-f^^đijska Ja-Koper
KOPIJU — 4. DECEMBRA lílóí)
POSTNÏNA PLAĆANA V GOTOVINI
ÎEliaJ.T vsak petek. — Izdaja CasoplEtio laJožnlSko podjetje »Primorski Usk« Koper. — N.islov uredništva in uprave: Zopcr, Cankarjeva ulica 1, telefon 170 — Tosamezni izvod 10 din. — Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, fetrtlelna 130 din. Za incvzemstvo Ictno lliOO din ali S.5 dolarja. — Banřni raûun G02-10-1-1S1. — Rokopisov no \Tačamo.
LKTO Vîîl. — ŠTEV. 48
K"
\ ■■■

Bf!S

m

MILLÎONI JUGOSLOVANOV SO l'UAZNOVALI DAN REPUBLIKI^





Vsa Jugoslavija je praznovala .šestnajsto û'oletnico republike. Obletnico rojstva nove .Jugoslavije smo praznovali letos 7, večjim navdušenjem kol Udajkoli doslej. V borbi rojena in v naporni povojni izgradnji prekaljena nova domovina šestili narodov ni liila šc nikoli tako močna Icot sedaj. Utrjeno bralstvo jtigoslovanskili narodov, velilce delovne zmage našega ljudstva in zmagoslavje zaradi uspeš-niii naporov za zbližanje vseli Zemljanov v skupnost enalvopravnili narodov, so vzburkali v teh slavnostnih dneh čustva našega ljudstva v veliki strugi, ki je označena z mejnimi kamni lega velikega zgodovinskega dogodka.
■Jugoslovansko ljudstvo je praznovalo letos tudi -Ul-letnico ustanovitve naše rartije. Velike ideje naše Partije, ki stoji kot granitna skala sredi r.azburkanega vodovja in sveti kot svetilnik v najbolj mračne predele povojnega sveta, so že rodile bogate sadove, kar navdaja naše ljudstvo z velikim ponosom.
.Na številnih proslavah, akademijah in drugih prireditvah, ki so bile v vseh naših krajih in vaseii, je dalo na.še ljudstvo duška svojemu navdušenju. Posebno velike slavnosti so bile v našem glavnem mestu in v vseli republiških središčih. Marsikje pa so delovni ljudje proslavili na večer praznika Dneva republike nove delovne zmage.
V 1ÎEOGKADU je bila osrednja akademija v dvorani narodnih herojev na prirodoslovno-matematični fakulteti, ki so se Je udeležili člani Izvršnega sveta Srbije,
V	I..Tri!I..JA.NI je bila velika svečanost na c;o!>podarskem razstavišču, lastne proslave iia je imel domala slednji večji delovni kolektiv, šola itd,
V	ZAGKrnu so se udeležili velikega sprejema pri predsedniku Sabora l.K Hrvatske dr, X'iadimirii Uakariču vsi vidnejši politični, javni in kulturni dela\'ci tega mesta.
f llNA t;Oi:A je praznovala nan republike 7. veliko delovno zmago. Na večer praznika so otvorili novo važno železnišlio progo Tilograd—Bar. V glavnem mestu TITOGII.VDU je sprejel predsednik Izvršnega sveta ('rue gore Filip najkovič graditelje tega velikoga objekta in vse vidnej.še politične in javne delavce republike.
V	SKOPJU je na Trgu maršala Tita zraslo v praznični noči simbolično drevo s šestimi vejami in šestimi r<--
PRIHODN.ÎE I.ETO BO POTREBNO
698 iiiLiJONov ZA miim
(S seje Okrajnega ljudskega odbora Koper)
Ked îîratstva in edinstva 11. stopnje:
Ettore Bnitclli.
Ued dela K. stopnje: Alburt Brc-gant. Ante Caberica, Leopold Jerman, Atilio Juranič, Bojan Kardelj, Leopold Katnlč, dr. AdolC Kinkela, Franc Pečar, Marcel Fložanc, Franjo Roz-manič, Zivko Tomišič, Ivanka Zig-mund.
Iled dela III. stopnje: Viktor Anto-nič. Vice Bacalja, Drago Bavec, Stane Bencvol, Janez Bozeljak, Edvard Bizjak, Giorgio Bonifacio, Stanko Bvren, Ivan Burič, Ado Cvirn, Anton Cebokli, Leopold Ceh, Antonija Dedič, Anica Dollar, Franjo Ferliiga. Ivan Frol, Branko Gabrščck, Franc Glavina. Jože Gregorič, Nikola Grgin,, Ema Hojkar, Boris Jamšck, Venčeslav Japcij, Fa.-ii Jereb, Ecio Jazbec, Franc Jurišcvič, dr. Ivan Kastelic, Anton Klančar, Pavel Korelc, Stane Kovač.. Darinka Kralj, Maks Kralj, Janez Kranjc. Franc Lampe, Franc Lazar, Jože Lenič, Alojz Lisac. Janez Mal-naršič, Erazmo Medanič, Marijan Medveš, Milan Mertvešek, Marijan Mozetič, Jakob Mršnik, Emil Parnvič, Alojz Pavlic, Francka Petrinja, Franc Podlunšek, Janez Pogačnik, Jo-
Za lažje umevanje problema si n.aj-prej oglejmo nekaj osnovnih postavk kmetijske proizvodnje v naši državi. V eeloti smo v tej panogi dosegli v letošnjem letu zelo velilc napredek. Pridelali so ■ins.OOU vagonov pšenice, kar je za celih 30 odstotkov več kot v letu liiriT, ki je bilo doslej najbolj rodno. Koruze smo pridelali
Okrajni ljudski odbor Koper jo pretekli leden obširno razpravljal, o regionalnem planu obalnega področja in o perspektivnem programu razvoja turizma in go-
že Pogačnik, Vinko Prislov, Aleksander Rozman. Viklor Sabadin, Ignac Etdniai-. Zdravko Snu ol-.."-;', \'::'.;co Slcpančič, Miloš Strgar, Vlaclivoj Sii-sanič, Brnno Žkcrle\'aj, Ivan Skopac, Aleksander Span, Alojz Stritof, iVIi-lan Tauš, Cvetka Terčic. Bogdan Tome, Milivoj Turina, Vojko Umer, Dragutin Veljačič, Libero Verardo, Renato Viskovič, Drago Vodopivcc, Josip Volarič, Vlado Ccrgonja, Bogoljub Juriševič, Alojzija Penko, Vladimir Petrič.
Medalja dela: Enriko Antonac, Josip Babic, Pavao BatisUč. Izidor Bon-ko, Mario Božič, Alarija Brezovec, Vincenzo Buonassisi, Eugenic Carpc-netli. Slavko Cegan, Ivan Cchovin, Stanko Cendak, Silvo Depanger, Rado Dolgan, Stefan Erjavec, Ernest Furlan, Vinko Furlan, Karel Grcgo-riO, llilarij Grželj, Franc Kočevar, Ivan Ilrvatin, Marjan Januš, Edvard Legiša, Ivan Lemut, .'Vlojzij Močnik, Marij.1 Mahne. Ivan Mokolo, Ivan Popit, Ivan Rossi, Rcmldo Sironič, Anton Sajna, Jože Skrlič, Pavla Stok, zdravko Stoka, Ivan Tomšič. Peter Vascotto, Franc Vatovcc, Branko Za-lar, Lovro Zavodnik, Jože Zudič.
O
1178.0(10 vagonov ali za 20 ortstotliov več kot leta l!!.")?, sladkorne pese 253,000 vagonov ali 'za 22 odstotkov več. Krompirja je bilo letos zaradi bolezni in neugodnega vremena za 11 odstotkov manj kot leta 1!I37, grozdja pa J03.Û0Q vagonov ali za M odstotkov več kot v letu 11137.
Medtem ko jo bilo v letošnjem h^lii na. razpolago 50.00(1 vagonov umelnih gnojil v državi, jc za leto 1000 predvidenih 105,000 vagonov, od česar je za kmetijstvo našega okraja predvidenih 1.300 vagonov ali za tiO odstotkov več kot v letošnjem letu.
Povpreč<'n pridelek pšenice na hektar jc v državnem merilu 11,1 metrskega stota, medtem ko je v našem okraju 21,2 metrskega stota. Pridelek \'isokorntlnih sort pšenice v družbenem sektorju knu-tijstv.i in v kooperaciji s priv;itninii kmelijskimi proizvajalci pa je precej večji in znaša
spn.stva na področjih Ankarana, Pirana in Postojne. Obširno poročilo predsednika okrajnega sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Vinka Žnidaršiča, ki je bilo podkrepljeno z zanimivimi statističnimi podatki, je predočilo odbornikom gospodarsko .pomembnost nadaljnje krepitve turistično-gostinske dejavnosti v okraju Koper. Močan porast turističnega prometa v zad-njiii letih, ki uo letos ^losť^cl najmanj 1 milijardo 600 milijonov dinarjev, pa narekuje gradnjo novih turi.stično-gostinskih objektov, ki naj omogočijo nuditi več kot 14 tisoč ležišč in skoraj 37 tisoč restavracijslvo-go.stinskiii sedežev. Ce upoštevamo, da je letos, ko smo imeli v koprskem okraju 537.103 nočnine samo v prvih devetih mesecih, marsikdaj nastalo vprašanje, kako zadovoljiti goste, ki so množično prihajali k morju ali na ogled kraških podzemeljskih jam, ter da je sedanje število ležišč v gosiinskilt obratih znatno premajhno, potom je nujno potrebno proučiti možnosti takojšnje graditve turislič-nili naselij, predvsem ob sloven-(Nadaljevuiije na 2. strani)
v drž.'ivnem merilu 37,.">, v našem okraju pa 10 metrskih stolov na helsl-ar.
Podobni rezultati so bili dosežeiii tudi pri proizvodnji koruze. Po\'pre-ček v državnem merilu je bil 20,2, v našem okraju pa 23 metrskih stolov na liektar, medtem ko je družbeni sektor s koojieranli dosegel ■'0.2 v državnem merilu, v našem okraju pa •10 metrskih stolov na hektar. Tu je bilo uporabljeno samo seme heleroz-ne koruze.
Prav tako so bili doseženi znal no večji pridelki tudi pri drugili kulturah, kar je jasno dokazalo, da na istem zemljišču lahko pridelamo več, če uporabljamo kv:ailetna semena in sodobne agrotehnične pripomočke.
Ko ugotavljamo naiiredek v poljedelstvu, pa nam pade v oči. da je drug;i panoga kmetijstva, to je živi-(Nadaljevanje na 3, strani)
PKi,ÏATiCL,ÎSKî OBÏSK IZ DALJNE K.\ÍMB0U2K TUDI PKÎ NAS
fmmm	SIteiife w iopr
Premier Norodom, Sihanuk
Med svojim prijaloljslcim obiskom vladne delegacije kraljevine Kambodžo na čelu s prodsetlni-IvOm vlade te dežele princem No-rodomom Sihanukom so se visoki gostje mudili tudi v našem okraju. Premier Sihanulv si je s .sjjremstvom v četrtek opoldne ogledal Postojnsko jamo, nato pa so se gostje v spremstvu naših gostiteljev odpeljali skozi Koper
v Strunjan, kjer so večerjali in prenočili. Danes, v petek 4. decembra, pa so si gostje ogledali ob desetih dopoldne živilski kombinat Deiamaris v I/.oli, nato pa tovarno motornih koles Tomos v Kopru, nakar so so oc\peljali v Portorož, od kr-ler so se ,;50 kosilu in ogledu še nekaterili zanimivosti našega področja odpeljali v Divačo, od lam pa v Beograd.
Tv-^
./ Iv'

Ob Dnevu republike jc bilo sprejetih po vsem okraju veliko šle vik cicibajiov v pinnirxlto orfjaiiizacijo. Na sliki: slavje ob sprejemu v v koprskem gledališču
publiškimi grbi. Dan republike so proglasili tudi za datum vstopa mla-dince\f v Socialistično zvezo delovfie-ga ljudstva.
v republiki P.iU so poleg osrednje svečane akademije pokrili Saraje\'-čani spominsko grobnico v velikem parku 7. venci noliličnih in diu/benih organizacij 1er delovnih kolektivov.
v pra-zničnili dneh so izrazili svojo hvaležnost maršalu Titu za uspešno vodstvo našo države tisoči .Jugoslovanov. v številnih brzojavkah delovnih kolektivov in posameznikov ter naših predstavništev v inozemstvu izražajo naši ljudje predsedniku republike n.-ijlepše želje iu pripravljenost, da pod njegovim vodstvom še nadalje vlagajo vse sile za izgradnjo socia.Iistične skupnosti in da z nezlomljivo voljo sledijo svetlemu zgledu Ijubljeneg,^ voditelja.



»

■y-: -s^^é,
t
Predsednik republike Tito je ludi v našem, okraju za 29. november odlikoval zaslužne javne delavce, o čemer berite na drugem mestu. Na sliki: predsednik OLO Koper Albin Dujc izroča odlikovanja
r
mwMm

>'V: ■ Al'

^ X
k
?


1

Na slavnostni akademiji v cast Dneva republike v koprskem gledališču (podrobneje preberite o tem na 5. strani) je govoril Ivan Mavsar

■ř
»v

	
Ï . • ^	^ ?
	?
	
	
	

't ^ li."-j: j «
V
Ob sprejemu cicibanov v pionirske vrste jc bilo za Dan republike veliko slavje tudi v Postojni v Jamski restavraciji. Ob tej priložnosti je nastopil tudi mladinski pevski zbor osemletke pod. vodstvom Abla Reščiča ui so sc nato vsi skupaj fotografirali pred Postojnsko jamo



y
N

ti	1	v
v
\
■H
ti
ru: pred praznikom so na Belvederu v novem stanovanjskem bloku ustanovili prvi pionirsid hišni svet v našem okraju. O tem boste lahko več izvedeli prihodnji leden v »Barčici-. Na sliki: pionirska skupščina
oo
Í1

Û
j	Za tesnejše
: gospodarsko sodelovanje
' Predstavniki vlad Velike Bri-' lanije, Sved.ske, Norveške, Dan-; kke, Švice, Avstrije in Portugal-' .ske' so te dm oodpisali konven-\ ':;ijo Evropsko cone svobodne tr-' govine — EFTA, katere osnovni namen je odpi-ava carinskih in drugih pregrad ter ostvaritev tesnejšega gospodarskega sodelovanja med državami-podpisnicami te konvencijo. Njen namen je tudi vplivati na zgraditev boljših pogojev za svobodnejšo trgovino med vsemi deželami. V državah, članicah EFTA, živi okrog 90 mi-, liionov ljudi in ti ustvarjajo let-,1 no okrog 92 milijard dolarjev bruto proizvoda, medtem ko je v državah Evropskega skupnega trga 155 milijonov prebivalcev in vrednost njihovega bruto proizvoda je ocenjena na 146 milijard dolarjev letno.
Antarktika pod mednarodnim nadzorstvom
Predstavniki vlad Francije, Belgije, Norveške, Cila, Japon-j ■ ske. Nove Zelandije, Južnoafri-I ške unije, Argentine, Avstralije, I' Sovjetske zveze, ZDA in Velike '! Britanije so te dni podpisali spo-i razum, na osnovi katerega je ' Antarktika proglašena za prvo področje na svetu, kjer naj vlada mednarodno nadzorstvo. Glavni namen sporazuma je zagotoviti . mednarodno znanstveno sodelovanje v korist miru in onemogočanje militarizacije tega dela sveta.
Eisenhowerjeva pot
V četrtek se je predsednik ZDA Eisenhower podal na obisk Ita-. lije, Turčije, Pakistana, Afgani-" stana, Indije, kjer bo bival pet ^ dni, Irana, Grčije, Tunizije, Francije, Španije in Maroka. Potova-i, nje bo trajalo tri tedne in Eisen-' hower bo v tem času kot predsednik ZDA prvikrat obiskal Grčijo, Turčijo, Pakistan, Afganistan, Indijo in Španijo. V Indiji bo imel več razgovorov s premierom Nehrujem, v New Delhiju pa bo promovii-an za častnega doktorja !; tamkajšnje univerze. Eisenhower-!| jevo potovanje pa je vzbudilo ' največ »pozornosti tudi zaradi tega, ker bo obiskal španskega diktatorja Franca, saj je znano, da je general Franco edini, še živeči nekdanji najtesnejši zaveznik Hitlerja in Mussolinija, ter je med drugo svetovno vojno v kar največji meri rovaril proti ZDA ter njenim zaveznikom.
Resolucija o Alžiriji
Afriško - azijska skupina v Zditiženih narodih je izdelala načrt resolucije o Alžiriji. O njej bo v kratkem razpravljal poli-
DUN.4,1: Ker bodo imele prihodnje leto avstrijske železnice I predvidoma 43 milijard dinarjev primanjkljaja, je v pretresu predlog, da bi želczniSlco tarife že s 1- januai-jem zvišali za 25 odstotkov.
DŽAKARTA: Indonezijska vlada je predlagala, naj bi ponovno proučili priporočilo lcambošket;a ministrskega' predsednika Koro-doma Silianuka o slclieu druge bandunbke konference. Na njej naj bi podrobno in kolektivno razpravljali o sedanjem političnem položaju v Aziji in Afriki.
MOSKVA: Sovjetski strokovnjaki so izdelali načrt velikeRa naftovoda, ki bi i^ovczoval Sovjetsko zvezo, Poljsko, CSR, Vzhodno Nemčijo in Madžarsko. Speljan bi bil od Kujbiševa do Bele-rusije, kjer bi so razdelil v dva kraka; severni bi povezoval Poljsko in Vzhodno Nemčijo, južni pa CSR in Madžarslro.
UIM: Sovjetska zvezn je pred-laerai,-! Italiji uvedbo neposredne železniške zveze med Moskvo in Kimom.
PARIZ: Svetovna banka je odobrila Iransl:i banki za razvoj industrije in ludarstva posoji o v znesku 5.2 milijona dolarjev. Iran-.';ko banko so pred ki-atkim usla-novili nrivatni investitorji iz Irana, ZDA, Velike Britanije, Francije, TCahodne Nemčije, Belgije, Italije in Nizozemske,
TOKIO: Vrednost japonskega izvoza je bila v oktobru za od-Ktotl;:i večja kot v septembru in je dosejila aarj.OM.DDO dolarjev.
tični odbor Organizacije Združenih narodov in je pravzaprav vabilo Franciji ter Alžiriji, naj bi čimprej začeli s pogajanji glede ureditve alžirskega vprašanja. Gre namreč za to, da bi uresničili načela samoodločbe in prenehali vojaške operacije med francosko in narodnoosvobodilno alžirsko vojsko.
Hruščev: vse na miren način
Te dni zaseda v Budimpešti kongres madžarske Socialistične delavske partije in na njem je govoril tudi šef sovjetske delegacije, predsednik sovjetske vlade in prvi sekretar CK KP SZ Ni-kita Hruščev. V svojem govoru je omenil, »da lahko vse svetovne probleme rešimo na miren način, s pogajanji, v vzdušju zboljšanja mednarodnih odnosov, do katerega je prišlo v zadnjem času.« Predlagal je, naj bi bili v raznravah o neurejenih vprašanjih potrpežljivi in naj bi pokazali razumevanje za probleme in za stališča druge strani.
Na Kopi-skem še pred nedavnim z delom organizacij Ljudske mladine v podjetjih niso bili povsem zadovoljni. Predvsem so pogrešali boljši kontakt mladine z vodstvi aktivov in boljšo povezavo med mladinskimi aktivi, organizacijo Zveze komunistov ter sindikatom, kjer bi morali s skupnimi napori reševati razna vprašanja gospodarskega značaja. Tovarniška mladin-ska vodstva so se sicer izgovarjala na razne težave — navajala so predvsem pomanjkanje priložnosti za sestajanje — vendar je analiza dela tovarniških komitejev ipokazala, da so se mladinska vodstva zatekala
preveč k enostranskim oblikam dela in so dajala prednost zabavnim orogramom.
Olmijni komite LM v Kopru sc je zai-adi teh slabosti odločil pomagali ob letošnjih letnih konferencah nekaterim aktivom pni ugotavljanju closedanjili pomanjkljivosti, da bi lovai-niški komiteji laže osvojili nove smernice, predvsem oblike neposrednega sodelovanja mladine pri izvajanju proizvodnih niilog, pri uveljavljanju mladine v organih samoupravljanja, pri sti-okovnem in družbeno-ekonomskem izobraževanju, utrjevanju sistema aia-grajevanja po učinku ter osvaja-
Dne 23. t. m. smo imeii slovenski duhovniki koprskega okraja, člani CMD, v Postojni svojo pokrajinsko proslaiw ob Dnevu republike.
Slavnosti govor je imel naslov: Boj FLR Jugoslavije za mir. Sle-
■ íňl!'
dile so recitacije in beseda pred-sta^mikov ljudske oblasti iz Kopra in Postojne.
Po skupnem kosilu v Jamski restavraciji sm\o se odpeljali v Predjamski grad. Ko smo se vračali na svoje domove, bogatejši za ta edinstveni doživljaj, smo z zadoščenjem in s ponosom mislili na šestnajst let poti, ki jo je doslej prehodila naša FLRJ, ter na njene nenehne in ^tspešne napore za mimo in plodonosno sožitje vseh narodov sveta.
Alojz Kocjančič
nju sklepov o formiranju klubov mladih proizvajalcev. To jo sicer s;uno del nakazanih nalog, -ki so zajete v programih, ker je v obvezah mladinskUi aktivov moč zaslediti še mnoge druge.
Sekretariat OK LMS v Kopim se je odločil pomagati v prvi vrsti mladin.skim organizacijřmi večjili podjetij, ki vključujejo okrog 70 odstotkov delavske mladine v okraju. Posamezni tovariši, ki so pre\,'7.eli skrb za pomoč pri izvajanju tega obsežnega programa, so poskrbeli, da so so razširjenih sej mladinskih komitejev udeležili tudi predstavniki sindiliata, delavskih svetov. Zveze komunistov in uprav podjetij. Ker so te razširjen'e seje v celoti uspele, so, razumljivo, bili dani pogoji za uspešno izvedbo letnih konferenc, ki pa ponekod le zaradi pomanjkanja časa niso bile izvedene do-\'olj dosledno. Vendar že dejstvo, da so se konference mladinskih aktivov vršile povsod tam, kjer obstajajo tovarnišld komiteji, zagotavlja nadaljnje in uspešnejše delo mladine v naših podjetjih — n'e .samo za strojem in na drugih delovnUi mestih, temveč tudi v osvajanju organizacijskih oblik dela in življenja v podjetjih.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
Po slovesni izročitvi odlikovanj zaslužnim javnim delavcem, med katerimi je bilo tudi precej pripadnikov italijanske manjšine, je predsednik OLO Albin Dujc priredil svečan sprejem ob Dnevu repiibhke za okrajne predstavnike političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Podobni sprejemi so bili tudi po vseh naših občinah. Na sliki: sprejema na OLO se je med drugimi povabljenci udeležil tudi generalni konzul Italije v Kopru. g. Zecchin, ki je s predsednikom Dujcem trčil na zdravje praznika naše republike
Pokrajinski svet je na svoji zadnji seji sklenil popraviti nekatere ceste in poti na podeželju, Tako bodo obnovili 57 km cest, za kar bo potrebno 7G3 milijonov lir, ki naj bi jih delno zbrali s pomočjo državnega proračuna.
Kakor po vsej Italiji, bo tudi v Trstu 10. in 11. decembra enotna stavka pekovskih delavcev. To stavko so napovedale osrednje sindikalne organizacije, ker delodajalci nočejo pristati na pogajanja o sklenitvi novih delovnih pogodb.
Minuli petek je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je grajal zmanjšanje občinskega proračuna. Ta naj bi imel 41 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi bil krit z državnim prispevkom. Vladni generalni komi-sariat pa je priznal kritje le v višini 22.1B5 milijonov lir in je istočasno povišal razne davke in pristojbine za

