretfi-koli driu^m delovnem mestu zvi-šuic . življenjska raven, trko je tudi naš cilj zvišanje živi len "a standarda našega delovne»a kmeta. Osnutek zvezne ustave ima ja«ne določbe glede posne:o-vanja kmetijske proizvodnje, pic-de širjenja in razvijanja družbene produkcije in družbene lastnine, jasno pa tudi določa, d<» pri tr>m varuje z zakonom določeni maksimum zemljiško lastnine kmetov ter načelo prostovoljnosti glede njihovega združevanja -m glede njihovih gospodarskih razmerij z delovnimi organizacijami. V škofji Loki so v zadnjem času novogradnje vse pogostejše. Kljub številnim novim stanovanjskim blokom, pa pozabljajo na najmlajše, ki nimajo primernih igrišč. Otroci se igrajo povsod, pa če je kraj za igro primeren ali ne. Stanovanjske skupnosti bi morale glede tega zavzeti odločnejša stališča Objektivna razprava škofjeloške ml adine na letni konferenci Dobri predlogi mladih SKOFJA LOKA. S. NOVEMBRA - Včeraj je bila tu letna konferenca mladine škofjeloške občine, ki so se je med drugim udeležili tudi sekretar občinskega k««"'^« 'KS Franc Urevo. predsednik okrajnega komiteja LMS Nace 1 av-lin in predsednik ObSS Skofja Loka Franc Polajnar. Izčrpen referat predsednika občinskega komiteja LMS škofja Loka Janeza Talerja o aktualnih nalogah mladine v občini je — kakor tudi razprava — v glavnem obravnaval: vključevanje mladih v organe samoupravljanja in izobraževanje, problem samskih LOŠKI r\1^ t a ^ K 7 m~~* DELA V K C g stanovanj in zaposlovanje mladih. Ob koncu so izvolili novi 19-članski plenum (prej 27) in S-članski nadzorni odbor ter delegata), ki bo zastopal škofjeloško mladino na bližnjem kongresu LMJ. V zvezi z vključevanjem mladih v organe samoupravljanja, ki ni takšno ,kot bi moralo biti, saj je od 1558 mladincev iz 28 osnovnih organizacij zastopanih v DS in UO le 72, so objektivno in kritično ocenili: »Takemu stanju smo predvsem krivi sami.. Moramo priznati ,da v kolikor bi mladi z večjim zanimanjem sle- dili vsemu gospodarsko-družbono-irru dogajanju v komuni, z večjo udeležbo na zborih volivcev itd. bi se nedvomno situacija v občinskem merilu izboljšala.« Pri obravnavanju vprašanja gradenj rsamskih stanovanj, je bilo ome-'njeno posebno priporočilo, ki ga je izdal ZIS 1959. leta. Le-to pravi, da naj investitorji vsaj 10 odstotkov sredstev, ki naj bi jih uporabili za stanovanjsko gradnjo, namenijo za gradnjo stanovanj oziroma posebnih sob. To priporočilo pa se doslej ni upoštevalo (!) in skrajni čas je, da temu problemu posvetijo vso skrb vsi družbeno-politični činitelji v občini.«. Ce bi ta akcija naletela na pravo razumevanje pri mero-dajnih forumih ,bi po podatkih stanovanjskega sklada ObLO Skofja Loka, da se letno investirala stanovanja okrog 300 milijonov in da velja garsonjera povprečno 2 milijona bilo zgrajenih okoli 15 samskih stanovanj letno. To bi bil nedvomno uspešen start, saj bi hkrati začeli re- OB PETNAJSTLETNICI KOKRI ŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Pevski zbor delavsko-prosvet-nega društva »Storžič« na Kokri-ci slavi petnajstletnico obstoja. Ustanovitelj je bil pokojni l'o I-peskar. Prvi pevovodja Zagorič-nik je učil pevce najprej kar v kmečki hiši, pozneje pa na skromnem odru v tovarni opeke Ro-tovk, kjer je imel zbor leta 1948 svoji prvi koncert. Danes vodi zbor Vinko S trn a, Oče - kmet je za glasbo nadarjenemu fantu kupil dober harmonij. V pevovodiskem tečaju v Kranju je bil Strniša med najboljšimi učenci. Kot domačin iz delavskih vnst že več let uspešno vodi kokri.