Leio III., štev. 130. V Celju, loreK due 8. novembra 1921. Foštnina plačana v gotoulni *^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k I^^^^9H^^I ^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^ft ^^^F^^^b^h ^^^^^^B^^b ^^^^^^^^ ^^I^^I^^^H ' ^^H^SK^^^L ^^^^^Hcfi^B ^^Hfl^^^^B bbb^^b^b^^ _^m^^^P^I^^^v ^^^^S^^BBfi iBBmBRHh ¦ HJ^Hi^H ^^^^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^L ^^^^^HH- ^^^^^^^k ^^H^^BL ^^^^h^b ^^^H^^h ^^^BIh ^^^^^^^^^^^^MBfariffliirSf^M B/ vA&aCa ^^^HHBHH ^q^BHr ^^^^^^Bf D^B^^w ^B^^^^^B ^B^^B^B^B^B^B^B^^ ^^B^B^B^BflB^^ ^H^B^B^B^B^B^B^B^BHB^B^^ VBHIHr «a.afrKs/g tr-/Mfcfjf w ^^^B^^HB^BF ^^^BJBJBJHB^^ ^BJBJBJBJBJB^B^B^ VHBSBBV^ ^HBHi^^Br ^BJBJBKwHBJBBV^^^ ^^^BJBJBBP^^ ^i^~^^^^^^^^^^^^^^^^^—^ -^^^^^^^ uwm*«" •vtiue cclolctuo 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi zo. vsak rnm ¦nüine stolpca 1 K 20 v. Reklarnn med tekstom, osmrtnice in ~Hf»vBlo K i'50 — Posamezna številka stane 30 par - K1*20 Izhafa vsak torek, celrtefe fin soboio. Uretiaiištvo StTossmaJci'Jeva us. St. 1,1.nadstr. Telefon st. 53, Upravništvo Strossmajerjcva ul. St. 1. pritJiqe. Telefon št. 63 RaCun kr. poStncya čekovnega ttrnda *t. 10.066. Problem nase valute. Med trgovci v Beogradu in Za- grebu se ie pojavi! oster odpor proti bankam, zlasti zagrebSkim, katerim se 7.aradi njihovih špekulacij pripisuje ve Ik del krivde za padanje naSe valute. Brez dvoma je na tern vsaj nekaj resmce. Pravi krivec pa, tako pravi sagrebška »Rijet« — je desorganiza- Cija našega denarnega trga in pomanj- '¦'anie regulativa. Devizna centrala ni nikdar inogla zadostiti potrebam trga, Narodna banka pa 5e ma. j. Zato se predlaga : naj se ustvari organ izacija za reguüranje denarnega trga in sta- biliziranie dinarskega tečaja. Ta orga- nizacija bodi v oUrilju Narodne bankc ali pa samostojna. Naj se ji da na lazpolago 101) milijonov dinarjev. Naj se ji prepusti dobava dolarjev v dr- 5avi in naj se edino njej dovoli iznos do.arjüv za'nabavo deviz za potrebe našc trgovine in za vzdržanje stalnosti dmarja v inozemstvu.. Naj se edino tej organizaci.i dovoli izvoz dinarja v ino- 2e:r»stvu. Ta organizacija naj najpoprej re- sViJlira naš trg, potem pa naj organizira indi stabiliziranje dinarja na zunanjih trgih. Ostala trgovina z devizami in valutami naj bo popoinoma svobodna. Poreče kdo, da nimamo za to liudi in ne sredstev. Imamo ljudi, in Če bi jih ne imeli, bi jih morali im- portirati. In da nimamo sredstev ? Kako pa jih bomo takrat imeli, če pade Za- greb v Zürichu na 1 ali nižje, in če naratt« dolar v Zagrebu na 600? Kako i>o država takrat imela plačilna sred* stva? Takrat bo stal kg pSenice 20 K, kg moke 30 K, kg masti 100 K itd. Bržavni deficit bo pa znaSal mesto 2 niilijard 4 milijarde dinarjev in več. Odkod bomo vzeii te 4 milijarde, če nimamo danes 100 milijonov dinarjev? Zlasti pa je rreba ponovrto s pr- stom pokazati na problem dolarja. Dolar za nas ni tuja valuta, ker je predukt dela naših ljudi, je torej plus v našem narodnem bogastvu, on je blago, kakor pšenica in koruza. On je nas največji izvozni predmei. Kakor pravijo poučeni Ijudje, izvažamo me- sečno krog 2 milijona efektivnih do- larjev, to je po