Nedavno je Zvezna ljudska skupščina sprejela več zakonov in drugih predpisov, ki vsi skupaj tvorijo to, kar označujemo kot stanovanjsko reformo, oz. reformo sistema finansira-nja izgradnje in uporabljanja stanovanj.
Do stanovanjske reformo ni prišlo iznenada, na hitro. O njej smo govorili pravzaprav že več let, ko smo ugotavljali, da administrativno urejanje važnih vprašanj izgradnje in uporabe stanovanj, torej administrativni odnosi na stanovanjskem področju, niso v skladu z našim splošno družbenim in gospodarskim razvojem, niso v skladu z našim sistemom delavskega in družbenega samoupravljanja, niti s socialističnim načelom nagrajev.inja po delovnem učinku in sploh s sprostitvijo ekonomskih zakonitosti, kar vse je koncem koncev nujna posledica dejstv;i, da je n.i.sa proizvodnja še nezadostna, da bi lahko krila vse potrebe delovnih ljudi ■ t!;", je potemtakem Se vedno blagovna,	, . , .
Ta neskladnost je seveda imela in morala imeti vrsto negativnih posledic: stanovanjski fond, ki predstavlja približno '/i našega ccloktipnega narodnega bogastva, je vUijuu uspehom in naporom liišnih svetov nezadržno propadel, saj nizke najemnine niso zadostovale niti za redno vzdrže-v,inje stanovanjskih hiš oz. stanovanj, kaj šele za velika popravila in amortizacijo; nizke najemnine tudi ni.so mogle učiiikovati kot denarni inštrument za razdelitev st.anovanj v skladu s prejemki posameznih dru-'in, vsled česar so se stanovanja morala deliti Iirtministr.-tivno, brez prave ekonomsl'.e povezavo s proizvodnjo in proizvodnostjo dela, s čimer se je kajpak rušilo oz. slabilo načelo nagrajevanja po delu: pomanjkanje .'leposrcilne materiahu' zaintero.sira-iiosti za izgradnjo cenenih in skromnih stanovanj je imelo za posledico, da je bila stanovanjska izgradnja iz leta" v leto dražja in da so se gradila v večji meri, kot bi to bilo jjotreb-no, draga slanovanja; vsled, nizkih najemnin tucH ni bilo velike zaiiite-reširanosii za Kradnjo sninovauj v osebni lasti, kaiti litiančne obveze in-voslitori,;v so bile veliko vcřjc luit najemnine: vse to pa je povzrnc-iMo I udi res<irazincrje v eeiiaU nasploli iP deformacijo potrošnje.
«CÎ?
Zato sc je že dalj časa pred nas post.avljala naloga, da tudi na stanovanjskem področju napravimo korak naprej, da tudi odnose na tem področju vskladimo z odnosi in načeli, kakršni že dalj časa oiista.iajo na ostalih področjih našega družbenega življenja. To pa smo seveda mogli sto-' riti šele takrat, ko so dozoreli za to potrebni gmotni pogoji in ko je bila z nacionalizacijo najemnih stanovanjskih hiš in gradbenih zemljišč, s čimer smo obračunali z ostanki kapitalizma na .stanovanjskem področju iu tako onemogočili k.akršnokoli kapitalistično izkoriščanje, ustvarjena tudi potrebna pravno-gospodarska podlaga.	_
In tako je bila nedavno, kot ze omenjeno, po večmesečnih skrbnih priprav;ih, analizah in širokih anketah ter razpravah, stanovanjska reforma uzakonjena.
V	čem je njeno bistvo? V tem, da so, na eni strani, v novo, ekonomsko najemnino vključeni objektivno potrebni stroški upravljanja, vzdrževanja, velikih popravil in amortizacije vrednosti stanovanja, na drugi strani oa je večji del stanovanjskega prispevka prenesen v čiste dohodke zaposlenih oseb. Konkretnejše povedano, stanovanjske najemnine se bodo s to relormo povečale povprečno za 2,5 krat, plače oz, čisti osebni dohodki zaposlenih pa za i;,5 'It, (dohodki upokojencev za G,4 "/. do 10,7 '/«, invalidov za 200 do 1800 dinarjev), docini bo znašal stanovanjski prispevek 4 Vo od skupnih osebnih dohodkov nekoga podjetja ali ustanove, družbene organizàci.je itd. in ga bo plačevalo samo podjetje oz. ustanova.
V	povprečju so bodo torej stanovanjske najemnine od 1. I. ISIGO precej povečale, vendar ne za vsa stanovanja enako, temveč v odvisnosti od njihove kvalitete in velikosti. Pn velikem številu slabšiii stanovanj sc najemnine ne bodo veliko ali pa nič pt)veC.'ile, pri novih, modernih in opremljenih stanovanjih, pa se hodo seveda dvii,'nile i/.nad povprečja. Podlaga '/a določitev najemnine je vrednost hiše oz. stanovanja. \"rcri, no.'it žc obstoječih zgradb oz. stanovanj bo določena po posebnem sistemu točkovan a vseh elomeniov slanovanja. gradiva, uporabnosti, položaja slanovanja itd. y.a nove iilše, zgrajeno po 1. 1. 1'JGO, pa bo višina
najemnine določena po dejanskih gradbenili stroških. Nove najemnine bodo določili občinski ljudski odbori, ki so s to reformo dobili — v skladu s komunalnim sistemom — odločilno besedo pri odrejanju in vodenju celokupne stanovanjske politike.
Povečanje najemnin bo v povprečju več kot krito s povečanjem plač oz. osebnih dohodkov. Še več, ne bo malo družin, kjer je zaposlenih več oseb, ali pa ki nimajo ustreznega stanovanja, ki bodo dobile več, kot bodo izdale za i)ovečano najemnino, Seveda pa bodo tudi družine, kjer povečana stanarina s povečano plačo ne bo krita. Kjer bo ta razlika večja od 200 dinarjev je v prvem polletju lOGO ne bo treba plačevati in občinski ljudski odbori bodo to oprostitev lahko podaljšali do konca leta 19G0. Do takrat pa bo vsaka talšSna prizadeta družina le morala nekako urediti to vprašanje.
V skiadu s temi spremembami se je po novih predpisih bistveno spremenila oz. raz.širila tudi vloga občinskih stanovanjskih skladov. Le-ti so po novih predpisih svojevrstne komunalne organizacije, ki poslujejo po gospodarskih načelih in to ne samo na polju kreditiranja, temveč tudi ne-jiosrcdnega investiranja v stanovanjsko izgradnjo, kot tudi v pogledu koordinacije dela vseh činiteljev, ki sodelujejo pri stanovanjski izgradnji v določeni občini, Funkcija kreditiranja ostane v glavnem nespremenjena, sc pa močno zaosirnje ekonomsko načelo, da naj kredit dobi, kdor prispeva več lastnih sredstev, kdor bo ceneje gradil itd. Pod temi pogoji bodo krediti v večji meri kot doslej na razpolago ttidi zasebnikom, vendar Ic osebam v delovnem razmerju, zlasti pa stanovanjskim zadrugam.
Popolnoma nova pa je naloga občinskih st.anovanjskih slcladov, d:>. sami grade stanovanja bodisi zaradi njihove prodaje na odplačevanja, ali z.uadi oddajanja v najem na temelju predplačila na stanovanjsko pravico. Pri tej izgradnji pa naj bi dobili neposredno in odločilno besedo tur vso možnost kontrole zainteresirani državljani — bodoči uporabniki stanovanj in sicer prelio stanovanjskih zadru!;, ali pa kot vnaprej organizirani hišni s veli,
(Nadaljevanje na G. strani)
7,592.000 lir. Razen tega je vladni generalni komisariat črtal proračun.skl postavki, ki bi omogočili ureditev parl<irnega prostora v Devinu in zgraditev spomenika padlim v Nabrežini.
V dolinski občini so tudi nezadovoljni, ker je občinski svet predvideval, da bo 29 milijonov lir občinskega proračunskega primanjkljaja krila država, sedaj pa je vladni generalni komisariat odločil, da bo država krila primanjkljaje občine le z 21,515.000 lirami. V tej občini so trenutno v teku razna javna dela: gradnja občinske in stanovanjske liiše v Bolj uncu ter ureditev poti in kanalizacije v Zavijah, kakor tudi ureditev ceste med Drago in Peskom. • * •
Gojenci igralske šole pri SNG Trst so minulo soboto z uspehom uprizorili Pugetovo komedijo: Srečni dnevi.
Na letošnjem občnem zboru tržaškega društva slovenskih umetnikov so temeljito razpravljali o dosedanjem delu ter nadaljnjih nalogah društva, ici združuje slovenske tržaške in goriške kulturne delavce. Društvo bo v prihodnje še bolj kot doslej poskrbelo za združitev umetnikov in javnih delavcev slovenskega rodu in bo skušalo čimprej urediti klubske prostore s čitalnico, knjižnico, risarsko in sliicarsko šolo za mladino in začelo izdajati literarno-umetniško revijo.
m R a n
illfes
(Nadaljevanje s 1. strani)
ski obali. Razumljivo pa je, da bi zgradili tudi v Postojni zadostno število gostišč s prenočišči in motel, ker danes prav zaradi oo-manjkanja gostinskih zmogljivosti potuje skozi Postojno -veliko število turistov, ki bi se sicer radi ustavili v tem našem lepem mestu.
Odborniki oki-ajnega ljudskega odbora so zelo živahno razpravljali o tem, da mora biti perspektivni program razvoja turizma v našem okraju sestavljen tako, da bo turizem na Primorskem postal še bolj pomembna gospodarska panoga kot je doslej, saj ima za svoj nadaljnji razvoj izredno lope pogoje. Izvedba tega programa, ki je zelo široko zasnovan, pa bo terjala od investitorjev. Vu-rističnih organizacij ter gostinskih podjetij velike napore. Gre namreč za takojšnjo izdelavo investicijskih programov in za zagotovitev potrebnih denarnih sredst.ev na raznih natečajih.
Po s,prejet j u perspektivnega programa za razvoj turizma in gost^instva so razpravljali se o nekaterih aktualnih gospodarskih problemih in sprejeli nekaj vtvž-nejših odlokov.
O	O
m i