ški pevski zbor. V zadnjem času je •ačasno prevzel tudi pevski zbor •Enotnost« v Kranju. Pevski zbor e v zadnjih letih pokazal pre* •ej.šen uspeh. Razen .številnih nastopov doma je na povabilo družbenih organizacij sodeloval na akademijah, proslavah, komemoracijah, pri odkritju spominskih plošč, pri razvitju pra;^rov itd. Predstavil se je tudi na občinski reviji pevskih zborov. Zbor bo priredil samostojen koncert v soboto, 10. novembra ob 20. uri v kulturnem domu »Franc Mrak« na Kokrici. - J. S. Uspešna rešitev Kmetijsko posestvo Sorsko polje—Zabnica naj bi se združilo s KG Kranj Na seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Kranj so obravnavali poročilo o minimalnih agrotehničnih ukrepih, o kmetijskem posestvu Sorsko polje-Zab- Bit G L niea. o kmelij-.skem gospodarstvu Kranj in poročilo o gozdnogospodarskem načrtu za gozdnogospodarsko enoto Kokra—Jezersko in Turnovo. Poročilo o minimalnih agrotehničnih ukrepih je obrazložil kmetijski inšpektor Rudi Uršič. Sklenili so, da je treba letos posvetiti posebno skrb reprodukcijskemu materialu. Omogočiti je namreč treba, da se bo ta material, ki so ga zasebniki naročili preko kmetijskih zadrug, resnično dobil, zakaj brez potrebnih semen in [umetnih gnojil ni mogoče misliti Osebne dohodke uskladili s proizvodnjo Svet za delo ObLO Kranj je na svoji seji obširno razpravljal o gibanju osebnih dohodkov. Iz podatkov in razprave je bilo razvidno, da so se osebni dohodki v gospodarstvu v letošnjih osmih mesecih vendarle nekoliko stabilizirali in da ne rastejo več tako močno kot v preteklem letu. Kljub tem* so v nekaterih gospodarskih organizacijah še vedno pojavljajo primeri velikega porasta osebnih dohodkov. To se dogaja predvsem v ti- Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Valentin Juvan In Ivana Mam; Milan Stenovec in Marija Pa rte Umrli so: Frančiška Korlran, osebna upokojenka; Marija Kavčič, gospodinja; Albina Kranjc, osebna upokojenka; Otilija Krulc, zasebnica Rodile so: Frančiška Urbaček -dečka, Antonija Berglez — dečka dvojčka, Marija Marčun — dečka. Marija Kopač — dečka, Jelka Ma-leševič — dečka, Gabrijela Prašen - dečka, Kristina Kuhar — deklico, Marija Predovnik — dečka, Antonija Stare - dečka, Cernilec Darinka - deklico. Štefanija Jagodic -'deklico, Jožefa Mesec - dečka, Katarina Ručigaj - dečka, Hermi-na Bogataj - dečka, Nada Jane -dečka. Angela Maček - dečka, Ana Rozman — dečka, Mira Lu-žar - dečka, Marija Dekleva -dečka, Pavla Kern - deklico, Angela Kuralt - dečka, Justina Fab-jan — dečka, Kristina Kobal — deklico, Helena Sponko — deklico, Marija Bertoncelj — dečka, Veko-slava Hafner — deklico, Frančiška Jerše - deklico. Štefanija Reber-nik — dečka. Angela Korošec — deklico, Ljubica Frantar - deklico, Marija Grilanc - dečka, Ana Ferek — deklico, Mara Sčančer — dečka, Alojzija Sajovec — dečka. stih podjetjih, ki že lansko leto niso imela usklajene delitve OD Svet je sklenil, da se za ta podjetja izdelajo analize o razdeljevanju osebnih dohodkov. Le-te naj bi obravnaval zbor proizvajav-cev ObLO Kranj. Tej seji bodo morali prisostvovati tudi predstavniki delavskih svetov prizadetih podjetij. - R. na zadovoljivo kmetijsko proizvodnjo v prihodnjem letu. Pretežni del razprave Je bil posvečen kmetijskemu posestvu SorŠko polje Zabnica. Posestvo svoje dejavnosti ne more razviti tako, .kakor bi želeli. Gospodarska poslopja, a katerimi razpolaga posestvo v Zabnici in v Pra-šah, so