današnjem kurzu pri- Dližno 150 milijonov dinarjev. K temu ireba priSteti del dolarjev, ki se spre- jema v ameriških podružnicah naših bank, se tarn izplačuje v kronah, za 'OSKO BIZJAK: Potovanjo po nebn. (Predavanje na Ljudskem vseučilišCu v Celju v dneh 26. sept, in 3. oktobra t. I.) (Dalje.) Ob ča.su solnčnega nirka so vidi na "iegovem robu tudi neke vrste rdečc žar- ke. ki se dvigajo mnogo tisoč kilometrov ^za črnega roba v višavc. rl'c rdeče žar- ke nazivajo astronomi »protuberance«. L. 1859 iznajdeiia spcktraliia analiza je v svojem izpopolnenju dognala, da sc na- baja.io v omenjenih rdečlh solnčnih žar- kili — protuberancah — različne kovlne v gorečem stanju in sicer: natrij, magne- zij, žclezo, nikclj, cink, cin, baker, sreb- To itd., med katerimi so pomešane vcll- kanske množine žarečega vodika. In kaj jc to »spektralna analiza«? Ako gre svetlobni žarek skozi trlvo- Slato stckleno prizmo. se lomi ta žarck na 7 mavričnih barv, katcre lahko prav Jepo opazujemo v polctnih dneh na na- ^ern nebu, ko sc nam prikaže božji stolec ali mavrica. V mavrici vidimo sedmcro barv in sicor: rdečo. orančno. rumeno, ^eieno, &vetlo in temno modro ter vijolč- f.bSCü Spektrum«. A ne samo svet- lobiu žarki, ludi-trdna telesa n. pr kovi dolar pa prihaja k nam protivretlnost v tuji valuti. Tudi te množine so ve- like. Dolar torej IzenaCuje gotovo skoro popolroma našo pastvno tr- govsko biianco, zato je pa pfttrebuo, da ga v prvi vrsti porabljamo za iž- boližanje kurza in za vzdržanje stabi- litete našega dinarja. Bilo bi ncodpustno, č« bi še nadalje pustili da se dolar izkoiiSča po naiveč v svrhe arbitraže, ki ž njim izven tega dobiva močno orožje v svoje rcke^d^ uprizarja Hausse v tujih valutah in' devizah in tako deia zaslužke na diferenci. To pa bo tako dolgo, dokler ne uredimo regulativa trga. kakor ga predlagamo. ZagrebSko glastlo gospod. krogov »Trgovac^, pa piše o istem problemu: Delo inozemskih špekulantov na rušenju naše valute -••- na žalost 3 po- močjo naSih domačih — še, zdi se, ni pri kraju. Zürich, ta denarna Meka, kateri se klanjajo vse evropske države, diktira danes z gesto izku5enega stra- tega tečaj valnt posarneznih držav. In — kar je najbolj žalostno — skoro vse države se molCe pokoravajo tej za njihov narodnogospodarski položaj škodljivi diktaturi. Vkljub raznim odredbam, vkljub omejitvi trgovanja z devizami in va- lutami se ne kaže nikakšno zboljSanje. Po kratki stagnaciji se je pričel dolar zopet naglo dvigati, tako da je dose- gel na pr- 2. tm. dozdaj še ne dose- ženi kurz 314 K, istotako pa italijanska lira kurz 1285 K, dočim se je izplačilo Zürich nudilo po 587.5 K. Po tern so- deč, je pi ičakovati še daijno naraščnnjc tujih valut. Sisternatično rušenje vrednosti na- šega denarja po züriSklh Spekulantih, (ki-paše vendar notira na züriski borzi, dasi ni zanj ne ponudbe ne zahteve, torej za efektivni kur/ !) poraja v glavah naSih finančnih strokovnjakov željo, da se zabrani kotiianje 5vi- carskega franka na nažih borzah. AJi bi rodilo to koristen sad ? V prvi vrsti bi taka zabrana morala veljati kot pre- ventivna mera naše države proti ne- upravičenemu ruSenju dinarj?, večjih in koristne;5ih posledic bi