lif\ yi
(Nadaljevanje s 1. strani) noreja, za tem napredkom nekoliko zaostala. Osnovna naloga v razvoju kmetijstva bo zato v prihodnjem lotu kar najvcCji napredek živinoreje, za kar bo treba vložiti vse sile.
Zaradi manjSe ponudbe živine na trgu se je dvignila tudi cena mesu, vsled Cesar so narasli življenjski stroški. Cena govejega mesa jc narasla za 14 odstotkov v državnem merilu, medtem ko je v našem okraju ta odstotek šo višji. Iz pregleda po okrajih LR Slovenije ugotovimo, da je bila cena mesa najvišja v koprskem okraju, najnižja pa v Murski Soboti. V našem okraju (primerjava po ob-Cinah) pa je meso najdražje na pod-roCJu Kopra, najcenejše pa v Ilirski Bistrici.
V	letošnjem letu je bilo zaklane veliko manj živine kot lani. Leta 195S je bilo zaklanih 23.000 goved in telet, letos pa bo v celoti le 19.500 ali kar za 5.500 glav manj kot lani.
Do zanimive ugotovitve prihajamo pri nas glede potrošnje prašičevega mesa. Ugotovljeno jc, da je ta poraba zelo majhna in predstavlja vsega 17 odstotkov prodanega mesa. To pomeni, da so pri nas dani pogoji za veiijo potrošnjo prašičevega mesa, v kolikor bi mesarska podjetja poskrbela za večje količine tega mesa.
Iz pregleda potrošnje mesa na enega prebivalca je razvidno, da znaša ta v našem okraju 10 kg, v državi pa 20,6 kg. Čeprav pod jugoslovanskim povprečjem pa je za 2 kg nad slovenskim, pri čemer je že odšteta potrošnja, ki odpade na maloobmejni promet in turizem in ki predstavlja I okrog četrtino celokupne potrošnje mesa v okr-aju.
Preskrba z ribami se Je v letošnjem letu le nekoliko izboljšala, čeprav ugotavljamo, da v tem vprašanju še ni storjenega dovolj — niti glede na količino, niti na ceno rib na našem domačem trgu.
Osnovna naloga kmetijske proizvodnje je v naslednjem letu tudi v našem okraju dvig živinoreje in s tem proizvodnje mesa za trg. V tem pogledu smo pred važnimi nalogami, ki jih je treba začeti takoj uresničevati. Okrajni ljudski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel smernice, ki naj zagotovijo nagel napredek živinoreje.
V	teh smernicah je postavljeno, da moramo v letu 1960 izpitati 5.260 telet do 200 kg — od tega 1030 na posestvih in 4320 na ekonomijah kmetijskih zadrug in v sodelovanju s privatnimi proizvajalci. Nadalje Jc treba v podobnem razmerju izpitati 855 mladih goved (dve do tri leta) in pa 900 volov. Vse te naloge so že tudi razdeljene po naših občinah, posestvili in kmetijskih zadrugah in Je treba zdaj le pošteno zgrabiti za delo.
Ker predvidevamo, da se bo potrošnja mesa v našem okraju v letu 19G0 dvignila na vsaj 23 kg po prebivalcu, bo mogla planirana proizvodnja pokriti še vedno vsega le 40 odstotkov tržnih potreb, razliko pa bomo morali Se vedno kriti z dobavami mesa iz ostalih področij države.
Pri tem je razen redne preskrbe z mesom predvsem važna preskrba za turizem, ki mu moramo tudi v prihodnjem letu zagotoviti zadostne količine mesa. Letos so znašale potrebe za turizem (brez maloobmejnega prometa) okršg 90 ton mesa, v prihodnjem letu pa Je treba računati vsaj na 20 odstotno povečanje teh potreb.
Pri preskrbovanju z mesom v prihodnjem letu bo kot že letos pomagala tudi Zvezna direkcija za prehrano, ki je že začela sklepati pogodbe za vzrejo klavne živine z republiškimi poslovnimi zvezami za okrog tri Četrt milijona glav goveje živine, za nad 4 milijone prašičev, 9 milijonov glav perutnine in skoraj milijon ovac. Kepubliške poslovne zveze morajo skleniti zadevne pogodbe z okrajnimi poslovnimi zvezami, te pa s kmetijskimi zadrugami, ki morajo potem čimprej skleniti ustrezne pogodbe s privatnimi kmetijskimi pro-izv.ijalci.
Zvezna direkcija za prehrano bo na podlagi teh pogodb zagotovila 20 odstotkov mesa za trg. Ostale količine potrebnega mesa bo treba zagotoviti iz kmetijskih posestev in drugih virov zadružnega in privatnega sektorja, V zvezi s tem Je treba že zdaj strogo nadzirati izpolnjevanje uredbe o prepovedi klanja telet in se orientirati na pitanje. Vsak predčasen zakol mora biti odobren od veterinarja. Vsi zakoli morajo biti opravljeni v klavnicah. Nikakor ne smejo klati privatniki in potem pro-daj.ati meso na črno. Po sili zaklana mlada teleta bodo Sla predvsem v bolnišnice. Vsak prestopek omenjene uredbe bo treba strogo kaznovali.
Za letošnje leto ugot.avljamo, da ni bila izrečena še nobena kazen, čeprav )e bilo ugotovljenih precej črnih za-kolov. Hažo, da se Je tr/n.-! inšpekcija v letošnlem letu bolj posvetila kaznovanju v samem prometu z mesom. v tem pogledu je bilo letos
Še dve novi ladji Splošne plovbe
V nedeljo bo priplula v Piran i7. ladjedelnice Uljanik nova moloma ladja >>Goranka«, ki so jo v Pulju izdelali zn Splošno plovbo, Ladja tao nato odplula na svojo prvo pot po oceanih. Naslednjo nedeljo, dne 13. decembra, pa bo v :>Uijaniku« Se ena slovesnost: splavitev še ene velike ladje za Splo.šno plovbo v tej ladjedeln ci. Ladja bo nosila inie ;>Trbovlje-:;. O obeh dogodkih bomo podrobneje -še poročali.
izrečenih deset kazni, v glavnem zaradi prodaje mesa po višjih cenah. Tudi v nadaljnjem prometu z mesom jc treba skrbeti za varstvo potrošnika in je zato nujno, da sc kaznovanje prekrškov Se močno poostri.
Posebno važno vprašanje Je boljša preskrba z ribami v prihodnjem letu. To je vprašanje vse republike in ne samo našega okraja, ki je dolžan oskrbovati z ribami tudi druga področja Slovenije, za naš okraj je treba zagotovili vsaj 300 ton rib, s čimer se bo povečala njihova potrošnja za 25 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Morda bi bilo prav, če bi radio in časopis objavljala najboljše recepte za pripravo rib, ker so nekatere gospodinje včasih v zadregi, kako naj jih na več načinov in različno pripravijo, kar seveda ovira večjo potrošnjo.
Da bodo pravočasno zagotovljene zadostne količine mesa za t-uristično sezono in da bo tedaj ta preskrba v redu tekla, bi bilo pr.iv, če hoteli in gostinska podjetja takoj stopijo v slik s podjetji za preskrbo z mesom in sklenejo pogodbe za potrebne količine mesa v letu 1960.
Vsekakor moramo računati s tem, da se bo potrošnja mesa v letu 19G0 povečala. V naši republiki je predvideno za okrog 6 kg ali na 23 kg po prebivalcu, v okraju pa moramo to potrošnjo dvigniti za 4 kg po osebi. Ce naj dosežemo predvideno republiško povprečje 23 kg.
Pri tej nalogi je osnovno vprašanje, kako preskrbeti zadostne količine mesa oziroma dovoljno število klavne živine. Pri tem bodo imeli najpomembnejšo vlogo zadružni in med-zadružni dogoni. Letos so bili primeri, da je bila živina na nekaterih dogonih ocenjevana brez komisije, če pa je to delo le opravljala komisija, je bilo ugotovljeno, da je v več primerih bilo zaradi familiarnih odnosov ocenjevanje neobjektivno. Na ta način je bila pripeljana živina klasificirana v neustrezne razrede.
Da bi zagotovili pravično poslovanje mesnic, jc treba urediti prodajo mesa I, klase v posebnih lokalih, kjer teh ni, pa ločeno po dnevih. Pri tem mora tržna inšpekcija skrbeti, da se bodo mesarji držali od občinskih ljudskih odborov odobrenih cen mesa. Zaželeno pa je, naj bi pomagali nadzornim organom ljudskih odborov tudi potrošniki sami, ker bo le tako mogoče urediti preskrbo in trg z mesom.
Najvažnejše naloge s tem v zvezi pa Cak-ijo občinske ljudske odbore in
njihove organe. Osnovna naloga občin je, da usposobijo svoje tržne inšpekcije tako, da bodo inšpektorji lahko učinkovito nadzorovali vse mesnice in v potrebi hitro ukrepali. Vzporedno s tem Je treba usposobiti tudi veterinarsko inšpekcijo za njeno osnovno nalogo. Veterinarje Je treba razbremeniti manj važnih poslov, ki jih lahko opravljajo tudi drugi kmetijski delavci in jih usmeriti predvsem v sodobno vzrejo in gojitev živine ter njeno pravilno posredovanje potrošniku.
Več pozornosti bo treba posvetiti tudi kakovosti in cenam mesnih izdelkov. Tudi te bo morala bolj nadzorovati sanitarna inšpekcija. Ugotovljeno je namreč, da nekateri mesni izdelki ne ustrezajo kvaliteti, kakršno potrošniki pričakujejo po nazivih mesnih izdelkov.
Kazen omenjenih nalog in ukrepov je seveda še vrsta drugih, ki so nam bolj ali manj znani in ki jih moramo prav tako izvajati, če hočemo proizvodnjo in prodajo mesa vskladiti z našimi možnostmi in potrebami. Vsekakor nam mora biti osnovni cilj stabilizacij.a trga in redna prcskrb.a našega delovnega človeka s predvidenimi količinami mesa.
Inž. Peter AljanCič
Ob Dnevu republike so prejeli zasluženo priznanje hidi skr^vini a-zelo pomembni javni delavci — voditelji Društev prijateljev mladiné po naših občinah. Na slovesen način jim je izročil republiško odlikovanje — Zlato značko DPM — pred praznikom sekretar OO SZDL Ivan Mavsar. Odlikovana, so Jana Jakopič in Ida Gec iz Kopra ' Simon Lenarčič iz Postojne, Narda Zadnek iz Pirana, Helena Grmek iz Sežane in Rozalija Malovrh iz Ilirske Bistrice

OSNUTEK PROGRAT,IA ZA GRADNJO STANOVANJ v letih 1960 do 1965 predvideva, da bi že prihodnje leto zgradili 75 tisoč stanovanj, leta 1961 okrog 84 tisoč, v letu 1965 pa 120 tisoč. Tako bi v naslednjih petih letih dobili skupno 510 tisoč novih stanovanj,
ISTRSKI PREMOGOVNIK V RASI: letos so že izvozili visoko-kakovostni premog v vrednosti pol milijarde deviznih dinarjev, s katerimi bodo pospešili mehanizacijo, Vse kaže, da bodo letos izvozili tudi 92 tisoč ton premo-govcga prahu.
V BOSNI IN HERCEGOVINI JE OKROG 7000 KVADRATNIH KILOMETROV še neizkoriščenih ležišč nafte. Strokovnjaki sedaj proučujejo možnosti, kako bi čimprej organizirali izkoriščanje tega velilcega naravnega bogastva.
Trgovina
Predno bi pregledali odnose v razvoju blagovnega prometa, bi razčlenili porast osebne potrošnje t našem okraju; v perspektivnem planu Je predviden porast os'ébne potrošnje v letu 1961 za 47,1 •/•, dosedanji proporci pa kažejo, da bo doseženo povečanje že v letu 19S0 za 48,8 Vi. To kaže, da je osebna potrošnja na prebivalca hitrejša in večja, kot je predvideno s perspektivnim planom; po planu je bilo predvideno, da bo znašala osebna potrošnja na prebivalca v letu 1961 125 tisoč dinarjev, medtem ko bo dosežena v letu isto v višini 125,M0 dinarjev, ali za 30 «/• več kot v letu 1956. Na tej osnovi pa se odvija tudi sam blagovni promet. V trgovini na drobno opažamo tak porast prometa, ki bo že leta 19S0 nekoliko prekoračil proporce perspektivnega plana, tako da bomo že v letu 1960 dosegli 77 '/• povečanje napram letu 195S.
V	trgovini na debelo pa Je bilo predvideno povečanje prometa za 35 'It, dejansko pa bo v letu 1380 doseženo le 17 'A, kar kaže, da razvoj povezave potrošnika s proizvajalcem raste hitreje in se posredniška vlcga hitreje izločuje kot pa je bilo predvideno s perspektivnim planom.
V	zunanji trgovini je perspektivni plan predvideval porast 43 •/•, dejan-slio pa beležimo padec za 16 •/», delno so vzroki objektivnega značaja — zaradi izločitTe Delamarisa, ki je prešel v sklop kombinata ribje industrije, delno pa zaradi ncdoseganja prometa s strani Splošno trgovske, ki bo morala t prihodnjem letu doseči boljši promet.
V	trgovini na drobno, ki je najbolj važna za blagovni promet, imamo povprečno povečanje prometa za 13 •/• letno in ne 12 "/•, kot Je bilo predvideno po planu.
Najhitrejši Je porast v prometu z nafto in naftnimi derivati, kjer bo že v prihodnjem letu doseženo povečanje za 262 Vi napram letu 1956 in
napram 176 Vi po predvidevanjih perspektivnega plana za leto 1961. Čeprav je bilo že s perspektivnim planom predvideno močno povečanje potrošnje nafte in naftnih derivatov. Je dejanski porast še močnejši kot pa je bilo predvideno. Tempo potrošnje pa je prisilil podjetja, da so tudi mrežo črpalk hitreje realizirala; tako imamo postavljenih pet novih črpalk, kot je bilo predviđeno po perspektivnem planu do konca leta 1961, treba pa bo misliti Se na dodatne črpalke.
Vsekakor pa trgovska mreža nosi Se vrsto slabosti in se organizacija le-te ne razvija skladno s smernicami perspektivnega plana. Število prodajnih mest se bo do vključno leta 1960 povečalo za 7 •/• ali za 30 prodajnih mest medtem ko je bilo s perspektivnim planom predviđeno 12 V» povečanje prodajnih mest.
Tudi v pogledu skladišč predvidevanja plana ne bodo uresničena;
predvideno je bilo, da se zgradi skladišč za 215 vagonov blaga, doseženo pa bo le za loo vagonov. To je razvidno tudi iz potrošnje investicij za trgovsko mrežo; potrošnja znaša okoli 277 milijonov, predvidena pa Je bila v višini 400 milijonov. Za skladišča bo potrošenih le 110 od predvidenih 213 milijonov.
Za prevozna sredstva bo porabljenih do vključno leta 1960 320 od predvidenih 35« milijonov v letu 1981. Važno je in nujno, da v letu 1960 nadoknadimo zamujeno. Takoj je treba začeti s pripravami za investicijske programe in da občine 2e sedaj predvidijo potrebna sredstva iz skladov za prihodnje leto, da bi tako brezpogojno realizirali predvidevanja perspektivnega plana v pogledu prodajne mreže, ker ta že ovira možnosti realizacije industrijske in kmetijske proizvodnje.
V današnjem pogovoru z volivci odgovarja predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj na vprašanje S. M. iz Pirana:
V Piranu precej živahno razpravljamo o gradnji novega šolskega poslopja, ker sedanje zd.-»-leč več ne ustreza in zadošča na-r.aslim potrebam. Sliši pa se, da bodo novo šolo začeli najprej graditi v Luciji, kjer je prav tako potrebna. Volivce zdaj zanima, katera gradnja bo imela prednost?
Letos obiskuje osnovno golo v Piranu. 035 otrok, ki imajo na razpolago 14 učilnic, oddelkov pa je seveda več — 22. Leta 19S2 — vsaj tako nam
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
Êwi
Poročali smo že o ru)vi veliki nalogi, ki jo bo z novim letom prevzela nase Narodna banica kot banka, ki bo izvajala vse zadeve v zvezi z družbenim knjigovodstvom. Danes Se ne mmemo predvidevati vseh opravil, ki bodo s tem v zvezi, ko ho postala banka družbeni knjigovodja, obenem pa • kontrolor nad pravilno uporabo družbenega premoženja s strani vseh, ki jim je bilo dano družbeno premoženje v uporabo, kakor tudi ko^itrolor v pogledu njihovega zakonitega poslovanja. Zakon o družbenem knjigovodstini našteva vse, ki jih smatra ^a uporabnike družbenega premoženja in navaja med njimi vse gospodarske organizacije, gospodarske zbornice in združenja in druge zbornice, dalje banke in hranilnice, zavarovalni zavod, državne organe in ustanove, ustanove socialnega zavaravanja, družbene arganizacije. ki razpolagajo z družbenim premoženjem, družbene investicijske sklade, sklade za gradnjo stanovanj in d-nige sklade, ki imajo značaj pravnih oseb.
Vsekakor predstavlja število oinenjc^uh uporabnikov družbenega vrcmožc7ija veliko število bančnih komitentov, katerih delo bo treba kontrolirati po poseb-
nem predpisanem postopku. Za mnoge izmed njih bo treba celo odpreti nove žiro račune, večino pa jih vključiti v dosedanjo družbeno evidenco. Žiro račun bo namreč tisto žarišče, preko katerega se bo pri banki odvijala kontrola vsega finančnega poslovanja uporabnikov družbenega premoženja.
Kot rečeno, bo omenjeno delo padlo v pristojnost Narodne banke in njenih podružnic. Druge banke bodo lahko opravljale po posebnem pooblastilu le določena opravila s področja družbenega knjigoiwdstva in le za določene uporabnike omenjenega premoženja, Pač pa se bo njihov obseg razširil v drugi smeri. S posebnim. odlokom o evidentiranju dohodkov, ki spadajo pod davek na osebni dohodek državljanov in s posebnim načinom, o vlaganju dai^č-nih prijav za ta davek, namreč lahko državljani svoje dohodke, nastale iz delovnega razmerja ali iz avtorskih pravic evidentirajo tudi preko žiro ra-čiinot) pri banki. Na te žiro račune se stekajo po njihm^e-m nalogu lahko njihovi prejemki is stahie-ga. občasiiega ali dopolnilnega razm.erja ali pa od ra.znih honorarjev — avtorskih pravic. Take račune morajo odpreti na zahtevo
davčnega zavezanca komunalne banke ali mestne hranilnice; tam, kjer teh ni, pa podružnice Narodne banke. Prizadete se o načinu in pogojih lahko pozanimajo neposredno pri eni izmed omenjenih bank.
Povečanje dela pa pričakujemo u bankah tudi v zvezi z novimi predpisi o stanovanjskih zadevah. Kot vemo, predstavlja vsaka hiSa oz. hišni svet pravno osebo zase. Pri večji hiši z več lastniki bo celo lahko več takih pravnih oseb. Čeprav vpra.šanje teh pravnih oseb svoje vrste še ni obdelano, je jasno, da bodo morale poslovati preko svojih lastnih žiro-računov pri bankah.
Končno naj omenimo še uvajanje tekočih računov delavcev in uslužbencev, kar naj bi nekatere banke in 7iranilnice vpeljale s prihodnjim letom. Nam.en teh računov —• ki sicer pri nas niso novost, saj }ih ima že Mestna hranilnica ljubljanska — je povečati brezgotovinsko poslovanje in popularizirali poslovanje s čeki. Delavci in uslužbenci- bodo dobivali, po lastili želji in nalogu seveda, vse svoje prejemke nakazane na svoj račun pri hranilnici oz. bajiki in bodo s temi prejemki razpolagali s čeki.	-dt-
kažejo prej omenjene analize — Jih bo okrog 980 in bo zanje potrebnih najmanj 27 oddelkov. Ce vzamemo kot osnovo dvoizmenični pouk — kar je, mimogrede povedano, tudi republiški normativ —, bi potemtakem piranska šola s svojimi obstoječimi učilnicami s formalne plati za nekaj let Se zadoščala. Toda stvar Je drugačna, če vemo, da šolski prostori niso primerni, saj Je šolska stavba bila nekoč samostan, pred kakimi 70 leti pa so dozidali še tretje nadstropje, Te stavbe naprej ne moremo pre-zidavati, ker Je to nemogoče, verjetno pa bi bilo tudi predrago. Zato Je na dlani, da šolski prostori v Piranu ne ustrezajo zahtevam modernega pouka.
Nekoliko drugače pa moramo gledati na razvoj osnovnega šolstva v sedanjem šolskem okolišu Lucija. Sedaj obiskuje lucijsko šolo 157 otrok, leta 1902 pa jih bo že, vsaj tako računamo, kakih 300, ker v bližltU gradimo novo stanovanjsko naselje. Vendar bi v dveh izmenah tudi sedanje poslopje še nekako zadostovalo. K temu pa gre še problem osnovne šole v Portorožu; šola je v nekdanjem gostinskem objektu, ki je seveda neprimeren. Zato je naš predlog, da bi šoli v Luciji in Portorožu združili In zato zgradili novo šolsko poslopje. Sola bi seveda morala biti nekje med Portorožem in Lucijo. Na dlani Je torej, kako nujna je gradnja šolskih poslopij tako v Piranu kot Luciji. Katero bomo začeli graditi prej, danes ne morem povedati: Svet za šolstvo naše občine je namreč te dni imenoval posebno komisijo, v kateri so predstavniki vseh zainteresiranih forumov in ustanov in ki bo po temeljitih razpravah podala svoje predloge. Dokončno besedo pa bo seveda imel naš občinski ljudski odbor.
Slovensko Primorje ima v 11. številki kar lep delež tako v besedi kakor v sliki. V našem jeziku so članki: BBB (V. P.), Gradnja tranzitnega skladišča v koprski luki (inž. Miloš Gnus), Piran Je praznoval (-nm-) in leposlovni potopis Hinka Wilíana »Tramper rasle čez cesto«.
Med ostalimi članki omenjamo le nekatere kot n, pr.: Reška (XXIV,) konferenca, Novi ladji PIRAN in KOSOVO, Problemi v svetovnem pomorstvu, Pomorstvo Japonske, Norveška trgovska mornarica. Ladja z brzino 100 morskih milj na uro. Od Reke do Sinfiapura (IV.), Knjižni pregledi, pomorski dogodki doma in po svetu. Prilogi kot vedno; Vestnik Združenja pomorskega brodarstva Jugoslavije in Bilten pomorstva. V rubriki Gibanje tujih ladij skozi naše luke Je službeno prvič objavljen tudi te vrste promet skozi koprsko pristanišče in to od 1. I, do 31. X, t. 1, Poslej bo v to poročilo stalno uvrščen tudi Koper,
V-.--,
m