stara, neprimerna in premajhna. Tudi primernih stanovanj za delavce ni. Potreba po gradnji novih gospodarskih poslopij je že stara .vendar do njene realizacije zaradi generalnega načrta za Sorsko polje še ni prišlo. Sklonili so, da je treba v prihodnjem letu pričeti z gradnjo dveh hlevov za 400 glav živine, silosov in skladišč ter primernih stanovanj za delavce. Razpravljali so tudi o združitvi posestva s kmetijskim gospodarstvom Kranj. Svet se je strinjal z združitvijo, ker je menil ,da je to najboljša rešitev. Samo močan kmetijski kombinat s sedežem v Kranju bi lahko rešil/nastalo situacijo. - R. POTI BODO UREDILI Na minuli seji krajevne skupnosti v Bitnjem so razen nekaterih socialnih in stanovanjskih zadev obravnavali tudi stanje cest in poti. Komisiji za pota so dali nalogo, naj pregleda stanje, naredi poročilo in ga predloži skupnosti ponovno v razpravo. Zajeto je ludi vprašanje gradnje poti skozi Spodnje Bitnje. Le-ta naj bi bila speljana tako, da bi vodila za upravnim poslopjem Kmetijskega posestva Sorsko polje. sevati tudi vprašanje kadrov.« — Iako iso poudarili na konferenci. Tudi v zvezi z zaposlovanjem mladih so odločno postavili vprašanje: »Ali je še potrebno delo henorarcev in upokojencev (v vsej občini jih je nad 100) in ali se ne bi na ta mosta dalo vpeljati mladih ljudi?« - St. Skrabar 0 socialnem varstvu Skofja I,oka. 6. nov. - Ha nos popoldne se jo v domu boc*eS začel plenum ObO SZDL Sk. Loka. na katerem razpravljajo o problemih socialnega varstva v škof jr. loški občini. Med drugim na plenumu bomo poročali prihodnjič) njo prenosa sredstev socialnega varstva na krajevne skupnosti, probleme socialne rešitve v podjetjih in perspektivni razvoj socialnega varstva (Obširneje o plenumu bomo poročali prihodnjič 1 - St. S. / Iz obeh dolin * AMD ŽELEZNIKI je včeraj začelo že z drugim tridnevnim tečajem za mopediste v letošnjem letu. Le-ti se seznanjajo s cestnoprometnimi predpisi. Izpite bodo opravljali pred posebno komisijo v nedeljo, II, novembra, na to pa bodo prejeli ustrezna dovoljenja. © LETNE KONFERENCE - V teh dneh potekajo v škofjeloški občini letne konference krajevnih organizacij SZDL. Izmed 36 jih je bilo že 25. Jutri bosta v Poljanah in na Trati, v nedeljo, 11. t. m., pa v Bukovici, Gastečah, Javorju, Pu.štalu in Stari Loki. medtem ko bo v Skofji Loki letna konferenca KO SZDL v pone deljek. 12. t. m. Razprava na teh konJeren- * cah teče - med ostalim tudi o kmetijstvu v luči nove ustave, o ustanavljanju krajevnih skupnosti in o nekaterih ne- ' jasnostih v zvezi s kooperaci- ' jo. • O USTAVI - S predavanji o osnutku ustave FSRJ za člane krajevnih političnih aktivov v škofjeloški komuni so v glavnem že zaključili. Tako so bila med zadnjimi minulo nedeljo v Železnikih, na Trati, v Gorenji vasi, v Sovodnju in Poljanah. Prihodnji teden pa, kot smo zvedeli na občinskem odboru SZDL. bodo z*, čeli razpravljati o novi ustavi tudi v gospodarskih organizacijah. ^^^^ I/Vi ■ v t 1 Prebivavd novega naselja v Spodnji Besnici so se minulo nedeljo izkazali s prostovoljnim delam' w Tile organizira«« krajevna organizacija SZDL. Na zavoju v naselje , 23 novimi hišmi so raS^' * Zi in tako omogočili tudi varnejši promet na cesti v Besnico es> S plenuma ObSS Radovljica Za boljše delo: komisije in odbori ' Mo nlenumu ObSS Radovljica popolnjovanju notranje orgamiza-'tek ^ t m), ki so se ga cije dela, izpopolnjevanju dela plenuma udeležili , organov samoupravljanja in do- razen članov , ,udi predsedniki sindikalnih po- | polnjevanju pravilnikov o delitvi c so potrdili zaključke zad- osebnih dohodkov. Na predlog _____ ...... K , , ,» 1 , . , , , lami X** ',. \ i -,1 amii m l 1, i .