pa ne pri- nesla. Istočasno in vkljub tej zabrani bi naš dinar kotira! še dalje, naravno fiktivno, na züriski borzi. Država je storila temeljno pogre- äko, da ni na ziiriško borzo in na vse inozemske velike denarne trge po~ slala svojih zaupnikov, ki bi onemo- ne se morejo preiskati gleclc njihovega spektruma, če se ta trdna telesa z moc- nim električnim tokom razžarijo, ali pre- hajajo cclo v plin. Vsaka ruda, vsaka ko- vina, sploli vsako tclo dajc pri tern Im- Jcm razžarcvanjii svojo ooscbno barva- uo svetlobo, po kateri svetlobni barvi all spckti Lirnu se pozna sestavina dotičrioga telesa. Tako raziskavanjc teles, iz kak- šnih snovi so doticna scstavljena, se imc- j mije spektralna analiza, in aparat, ki vse to izvršuje, sc pa zove'«Spektroskop«. Ti goreči jeziki ali protuberance iz- žaruvajo iz solncne oblc s tako veliko si- lo, da je bilo leta 1880 opazovati njih za- četno višino 70.000 km. ki pa so se tekom dveh ur stopnjevale do 550.000 km viSi- ne t. j. I /i tako visoko kot jc od nas tfo lime. Kakšeii ogromen hrup morajo deia- ti na tiolncn ti izbruhi, ko se že naša /e- meijska skorja dalcč na okoli stresa in se vse ruši, če le tnalo zakašlja kak star in oneniogel ter napol rgasel vulkan. - Solnce je torej v svojih neprcstanih evo- lucijah pravi kontrast svoie neznatnc in mirne vnukinje — našc lime. Proti solnč- niin erupcijam so grozoviti cikloni azij- ske Indijc le ralili večcrni vetriči in twle- njc indijskih orkanov mora biti nasproti >olnčnim erupcijam kakor brenčanjc niu- lie nasproti feobneniu vodopada Niagarc. Ljudsko wseuLilišče v Celju. O fs^asicoski rew&luciji predava v pondeljek dne 7. nov, vladni svetnik g. E.# LHek in sklene to velezanimivo snov z razkazovanfem različnih zgodovinsklh silk. Za ta dan določeno predavanje »Premog in vodne site« se je moralo odložiti na poznejši čas vsled brzojavnega vpoklica rud. svetnika «:. B. Baeblerja v inozemstvo. gočili dozdajni špekulantski fiktivni tečaj našega dinarja z. zares obstoje- čimi ponudbami in zahtevami. Zakaj ne poskusi, namesto da na domačih borzah v svrho popravka valute ku- puje za ogromne svote dolarje in dr., po svojih zaupnikih kupovati v Zü- richu lastne dinarje? Vsi poskusi za popravek dinar- skega kurza morejo imeti le lokalne uspehe, ker vzrok kurza je iskati v naši izvozni trgovini. Malo čudna tr- ditev, toda če si predočimo, da gre na§ izvoz zvečine v države s slabo valuto, ki nam plačujejo s svojo va- luto, pride v državo za dobro blago ogromna množi na slabega denarja. Že •sanio prisotnost takSnega denarja se nepovoljno obaiti, tembolj, če nam za inozemske nabave manjka močna va- luta. Čuden in vendar razumljiv je po- jav padanja dinarja v času, ko je iz- vozna Irgovina v polnem teku, ker sprejemanje slabe valute za izvoženo bla^o in istočasno knpovanje zdra ve valute za inozemske nabave more le 4i*»povo]jno iiplSvati na kurz dinarj 2. Ko se po IzvrSenem Jzvozu umiri ner - voznost in neurejenost, se bo začel naš dinar zopet počasi dvigati na vi- šino, ki mu pripada po njegovi vred- nosti in gospodarski sili države. Dotiej pa morejo razni eksperi- menti le škodovati. Tako »Trgovac«. K temu bi pri- pomnili le še, da so Čehi