•t •

J



h

v-^	i* ŠT-V»-


Prai^ zn praznik republike je doživelo tudi naSe mlado koprsko prista-\iiSče svojevrsten rekord: ob njegovih pomolih se je hkrati zbralo kar osem ladij večje ali manjše ton-aže. Kljub temu je pridni kolektiv podjetja Pristanišča Koper brez zastoja izkrcaval pripeljano blago in
ga odpreviljal naprej
V okviru proslavi] im j a Dneva republike z delovnimi zmagami so v Portorožu preteklo soboto imeli manjšo slovesnost ob dokončanju grobih gradbenih del pri obnovi ladijskega pomola. Pol'cg graditeljev — delavcev podjetja »Viadukt'< iz Zagreba ter podjetja »Javma razsvetljavac iz Ljubljane - ter poleg domačega prebivalstva in šolskih otrok ter predstavnikov ObLO Piran so se slo\-esnosti videležili tudi gostje iz Kopra, Reke, Ljubljane in Zagreba. Slovesnost je otvoril predsednik Krajevnega odbora Portorož, to\-. Matevž Cop, nato pa je imel krajši nagovor podpredsednik ObLO Piran, tov. Ivan Korošec, ki se jc najprej zahvalil delavcem obeh podjetij za opravljeno delo ter Pomorski oblasti za severni Jadran kot in-vestitorju. Poudaril je vlogo in pomen sred-
^f	dUifcd.
USTANOVLJEN KLUB LJUDSKIH POSLANCEV NAŠEGA OKRAJA
V sredo, 18. novembra je bil v Novem mestu ustanovljen Klub ljudskih poslancev okraja Novo mesto. Za predsednika kluba so izvolili Franca PirkoviCa, predsednika Okrajnega odbora SZDL Novo mesto in ljudskega poslanca. Taki klubi so se pokazali kot koristna oblika dela poslancev, saj se bodo tu seznanjali s problemi in razvojem okiaja ter tako enotno nastopali prod volivci.
SAHIOSIOU IN POZGANA DOMAČIJA ZARADI KOPICE SENA
V soboto okoli pete ure popoldan je rdeči petelin obliznil strehe Le-benove domačije blizu Marija Gradca pri Laškem. Gospodarska poslopja so bila upepeljena, prav tako stanovanjska hiša, preden so prišli gasilci na kraj požara.
Ze samo to, da je ogenj v kratkem času uničil domovanje in gospodarska poslopja, je velika nesreča. Toda tu je bila vmes se veliko večja tragedija.
Pohlep, jezavost, prepir, požig In samomor . . .
Lebenovi so sklenili prodati kopico sena. Sosed, ki ga je kupil, se je pogodil, da bo dal 4000 dinarjev za seno in sicer 2000 sinu, ki je kosil in sušil, 2000 pa materi, ki je lastnica zemlje in plačuje davek.
Ko pa je sosed odšel, se je vnel prepir. Sin je hotel imeti ves de-iiar . . Jezavost in pohlep sta rodila slab sad. Triindvajsetletni Leben je najprej zažgal kopice sena. potem pa na več mestih podžgal še domačo hišo in poslopja, da je bilo v mahu vse v plamenih, Požigalec je sprva baje ' še pomagal reševati stvari iz gorečih noslopij, potem pa je nenadoma izginil. Se mu je oglasila vest? Se je zbal pravične kazni?
Ponoči so ga našli mrtvega v bližnjem gozdu. Hladnokrvno si je najprej navezal zanko na vrat, potem ! po se s pištolo, ki jo je imel brez dovoljenja, ustrelil . . ,
Fant si je sodil sam, potem ko je uničil streho nad glavo svojim domačim Za bora dva tisočaka je šlo, Zaradi dveh tisočakov smrt in škoda, ki je Lebenovi sami ne bodo mogli nadomestili.
Previsoka cena za nerazumljivo j strast in grabežljivost.
PKOSL.'VV.A, V AJDOVŠČINI
V ajdovški tekstilni tovarni so imeli v soboto prisrčno svečanost ob desetletnici podjetja. Dopoldne je na slavnostni seji delavskega sveta kolektivu čestital v imenu okrajnih vodstev političnih organizacij tovariš !\Ulo Vižintin, popoldne pa so se zbrali na proslavo v kulturnem domu, Nagradili so 22 delavcev, ki so že 10 let zaposleni v tovarni, potlej pa so pripravili pester kulturno-dru-žabni spored.
Svečanosti so se udeležili tudi tovariši: Tone Bole, član Izvršnega sveta Ljudske Klcupščine LRS, Miran Košmcii, državni sekretar za blagovni promet LRS, ing, Viktor Kotnik, Hržavnl sekretar za industrijo LRS, Tine Remškar, predsednik okrajnega odliora Socialistične zveze, ing. Kar-mclo Budihna, predsednik okrajnega liudskega odbora, predstavniki Številnih tekstilnih tovarn in drugi.
Letošnji praznik ustanovitve nove Jugoslavije so proslavili v Ilrpeljah na izredno slovesen način. Sprejem šestnajstih cicibanov v pionirsko organizacijo je bil preteklo soboto, povezan z izbranim in skrbno pripravljenim kulturnim sporedom, ki ga je izvedla šolska mladina. Po nagovoru učtielju Mirku Piška so se pred tri sto učenci in njihovimi star.ši ter predstavniki občinskega ljudsli;e.ga odbora in političnih organizacij zvrstili na okrašenem odru prosvetne dvorane recitatorski, pevski, lolklor-ni, baletni, Igralski in telovadni nastopi osmošolcev. Med petnajstimi točkami programa moramo posebej omeniti prvi nastop šolskega pevskega zbora, ki ga je organizirala v začetku- letošnjega šolskega leta učiteljica Mirjam Zega in šteje okoli 00 mladih pevcev in pevk. Zapeli so tri pesmi, med temi tudi :>Bilečan-ko«, ki je še za odrasle pevec dokaj zahtevna. Mali pevci in njih pevo-
NAJLEPSI PORTOROŠKI VRTOVI
Upravni odbor Turističnega dru.štva Portorož je na svoji seji pretekli teden pretresel poročilo Komisije za ocenjevanje vrtov in nasadov in odločal o podelitvi razpisanih nagrad za najlepše urejeni vrt. Po daljši razpravi je sklenil, da prve nagrade ne podeli, da pa zato podeli tri druge nagrade po 5.000 dinarjev in 2 tretji nagradi po 3.000 dinarjev. Druge nagrade so bile podeljene družini Ivana Merkandila (nad parkirnim prostorom hotela »Central«), hišnemu svetu »Vile Lucije«, Portorož 213 in družini v Luciji poleg športnega stadiona. UO TD Portorož je sklenil, da bo tudi prihodnje leto razpisal nagrade za najlepše urejene vrtove v Portorožu.
Da l)i članom Turističnega društva olajšal nabavo okrasnih rastlin za čira lepšo ureditev svojih vrtov, je upravni odbor društva sklenil takoj odpreti nov fond v višini 200.000 dinarjev, iz katerega dobi 70 •/• dotacije vsak član društva, ki kupi pri podjetju »Cvetje« v Portorožu določeno število sadik raznih trajnic za okrasitev okolice svojega bivališča. 30 odstotkov mora nositi sam. Podjetje »Cvetje« ima na razpolago večje število sadik rožmarina, oleandrov, vrtnic in drugih trajnic.	JULE
vodkinja so bili nagrajeni z navdušenim priznanjem poslušalcev. Prav tako Je uspešno nastopila folklorna skupina v plesni improvizaciji narodnih pesmi. Uprizoritev enodejanke, ki ponazoruje rešitev zaprtega ranjenega partizana, je s svojimi učenci pripravila Breda Butinarjeva. Ostale, vse uspele nastope, so oskrbele prav tako učiteljice, telovadce pa je izvežbal Brano CermeiJ. Ugodno iznenađeni starši s priznanjem ugotavljajo, da je učiteljski zbor hrpeljske šole v letošnjem letu zaposlil njihove otroke v raznih krožkih izvenšolske-ga dela kljub občutnemu pomanjkanju prostora in ostalih sredstev. Sekretar občinskega komiteja Viktor Ljubič je pri tej priložnosti razdelil 7 nagrad učencem za najboljše naloge, ki so jih napisali za 40. obletnico Komunistične partije pod naslovom »Nekoč in danes«.
Istega dne zvečer je bila slavnostna akademija, na katero je sekretar komiteja Ljubič v strnjenem govoru orisal zmagovito pot Komunistične partije Jugo.slavije od začetka narodnoosvobodilnega boja do današnjih gospodarskih in političnili uspehov. Kulturni del proslave je bil izpolnjen s ponovitvijo najboljših nastopov šolske mladine ter nastopom novega pevskega zbora odraslih mladincev.
J, Z,
Pred nedavnim je imela svojo pi-vo sejo kulturno-prosvetna komisija pri komiteju Ljudske mladine na postojnski gimnaziji. Sklenili so, da bodo tudi v tem šolskem letu nadaljevali z izdajanjem gimnazijskega glasila »Glas Krasa«! V ta namen so izvolili petčlanski uredniški odbor.
Gimnazijski list ne bo več zgolj literarno glasilo, mai-\'-eč bo ogledalo vsega dela in teženj dijakov na gimnaziji. Zadnja stran glasila bo pisana v esperantu, za kai-bodo skrbeli mladi esperantisti.
stev, ki jih zveza nudi za take objekte. Pomol ne bo koristil samo izboljšanju prometni zvez Portoroža 7. ostalimi obalnimi mesti, temveč prav gotovo v veliki mi^ri prispevid k ra7,mahu turizma v Portorožu, saj bo omogočil turistom še več izletov po morju kot doslej, pomol s;un na sebi pa je s sedanjo novo razsvetljavo iz-rcdno lep objekt za večerne promenade in sploh v dopolnilo nočnega izgleda tega našega letovišča.
Gradbena dola pri obnavljanju in podaljšanju portoroškega pomola so trajala skoraj 2 leti. Zavlekla so se predvsem zai'adi lanskega Medconskega šahovskega turnirja, ko jo bilo treba dela skoraj popolnoma ukiniti, da niso motila prireditve. Zavlekla pa so so tudi zaradi močno povečanega obsega gradenj: prvotno je bilo namreč mi.šljeno samo, da bo pomol obnovljen v dolžini, kakršno je imel, predno so .ga Nemci razstrelili; naknadno pa je bil odobren investicijski kredit za sedanji 152 m dolgi pomol. Novi pomol je širok 7 metrov, ploščad za pristajanje pa je široka 12 m in dolga 46 metrov. Za obnovo in podaljšanje pomola so morali zabiti v blatna ilovnata tla 78 že-lezobetonskih stebrov premera 35 X 35 cm in dolžino 19,5 do 24 metrov. Posamezen steber je tehtal nad 6 ton. Celolni stroški gradnje pomola znašajo okroglo 32 milijonov din. Pomol ima tudi avtomal.ični svetilnik z zeleno pristaniško lučjo ter \'i-sto modernih kandelabrov.
Ko bodo v prihodnjih mesecih s plovečim bagrom še poglobili morsko dno okrog pomola od sedanjih 2 do 4 metrov na G metrov globine, bodo ob novem portoroškem pomolu 'lahko pristajale tudi naše največje potniške ladje. Ploimi redi naših in tujih linij, ki potekajo vzdolž naše obale Jadrana, že vključujejo za pomlad in sezono 1960 med svoja prista-jališča tudi Portorož.
List bo iziiajal enkrat na mesec. Nadalje so na tej plodni seji tudi slvleniii, da bodo začeli s plesnimi vajami skupaj z vajensko mladmo, ustanovili bodo pevski zbor, pripravili literarne večere, pripravljali proslave ob državnih praznikih in naštudirali kakšno igi'o.
on.' ^ m^si^^
v vsako hišo
ros
Ce se boste peljali iz Trnovega proti Ilirski Bistrici, se ozrite proti levi strani. Danes pravzaprav Se ne boste videli kaj posebnega: travnike in njivice, ki jih že nekaj let obdelujejo najemniki, delavci in uslužbenci. Letos so jih zadnjikrat obdelali. Že se grmadijo ob vznožju hriba kupi opeke in stavbnega lesa, baraka 7,a orodje in material je postavljena, zakoličena je stavba velikega obsega in buldožerji že ravnajo teren.
—	Kaj boste gradili?
—	Solo!
Preprost in kratek odgovor, toda zanj jc bilo potrebnih mnogo potov, besed, prepričevanj in skrbi.
—	Na štirih mestih smo že imeli pouk, sedaj smo se stisnili celo v dve stavbi. Seveda, tri izmene imamo, grozila nam je že četrta. Vajcncl se stiskajo po tesnih učilnicah, glasbena šola nima primernih prostorov. Kje so potem pionirske sobe, delavnice, kuhinje, k.abineti! Vsedli smo se, zbirali nndatke, šteli, računali in predložili dokumentacijo. — Tako je povedal ravnatelj šole.
Podpredsednik občinskega Ijudske-Ra odbora se je z vsem srcem zavzel r.a gradnjo nove šole,
—	Otroci in učitelji so se nam smilili. Iz okoliških Sol prihajajo učenci v natrpane učilnice. Hočejo znanja, ml hočemo reformirano šolo, toda pod takimi pogoji bi Slo težko. Graditi bo treba! —
—	Gradili bomo! — In besedo predsednika občinskega ljudskega odbora RO povzeli odborniki, pritrdil je okraj In tako smo začeli. Šestnajst učilnic, kabineti, delavnice, kuhinje, telovadnica . . . Včeraj Se sanje učencev, ntarSev in vzgojiteljev, danes porajajoča se .stvarnost.
—	Sredstva imate seveda zagotovljena? —
—	Z zagotovljenimi sredstvi bi marsikdo gradil, — pr.avijo BistriCani. — Imamo in nimamo. Lesonit je položil prvo četrtino, ostali bodo Se sledili. Pomagali si bomo, zavihali rokave. Sola mora stati. —
—	Torej računate Se na pomoč? —
—	Na pomoč in na lastne sile. Glejte, ljudje kom.aj čakajo, da bi začela rasti stavba iz tal. Vsi bi že radi videli svoje otroke v svetlih, prostornih učilnicah.
—	Dajmo, zgrabimo vsi! — so sklepali na komiteju in pri SZDL, nato pa na sestankih in zborih volivcev. In volivci so bili navdušeni.
—	Vsa,k bo prispeval, kolikor bo mogel in kakor bo mogel, je bilo čuti po terenu. Postavili so komisije, ki naj bi zbirale sredstva.
—Akcija se je pričela s presenetljivim uspehom, je pripovedoval referent za šolstvo, — Sam sem s komisijo obšel dve vasi, Knežak in Bač. Na linežakti skoraj nihče ni odrekel, na Baču so kar tekmovali med seboj. — Denarja ravno nimamo preveč, pa bi dali les, če vam jo prav, so govorili. — Pa so dajali nekateri po meter hlodovine, drugi po dva, tri metre in še več. Sorc Franc iz Knožaka jc dal C metrov, Tomšič Rudolf 4 metre. Slavec Anton iz Ba-čj. 3 metrov, prav toliko Knafelc Franc, po ■! metre pa so dali Se Cesnik Avguštin, Tom.iič .A.nton in Kcš Anton. V dveh vaseh smo zbrali 172 metrov lesa v vrednosti nad milijon dinarjev.
—	Kako pa dru.god?
—	Po vseh vaseh bomo Sli. Lesa seveda nimajo povsod, jia so se obvezali za vožnje. Bistrlfani bodo ves čas pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom. Vsi od pionirjev, mladine, delavcev in uslužbencev tja do
gospodinj in xipokojencev, vsi so pripravljeni pomagati po svojih močeh.
Denar res ni vse. Volja, delavnost In organizacija napravijo mnogo, mnogo. In po dveh letih, ko bo stalo pod zelenim bregom veliko lepo poslopje s svetlim pročeljem, z igriSCi In vrtovi, bodo vsi bistriški občani lahko govorili:
— To je pa naša šola!	M. F.
V kratkem bo imela mladina postojnske občine svojo konferenco. Nanjo se vneto pripravljajo. Imeli so že več volilnih konferenc. najbolj uspešni pa sta bili konferenci mladinskega aktiva na postojnski gimnaziji in na vajenski Soli, Vajenci so sprožili na svoji konferenci več kričečih vprašanj. Predvsem velja omeniti tista, ki so v zvezi z delo\mim časom, dopusti in izpiti. Najbolj so oškodovani pri tem tisti vajenci, ki delajo pri privatnih mojstrih, saj traja njihov delo\'Tii čas včasih tudi več kot 10 m-. Rednega letnega dopusta mnogi ne dobijo, še slabše pa j'c z dopusti v zimskem času. Vajenci so so tudi pritoževali čez Obrtno zbornico, ki v nekaterih kričečih primerDi sploh ni posredovala.
SEŽANA 3: Te dni bo delovni kolektiv Tovarne pletenin v Sežani proslavil deseto obletnico obratovanja lega, za sežansko občino zelo pomembnega gospodarskega objekta. Ta tovarna namreč sodi med tiste, ki med prvimi v občini izpolni proizvodni plan in s svojimi izdelki nspešno nastopa na domačem in tujem trgu. Letos je usmerila svojo proizvodnjo predvsem v zimska oblačila, ki jih izvaža v SZ.
KOPER 21: V zadnjih dneh so bile v koprskem okraju razen iiekaj manjših nezgod tudi štiri iJečje prometne nesreče. Tako je Tržačan Josip Bordon v nedeljo zvečer zatwzil z avtomobilom ob koprskem avtobusnem postajališču v morje in k sreči je iz potap-Ijajočega avtomobila pripla-val skupno z ženo in dvema otrokoma. Tržačan dr. Silvano Postoreli je med Kortami in Izolo na mastni cesti z a^^to-mobilom zadel v drevo, Trêa-čanka Marija Zonta pa je pri Materiji vozila osebni avto tako neprevidno, da je s sopotniki zdrsela 40 metrov, pri čemer so dobili težje poškodbe. V Rižano pa je v ponedeljek zjutraj zdrsel z avtomobilom Rečan Josip Sablič, ki je dobil le lažje poškodbe, medtem ko je bila njegova sopotnica težko poškodovana,
KOPER nO: V zadnji dekadi letošnjega novembra je bil kljiib slabemu ^^>remen^L v koprskem pristanišču velik promet. Prvič so med drugim privezali holandsko tovorno ladjo »AurigeK, ki je pripeljala banane. Okrog 200 ton južnega sadja je pripeljala tudi jugoslovanska motorna ladja »Sa-vudrija«, japonska ladja »Ženko Maru 1« pa 175 ton rjb. Iz Grčije je jugoslovanska ladja »Mirna« pripeljala pomaranče, ladja »Lav« je iztovorila 200 ton žita, medtem ko je ladja »Žužemberk« iikrcala les za Izrael.
KOPER 121: Minulo nedeljo je brodarska sekcija pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike Koper organizirala tekmovanje modelov ladij, ki so jih zgradili mladi modelarji iz Kopra, Izole in Pirana. Tega zanimivega tekmovanja se je udeležilo 7 modelarjeii, ki so s tekmovanjem vzbudili veliko zanimanje steiňlnih gledalcev. Posebno pozornost ljubiteljev brodarstva pa je pritegnila s^jlovitev novega kombinira-nrga čolna LT 5Í), ki so ga zgradili v brodarski delavnici Okrajnega odbora Ljudske tehnike Koper.
Problem svoje vrste je tudi pomanjkanje prostorov. Za sedaj gostujejo v gimnaziji, vendar pa vsak dan pričakujejo, da jim bodo odvzeti še ti skromni prostori, je dejal upravitelj vajensko šole tov. Makarovič. Na koni'ercnci so i.íra2ili tudi željo, da bi bili pomočniški izpiti spet v Postojni.
Kljub takim težavam pa mladinski aktiv na tej šoli ni m;ilo-dušen. Priredili so zanimivo in uspelo razstavo, katere vsakoletni namen je. da si z njo zagotovijo sredstva za zaldjučni izlet. Na vajenski dan jo priredil šolski mladinski aktiv športna srečanja z ostalimi vajenskimi šolami. Vajenci so včlanjeni v mnogih društvih in organizacijah. Največ pristašev ima Počitniška zvv.a. Nekaj vajencev se pa je udeležilo tudi gradnje avtoccsto.	-c