- zbora in program posebne komisije j družni njega občnega dela za novo mandatno dobo. Pn tem gre predvsem poudarek iz- a plenum potrdil tudi finančno poslovanje ObSS Radovljica v pretekli mandatni dobi in zadolžil nadzorni odbor, naj vsaj vsake tri mesece enkrat pregleda finančno poslovanje, da ne bo prišlo na zaključku leta do nejasnosti, kot se je to zgodilo v preteklem letu. Za boljše delo ObSS Radovljica je plenum imenoval 4 odbore in 3 komisije, ki bodo delali v sklopu ObSS, in sicer: odbor obrtnih in komunalnih delavcev, odbor trgovskih in gostinskih delavcev, odbor delavcev družbenih služb in odbor za oddih in rekreacijo ter organizacijsko-kadrovsko komisijo, komisijo za gospodarstvo in dHnvsko-dru/.bono upravljanje, in komisij© za socialna vprašanja. Na zaključku so se dogovorili, da bodo po podružnicah organizirali predavanja o novi zvezni in republiški ustavi, — C. R. Priznanje šoli v Gorjah Gradnja bodoče »ola m r%*. jah pri Bledu, ki bo po ,»21 cunu projektanta veljala mo vred 140 milijonov* d^E (sredstva gredo z obffl«*h2J32 skega sklada). «e bliza hasSfit bodo iz Šibenika pcJ^^S njenem dobavnem rok« ril novembra) posebno krK^^li* mm.ja in če ne bo jalo vreme, streho že ob ■»* Otvoritev naj bi "O**** oorij ~ 28- avgusta 1963. leia Nikakor ne smemo mrm,Wa*W veja priznanja šoli v Gorjan «5 počitmeami so si namreč £w val. sole v Jugoslaviji med™S£ ni šolski eksperti (0^0^ glile. Nizozemskem?^^ deli so sole v Beogradu, Saraje-vu, Zagrebu in Ljubljani. v2£ s« šolo v Gorjah ocen.li kot ™£ njo. ki je v kvaliteti proJekT^m izdelave (SGP -Goren^l^ ljica) vsaj za 100 odstotkov bolita kot vse v Jugoslaviji. kil jih videli. - S. Skrabar Bohinjci pred odločitvijo Prikupna vasica Srednja vas v Bohinju je v zadnjem času v središču pozornosti gospodarstvenikov, ne samo zaradi prihodnosti bohinjskega kmeta in razvoja sirarstva, mlekarstva, kmetijstva pa tudi tu-llzma, temveč zaradi čudnega stališča KZ Srednja vas: »Gospodarili bomo tako kot doslej, odkup lesa bomo opravljali mi...!« Pri tem se lahko vprašamo, in to upravičeno, doklej bo imela zadruga sredstva za odkup lesa — St. S. Znano je, da so v Polju v Bohinju pred leti domačini imeli svoj kegljaški klub. ki pa je kaj kmalu prenehal z organiziranim delom. Kegljanje kot šport je na dvosteznem kegljišču, ki ga imajo v Polju, povsem prenehalo. Za to ali obstajajo možnosti, da bi Bohinjci spet imeli kegljaški klub. pa se že dlje zavzema strokovni odbor za kegljanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo. Pred kratkim si je posebna komisija ogledala tamkajšnje kegljišče in se tudi pogovorila z lastnikom kegljišča o možnostih za delo kcgljaškega kluba. Ker so bili razgovori uspešno zaključeni, je B. marca organiziral v Pol« ; ■ Bohinju sestanek z vsemi t*«tH kajšnjimi ljubitelji kegljanja i.n . skupnim prizadevanjem sku*»i ponovno oživiti nekdaj že uate, novi jeni kegljaški klub. Bržkone bi bilo priporočljivo, da bi o zadevi že sedaj razpravljali domačini, zlasti tisti, ki so bili ie nekdaj aktivni kegljači. Lahko p« pričakujemo, da uspeh tokrat 26_TELOVA (MI.) Dancing kavarna Evropa v Kra nju je odprta vsak dan, razen ob torkih od 20. do 3. ure. Igra ansambel Sanv 4309 Hrano in prenočišče nudim za dopoldansko