znali vzdr- žati svojo valuto na pn'merni vf5ini deloma tudi s tern, da so za vse iz- voženo blago zahtevali in zahtevajo 5e danes plačilo v svoji ali pa dobri tuji valuti in se mora vsakdo, ki izvaža, tozadevno izkazati pri trgovski zbor- nici. Pred naraščanjem draginje doma pa so se obvarovali deloma s tern, da so fiksirali cene za prodajo v dižavi, dočim so glede cen za izvoz pustili proste roke. Število teh veCjih protuberanc ni nikoli posebno veliko; opazuje se jäh naenJkrat od 25—M) in to vedno ob eusu. ko nasto- pajo tudi solnčiie pegc v večiem obsegw. torej se množijo in zmanjšnjeio tekom žc omenjenc 12-letne pegovne perijode. Mea solnčnimi pegami in protiiberancami mo- ra obstojati vsekakor liekaksna notranja zveza; pozitivne definicije pa vendar ni prav lahko izreči. ker morcmo opazo- vati pege edinole znotraj solnčne obte, protuberance pa le na solnčni periferiji. — In sedaj še nekaj splošnosti 0 sestavl soinca saniega. Znano nam je, da pade kamen na naši zemlji ptostu izpuščcn v prvi sekundi Ic 5 inetrov globoko, a na solncu bi padel tudi v prvi sekundi ravno isti kaiiien že 135 ni jjfoboko. To nam da- je merilo, s kako veh'kansko silo vleče solnce na sebe svoje otroke t. j. našo zemljo in dnigc planete ter različne ko- mete. 0 notraniosti solnčne oblc ne ve- 1110 niO gotovega. Scstavljena je ta 0- gronma krogla iz različnih piinastih mas, katerc se nahajajo v neizrečeno visoki tempcraturi t. j. f 6000° .in več. Zunanjo, vidno površino soinca (nc- kako lupino) notranjesa solnčnega jedra tvuri oblakom podobna in močno žareCa plinasta skorja, katera nastaja na ta na- č*n, da sc plini, ki prihaja jo iz notranjlh Kongres Demokratske fltranke. U^alie.) (iovor miuisira Sve(r,zara Prihicevca o notranii politiki stranke. S-iisKii - hrvatska koaliciia v bivSeni hrvaiskcin sahoru se je žc I. 1907 izrekla za narodno edinstvo. Dcmokratska stran- ka, ki obsega vse drzavno ozemlje, je vo- dila dozdaj državotvonio politiko, bila je zastavonoša državnega. in narodnega «- dinstva. V to svrho je sklepnla tudi včn- si ji neljube konlicije. sanio da doiiese ti- stavo. s hntcro jc zagotovljeno edinstvw. Sedaj dela na to, da ostanc samouprav- iia ideja v ravnovesju s ccntralistično idejo. Zakon 0 ureditvi oblasti in niihovili samoupravnli se mora čimprci izdelati v skupščini, da bo mogel narod sodelovati v javnih poslih. Počelo se je gibanje za revizijo ustav.e. Revizija bi akrepila raz- krojne sue, privedla v uevarnost narod- no edinstvo, vrgla narod v nove ustavne borbe in zavlekla reSenje sociialnih. eko- uoniskih in kultiirnih vprašnnj. Narodna skupščinn mora jiajjjroj J<>- nesti volilni zakon, potem pa unificirati naže zakonc. Dasi iniamo ustavo, vlada- ;o v V'ojvodini niadžarski, v Sloveniji av- strijski. v BosnvHercegovini zopet ro- sebni zakoni. Predvsem treba donesti za- kon 0 obbstnih. srczitih in občinskih sa- nioiipravali, o likvijaciji pokrajin. 0 11- pravni raziUutvi. o glavni kontroli, 0 iiv- žavuem svcfu, poh1* tessa pa zakon /a na5e osnovno. vi5jc in nižje ?-;»!sh o I'a sc izvrše ta vellka dela, je treba vzdrz:». ti sedajno po!'