y
.b
iT«	^ ^	i
^^ vv	^ \ * * ^^ 7- J
ti.'iii. -i:..
No. slavnostni akademiji v čast Dneva repiMike je nastopil tudi piranski pevski zbor, ki je bil za svoje uspelo izvajanje deležen toplega aplavza 7iabito polnega gledališča v Kopru
Ob .številnih proslavah v podjetjih, ustanovah in šolah so bile " vseh občinskih središčih našega okraja na večer Dneva republike množično obiskane proslave, na katerih so izvajali dobro -ipravljene kulturne programe, i'ake proslave so bile v Hrpeljah, Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici, medtem ko jc i ila osrednja oz. okrajna proslava v koprskem gledališču.
Akademijo v Kopi-u lahko zaradi odlično izbranega programa uvrstimo v vrsto najboljš.h proslav Dneva rcvpublike v zadnjih letih in so vsi izvajalci želi bogato priznanje udclc-žencev v nabito polni dvorani. Vse točke sporeda — od slavnostnega govora pred-
Vsebino tega važnega, pisma bomo objavili v celoti, je odločil naš urednik, ko smo prejeli dedkovo pisanje. Velik prijatelj naših najmlajših se je letos zglasil ■dokaj zgodaj, pa smo ugotovili, da je to storil namenoma in iz posebnih razlogov. V podiik staršem in vsem, ki mu ob najlepšem otroškem prazniku ■— praznovanju novoletne jelke — pomagajo razveseliti nešteto mladih src.
2al ob dosedanjih praznovanjih novoletne jelke ni bilo vse in povsod tako, kot so naši otroci pričakovali. Veliki oheti in skrivnostno pričakovanje legendarnega starčka, ki vzbuja s svojo pojavo v zavesti otrok utelešenega zastopnika dobrote, pravičnosti, lepote in ljubez7ii do sočloveka, nista bila vedno izpolnjena v taki ■meri, da bi to že tradicionalno praznovanje bilo zares lepše od običajnih otroških praznilcov med letom.
Najprej bi veljalo omeniti okolje in vzdušje, ki ju moramo ustvariti v teh dneh povsod, kjer se bodo zbirali naši nagmlajši, Vsiljiv kič in slab program otroških prireditev utegneta vzbuditi v otrocih razočaranje, kar pa je pred vstopom v novo leto najmanj zaželeno. Večina na.ših otrok se namreč že dokaj zgodaj zaveda tega važnega življenjskega merila, ko napravijo ljudje dolgo črto pod celoletni račun ter se veselijo doseženih uspehov in lepih doživetij v minulem letu. Tudi otrokom lahko ob tej priložnosti pomagamo na nevsiljiv način izluščiti iz njihovega dela in življenja vse tisto, kar greni star-Se in kali notranji nemir otroka. Zato je zelo važno okolje in vzdušje, ki ju bomo pripravili otrokom. Seveda igra posebno vlogo tudi dom, torej prispevek staršev k temu praznovanju. Se tako lepi vtisi in bogato doživljanje novoletnega praznovanja bi v pustem stanovanju skopnelo in otrok bo v tem primeru upravičeno očital staršem nerazumevanje in premalo ljubezni.
Nemalo napak smo storili doslej tudi pri obdaritvi otrok. Razna vodjetja in iistanove. ki so izkoristile ta praznik za obdaritev otrok svojih uslužbencev, zaslužijo za to lepo gesto «".cer vse priznanje. toda ob tem smo vsi pozabljali, da smo vedno obdarovali le del otrok. In kaj je hujšega za
MLAD A POT-V .št. 3
vsebine;
Proza: Jože Felc: N.1iva pod Plazom; Silvo Vrcmec: Ruševin,m; Janez Vinkler: Bil je jesenski veřcr; Boris Pss: Diploma: Pesmi: Vido Korar: Pokrajina, Skica, Dekle z mrtvim detetom, Drevo moje pesmi; Martin Ivadivec: Ožgane dlani. Trave, Ka-; dar gre de?.; Janez ,Juvan: Spet .sem sam; Sergej Birsa: Miramar; Petja rajđiga: Krinka; Iz sodobne sovjct-: skc književnosti: Sergej Nikitin: 1 Okus žoltc vode; Književnost: Vik-j tor Konjar, Ivo fiol.-.r: Nove knjige: ; Likovna umetnost: Alenka GerloviC: razmišljanja o vprašanjih sodobne likovne umetnosti: Filmska proble-matika: Viktor Musek: Filmski jezik ^ n. Pogovori s sodelavci: Ivan Potrč-, ( Mltia Mejak, Alenka GerloviC, Aktualne beležke: Nobelovo nagrado za Knjii.L.vnost je prejel Salvátore Qua-; Mmodo: A. Uutolo: zapisek, ki mor-< ni malenkosten.
vsako malo bitje, če se znajde v krogu tovarišev pri igri ali v šoli, ko se ta ali oni pohvali z veliko radodamostjo dedka, ki mu je prinesel vse mogoče privlačne iri lepe reči. Ali se vam ne zdi, da bi utegnili taki otroci, ki niso bili obdarovani, zasovražiti Dedka Mraza in ta prelep otroški praznik?
Zato je povsem utemeljen sklep Zveze prijateljev mladine, ki priporoča, da bi vsa sredstva podjetij in ustanov, namenjena za obdaritev otrok svojih uslužbencev, zbirali v posebni fond. S tem denarjem bodo letos kupili razno opremo za ureditev otroških prostorov stanovanjskih skupn-osti, za opremo tehničnih krožkov pionirjev in podobno. Gre torej za kolektivne nagrade, ki imajo tudi i}ečjo praktično vrednost kot pa zavojčki s sladkarijami, ki jih končno lahko podarijo ob tej priložnosti svojim otrokom starši,
V Kopru se bodo letos dosledno držali tega priporočila. Pred dnevi je Občinski odbor SZDL sklical širši posvet predstavnikov vseh večjih podjetij, ustanov in Sol, kjer so izčrpno razpravljali o letošnjem praznovanju novoletne jelke. Pri tehničnem štabu, ki bo vodil priprave za praznovanje, bodo zbirali v skupni fond prispevke podjetij. S temi sredstvi bodo kupili razno opremo za šole, stano^vanjske skupnosti in podobno. Sicer pa bo zunanji videz letos v Kopru prekosil vsa dosedanja praznovanja. Posebno skrb bodo riosvetili pravljične^nu naseljii, ki bo tudi letos na Titovem trgu. Koprska trgovska pod-
jetja bodo poskrbela, da otrokom ne bo treba samo pasti oči na ozaljšanih smrekah, ampak bodo v bogato založenih stojnicah lahko kupili po ugodnih cenah vse, kar jim je marsikdaj čez leto bilo nedostopno. Tudi sprevod Dedka Mraza bo letos zelo veličasten in številne mladinske predstave bodo več dni razveseljevale n^š mladi rod.	(bh)
sednika GO SZDL Ivana Mavsar-ja pa do zaključnega nastopa pevskega zbora DPD Svoboda iz Pirana, ki je presenetil s svojo enovitostjo — zares zaslužijo posnemanje ob takih svečanostih, ker so bile doslej, žal, večkrat slabo pripravljene. Naj omenimo doživeto podane recitacije članov tržaškega SNG Štefke Drolčeve in iVIihe Baloha ter presenečenje večera — mladinski orkester nižje glasbene šole v Kopru, ki je pod izkušenim vodstvom dirigenta Vladimira Lovca odlično podal dokaj zahtevni kompoziciji — Mozarta: Allegro in Adamičevo »Kolo«. Posebno dolgo se ni polegel val navdušenja tudi ob nastopu sku.pine baletne šole v Kopru, ki je izvajala koreografske zamisel Stanislava Hitija ob klavirski skladbi Rahmaninova. Slednja kretjna niladih izvajalcev je bila polna bogatega plesnega izraza in simboličnih borbenih gibov ter si boljše ponazoritve boja naših narodov ob danih pogojih in izboru plesalcev zares ni moč zamisliti.
Predsednik okraja Albin Dujc pa je v soboto dopoldne priredil na sedežu okraja slavnostni sprejem za predstavnike političnih in množičnih organizacij ter oblastnih organov.
Dan republike so veličastno proslavili tudi naši najmlajši. Kot
Od 1. novembra sedijo v Idopeh osnovne šole v Ilirsld Bistrici tudi odrasli. Pobudo za šolo take vi-ste je dal šolski odbor osnovne šole v Ilirslci Bistrici, iistanovil jo je pa občinski Svet za prosve-to in kult-uro. Namen te šole je, da bi se odrasli, ki so bili zaradi predvojnih ali medvojnih razmer prilcrajšani za osnovnošolsko izobrazbo, izpopolnili. Učni program je urejen talîo, da imajo šolo v dveh tečajih. Prvi tečaj je namenjen tistim kandidatom, Id so opravili štiri ali pet razredov osnovne šole, diaigi tečaj pa za one, ki so dokončali šest ali sedem razredov osnovne šole.
Pouk v vsakem tečaju bo trajal od novembra do maja, štirikrat tedensko po štitri ure. Zanimanje za to šolo je zelo močno. Sprejďi so 48 kandidatw, vanjo se je vpisalo tudi nekaj Icmetov iz bližnje okolice. Učiteljski zbor je s svojimi slušatelji zadovoljen, ker so vestni in prizadevni. Veliko razu-
mevanja so pa pokazala tudi podjetja in ustanove, M omogočajo svojim delavcem, da redno pose-čajo poulc. Podjetja so pa razen tega obljubila, da bodo podprli šolo tudi gmot-no.	rf
Največja pomanjkljivost dosedanjega dela na kulturno-prosvet-nem področju in na ideološkem dviganju prebivalstva v Ilirski Bistrici je bila nesistematičnost dela. Zaradi tega so se sporazumeli, naj bi se celotno kulturno-izobraževalno dědo razvijalo v okvirih Ljudske univerze. Na zadnji seji občinsJíega sveta za prosveto in kulturo so sMenili, da bodo ustajiovili Ljudsko univerzo kot ustanovo s samostojnim finansiranjem. Dosedanji odbor Ljudske imiverze je že sestavil obširen program dela; z njim bo zajeta vsaka vas, in vsalc posa-
Dramska skupina Svobode v Hrpeljah je preteklo nedeljo popoldne v okviru proslave 23. novembra uprizorila ob nabito polni dvorani Marin-covo komedijo v treh dejanjih »Ad acta«. To je bil po daljšem presledku prvi nastop hrpeljsUih igralcev. Komedija obravnava tip nekdanjega višjega upravnega uradnika liorla Trdine, ki je neUaj časa obdržal svoj službeni položaj tudi v novi družbeni ureditvi, pozneje pa je zdrkni! z »naCelniSkega stolčka« na referent-ski stolček, ker ni »z vsem soglašal« in imel pasiven odnos do novega političnega ktirza. Tako »odžagan« z ihtavo godrnjavostjo obsoja tiste, ki so niu »storili krivico« in se obupno peha nazaj na načelni.ški položaj. Ima ženo in čudaško liCer, ki študira kemijo in »premleva samo formule«. Trn v peti mu je mladi podnajemnik Kotnik, o katerem nc ve niti kdo >■, niti kje je zaposlen in ki mu ga je stanovanj.ska oblast »vsilila«. Trdinov svak KomolCnik, ki je bil pred vojno pri vseh strankah, mu na su-gestiven način prigovarja, naj se vsaj do načelniškega stolčka zopet prerine. Kot sredstvo za ta poizkus posluži Trdini vabilo, naslovljeno na podnajemnika Kotnika, ki n:ij bi prišel v MK na sestanek v neki važni zadevi. Trdina prebere vabilo in v domnevi, da je njegov podn.ijemnik član mestnega komiteja, spremeni svojo taktiko nasproti Kotniku, Po svakovem nasvetu postane v zaljubljenem razmerju, ki se je bilo med tem razvilo med njegovo hčerjo in podnajLemnikom, dobrohotno popust-liiv, saj je prepričan, da bo postal iitast mestnega komiteja« in kot tak deležen zanesljive protekcije. Na koncu pa se izka5e, da jc podnajemnik in zet Trdinov le knjigovodja, v podjetju »Mesna konzerva«, ki ga uslužbenci skrajš:ino imenujejo ňlK. Komedija poteka v duhovitem tekstu, dejanje sc naglo in napeto razvija ter drži gledalca ves čas v vedrem razpoloženju.
Nastopa šest oseb. Nosilec glavne vloge je bil Polde Bole, ki je podal lik Trdine s prepričljivo igro. V mimiki je pokazal vso vigranost v vlogo. Breda Butinarjeva kot Trdinova hči, Stanka BenCičeva Kot njegova žena, Bojan Gorjan kot KomolCnik, Jože Butinar kot podnajemnik in Andrej Cerkvenik kot Trdinov uradnik Perogriz, vsi so odigrali svoje vloge z amatersko nadpovprečnostjo, mestoma celo s pravo igralsko rutino. Komedijo je zrežiral Jaša Zvan, okusno sceno pa postavil itudi Dobřila.
Igro bodo ponovili na domačem odru in Jo uprizorili tudi v Podgradu, Sežani in Ilirski Bistrici. Posrečena je bila zamisel, da je međ dejanji igral domači jazz-orkester, ki lepo napreduje in nastopa v zadnjem času na plesnih prireditvah Svobode in mladinske organizacije.
Podoba je, da se je zamrznjeno kulturno prosvetno delo v Ilriieljah končno stajalo in da nastopa s sodelovanjem mladine na tem področju tako zaželena pomlad.
Jaša
^ > ^ A
v	t »	fi t.^ i \	s




i - ^ m .Î;-^-
I/
"V


■i
i ^

ř t
> -î

' _ J
vedno doslej, so tudi letos sprejemali pion.rji v svojo organizacijo mlajše vrstnike, ki so^napra-vili zaobljubo. Ob tej priložnosti si je zavezalo na .področju našega okraja več tisoč cicibanov rdeče rute na številnih proslavah, kjer so pripravili starejši pionirji za svoje male tovariše lepe kultui-ne programe.	b
\
L


Športni plašč, ki ga vidimo na sliki, je zelo praktičeji in se lepo nosi. Najprimernejše blago za njegovo izdelavo je tweed
mezník se bo lahlco po svojih zanimanjih in sti'emljenjih priključil raznim oblikam izobraževanja. Mnoga predavanja, tečaji in šole bodo podprta tudi s sodobnimi tehničnimi pripomočki. Doslej so si uspeli zagotoviti kinoprojektorje, diaprojektorje, magnetofone, episliop itd.
Osnovna naloga, ki preveva program Ljudske univerze, je njegova izobraževalna dejavnost, ki bo mnogo doprinesla k poli-tično-ideološki vzgoji prebivalstva,, ga usposabljala za naloge v delavskem in di-užbenem upravljanju, mu omogočala pridobivanje večjega strokovnega znanja in posredovala večje znanje s področia tehnike, znanosti in kulture. Program dela se opira predvsem na lastno občino, ki predstavlja boli ali manj zaokroženo gospodarsko celoto, v kateri imajo lastno politično, kulturno in gospodarsko problematiko ter svoje vzgojne in kulturne potrebe.
rf
S slavnostne akademije v čast Dneva republike v koprski gledališki hiši: nastop gojencev koprske baletne šole
Odred tabornikov Janko Pre-mrl-Vojko v Divači je skupno s člani godbe in nevciJDPD Svoboda ter prinadniki predvojaške vzgoje pripravil za Dan republike lepo proslavo. K izvajanim točkam godbe in pevskega zbora so taborniki prispevali več recitacij in ob tej priložnosti razvili tudi svoj taborniški prapor. Na proslavi je govoril sekretar komiteja občine Sežana Alfonz Grmek, ki j'e predal tabornikom tudi prapor. Starešina odreda, ki je prevzel praocr, se je zahvalil vsem organizacijam, društvom in podjetjem, ki so prisnevala 21 zlatih in 23 srebrnih žebljičkov. Ob raz-vitiu prapora so taborniki zapeli svojo himno, člani predvojaške vzgoje pa so počastili lepo proslavo s grupnim streljanjem.
Žal zaradi slatoega \Temena niso mogli imeti priredit\"e na prostem ob tabornem ognju in je zaradi tega odpadlo Več lepih točk programa.
J.
Najlepša proslavitev Dneva re-publilve je bila v piranski občini v tistih gospodarskih organizaci-jali, ki so do tega praznilca že izpolnile svoj letošnji družbeni plan. Tudi gospodarstl^o piranske občine kot celota je do tega dne že izpolnilo svoj letošnji plan realizacije! V nekaterih gospodarskih panogah je bil letni plan do Dneva republilce celo že močno presežen. Tako predvsem v gradbeništvu, kjer je bil presežen za nad 50 °/o, in v komimalni dejavnosti, kjer je bil presežen za skoraj 30 "/o. Letni plan je bil presežen tudi še v trgovini (za 11 "/o), gostinstvu, industriji (9 %) in v poštnem prometu. Med posameznimi gospodarskiiTiá organizacijami pa so pri izpolnjevanju letnega piana dosegle najlepše rezidtate naslednje: v panogi in-dustirije kolektiva »Biranskih solin« in ladjedelnice, id sta presegla letni plan že za približno 14 °/o, v panogi trgovine predvsem podjetje »Delikatesa«, ki je do Dneva republike prekoi-ačito letni plan realizacije že skoraj za 30 odstotkov, v gostinstvu pa hotel
(Nadaljevanje z 2. strani)
Seveda pa uvedba ekonomskih odnosov v iinansiranju stanovanj,ske graditve ne pomeni, da družba ni več dolžna posebej skrbeti za stanovanjsko graditev za takšne kategorije prebivalcev kot so n. pr. bivši borci, vojaški invalidi in drugi.
v tesni zvezi s stanovanjsko reformo je tudi uvedba novega davka na dohodek od hiš, tako imeuov.ane hiš-nine. Ta davek bodo plačevali lastniki stanovaujsliih poslopij aH pa delov teh poslopij, ne glede na to, ali jih uporabljajo sami ali pa jih dajejo v najem. S tem davkom so zajete vse hiše v zasebni lasti tako v mestu kot tudi na vasi (če ustrezajo minimalnim gradbenim higienskim zahtevam), oproščene pa so od tega davka dotrajane in nove, po vojni zgrajene hiše, za dobo 25 let. Dohodki od tega davka se bodo v celoti stekali v stanovanjski sklad, s čimer bo omogočena še večja stanovanjska izgradnja in sicer ne samo v mestih, temveč tudi na vasi.
Vsi ti ukrepi, s katerimi se bo predvsem vzpostavila zdrava ekonomska zveza med stanovalci in stanovanji, v katerih stanujejo oz. katera pričakujejo, zasnovana na neposredni materialni koristi, so torej zelo važni in bodo prav gotovo pripomogli k hitrejšemu reševanju pekočega stanovanjskega vprašanja, kajti ne samo, da bomo obstoječi stanovanjski fond racionalnejše Izkoriščali in ga bolje vzdrževali, temveč bomo tudi hitreje in ceneje gradili nova stanovanja.
V tem sestavku smo se seznanili z najvažnejšimi načeli in določili novih predpisov, ki tvorijo stanovanjsko reformo. V prihodnji številki »Slovenskega Jadrana« pa se bomo nekoliko podrobneje seznaniti s trenutno najaktualnejšim vprašanjem — z določanjem novih najemnin.
Dr. S. PoUč
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
sprejme
stenodaktilografko.
Potrebno je znanje strojepisja in stenografije. Zaželena je tudi praksa za pisanje zapisnikov. Plača po tarifnem pravilniku.
»Centi-al«, ki je preseg'el letni plan že za 16%. Tudi hotel »Palače« je že presegel'letošnji letni plan in sicer za 7 "/o. Med obrtnimi podjetji je najmočneje preseglo letni plan realizacije podjetje »Modno krojaštvo«, sledijo pa mu obrtna podjetja »Sok«, »Cevljar-sko-ortopedska delavnica«, »Briv-nica in česalnica«, »Tapetništvo« in di"Uga. Komunalni podjetji »Pekarna in slaščičaima« ter
»Kiinopodjetje« sta do Dneva republike presegli letni pkm že za 30 oziroma 21 odstotl?ov. Na proslavah v posameznih sindikalnih podružnicah, kjer so podćili tudi kratek pregled svojega letošnjega d'ela, so ugotovili, da je glavni razlog za tako pospešeno ald-iv-nost in storilnoai v zadnjih mesecih treba iskati predvsem v vedno širšem in pravilnejšem uvajanju nagrajevanja po učinku.