pomoč v gospodinj stvu. Ponudbe pod -Poštena- 4426 OR Gorenjsko namiznoteniško prvenstvo OR Presenetila Trček in Pogačar V nedeljo je bilo končano namiznoteniško prvenstvo Gorenj- KERSTAJN. Slednja sta za vstop v finale izločila favorita BUIIA in VIDMARJA. Pri mladinkah je zmagala dvojica TERAN - ZALETEL pred KRAJZELJ - PAVLIC. KLEVISAR in VIDIC sta zmaga v pionirskih parih pred BABICEM in KORDEZEM. V fi- ske za mladince, mladinke, pio-nirje in pionirke. Najboljši so 6i priborili točke, ki bodo upoštevane v vrstnem redu. Organizacija je bila dobra, le 6 prostorom ni bilo vso v redu. Udeležba je bila maloštevilna, saj so se tekmovanja udeležili le tekmovavci Mia-' Gorenjska nogometna liga nalu pionirk pa sta zmagali KRAJZELJEVA in PAVLIČEVA. Drugi *la bili LUINOVA in ZE-ROVNIKOVA. Na sporedu so bile tudi mešane dvojice. V finale sta se uvrstili dvojici PAVLIC -CIH in BUH - KRAJZELJ. Najboljši so dobili diplome. - J. P. Po sklepu upravnega odbora »TOVARNE CIPK IN VEZENIN« BLED razpisuje komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij naslednje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA - SEKRETARJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 10 let prakso v kadrovsko-socialni službi Razpis bo zaključen 15. novembra 1962. "t'flUi PREDAVANJE O VZDRŽEVANJU MOPEDOV OBVEŠČAMO VSE MOPEDISTE IZ OBMOČJA KRANJ, CERKLJE, ŠENČUR, DA BO PREDAVANJE O VZDRŽEVANJU MOPEDOV 14. NOVEMBRA 1962 OB 19. URI V AVLI OLO KRANJ. PREDAVAL BO STROKOV-NJAK TOVARNE TOMOS IZ KOPRA. VLJUDNO VABLJENI AMD KRANJ, CERKLJE, ŠENČUR Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »KOMUNALNI SERVIS« Kranj razpisuje naslednje delovno mesto 2 parketarja Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja alt pa pošljejo vlogo na gornji našita dosti, Triglava in Jesenic. Ob 8 uri se je pričelo žrebanje, takoj nato pa prvi boji na izpadanje. Pri mladincih sta večji presenečenji pripravila triglavana TR-CEK in POGACAR z zmagama nad klubskima tekmecema MAft-KUNOM in KLEVlSARJEM. V polfinale .so se uvrstili: POGACAR. BUH. TRCEK in NOVAK. Prvak Gorenjske je postal BUH pred TRCKOM. Med štiri najboljše mladinke so se vrstile: ZALETEL. LUIN. PAVLIC in KRAJZELJ. Zmagala je ZALE-Pri pionirjih je zmagal favorit KLEVISAR pred BABICEM. VIDICEM in KER-STAJNOM. Pri pionirkah je zmagala KRAJZELJ EVA pred PAVLIČEVO. 2EROVNIKOVO in LU-INOVO. Nato so bili na sporedu pari. V konkurenci mladincev sta zmagala POGACAR in TRCEK. Premagala sta MARKUNA - VIDI-CA in KLEVISARJA - TlCARJA ter v finalu še par TADINA - V Šenčurju najboljši pionirji V ponedeljkovi številki smo že poročali, da so gorenjska nogometna moštva zaključila jesenski del svojega prvenstva. Danes objavljamo lestvice moštev v konkurenci, v pionirski ligi in v prvem razredu. I.e»tviea GNL v konkurenci: ODBOJKARSKO PRVENSTVO NA JESENICAH Občinska zveza za telesno kulturo na Jesenicah in strokovni odbor za odbojko sta minulo nedeljo izvedla v telovadnici osnovne šole na Jesenicah izbirno okrajno odbojkarsko prvenstvo moških za pokal Jugoslavije. Tekmovanja so se udeležili: Gimnazija Kranj. OK Jesenke, TVD Žirovnica, Gimnazija Jesenice, SD Šenčur in TTŠ Kranj. Izidi tekem: TTS Kranj : OK Jesenice (0:2), Šenčur : Gimnazija Kranj (0:2), Žirovnica t TTS Kranj (2:0), Gimnazija Jesenice : Šenčur (2:1), OK Jesenice : 2irovni< a (2:0), Gimnazija Kranj : Gimnazija Jesenice (2:0). V finalu je Gimnazija Kranj premagala OK Jesenice ■ 3:2. Kranjski gimnazijci, ki tekmujejo v okviru OK Triglav lz Kranja so zasluženo zmagali ln se plasirali v republiški fina!«. REPUBLIŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA Jesenice: Mladost 9:6 Takoj po končanem prvenstvu Gorenjske se Je pričel dvoboj republiške lige med gorenjskima /.astopnikoma — MLADOSTJO in JESENICAMI. Najboljša sta bila KAVCIC in KRAJZELJEVA, ki sta končala dvoboj neporažena. Rezultati dvoboja: Brenk : Buh 2:0, Novak : Kavčič 0:2. Bevk s Rebolj 2:0. Brenk - Bevk : Kavčič - Rebolj 2:1. Zaletel : Krajzelj 1:2. Pečnik : Pavlic 0:2, pari (Iste) 2:1. Novak : Rebolj 0:2. Bevk : Buh 2:0, Brenk i Kavčič 0:2. Zaletel : Pavlic 2:1, Pečnik : Krajzelj 0:2, Bevk : Kavčič 1»2, Brenk : Rebolj 1:2 ln Zaletel - Bevk : Krajzelj - Kavčič 1:2. Prvoimenovani so igravei Mladosti. - J. P. Tržič Mladost Sk. Loka Železniki Svoboda Jesenice Bled Prešeren Pionirji: Svoboda Tržič Triglav Sk. Loka Železniki I. razred: N'akld Preddvor Predoslje Trboje Visoko 7 7 0 H 4 I 7 4 1 « :i o 0 34:5 16: B 29:17 14:15 18:25 8:14 12:2(i 11:29 0 17: 1 2:L 13: 8 11: H 13:18 7:10 3:17 Vrstni red pionirskih moštev — 1. Preddvor. 2. Vi.soko, 3. Predoslje, 4. Naklo in 5. Trboje. POPOLNA ZMAGA ČEHOSLOVAŠKE REPREZENTANCE NA JESENICAH Češka reprezentanca v nnmi/.-' nem tenisu, ki je pripotovala • iz Avstrije in potuje v ' Skopje na mednarodno prvenstvo, je odigrala sinoči na Jesenicah prijateljski mednarodni dvoboj. Za CSR so nastopili: Andreadi Miko in Stanek. za .Jesenice pa" Kavčič, Rebolj in Teran lz Kranja kot gost. Gostje.so pokazali moderni namizni tenis v vsej lepoti in zmagali s 5:0. Edini jimak dneva jc bil mladi Rebolj, "ki je dobil en set in- se enakovredno boril s češkim igravcem. Posebno lepa jo bila za zaključek jgra v dvojicah: Andreadis - Miko ini Teran — Kavčič. — U. Gorenjski golobi na zvezni razstavi v Seliti V teh dneh se tudi rejci golobov pismonoš na Gorenjskem marljivo pripravljajo na zvezno razstavo golobov pksmono.š, ki bo v Senti (Vojvodina) od 9. do 11. novembra letos. Na tej razstavi bo vsak klub v državi nastopil s šestimi golobi, in sicer s tremi v skupini •tandari in s tremi v skupini šport. Zvezni sodniški zbor bo lz obeh skupin izbral najboljše, ki bodo potem nastopali na raznih tekmovanjih doma in v inozemstvu. Omenimo naj, da imajo gorenjski klubi, ki' so v KraJiju, Skofji Loki in na Jesenicah približno 2000 takih golobov, od tega pa jih je v Kranju okrog 12t)0. — R, ATLETSKI MITING V DUPLJAH V nedeljo je telesnovzgojno društvo v Dupljah organiziralo | zaključni atletski miting. Najprej i je bil predviden medkrajevni dvoboj z atleti iz Podbrczij; ker pa | lekmovavcev iz sosednje vasi ni bilo. so nastopili le domačini in atlet Triglava prof. Jože Azman, ki je v metu diska dosegel najboljši letošnji rezultat na Gorenj1-skem (37.25 m). REZULTATI T mladinke: 60 m: Eržen lO.O. daljina: Eržen 352. krogla: Eržen 5,83: mladinci: 100 m: Perne 13.1. 1000 m: Grašič 2:33.4. daljina: Perne 459, višina: Udove 135.fcrogla: Jeruc 8,68. disk: I.m< 23,30. kladivo: Udovč 21,80, kopje: Jeruc 36.14: člani 100 m: Komove 12,8. 1000 m: Mann.