*,i:no sHuacijo. Dcmokrat- ska stranka se ic vedno žvtvovala za ar- žavo in tuji sedaj smatra. da je -.lr?avü starejša n 1 stranke. S scJajuo ustavo se je pričelo vo?'ko i^tvnrja-oü: delo. ki se ima dovrJ-iti. Nase stal:.. ,;_ pol/tifiii« central«, zaeija, upravnj dekoucctUraciia. saniou- pravna decentraUr.aoi.ia.. To pomeni: en solnčnih mas in se tako izpostavljajo nir- zlcniu svetovnemu prostoru. tarn ohlaja- jo in zgoščavajo. O dimenzijah solnčnega telesa bi bilo 5c omeniti, da ima to v prc- ineru 1,390.000 km t. j. 108. del od rcsnič- iie oddaljenosti med našo zemljo in soin- ceni. Na vohunenn prekaša solnce naSo /emljo 1,300.000-krat. In koliko je še zvezd stalnic, ki so večje kot ie to naSe solnce? Ko smo si ogledali očeta naše zemlje, .ie potreba. da spoznamo Se druge brate in scstre na.>e zemlje, ki se zovejo pre- mičnicL ali planeti. Pota teh planctov v solnčnem sistemu je precej natančno 01M- sal Oalilejev sovrstnik, nemški astronom Kepler v 17. stoletju. Vojskovodja Wal- lenstein ie vabil Kepleria k sebi in mu pomijal službo astrologa, da bi iz staleža zv-jzd prerokoval Wallensteinovo prihod- nost. A Tesni astronom Kepler te prazno- verne službe ni maral prevzeti. Ako opazujemo v jasni noči zvezii- naio nebo, vidimo brez štcvila drobnlh nebesnih teles, izmed katerih so ponaj- vec same zvezde - stalnice; to so razliC- n;i soinca, in le malo >c na nebu zvezd premičnic, kakršna je tudi naSa zemlla. Aristotel, znamenit modroslovec klasič- nega starega veka, je trdil da je s pro- stim oüesom ločiti stalne zvezde od prc- Stran 2. » \ 0 1 a L' ^ ö A « narod, ena d'/ava, ena zakon >>.l:.ij<'i; ruz- bremenitev ministrstev od nialili poslov. prcnos tcli na r;i/Jv organs, bližie narodu; dati narodu mo/nost. da o kraievnili po- trcbah sam od'oCia v svojih upravnih ocfi- nicah. Sola državita. ponk Ivczplačen Osnovni po-.-.k iifv'disi po krajevnili pogo- jili in ekonomskiii potrebah naroda. Sole naj pripravlJMJo za produktivno delo v narod'i in n:ii ne iirni/vii.-ii.. ^nm. i,rnd- ništva. Prcdbiuiv.t be nuui uz ..:. |/j hege- moiiiji. O teni ue more biti govora. Sinn- traniö, da kar ie srtisko/je eiuiko tiidi'hr- vatsko in slovcusk:). Imanio svo.io drziu vo. pred zakonom -mio vsi enaki, uxiva- mo ciiakc državlj.mske pravice in e'iako možnost za napreuek. Stvoriti se inia iic- kaj novega, večjega. vsem skupnega V ostalem liocc stnnlca dciati na to. da sc ozdravimo od straukarskega iirad- ništva. Vsak mora priti na svoje nicsto. nradirik mora biti državni organ in ne strankarski aggnt. Od Srbijanccv se nmramo ueiti. ka- ko se Ijnbi država: oni lir.li v robstvu ml- slijo na državo. Mi s prcka nisnio tako konstruktiven element, ker smo živeli v tuji državi in jo sovražili. Va dull morn- ino iztirati iz schc in usrfcati dull h.stvar- janja. Tako se bomo nsposoblli zf vrliko ticlo organiziranja nase JržavC. Dr. Albert Kramer zalilevr, da sc čimprei 'listvari slnžbcna pragmatika. O- pozarja stranko rin ncvarnost klerikaliz- ma, povdarjajoč, da so zlasi; slovenski demokrati bili vsikdar inocen jez proti klerikalnemn navaln. Dr. Orga Angjelinovit nagiaša. tia Hrvati od due do due bolj čutijo, da ic to niihova država, za kntero so težili. Pred- včerajšnja seja narodne skupSeine ie o- prala vse