Ne bi imelo nobenega smisla, da bi vam posredoval vse bogate doživljaje treh prazničnih dni, v katere bi lahko vtaknil svoj nos ali se obnje obregnil, ker je bilo tega toliko, da bi bila vsa ta stran premalo za to. Bilo je toliko prisrčnih prizorov, toliko zabav in plesa in petja in vpitja in sme^ janja in vsega kot le kdaj za kakšen praznik in ne bilo hi lepo od mene, če bi komu to veselje zdaj naknadno zagrenil, ko so pa v glavnem vsi že kaznovani s praznimi žepi. Utekočinjeno grozdje je .spremeriilo agregatno stanje in izpuhtelo skozi glave v ozračje in so razen praznih žepov ostali še prazni kozarci in steklenice in sodi pri gostincih, ki si veselo m-anejo roke: tako, tako bi bilo treba vsak mesec vsaj enkrat... In ovbe, joj, tokrat se jim bo želja uresničila, saj bodo prej kot v enem mesecu spet trije dnevi praznikov za Novo leto in šele nato bo do pusta kratek presledek.
Nekatere stvari pa le moram omeniti, da ne bodo prazniki kar tako pozabljeni. Tako na primer tistega gosta izza meje, ki je poskusil, če »fičo« lahko plava na vodi in se je gladko zapeljal z njim v morje v koprskem pristanišču. Skoraj bi poskus uspel in avto je na srečo zdržal vsaj toliko na vodi, da so se šofer in potniki lahko rešili. Bilo pa je prav lepo videti, kako »fičkove« lučke pod vodo še vedno Jcalejo smer — morje. In? Pravijo, da je bilo spet krivo grozdje v tretjem — plinastem — agregatnem stanju.
Prometne nesreče sicer ne spadajo v moj resor, mora?n pa le omeniti Se eno. Tisio v sredo pri ■ izolski opekarni, ko se je neki ljubljanski advokat zaletel in je sopotnik zaradi trčenja preminul. No, kaj pa potem? Zakaj bi ti. Vane, moral to registrirati, ko praviš, da ne spada v tvojo bran-žo te vrste kronika? E, vidite, res je! Toda takoj po nesreči je počila in se raznesla po vsem Kopru, in še kje novica, da se je z avtom ubil direktor Začimbe iz Portoroža. Vest se je vztrajno širila. Bralci Slovenskega Jadrana bodo seveda zaman iskali med prometno kroniko in telefo7iskimi vestmi tudi novico o preminulem Marcelu in ttidi parta za zdaj še ne bo, ker bo omenjeni tovariš verjetno Se dolgo živel, kakor po navadi ljudje, ki so jih pomotoma že pokopali, pa se je izkazalo, da še vedno tlačijo travo. Radio Babe je tokrat spet prišel na svoj
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ, št. 18/58) v zvezi z 21. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLEJ, št. 52/57)
mesto upravnika Kmetijske zadruge z o. z. Marezige
Pogoji; L visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba s 3-letno praikso v kmetijstvu
.2. nižja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v kmetijstvu, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih.
Pravilno kolkované prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh od dneva objave na na.slov: Občinski ljudski odbor Koper.
račun — kot še v nekaterih drugih zadevah te dni. Ko jih bom, preveril in ugotovil, kako daleč je šlo spuSča7ije ?ijegovih radijskih rac, mu bom pošte?io podku-ril, saj prenašanje nepreverjenih in zlonamernih vesti preganjajo po vsem svetu in hi jih lahko tudi pri nas. Človek se včasih sprašuje, iz kakšnih sadistično nevoščljivih in privoščljivih pa sen-zacionalističnih teženj bi nagibov nekaterniki le širijo te vesti, za katerimi ni trohe resnice. Kakor o tistem streljanju na Škofijah, kakor o tistem umorjencu v Izoli, kot o tistem otroku v Piranu, kot o tem in onem nepreverjenem govoričenju in zabavljanji, ki je včasih kaznovano, včasih pa ne. Ko pa kdo koga vendarle prime za jezik, ta hinavsko zavije oči in pravi: — Kaj, da ni res? Kaj takega! Kdo hi si mislil, da sem nasedel. Sicer pa si umijem roke — relata refera...
Morda vam kdaj drugič naštejem- in opišem nekaj primerov, ko je tako neodgovorno prenašanje izmišljenih vesti imelo tudi dokaj tragične posledice za prizadete in posledice tudi za agente Radia Babe. Za zdaj pa naj bo tole majhno opozorilo in napotek vsem, kadar slišijo kakšno alarmantno vest, naj se za pomiritev svojega firbca raje obrnejo na ustrezne merodajne organe, ki jim bodo radi postregli s sporočilom o resničnem stanju stvari. Če pa se nikakor ne vedo obrniti nikamor, ker morda ne morejo ugotoviti pristojnosti, potem naj telefonirajo kar meni: uredništvo Slovenskega Jadrana, Koper, telefon 170, Vane, imenovani barba, ki vas do prihodnjič vse prav lepo pozdravlja!
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. strip, 6. laket, 11. Arl-man, 13. limona, 14. rakaxjl, IS. monopol, 17. atom, 18. Islam, 20. Ita, 21, ja, 22. avtor, 23. oster, 25. poker, 27. Tokio, 29. Garbo, 31. Anlta, 33. Ma, 15. ave. 36. dnina, 37. kros, 39. Magna-nl, 42. Everest, 44. arioso, 45. Agenor, 40. libra, 47. opera.
P/l »BIHAČ« je 28. novembra priplida iz Reke v Ploče, kjer naklada tovor.
M/l »BLED« je v rednem popravilu v ladjedelnici v Trstu do 12. decem-bra.
M/l »BOHINJ« je 30. novembra priplula iz Neaplja v Port Said.
M/l »BOVEC« je 28. novem.bra odplida iz Galvestona v New Orleans.
P/l »DUBROVNIK« je 1. decembra odplula iz Rotterdama s tovorom za Benetke.
M/l »GORENJSKA« je 30. novembra priplula iz Fa.maguste v Trst, kjer razklada.
P/l »LJUBLJANA« je 27. novembra priplula v Zdanov, kjer raztovarja.
M/l »MARTIN KRPAN« je v popravilu v ladjedelnici v Trogiru.
M/l »PIRAN« je 28. novembra priplida v Norfolk, kjer naklada.
P/l »POHORJE« je 26. novembra priplula v Port Artur, kjer naklada tovor za Jugoslavijo.
P/l »ROG« je 2. decembra priplula v Hamburg, kjer vkrcava tovor.
P/l »ZELENGORA« je 20. novembra priplula na Reko, kjer raztovarja.
Vodoravno: 1, Julijin ljubimec Iz znane Shakespearove tragedije, 6. zelo strujjena ameriška kača, 14. franc, prosvetijeni filozof in matematik (Jean le Rond ď), IK. vodja ameriške profesionalne teniške skupine, 17. fizikalna enota dela, 18. okrajšava za »starejši«, 20, toaletna mazila, 21. ime filmske Igralke Gardner, 22. iščem, brskam, 25. ameriško mošlto ime, 2G egipčanslci sončni bog, 27. slovenslîi pesnik in dramatik, avtor nove drame »Zvezde so večne«, 28. največji starogrški basnopisec, 30. grška boginja jeze, 31. samostojna slovenska kneževina v VII. in VIII. stoletju, 34. pevski zbor, 36. najmočnejša barva pri kartah, 37. žuželka, 38. različna soglasnik«. ki pa se v tujkah pogosto enako izgovarjata, 40. bodeč plevel, 42. nevesta Kralja Matjaža, 44, berač iz »Odiseje«, 45. razglas, ki se naglo Siri, 47. kem. znak za aluminij, 4B. radioaktivna kemična prvina, 49. Webrova opera, 51. bebavost, 53. ureditev, vrnitev v pravo lego, 54. sodobna franc, pisateljica (»Dober dan, žalost«).
Navpično: 1. moderna orientacijska naprava, 2, južni sad, 3. sprememba, faza, 4. žensko ime, 5. sibirski veletok, G. podzemeljske živali, 7. kratica za »Ljudsko tehniko«, 8. začetnici srbskega pisatelja in politika (»Jazbec pred sodiščem«), 9. gršico podzemlje, 10, sotočnica Drine, 11. ženska oseba
Nedelja, 6. decembra 8.00 Domače novice — 8.05 kmetijska oddaja: Kaj in kako bomo obnavljali na komasiranlh zemljiščih
—	Kanalska KZ pred obnovo jablano-vih nasadov — Nova sredstva za pogozdovanje Krasa — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža »Dom na morju« — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosednji kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Poje Gorenjski kvintet — 15.30 Igrajo veliki revijski orkestri.
VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Vesti. Vesti so nato še ob 13.30 in 15.00. Ob 15.10 je Zabavna glasba, vmes reklame.
Ponedeljek, 7. decembra 13.40 Kmetijski nasveti: Zimska obdelava Vinogradov — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Slovenske narodne.
Torek, 8. decembra 13.40 Kmetijska univerza: Preprečevanje bolezni na sadju v skladiščih
—	13.50 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Rod Sinjega galeba — 14.50 Glasbena medigra — 15.20 Z narodno pesmijo in plesom iz raznih krajev Jugoslavije.
Sreda, 0. decembra 13.40 Kmetijski nasveti: O gozdnih požarih — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik »Učitelji In kulturno življenje na vasi« — 13.40 Narodni odmevi — 15,20 Poje vokalni kvartet Harijskih bratov iz Brkinov — 15.40 Iz zbornika spominov.
Četrtek, 10. decembra	-
13,40 Kmetijska univerza: Organizacija sodobnega čebelarskega obrata
—	13.50 V tempu valčka z orkestrom Will Glahe — 14.00 Glasba po željah
—	14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah II. del — 15.20 Dalmatinske popevke.
Petek, 11. decembra 13.40 Kmetijski nasveti: Delo komisij za asanaci j o sadovnjakov -r 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: Združevanje v lesni industriji — 14.40 Poje zbor Slovenske filharmonije — 15.20 Poskočne in okrogle vam bo igral kvintet AvsenIk.
Sobota, 12. decembra 13.40 Kmetijska univerza: Nepravilnosti v prehrani kmečkili družin
—	13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Igi-ajo orkestri Arturo Montováni, Stanlex, Blak in Walli Scott — 15.20 10 tržaških popevk z Darijem in Darkom — 15.30 Iz delovnih kolektivov.
SMRT NA CESTI
v sredo popoldne je prišlo pred opekarno Ruda v Izoli do hude prometne nesreče, ki je zahtevala življenje Ljubljančana Cirila Skofiča. Vozil se je z avtomobilom odvetnika Miroslava Miladlnoviča iz Ljubljano v smeri proti Kopru. Zaradi mokre ceste ni voznik Miladinovič obvladal avtomobila in z njim je trčil v drevo ob cesti. Sunek je bil tako močan, da so izpod razbitega vozila potegnili mrtvega sopotnika Cirila Skofiča, medtem ko je Miladinovič dobil hude poškodbo in njegovo zdravstveno stanje je še vedno Icritično.
iz Verdijeve opere »Ples v maskah«, 12. bridkost, nadloga, 13. prizorišče Puljskega festivala, 15. vzvišen prostor, oder, 19. posoda za cvetlice 22 pritok Save pri Medvodah, 23. pesnik slovenske Moderne, 27. kem. znak za barij, 29. Italijansko mesto, ki slovi po znamenitem poševnem stolpu romanske katedrale, 31. ognjeniško žrelo, 32. ničla, 33. pritrdilnica, 34. kmet najemnik v srednjeveški Italiji, 38. tatvina, 39. ime »očeta« Seherlocka Hol mesa Doylea, 41. teža posode ali omota, 43, upanje, 44. mesto ob vznožju Pruske gore, 46. kovaško delo, 48. vrtna hišica, 50. oznaka za neznanca, 51. »4« z rimskimi številkami, 52. središče vrtenja.
KOPER; 5. in G. dec. ameriški barvni film cinemascope POSLEDNJI LOV, 7. In 8. decembra italijanski film SEDMI RAZRED, 9. in 10. decembra ameriški film DOGODKI V MONTE CARLU.
IZOLA: 3, in 4. decembra ameriški barvni film cinemascope POSLEDNJI LOV, 5. in 6. decembra angleški film TOMMY STEELE POJE, 7. in 8. decembra amerišlcl film DOGODKI V MONTE CARLU, 9. in 10. decembra italijanski film SEDMI R.A.ZRED.
ŠMARJE: 5. dec. ameriški film DOGODKI V MONTE CARLU, 6, dec. jugoslovanski film STERI DESETLETJA, 9. dec. amerišicl film OVERLAND PACIFIK.
ŠKOFIJE: 5. decembra jugoslovanski film ŠTIRI DESETLETJA, 5. dec. ameriški film DOGODKI V MONTE CARLU, 9. dec. italijanski barvni film SENSO.
POSTOJNA: 5., 6. in 7. dec. francoski barvni film cinemascope TARL'i.N-GO, 8. in 9. dec. ameriški film GRAND HOTEL, 10. in 11. dec ameriški film cinemascope POTEM-WELI ANGELI.
PIVKA: 5. in 6. dçc. ameriški film MOJIH SEST KAZNJENCEV, 9. in 10. dec. španski film SMRT KOLESARJA.
PRESTRANEK: G. dec, ameriški film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, 9. dec. sovjetski film VELIKI POKLIC.
SEŽANA: 5. in G. dec. jugoslovansko-nemškl film DAL1VLA.TINSK.A. SVATBA, 8. in 9. dec. jugoslovan-sko-italljanski fUm DOLGA SINJA CEST.\, 10. in 11. dec. francoski film M02 V DEŽNEM PLASCU.
PIRAN: 5. in C, decembra ameriški film PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE, S. In 7, decembra amerišlvi barvni film Vista-vislon MET.ALNA ZVEZDA, 8. decembra italijanski film BELE NOCI, 9. in 10. decembra ameriški barvni film cinemascope BODIMO SREČNI.
PORTOROŽ: 4. in 5. decembra ameriški barvni film Vista-vision IVIE-TALNA ZVEZDA, 6. decembra ameriški barvni film PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE, 7. decembra italijanski Iilm BELE NOCI, 8. in 9. decembra jugoslovanski film NE ČAKAJ NA MAJ, 10, decembra ameriški barvni film cinemascope BODIMO SREČNI.
ISCEM ST.ANOVANJE, po možnosti s hrano, za dijakinjo pji dobri družini v Kopru ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista.
DVOSOBNO KOMFORTNO' STANOVANJE Z VRTOM V NOVEM NASELJU blizu Tomosa zamenjam za večje ti'osobno v Kopru. Naslov v upravi lista pod »Nizka najemnina«.
KUHINJSKO OMARO, večjo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
za čas od 4. do 12. decembra 1959
V prihodnjih dneh bo v naši državi snežilo, Ic v Primorju bo deževalo. Dnevna temperatura zraka bo padla, v nekaterih, višje ležečih predelih celo pod nič stopinj Celzija. Konec tedna bo prevladovalo zatišje. Ozračje se bo uinlrilo, nato pa bo vdor hladnih severnih vetrov pospešil začetek zime, ki bo letos, po mnenju vremenoslovcev. dokaj ostra.
i
li
g
ii?. c^íí
mat
v počastitev Dneva republiike Je sindikalna podi-užnka avto-turističnega podjetja »Slavniilt« Koper priredila v dvorani društev v Semedeli proslavo s prav posrečeno sestavljenim programom. Najprej je bil na -VTsbi slavnostni referat predsednika sindikalne podioižnice. Sledilo je tekmovanje v slogu znane radijske oddaje »Spoznavajmo svet in domovino« in sicer pod geslom »Vse o prometu, timzmu in tehniki«. Nastopilo je 8 skupin, Icaterih vsaka je štela 3 člane kolelctiva, med njimi pretežno vajence in mlajše izučene mehanike; nastopila so tudi dekleta. Najmlajši tekmovalec je imel 15, najstarejši pa 31 let. Telanovanje je organiziral aiktiv LiMS pri podjetju sSlavnilc«, nagrade za zmagovalce pa je pripravila sindikalna po-dnižnica.
Telonovalce je predstavljal in jim postavLia vprašanja kot conférencier šef turistične službe »Slavnika« Peter Skrinjai-, v stro-koTOi kom-isin za ocenjevanje odgovorov pa so báli tova'riši Ivo Reliar iz prometnega oddelka, Cveto Vidakov iz turistične in Silvo Golja áiz tehnične službe podjetja. Vprašanja so bila deloma zelo težka, vendar je večina telonovalcev odgovarjala nanj a zelo točno in izčrpno. Kot je v s\'ojem nagovoru po končanem telímo^^^anju ugotovil direktor podjetja »Slavnik« Viktor Rop ret, je tekmovanje pokazalo naravnost presenetljivo znanje mladih ljudi in j^e dokaz njihovega vsestranskega prizadevanja za usposobitev za življenje.
Prireditev, ki je imela razen zabavnega predvsem vzigojni namen, je treba ponoviti ob vsaki nadaljnji priložnosti — je dejal tov. Ropret, mislimo pa, da lahfco velja to tudi za druge kolektive — ker je odlična oblika za sti'o-
TOMOS — OLIMP O : 1
Celjski Olimp je na drugem mestu v celjski nogometni pođzvezi in so zato gledalci 7, zanimanjem pričakovali njegov prvi nastop v Kopru. Zal pa se pričakovanja niso izpolnila. 01)e ekipi sta prikazali zelo slabo in nezanimivo igro. Koper je imel rahlo terensko premoC, gostje pa so bili nevarnejši pred golom. Najbolj realen rezultat bi bil 0:0. Da do tega ni prišlo, je poskrbel sodnik, ki je priznal neregularen gol. Gostje so namreč zatresli mrežo Tomosa iz strela, ko je bila žoga pred tem že pol metra v avtu. Sodnik je v tem primeru odlično manifestiral »sode-lovanje« s stranskim sodnikom, saj se Se zmenil ni za njegovo mahanje z zastavico.
PRVENSTVO VAŠKIH DKUSTEV V ODBOJKI
: Ker se jc lanski poskus tekmovanj vaških druStev Partizan v odho,1ki '.odlično obnesel, so letos ponovno or-■;gamziraU to tekmovanje. V- Sežani > pa se je letos zbralo Se enkrat toliko .elcip kot lani v Kopru. Med moSkimi 'i je osvojil prvo mesto Orchck ored ^osnovno šolo Dutovlje in divaškim Partizanom, pri ženskah pa je bila .^prva osnovna šola Dutovlje pred '^-osnovno šolo Dekani in osnovno šolo -Miljski hribi. Treba je pohvaliti ude-; Hežbo in uspeh odbojkarske ekipe- no-i- vopriključenih krajev, kjer .so se za-ceh ukvarjati z odbojko Sele pred kratkim.
kovni in splošno-kulturni dviig kadrov in ne \'pliva vzgojno samo na tekmovalce, ťemveč 'tudi na publiko.
Zmagovalci so prejeli lepe, pralctične nagrade. Najuspešnejša je 'bila skupina deldet Mire Babic, Nomie Bordon in Hedvii'ke Kol-mar.
Po tekmovanju je direktor Ropret razdelil 'knjižne in denar-
ZANIMIVA NOGOMETNA TEKMA V KOPRU
Ljubiteljem nogometa ob slovenski obali se obeta v nedeljo zanimiva nogometna tekma. V Kopru se bosta pomerila ob 14. uri mladinski moštvi Tomosa in ljubljanskega Odreda. O gostih velja zapisati vse pohvalno, saj so že dolga leta med vodilnimi slovenskimi nogometnimi enajstori-cami. Domačini pa so se najbolj Droslavili letos poleti, ko so osvojili drugo mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije. Tekma bo vsekakor prestižnega pomena in si jo je vredno ogledati.
ne nagrade še 8 delavcem in uslužbencem, ki so že deset let pri Tx>djetiu. Podjetje »Slavnik« žc nekaj let ob Dnevu republike nagrajuje tiste člane kolektiva, ki so pokazali marljivost in zvestobo do podjetja.