šek 2:38,2, daljina: Komove 501, višina: Komove 140. krogla: Boncclj 8,42, disk: Ažman 37.25. kladivo: Ažman 40.42.kopje: Boncelj 41,05. Z. M. ŽELEZARJI SO TEKMOVALI TUDI V KEGLJANJU Pred dnevi je bilo zaključeno medobratno tekmovanje v kegljanju, ki je bilo izvedeno v okviru letnih športnih iger Železarne .h .senice. Pomerilo se je 24 moštev. Najboljše je bilo moštvo OTK z 990 keglji in povprečjem 247,;i, drugo meato pa je doseglo rnoatvo livarne s 954 keglji, tretje mesto pa moštvo konstrukcijske delavnice z 937 keglji. Medtem ko je bila lanskoletni prvak v kegljanju ekipa konstrukcijske delavnice, je letošnji prvak ekipa OTK v pristavi Savnik, Hafner. Benedičič. Crv, Smrke ln Krajnik. - U. Najboljš; športnik Gorenjske 1962 # Vsako leto ob DNEVU REPUBLIKE bravci GLASA v na- # uradni anketi izbirajo NA.IBOLSE ŠPORTNIKE GORENJ-0 SKE. Zato vas vabimo, da nam s svojimi predlogi že .sed *J mie pomagate sestaviti desetorico najuspešnejših športni- # kov in izbrati »zmagovavoa«, ki mu bo uredništvo i/.ro- # čilo prehodni pokal in spominsko plaketo v trajno last. §} Da se boste laže odločili, opisujemo nekatere športne do-4} Belke v juniju. Kako so se gorenjski športniki uveljavili % od decembra do junija, pa smo ■/.<• pisali v naših prejšnjih % številkah. Na namiznoteniskem dvoboju Slovenija : Hrvatska (9:4) sla imela največ uspeha triglavana TERAN in PLUTOVA, pa tudi njun klubski tovariš FRELIH se je kot tretji član reprezentance dobro izkazal. — Nami/iiolcnKiki igravci Triglava Teran, TOMC. I reiih, IMutova, CADEŽEVA in KNAPOVA so prvo mesto osvojili tudi v li«aškem tc4s.movan.ju za prvenstvo LRS. ' Ob koncu letošnjega državnega prvenstivj kegljačev jc bil MARTELANC (Triglav) ćotrti, PECAR iz Kranjske gore. peti, SLiBAR z Jesenic pa osrni. — Prvi in slednji sta bila odlična tudi na preglednem nastopu v Zagrebu, kjer so keglja-či tekmovali za sestavo državne reprezentance. Pri ženskah se je v državno vrsto uvrstila tudi Kranjčanka CADE2EVA. Dober uspeh je v Slavonskem Brodu z desetim mestom na državnem prvenstvu v vajah na orodju 'zabeležil Zvone STRAZIŠAR z Jesenic. - Slražišar je bil v odsotnosti Cerarja drugi najboljši telovadec na dvoboju Lombardija : Slovenija. Jeseničan Emil CEI.ESMK pa je bil tedaj šesti. Na atletskem prvenstvu Slovenije je jeseniški atlet Ožbi V1STER s prvim mestom izpolnil tudi normo za PEA v hoji na 25 kilometrov. — Na pionirskem republiškem prvenstvu je v metu krogle zmagal SATLER, v troboju pa KOGOVSEK (oba Triglav). Ženska rokometna ekipa kranjske Mladosti v običajni postavi UDOVC. KOLMAN, Anka in Vla.kla ANKELE. KRI-STAN. CESNIK. Ivanka in Marija TOLAR ter JANKOVlC jc v republiški ligi za prvenstvo LRS osvojila prvo mesto. Na republiškem tonskem prvenstvu jo GUNČARJEVA med mladinkami zavzela tretje mesto, ZNIDAR (oba Triglav) pa je bil tretji med mladinci. « Predlog desetorice najboljših gorenjskih športnikov po-*) šljile na naše uredništvo najkasneje do 22.' lega meseca. # Da bo izbira kar najbolj realna, bomo enako sestavljene # lestvice upoštevali kol en predlog: prav tako pa bo po-t) sobna komisija izbrala na.ji ealne,j\rga izmed več predlo-$} gov istega bravca. - Tisti, ki se bo s svojto predlogom # najbolj približal končni desetorici, ki jo DO dal seštevek 0 vseh vaših pisem (športnika, ki mu boste prisodili prvo §} atesta .bomo ocenili z 10 točkami, drugega /. 9 itd.), bo na- # grajen s 1000 dinarji, bravca z drugo najboljšo prognozo tj bomo nagradili s :!