zgodovinske pegc -s Hrvatov. katcrih vodje so paktirali s Habsbjirgov- ci. Nekoe so Madz.ari uam usiljcvali tu- jega kralia, dancs Pa mi n.iim zabran.mjc- nio restavracijo Karla. Dr. OrliČ pozdravija kongres v iuic- iui Istre in slika ginljivo. da narod tain- kaj. ki Se ni osvobojen, gleda na Demo- kratsko stranko kot steber države in Je prepričan. da lie bo pozabljen. Qovorili so še gg. Mäciirä, Matano- vK\ Ojorgjevič in Jakovljevič, ki sö po¦¦ zdravHi kongres v inirnu svo.iili krajili. Nato je konsjn-- ' ' ••inVini norocilo ininisfr;; I'; ¦ .. ¦ ..... Reteral nar. poslanlk» g. dr. Voja Veliko- viča o iinančtii poUtlki strankc. Oovori o državncm bndžetn. Nagla- >a. kako rasiojo državni izdatki- F.cieu glaviiih vzrokov je pad nažega dinaryn. Dolžnost uaša jc, da vzdržimo budžet v ravnotežjn. Država mora štcditi. Prolz- vodnja in izvoz se morata dvigniti. Also se spravi bndžet v ravnovcsje, zin:in.Äa draginja. dvigne izvoz. pomnozi prociu!\- ciia, se bo popravil tudi dinar. Prcdvsem pa troha prekiniti s posojili pri Navodni banki, ki najbolj kvare vrednost Oin:\rja. >ko notranie posojilo ni v celoti podplsa- i!0. ni usijelo. ker se bo pojavilo püinuo- žen.ie novčanic. Zunanje posojilo snnitra kor'ksinim. Tzenaciti treba financno zako- nodajo, iiveljaviti sorazmerjc mod po- M-ednimi in neposreduimi davki v smeri iieposrednih davkov. Tako sl* bo v pra- vični ineri boij obretnenilo imoviteiše. V svrho ojačaii.ia naših financ je pa potreD- m\ tudi dobra zunanja politika. [van Rcbck (Cclje) Sinatra, da jc o- mičnic po null iniKlja.iö& svetlobi. Nje- ;ova trditcv, da hi irnele migliajočo svet- r,bo samo zvezdi: stalnice. ni povsem „avilna Saj vemo, da migliajo Midi naSe premičnicc n- \n: Merkur, posebno lepo pa Venera, nasa zgodnja danica in mtta \eeernica. In v sredini teh premičnic all planctov stoji naše solncc. katero je po svojem volumemi 700-krat veČje kot vsi nicgovi otroci — planeti ali preniičnicc —- in teh lime ali trabanti. to so soprcmV- -iiice. Pota vseh teh pa ležiio skora] v isti ravnini, kar nam sUiži v jasen dokaz:. -\c\ so se ob času rojstva odcepili planeti ¦ d snlnčnega ekvutorja. ko so bile še vsc it nebesne mase v mehkem plinastern ^iariju, podobno tako, kakor se odcepl košček biata od nagio ¦..•tern pismu stoji zapisano, aa w Liog uslvaril našo zemljo, solnce Tn /vezde tckom šcstih dui, ali to io le zato rako rečeno, da neuki Ijudj-e lazjeraz«- tncjo. Niso pa to bili dnevi v danasnjem pomenu, marveč stotisočietne aii čelo niljonskoletn«' Qeologlr mejitev delovnega časa znatno oskot'o- vala našo finančno moč. Zahte'va svobo- do dela zlasti za malo obrt. Kongres enodušno nsvaja res era t g. Veljkoviča. Referat g. Pavla Angjelien o kmetski po- litiki stranke. Deinokratska stranka. ki zdru/.nje vsc stanove. hoec ojačiti kmcčki stan lot steber države. Radikali so kmctu n;in;;.;o ubetali, a uic storili. Našteva zakone o zašeiti minima posesti, o zavarovaniu protinjiiiain, o pospesevauju gosijcd r- stva itd. Demokratska stranka lioCj /1- dostiti svojemu progranm. S tem jc bil ob 7. nri zvečer za\ r- šen prvi dan kongresa. (Koncc prlli.J Krali prlsegel na usiavo. V seji Nar. skupščine dne 6. tm. je