Končno je bila izžrebana še nagrada za en'ega izmed udeležencev prireditve, Reči pa je teeba, da nikakor ni bilo to žrebanje tisto, kar je pritegnilo v dvorano toliko članov kolektiva, da so morali celo stati, temveč predvsem zanimivii program.
Jule
ŠAH
Tradicionalni šahovski turnir med Koprom in Izolo pridobiva na privlačnosti. Doslej sta se obe mestni reprezentanci pomerili že petkrat in zmeraj so zmagali gostje. Ljubitelji šaha v Kopru in Izoli zato z večjim zanimanjem pričakujejo, kdo ho prvi prelomil tradicijo, kakor pa kdo ho zmagal.
Tudi v zadnjem dvoboju, ki je bil v Kopru, so zm^aali Izolčani. Do zadnjih treh kol ni nihče verjel, da bodo zmagali gostje, saj
je Koper vodil s štirimi točkami naskoka. Naenkrat pa so Izolčani zmagali s 5 in pol : 1 in pol, v zadnjem kolu pa še s 4 in pol : 2 in pol. Tako je končna zmaga pripadala gostom z izidom 2,5 in pol proti 23 in pol.
Najboljši individualni uspeh je imel tokrat Koprčan Gerželj, ki jc osvojil šest točk iz sedmih partij. Drugo mesto pa so si razdelili Izolčani Cijan, Sivec in Hrvatin, ki so osvojili 5 točk iz sedmih partij.
V predzadnjem kolu jesenskega dela nogometiaega prvenst-va slovenske consice lige sta se v Izoli pomerili domača enajstorica in Nova Gorica. Mikavnost tega srečanja je bila na dlani: Izoli se je nudila zadnja priložnost, da do-
NOGOMETNI TURNIR NA CAST DNEVA REPUBLIKE
Tradicionalni nogometni turnir, ki ga vsako leto organizira piranski nogometni klub Sidro, je imel letos podoben potek kot lani. Spet sta se v finalu srečala Sidro in Izola in spet so enajstmetrovke odločale o prehodnem pokalu predsednika piranske občine. Igralci Sidra so bili spretnej-ši in tako je pokal že drugo leto po vrsti ostal v rokah organizatorja.
Sidro—Tomos 4:1. Tomos je nastopil s kombinirano ekipo mladincev in rezervnih igralcev. Prvo moštvo je namreč igralo prijateljsko tekmo s celjskim Kladivarjem. Mislimo, da je tako stališče vodstva kluba povsem nepravilno, saj mora imeti tradicionalni turnir v počastitev državnega praznika vendarle prednost pred prijateljsko tekmo. Sploh je nerazumljivo, kako se je moglo vodstvo kluba dogovoriti z Olimpom, saj so vendar vedeli, da bo konec novembra turnir, ki se ga udeležujejo vsako leto.
Glede same tekme pa je treba povedati, da so se Koprčani dobro branili in imeli ves čas ravnotežje na igrišču. Pred golom pa so bili gostje bolj iznajdljivi in so zasluženo zma-
gali, čeprav je izid nekoliko previsok v njihovo korist.
Izola—Nova Gorica 3:1. V drugi poliinalni tekmi je Izola zasluženo premagala borbene Goričane. Tokrat so domačini pogosteje streljali na vrata gostov in uspeh ni Izostal.
Nova Gorica—Tomos 5:3. V srečanju premagancev so Koprčani odlično zaigrali in dosegli celo vodstvo 3:2. Gostje so zmagali z dvema enajstmetrovkama, od katerih je bila ena preostro dosojena. Ker je spet igrala B ekipa Kopra, je izid vsekakor časten za premagancc.
Sidro-Izola 5:4. Tekma se je v regularnem času končala z neodločenim izidom 1:1. Ker tudi dva podaljška nista prinesla spremembe, so streljali enajstmetrovke. Sidro je bilo uspešno štirikrat, Izola pa le trikrat.
O sami tekmi pa je treba povedati, da je Izola nezasluženo izgubila prvo mesto. Izolčani so imeli namreč terensko premoč in tudi pred golom nasprotnika so bili nevarnejši. Imeli smo občutek, da jim je sodnik iztrgal zmago, saj bi moral dosoditi najmanj eno enajstmetrovko v njihovo korist.
seže vsaj eno zinago na domačem igrišču, medtem ko se gostje niso borili le za točke, marveč tudi z;a neuraden naslov trenutno najboljše primorske enajstorice. Prav to je bilo vzroJc, da se je v nedeljo zbralo na igrišču v Izoli nad tisoč gledalcev, med katerimi smo opazUi tudi močnejšo sltupino navijačev iz Nove Gorice. 2al pa se vroče želje prvih in drugih niso izpolnile, ikajti moštvi sta se razšli z delitvijo točk (2:2).
Igra je bila v prvem polčasu tipično prvenstvena: ostra in hitra. Gledalci niso skoparili s priznanji duhovitim akcijam in požrtvovalnim posameznikom, med katerimi se je zlasti odlikoval vratar gostov. V prvih dvaj-setUi minutah sta bili enajstorici 'enakovredni, potem pa so prevzeli pobudo gostje. Zlasti njihov napad je bolje ikombiniral kot domači. Kljub temu pa je Izda prva dosegla gol po zaslugi prodornega Kostiča (v 35. minuti). Samo minuto kasneje so gostje izenačili po Marfciču, To je bila zelo hitra in duhovita akcija vsega napada in Markič je pravzaprav postavil le piko na i. Po izenačenju so gostje obdržali pobudo in končno je Blažica v zadnji minuti dosegel vodstvo.
Prireditev se bliža kraju. »Veren-ka je tu,« zdajci slišim nekoga za svojim hrbtom. Poškilim tja proti vhodu na oder. Kes, ona je. Se pre-dno si dobro oddahne, mi pa opomo-remo od presenečenja, Cantaruttl že napove Bjcno recitacijo. Iz njenih zaspanih oči takoj uganem, da je prespala naš odhod. Iz postelje naravnost na oder! To se pač lahko zgodi samo v brigadi. Pa jo je le zvozila, čeprav ji je glas tu in tam sumljivo zapiskal.
Z dolgotrajnim ploskanjem sprejmejo poslušalci zadnjo pesem, ki Jo je zapel zbor ob spremstvu harmoni-kašev in trobentača.
Z vseh strani nam čestitajo. Žirija je navdušena. Od trinajstih točk programa jih je kar sedem izbrala za podconski festival v Krežbincu. S tako visoko udeležbo se ne bo mogla "Dohvaliti nobena druga brigada v n.a-selju. Uspeli smo! Tako smo srečni, da bi objeli ves svet. Kajti tu, na »Cesti bratstva in enotnosti«, kjer
!
It.?;.
'•H;. Dohajajoče pakete je lepo nizal na jrJ-^.pollco v kotu, pismonoša pa je ob-,, ï.:Veieal prejemnike, naj jih pridejo •jutri« iskat. Vsak paket 1e moral rrtiV-'"'^ vsaj eno noč na pošti, lll^'i Ko JC pi.smonoSa pod noč odšel do-.(jip mov, Jc poštar še naprej delal. Moral ,.., pač dokončati ali završiti vsako-račun, da bo »Inšnekcija« ve-. K«.-- !ela, ko pride. Seveda, kadav dela ^jfř-.ioyek zaključne i-ačune. ne mara ■ notucev poleg sebe. in samo zaradi "'".i.:®?? se je poštar v uradu zaklenil, ;0,'.--,i"zgal električno luč in .skrbno za-vjf.)(•■■'■ •'''V' okna.
j'i poznc;j3 pred vrati po-lai, je slišal od znotraj ie rahlo Se-^ GStenje papirja ...
Čudni časi so bili takrat. Nisi do-«mOi! ^ zadrugi zobne krtačke ali zobne [ipin,.reme, ni.M dobil glavnika, ne toa-drugačnega mila in flrugc robe tudi nisi dobil, si či.-jtili zobe s kredo in Kj £:'_sroastimi ščetkami, Kupovali so v rjy	jedko (kavstično) sodo in
.'fiî ■•Val,	krepanin in mrliovin ku-
?	liilo je, da bi se člo-
yr.;;-'-;:^ razjokal.
litOV v'I'',"'"' '^'"-'"i-" poštarja Cvcnka r.l fP'^'r"; CO	brezupja. On in njegovi
10.=,?'	umivali z lepo dišečim miiorn
i ci-"''
znamlce »X.ux«, njegova žena pa je žehtala edinole z belim milom znamke »Ivory«. Tu pa tam je zanesljivim prijateljem tudi kak kos prodal. Za primerno ceno je mar.sikomu preskrbe! ščetko za zobe ali tubo odlične kreme. »PosUiSaj, Tone! Samo tebi povem, ker vem, da znaš molčati. Imam tajne zveze z ljudmi, ki ml preskrbijo marsikaj. Želiš morda nekaj britvic, lep glavnik, kos mila za britje all morda škatlico najboljšega loščila za čevlje? AU rabijo tvoji otroci kaj svinčnikov? Tvoja žena bi gotovo bila vesela, če bi ji prinesel šicatlo kakava aH morda ploščo čokolade. Ponujam, Ivcr vem, da je potreba in ker bi rad vsaj prijateljem ustregel. Kaj praviš?«
In vtem so srečni prejemniki paketov IJvito godrnjali. Kalcšen je vendar ta poštni red na svetu, da .se more tolilio blaga med potjo izgubiti! Ta je tožil, da mu je izginil iz paketa Xunt kave, drugi nI n.'išel v nJem poslanih nogavic, tretji je ma-donal, ker ni bilo brisač, četrti, ker ... in tako dalje.
Take ložbe so se širile od vasi do vnsi, obenem je pa Tone znal slabo molčati; tu pa tam je zašepetal zaupno besedo nekomu na uho.
mladi ljudje sleherni dan v mnogih na videz drobnih in nepomembnih -itvaroh merijo svoje sile, ima vsak uspeh posebno ceno.
Športna sreča in smola
Krežbinec. Ob pogledu na naselje, ki leži pred nami zavito v jutranjo meglo, nam Je takoj jasno, da se z našim v ničemer ne more kosati. Neurejeni pavki, mlakuže, z vsemi mogočimi barvami poslikano barake nas bodejo v oči. Videti je, da so prebivalci v zadnjih dneh priprav na podconski festival sicer skušali spremeniti naseljti lice, a se jim je to le delno posrečilo.
Jutranji hlad nas prisili, da iz svojih popotnih torb privleCemo na dan žoge in se pridružimo skupini brigadirjev, ki na prostoru za naseljem z belim apnom rišejo še zadnje športne znake.
Prostrani travnik je že navsezgodaj oživel. Željno lovimo prve sončne žarke, ki se le s težavo prebij.ajo do nas. S celjskimi brigadirji, ki se bodo danes borili pod zastavo naselja Krežbinec, so prisrčno pozdravljamo. V vedno večjem številu prihajajo na stadion tudi brigadirji iz sosednjega n.aselja Tekije. Ob osmi uri je na vseh igriščih že pravi živ-ž.av. Fizkul-turni referenti vseh treh naselij razporejajo ekipe. Na živce n.am gredo
hreščeči glasovi zvočnika, preko katerega pozivajo tekmovalce, naj se zbero na določenih mestih.
Dopoldanske ure hitro minevajo, ne da bi bilo komu izmed nas dolgčas. Sonce se je žc krepko pomaknilo proti zenitu, ko se pod nizko lopo zbereta šahovski ekipi iz Pojat in Tekija. Zvezdavo ogledujem svojo nasprotnico. Ko mi poda roko, prestrašeno vzklikne:
»Komandant brigade? Gotovo je, izgubit ću!«
»Ce bi bilo vprašanje športnih zmag odvisno od činov, bi mi iz Pojat pripeljali kar vse štabovce,« se ji bodrilno nasmehnem.
Že po nekaj potezah ugotovim, da ne bom imel.a težkega dela. Vendar ostanem na preži do zadnjega. Ccz slabe pol ure je na bojišču nastavljena past, ki se ji nasprotna stran ne more več izogniti.
»!Mat!«
Odhajam s podobnimi obCulki kot vojskovodja, ki je dobil bitko, za katero je mislil, da je že izgubljena.
»Pojate bodo izgubile v košarki,« povedo kislih obrazov brigadirke.
Položaj res nt rožnat. V koše padajo ijoslednji goli, Cabuder, Toni, Jurca, Bruno se borijo kot levi. Kmalu po našem çrihodu je igra zaključena s te.snim rezultatom v prid ekipe iz Tekije. N.lši ITantje so razočarani.
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO SLOVENIJE
ICH1Î siiii@ proti f ril 11
Letošnjega namiznoteniSkega prvenstva Slovenijo za individualno prvenstvo v vseli disciplinah .sta se iz Pri-moi-Kke udeležila le Koper in Idrija. Zlasti je treba polivaiiti Idrijo, kjer se je ta šport začel komaj iîvoljav-Ijati. Grajati pa Je treba Novo Gorico, ki Je danes mod najmočnejšimi namiznotenišklmi .središči Primorske, pa kljub temu niso posiail svojih zastopnikov.
Koprčani so na prvenstvu Slovenije dosegli več odličnili uspeiiov. Tako Je Salamunova v kategoriji članic osvojila 12. me.'-,to mcci 4b igralkami. Da se ni uvrstila mod prvih osem, je kriva tudi neliolilco smola. V srečanju z odlično Lampretovo je dva seta izgubila z 19 : 21, predvsem zaradi po-manjicanja rutine. Se lepši uspeli pa je do.segla .Salamunova v kategoriji mladink, kjer je med 32 igralkami osvojila osmo mesto.
Dobro se je odrezal tudi mladinec Kumar, ki je osvojil v zelo močni konkurenci deseto mesto med 71) tekmovalci. Verjetno bi se pomaknil še više, če ne bi nelioliko precenjeval nasprotnike in igral preveč defenzivno. Od drugili igralcev Kopra naj omenimo še Stadino, ki je v B razredu članov osvojil deveto mesto,
Letošnjo prvenstvo Slovenije je bilo glede kvalitete in števila nastopa-jočiti doslej najuspešnejše po osvoboditvi, Prav zato jo treba Koprčanom li doseženim uspeiiom iskreno čcstit.i\ti,
Z zanimanjem pričakujemo njihov nastop na nanii:^.notcnišlcem prvenstvu Primoisice, ki bo 12. in J3. decembra v Novi Gorici. Domačini se namreč že več mesccev ski'bno pripravljajo in ,se obeta torej zanimiv boj za prvo mesto med Novo Gorico in Koprom.
Izola je začela po odmoru s hitrimi napadi in pogosto streljala na gol. Končno je trenerju menda le padlo na pamet, da je treba pogosteje streljati na gol, sicer bosta šli obe točki po vodi. 2e z Mursko Soboto je Izola zapravila zmago, ker so proste strele podajali v gnečo, vendar jih izkušnje niso izmodnile. Tudi z Novo Gorico so v prvem polčasu nadaljevali s tradicijo in žoge so bile lahek plen dobre obrambe gostov. Šele na proteste gledalcev so se ■igralci ojunaoili in poslali v vraita Novte Gorice več nevarnih strelov. Uspeh ni izostal. V sedmi minuti je vratar gostov odbil nevaren strel, v gneči so si gostje pomagali z roko in Kostič je enajstmetrovko hladnokrvno plasiral v desni spodnji kot.
Gledalci so pričakovali, da se bo po izenačenju začela ostra borba za zmago. Žal pa so bili v teh svojih pričakovanjih razočarani. Tempo igre je precej popustil na obeh straneh in napadi so se v glavnem zaključHi pred kazenskim prostorom. S'ele v zadnjih desetih minutah se je igra spet razživela. Gostje 'SO močno pritisnili, vendar so bili njihovi napadalci precej nerodni pri streljanju. Izola je v zadnjem delu igre imela pravzaprav eno samo priložnost, ko je tri minute pred koncem pobegnil Kostič in se znašel sam pred vratarjem. Toda ker so prted tem napravili prekršek nad Kostičem, je sodnik zaustavil napad Izole. Da sodnik Jakše iz Ljubljane ni upošteval prednosti, je vsekakor huda napaka. Moramo pa priznati, da je bila edina, kajti sicer je vso tekmo odlično sodil. Proti koncu je tudi upravičeno izključil Radovi-ča, ki je pred tem večkrat ugovarjal njegovim odločitvam.
Čeprav so bili g:ostje tehnično nekoliko boljši in je napad lepše kombiniral, je rezultat v glavnem realen. Domačinom je namreč treba priznati, da so bili po-žrt^J-ovalnejši, pa tudi v obrambi so prekašali goste.
Mali rokomet SLAVJE DOMAČINOV
Tudi letos so piranski rokometasi organizirali tradicionalni rokometni turnir v počastitev Dneva republike. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj so nastopile moške ekipe kranjske Mladosti, Kopra, Buj, MTT i-/. Maribora, Izvidjača iz Buj in domačega P.irtizana. Ženskega turnirja pa so se udeležile razen domačink še ljubljanska Svoboda, kran,iska Mladost in Buje. Domačini so .slavili dvojno zmago. Pri mo.ških ekip.ah je zmagal koprski Partizan, pri ženskah pa piranski Partizan.
Zmaga koprskega Partizana je Tse-kakor presenečenje, saj je kranjska Mladost trenutno na čelu Icstvicc slovenske rokometne lige. Odločilno je bilo medsebojno srečanje, v katerem so domačini z dobro taktiko (zadrie-vanje žoge v kritičnih trenutkih) odnesli zmago. Zanimivo je, da je Kopru uspela zmaga (8 : G), čeprav so nastopili številni rezervni igralci. Končni vrstni red je naslednji: 1. Koper, 2. Mladost, 3. Buje, 4. MTT Maribor, 5. Izvidjač in G. Piran.
Podobno presenečenje kot Koper so pripravile tudi domačinlce. Osvojile so prvo mesto pred jesenskim ropublišldm prvakom — ljubljansko Svobodo. Odločala jc tclnna Piran— Svoboda. Ljubljančanke so nekaj minut pred koncem vodile s 3 : 1, ko so domačinke zaigrale z velikim poletom 1er zmagale s 4 ; 3. Kes nenavaden podvig, saj smo biti pri Pir.in-čankah doslej n.av.ajeni, da so pri vodstvu nasprotnikov hitro izgubile moralo.
""^■Vi'.
i
Umr.inacija na Rdečem iriju v Moskri v čiist 42, ob!crnice Oktobrske rcvoluctje: start kozmivnc rakete
Dva svojevrstna medena tedna preživljala te dni 19-letni Brent Parker in njegova 17-lctna ženica Renee. Takoj po poroki pred nekaj dnevi (na sliki) sta se dala prostovoljno zapreti dvanajst metrov pod ulični tlak v Los An gel esu (ZDA) p novozgrajeno protiatoin-skn zaklonišče. Naj preizkušnja poteče tako ali drugače, eno drži: mlada zakonca se prav gotovo ne hosta pritožila, da jima je bi/o dolgčas pod zemljo
r, 1.1 ; K TI ! o N s K A s. \ ii i; A
Nckn ameriško podjol.io je izdelalo ii'''soben elektronski siroj, ki so m» liiienirii Vi.;ra-(lili .elasbeno n.ularjenosl m pesniško - /.ilico-. Inieiiuie se -Uetalron — 2liri.. SUo.i lahko komponira zabavno .uUisbo ni piše k melodiji UkU teksl. Pred kratkim je nastopil na teU-\'i/ij' ill Je nevernemu obèin-stvn pokazal kaj zna. Tehnik je pritisnil samo na vzvod, ki oznai'uje i'item in taki pesmi: wtlèck, polka, rtjekn'roll, samba, boofíle-woot;le it<i. Vsekakor ii)Hir;tben	I\lenci,'i so se zaeele zanimali zanj tudi filmske družbe, da bi .um komponnal ulasbeno sprern-liavo.
U
Î3
Ta nenavatlni doiaulek se je pruneril pred ned.'i\'nim ii' -kl banki v Stoekholmu, Usluz-ÎH'nei že p<ispr.ivljali s\-oje
SIKU NAVMA into
Med nini.)i;imi nev.salvdanjimt tehměninu novosimi ima s\oje nu.'stt> ludi n.ajbolj originalna ura, ki jo na\ij,) utrip srea. l/.cielali so jo v Sviei in razstavili n.i neki raz>.lavl teh-niC'iiili posel.mosti \' iu;niu. t":e držite uro nekaj easa v bli.>ani sreii, je li> do\t.>lj, d.i teěe '.M ur neprenehoma. \'eru.lai- je ta ur.i. dasir.ivno so jo izdelali že pred easom, št velika redkost.
V
f-