(")(), tretjega pa t 2000 dinarji. Mohannos )imnic afera n me Pred menoj, na mizi, leži petsto listov belega papirja za pisalni stroj. Kupil sem ga potem, ko sem odšel « policijskega predsedstva in sklenil, da bom od danes dalje pisal dnevnik. V-zadnjih urah sem popisal kakšen ducat teh listov. Zapisal sem tudi, da sovražim Jullusa Mario Brummerja. Vendar nisem omenil, čemu. Opisal sem vožnjo na policijsko predsedstvo in prvi del svoje izpovedi pred kriminalnim komisarjem Kehlmannom. Zabeležil sem, da sem vložil prijavo proti samemu iscbi. In z.daj se mi je zataknilo. To. kar sem povedal kriminalnemu komisarju Kehlmannu. je bilo namreč prav tako fantastično kot večina tega. kar sem doživel v zadnji polovici leta. Kar sem povedal, je bilo objektivno resnično, subjektivno pa ne, Toda če naj bo ta dnevnik, ki ga danes začenjam pisati, upravičen, mora vsebina objektivno in subjektivno ustrezati resnici. In prav zato ne morem nadaljevati z opisom svoje izpovedi pred kriminalnim komisarjem Kehlmannom. Seči moram v preteklost in opisati od začetka, kako jc nastala strahotna utvara navidezne blaznosti, ki me obdaja še danes. Vrniti se moram v deževni •ečer lanskega avgusta, ko sem prvič stal pred Juliusom Brum-■nerjem. Začenši s tem srečanjem bom po vrstnem redu vse do današnjega . Manevriram ko . križarka sredi viharnega morja, sc zvijam ko vrvohodec, taj zavedam, da konec koncert ne gre samo za moje oči, ampak (fa <* V nevarnosti tudi "cr.o na danskem klobučku. ■ Naveličan vseh akrobacij sem si nekega dne kupil naočnike. In poslej sem bil brez skrbi za svoje oči> Nič več nisem trepetal, da bi se mi v gneči zapičilo pero v oko in mi ga izlilo. Toda pri tem ni ostalo! Moda ;e nalezljiva kot črne koze. Nekega dne mi je rekla žena: »Lit, nekaj bi te rada prosila.« Kadarkoli mi pravi Lu, že vnaprej slutim, kakšna bo odkupnina za to ljubko ime. Vprašujoče sem zategnil: »Not« »Ah, Lu, tisti klobuček, ki si mi ga kupil pred mesecem, je takooo prazen,« je s sladkim glasom zaščebetala. »Nobenega okraska ni na njem. Ali bi se mu ne podalo živopisano pero?« »Peroooo?« sem zajecljal in pred očmi sc mi je stemnilo. »Da, pero. Pa saj menda nisi jezen, ker si se pričel ves tresti?« Na dolgo in široko sem ji govoril o dogodivščinah v avto- busu. Skliceval sem sc celo na svoje naočnike, ki sem si jih nabavil samo zaradi nesrečnih peres na damskih klobučkih. Vse zaman. Užaljeno jc smrknila in obmolknila. Po treh dneh je prekinila mučni molk: »Lu, idejo imam!« »Nc?« sem vprašujoče zategnil. »Kdaj bomo zaklali Makscl'*-na?« Makselj je nas petelin. Lansko leto sem ga v žepu prinesel domov, ko je bil še nebogljeno pisce. Podaril mi ga ie prijatelj, ki ima kokošjo farmo. Sam tu,np_,t; ^ Sodnik. Ker je ležečega Veho^ prepozno zagledal, je hllo trčen e neizbežno. Pr, karambolu £ k£ Vehovec huje poskok J ^"-sKodovan (zlom desne noge). modtcm <*» mopedist brez poškodb, le na^ okoli 5 000 dinarjev zilu je škode. ZDRSNIL JE S CESTE Preteklo soboto okrog 20. te na cesti III. reda mod Blegosern m Skofjo Loko zdrsnil s t osebnim avtomobilom Janez Demšar. Modtcm ko DemSar ni dobil nobenih poškodb, je škoda na avtomobilu ocenjena na 150.000 dinarjev. Do nesreče je prišlo 2ato ker je bila cesta na ovinku močno nasuta in je zaradi tega avtomobil zaneslo s ceste. MOTORIST POVOZIL OTROKA Jesenice, t>. novembra - Včenyj zjutraj je bila na Cesti maršal* Tita na Jesenicah hujša prometna nesreča. Iz smeri Kranjska gQr» je pripeljal motorist Marjan Ko-bentar s primerno hitrostjo, ko mu je na cesto skočila 5-letna Silva Laharnar. Karambol je bil neizbežen. Motorist je z žarometom zadel otroka v glavo in Silva Laharnar je dobila hujše telesno poškodbe, zaradi česar so jo takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico. - Skodn na motorju je ocenjen* na la.000 dinarjev.