Nj. Vel. Krali Aleksander prisegel na ustavo. Ob orihodu v dvorano in pri odhodu ;e bil od narodnih poslancev burno pozdravljan. Madžarski parlament sprejel deironizacljj- ski zakon. Pretep med poslanci v kuloarjih. Madžarska narodna skupščina je v nedeljo 6. tm. končnoveljavno spre* jela zakon o odstavitvi Habsburgoycev z madžarskep;a prestola- Po seji je prišlo v kuloarjih do prepira med karlističnim poslancem Smreczsnyem in peslancem stranke malih kmetov Benkojem, ker je slednji v sobotni seji rekel, da je bil Karl prvi dezerter, ker je prvi zapustil deZelo. Smreczany ga je za to izjavo udaril v obraz. Nadaljni pretep so preprečili drngi poslanci. Država se razdeli v 26 oölasiio Zakonski načrt, ki ga \e predlo- žila beograjska vlada narodni skupščini glede razdelitve države v oblasti v smislu ustave, deli državo v 26 oblasti in sicer; 1) BaCka oblast; 2) Beograj- ska oblast (sedež Beograd); 3) Bitoljska; 4) Brantčevska vPožnrevac) ; 5) Varaž- dinska (Varaždin), kateri pripadajo u. okr. g/avarstva Alurska Soboio mesto Dolnia Lendava, lendavska okolica in Dolnji Lakot; 6) Vrbavska (Bcnjaluka); 7) Dubrovačka (Dtibrovnik); 8) Zagreb- Ska (Zagreb); 9) Zetska (Cetinje); 10) Kosovska (Priština); iDKrajiška (Kar- lovec); Ljubljanska (tej pripadajo izven kranjskega ozemlja tudi sodni okraji BreŽice, Sevnica in Laško od bivše Štajerske, slednja brez obCine St. Rupert, ter občini Merčna sela in Vel. Kamen iz Kozjanskega okraia): 13) Mariborska (obsega celo bivšo Šta- jersko izven gori navedenih okrajsv, ki pripadejo k ljubljanski oblasti, daljo Koroško ter Prekmurie izven občin, ki pripadejo k varaždinskinski oblasti ter občino Štrigova v Medjimiirju); 14) Mostarska (Mostar); 15) NiSka (Niš); 16) Osješka (Osjek); 17) Podrinska (Šabac); 18) Potigka (Bečkerek); 19) Raška (Novi Pazar); 20) Sarajevska (Sarajevo); 21) Splitska (Split); 22) Tu- zlanska (Tuzla): 23) Skopljanška (Skop- lje); 24) Šumadijska (Kragnjevac); 25) mesto Beograd; 26) mesto Zagreb. postanek nebesriih teles tako, da ie bila znčetkoma vsa tr.asa, iz katere so se po- zneje naredila solnce, nasa zemlja ill dru- ga nebesna telesa, razprsena po ličskor.t:- nem svetovnem prostoru in sicer v pliur,- stern staniu. Kakor se še v našein zemelj- skeni ozjaciu zbira vodena Data na netiu in se zgoščuje v obUke. tako se je prea vekov veki zbirala poprej omenjen» pTi- nasta masa tudi skupaj in se zgosc'jvala. S tem zgoščavanjem se je pojavilo trenjc in s trenjem ter stiskanjem pa čimdalje večja vročina. Napravilc so se v svetov- nem prostoru ogromne oble ali krogle. iz- incd katerih eno je" tudi naše solncc. Mnogo geologov je tudi ninenja, da se je prvotno stvorila samo ena obla in da so se druga solnca od te krogle med suka- njeru okolu svoje osi ali rotaciio vsled centrifugalnih sil odluščile; a tega prvot- nega očeta vseh solnc astronomi še do dancs niso našlf. In najbrž bo tudi res ta- ko, ali sain Bog ve, kje. se to orjaško soluce v iieskoncnem svetovnem prosto- rn nahaja? .i i..'