f -v





v m.uzeju starih listin v Erevanu (ZSSR) hranijo nad 15.000 redkih in nenavadnih listin, med njiini tudi star in že okamenel rokopis. Posebna redkost tega muzeja sta 75S let stari katekizem-, ki tehta 34 kilogramov, in pa mali violitvenik, nič večji od navadne znamke, tehta pa vsega 19 gramov. Prva knjiga je največji rokopisni spomenik v a-rmenskem jeziku. Žarijo so potrebovali kar 700 telečjih kož. Druga knjižica pa je sestavljena iz 104 pcrgamentnili listkov, jn-sat'tt u njej pa jc tako drobna, da jo je moč brati le s pomočjo povečevalnega stekla
rsB li
siv,u i in vratar ;<c jo bil pripravljal, da zaklene poslopje, ko je nenatloma pridrvel neki kmet. nil je brez sapci in ves izěrp.ni. ťrvemu usliižbeneu, n,a k-atero)',a je naletel, je Iz-roěil listek, ki Ra jc dr/.al v roki. Bila je sreěka državne loterije, ki Je zadela pred tremi leti premijo L'5li,(l(ll) kron (piibližno 2â milijonov dinarjev). .Sirom.iSni kmet je po nakljuěju iia.šel doma staro in že zd.ivn.aj pozabljeno sieěko. Hotel jo je vreOi v .smeti, Ico mu Je žena svetov.ala, naj za vsak primer po;.;loda v stare easo)ii>ie. I\U)ž jc našel ČM.sopis z izžrebanimi številkami in videl, da je zadel premijo, 'l'ai; l-iakršen je bil, je brez klobuka m brez suknjiěa stekel n,i banko, ker je ravno tc.ua dne potek,-d i'ok za izplaèilo denarja.
AIÎ .ST11 .A K rx A II .-V I i ; r N ( ) S r
OOeta te vrste umetnosti — Pabla 1'ic.issa — pozn,ite br/.-èas vsaj po imenu. Neke;;.i dno jc naletel v svojem stanovanju na tatu. ňložakar je po-be.unil in policija je naprosila slavnejta slikarja, da bi «a naslikal po spominu, Slilcar je l^ristal. Portret so prelotu,i;r.i-iir.ili in .ea razposlali \"sem po-lieijsknn postajam. čez teden dni so i)ri\'ed!i nekaj osumljencev, med njimi; neka nuna, polieij.-ki preťekt, \'ol~ terj,inski fotelj in pralni stroj.
TI:-M.M-: .S I r.KI.KMCK
\' ■kra\'ji deželi- — n;i Danskem .Ml te dni zamenjali staro stel-itenice za mh.^ko z novimi. Nove steklenice so temne in nepiozorne. CemuV Strokovnjaki so namieè unolovili, d.i izi;ubi mleko v prozoiniii steklenicah več kol odstot-kvo vitamina C, ki :-;a mleko vsebuje. Temne steklenice bolj ču\-aju kakovost mleka, v niih iZiUibi mleko le l,:i odstotka vit.iniiua C.
AVTO r,i;i:z K()ur,.s
Najbolj vsakd.inji superkaliv bodočnosti si je inidobil tiKli majhen avtomobilček, ki so ga iziiclali .Taponci m ki se je pojavil te dni na tokij.skiii ulicah. Njegova posebnost je v tem, da nima koles, da je izdelan iz plastičniii mas, d;i ima dva sedeža, lurboreaktlv-ni motor in da razvije hitrost do -lil) km na uro. In kako se premika'.' Knostavno — med vožnjo lebdi nad cesto.
VZTKA.I.M
i UD A U
O Nemcih gre glas, da so sila natančni in 'zelo trmasti ljudje. Med najbolj vztrajne in trmaste pa sodi vsekakor upokojeni rudar Franz Krause iz Marktebergdorfa na Bavarskem. Zc 13 let koplje svoj rudnik. Sam in brez kakršniii koli strojev jo izkopal doslej 52 m .globok in 15 m širok podkop. I.šče uranovo rudo, V jami je doslej nakopal za 5-10 I kamenja in niti 1 kg uporabnega materiala. Iz previdnosti, 1'da ne bi prišlo do nesrečC'. mu je Havarski rudarski urad prepovedal, da bi ie kojjal v svojem ■rudniku-.. Krause je novinarjem izjavil, da bo kljub prepovetli delal .še naprej, >ker mora biti urana tu v izobilju,-
I
„ - il
f ■


Te dni je priplula iz Oaesc r Vladivostok noro. sovjetska. ra:iskovahia ladja A. I. VOJENKOV -, imenovana po ruskem raziskovalcu. Ladja je opremljena z najsodobnej-.šimi aparaturami in napravami za hidrometeorološko, oceanografsko, acrologijsko in drugo znanstveno službo. V 3S laboratorijih na ladji lahko hkrati dela nekaj desetin učenjakov. Ladja, odhaja na. dvomesečno raziskovanje globin Tihega oceana, ."^ov jet ska zveza je ladjo izdelala i)! opremila kot svnj doprinos gcojizičnemu letu
rr-^
k.

4 U \ f li
V Rimu živi nesojeni kralj in cesar Marcijan IL. ki baje izvaja svoje plavo poko-lenje neposredno od. imperatorja Oktavija Avgusta. Te dni je za. oblctnico svojega pavlihovskega kronanja priredil svečan sprejem v svojem, rimskem- stanovanja in- je na njem. številnim povabljenim oostom pokazal obsežno dokumentacijo, katero je od dvora v Haagu zahteval vrnitev teritorija naše republike Srbije, ki mu baje po vseh pravicah, pripada. Na sliki: pavUha Marcijan- IL sjyrcje-7na v prisotyiosti svoje matere, baziliske Olge. poklon svojih častilcev o.-iroma častilcev svojega denarja, dokler bo ta še trajal
Vsega siti ameriški velebo-gctasl so se spomnili še ene: namesto v Afriko nad-leve hodijo na Severni tečaj nad- bele medvede. Tako pobijanje je postalo že prava moda in je samo šest skupin takih- r-lovcev^ i.:; Minnesote pobilo letos za-golo zabavo na Arkliki že 3J severnih medvedov
— Ce vam. pravim, da je nekdo telefoniral, naj prinesemo papigo-samico!
fmm mm
Slanovcc ,ie le nerad ubogal. Toda med tolpo se je začel po.iavl,j;iti preteč nemir.
»Križ bo-žji,<< je policijski poročnik zašcpetal Dimaču. »Poglejte jih no, kakor muhe so posejani po robu prepada. Najmanjši nered med ljudstvom jih bo na stotine potisnil vanj.«
Dimač se jc stresel in vstal.
»Prijatelji, dovolite mi odkrilo besedo, fje zares ho-ôete kupiti stavbi.šča, vam jih bom prodal po sto dolarjev in kadar bo zemljemcrec končal delom, boste za prostore žrebali.« Vzdignil je roko in pomiril zopetne izbruhe ogorčenja ter množico posvaril: »Ne premikajte se z mesta, če ne, jih bo na stotine zletelo v globino. Nikar ne pozabljajte nevarnosti, ki vam preti!«
»Prazne marnje! Ti bi rad vse sam požrl,« se je nekdo oglasil. »Kaj nas brigajo stavbisča, dajta nam deleže.«
»Ce sta pa samo dva deleža prosta. Samo dva i'zmctl vas lahko dobita. In ostali?«
Obrisal si jc Celo s srajčnim rokavom. Takrat se je zaslišal glas: »Pa naj bosta skupna last vseh pričujočih!«
Tisti, ki so grmeče odobravali ta nasvet, niso vedeli, da je bil mož, ki ga jc izustil, najet od Diniača, ki mu je naročil, naj takrat vmes poseže, ko bo videl, da si on otira čelo z rokavom.
»Kaj bi oncgavil! Združi lepo tista .svojti sťavbišča, pa nam jih prodaj,« je nadaljeval govornik. »Pa še rudninske pravice nam odstopi!«
»Ampak dajte si no dopovedati, da tu še govora ni o rudah,« je ugovarjal Dimač.
»Ce jih ni, bo naša izguba. Kar vštej jih v našo škodo.«
»Tovariši, vi mi delate silo. Oh, zakaj niste ostali na oni strani reke?«
To njegovo omahovanje je bilo tako pristno, da je med ljudstvom takoj zadonelo silovito kričanje. In tako je moral, hočeš nočeš, sprejeti pogodbo. Slanovcc in nekateri drugi v prvi vrsti so godrnjali.
»Vilko Slanovcc in Hudournik ne marata, da bi bili vsi zraven,« je Dimač naznanil množici. »Zdaj vidite, kdo je tisti, ki bi rad vse sam pograbil.«
In takoj ju je množica začela pisano gledati.
»liako bomo ))a to stvar uravjiali?« je vprašal Dimač. »Cok in jaz bi morala imeti pravico do nadzora. Saj sva to mestno stavbiščc odkrila midva.«
»Sprejeto. To je vajina pravica,« jih je mnogo za-vpilo. »Pravica za vaju in za nas!«
»Tri petine nama,« je svetoval Dimač, »dve petini pa vam. I'a jjlačali nama boste svoje deleže.«
»Deset centov na dolar!« se je glasil neki klic. »In nejjodvržcno plačilu.«
»Kajpada,« jc porogljivo reke! Dimač, »in predsednik bo prišel osebno k vsakemu in mu prinesel dividende na srebrnem krožniku. Ne, gospod, tako ne pojde. Bodite pametni. Deset centov na dolar bo pomagalo, cia stvar sprožimo. Kupili boste dve petini stodolarske vrednosti po deset dolarjev vsako. Taico. Ce vam ni všeč, pa tek-nrajte!«
»Samo velikih Uapiialov ne!« je nekdo vzkliknil. Množica mu je nehote soglasno pritrdila.
»Tukaj vas je približno pel tisoč. Ako računamo na vsakega po eno delnico, znese pet tisoč deinic,« je Dimač Stevilil na glas. »Pet tisoč je dve pelini od dvanajst tisoč pel sto. Torej stavbiščna dražba mesta Trarara ima glavnice milijon dve sto petdeset ti,soč dolarjev. Delnic je dvana.jst tisoč pet sto. Vi jih odkupite pet tisoč po deset dolarjev za vsako, ki je al pari vredna sto. Sicer mi je pa popolnoma vseeno, če sprejmete ali ne. Končno vas vse pozivam za pričo, da ste me prisilili proti moji volji.«
Ko mu je množica zagotovila, da so ga zalotili pri prevari, ker si je na sleparslu način kanil prilastiti rudarske pravice na dveh deležih, so izvolili odbor, ki je
na debelo ustrojil delniško družbo. Dali so ji ime »Stavbiščna družba Trarara«. Predlog, naj bi dclnicc plačali naslednji dan v Dawsonu, so zavrgli, in sicer zato, ker jc bilo pričakovati, da bi se tedaj hoteli vriniti še tisti prebivalci Dawsona, ki niso bili navzoči. Sklenili so, naj vsakdo na mestu plača odboru svoj delež. Ob velikem ognju, ki so ga zakurili na ledu ob vznožju drče, je odbor izročil vsakemu navzočemu, ki jc plačal deset dolarjev, zadevno potrdilo. Dvajset tehtnic, ki so jih brž prinesli iz Dawsona, je pa tehtalo zlati prah.
Ob mraku je bilo to delo končano in v »mestu« Trarara je zo|iet zavladal mir. Ostala sta samo Dimač in Cok in v koči použila večerjo. Pregledovala sla seznam delničarjev in se smejala. Štiri tisoč osem sto štiriinsedem-deset je bilo vseh. Na varnem kraju v koči so pa stale rejene vrečice, ki so vsebovale za oseminStirideset tisoč sedem sto štirideset dolarjev zlatega prahu.
»Ampak poglavitnega cilja pa vendar Se nisi dosegel," je rekel CU>k.
»Ne boj se, saj bo kmalu tukaj,« je Dimač prepričevalno rekel, ».le rojen pustolovec in igralec. Ko niu bo| Hrcck na skrivaj zašcpetal tisto stvar, bo takoj pridirjal sem. Niti srčna bolezen bi ga ne zadržala.«
Še preden je minila ura, je nekdo potrkal na vrata.' Vstopil je Hudournik, ki mu je sledil Vilko Slanovec-Njune oči so bliskovito švigale sem in tja po koči in se ustavile v kotu na skrbno zakritem vitlu.
»Pa recimo, da bi rad kupil tisoč dve sto delnic,« j? čez pol ure razpravljal Hudournik, »tedaj bi te in tistilij pet tisoč, ki sla jih prodala danes, štele skupaj šest tisoč dve sto. Vama bi jih ostalo Sest tisoč tri sto. Torej I'' prvo besedo Se vedno imela vidva.«
»Kaj li pa bo toliko stavbišč?« ga je vprašal Cok.
»Na to vprašanje boš ti odgovoril laže kot jaz,« jfi odvrnil Hudournik. »IVIed nami rečeno,« je dodal, ko nm je pogled splaval v kot k zakritemu vitlu, »jc tukaj zares krasen razgled!«	^
»Toda Vilko hoče tudi nekaj,« je dejal Dimač. »Midva, jih pa ne moreva prodati več kot pet sto.«
»Koliko bi rad vložil?« jc Hudournik vprašal Sla-novca.