.;.. ,¦:]. ^ RreHHc mobilizacije v drzavah male a^itante. Ker je velika antanta sprejela po- goje male antante glede odstavitve cele habsburške rodbine z madžar- skega prestola, ker je dalje dala za- gotovilo, da bo mala antanta'¦ lahko pri razorožitvi Madžarske uveljavila svoje varnostne interese, in ker je končno zagotovila, da bodo iz vojne odškodnine, ki jo mora plačati Madžar- ska v smislu mirovne pogodbejpredvsem kritezakonite zahteve drž. male antante, je slednja sklenila,' da prekliče vse vojaške odredbe.čim Madžarskaspreime detronizacijski zakon in da garancije z^'izvrsbo razoroŽitve svoje: vojske. Kedaj izpraznijo Lahi vse jugoslovensKo ozemlje ? Italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni je izjavil, da bo Italija izpraznila ostalo jugoslov. ozemlje, Lim stopi jugoslovenska vlada v redne odnošaje z vlado na Reki. On sam pričfie z jugoslov. vlado pogajanja glede izpraznenja baroške luke, ki pri- pada Jugoslaviji po rapallski pogodbi. Pašič o albanski akciji. \ Min. preds. Pašič je angleSkemu poslaniku v Beogradu izjavil, da so naše čete izvrSile zasedbo črte, ki je bila potrebna za osiguranje naSih ob- mejnih mest proti arnavtskim napadom, in da se prodiranje ne bo nadaljevalo. Italijanski grof Manzoni je izjavil zastopniku lista »Politika«, da je itali- jansko vlado neprijetno dirnilo pisanje naših listov, da Italija oborožuje Ar- navte ob meji. Če je kaj Italijanov med Arnavti, so to le dobrovoljci. Nasproti temu ugotavlja »Politika«, da sta na albanski meji ujeta italijan- ska častnika izjaviia, da sta bila v Albaniji kot. odposlanca, da organizirata arnavtske čete. Iz Jiarod;ie skijpšOine. \ .seji 4. up. , bii volji.ii odbor za zakonski načrt o n- ]>ravni razdelilvi države. o obeinski. sr«- zki in sPlosni iipravi. Radikali so dobili v odboru 7, demokrati n. miisliuiani 2. kle- rikali 2. /einljoradniki in s:miostoini kmetje po -I mandat. Bo.ii v Albaniji. (jlasom poročil od ^. tm. so se vsled napadov albauskih tota- na naše eete razvile ob Drinni uove Ijutc horbe. Nase cete so prekoračile Urim. Arnavtske bežeče tolpe požigaio vasi. Med arnavtskimi ujetniki so tudi itali- jfjiiski eastniki. Na zboru izvrševalncga odbora 1u- göslov. soc. dem. stranke dne 1. tm. v Ceiju je bil \- strankino uaceistvo izvoljen g. Pranjo Koren iz Celja kot naceluik. Pogajanja zaradi delovnega progra- ina Uoalicljske vlade v B-jogradu ;>e to dni iiadaljuiejo med radikali in demokni- ti. iVliislinianski klub in klub slov. samo- stojne kmct. stranke sta zahtevala socTe- lovanje pri itogaiauiih. Kongres soc. dem. stranke za Slovc- nijo se vrši ?si. in 27. dec. v Trbovljah- Zavnijen nemški protest. Protest Njinciie proti.rcšitvi vpraJanja Got. §re- zijc je vclcpqslaiißka konferenca zavni:»- la kot ničev in ničen. Na Japonskem je bil te dm zavratno zaboden min. predsednik Hare z botfa- loin v prsi. Mnrilec. ki sc ni shir 20 let. 7e bii aretiran. I'oclzupan Roglič je poročal 0 prodaji ,1 inestnihvojašriic vojaškeniu ' erarjii, i;l poiiuja 20 milijonov K za dravsko vo- jasn'icö. ^bčinski sve't je sprejel to pm- nndbo. Na podlagi zakona o zaščiti državc je bil obsoj'eh" od mariborskega Okr'. gia- viirstva g. Tone ("imajner, bivši ofie4r, poznejši komunist, pozneisi soc. demb- krat in daucs Clan urednistva klerikalne »Straže«. ua 3 mesecc zapora, ker je svo- jeeasno skušal vtihotapiti iz Avstrije ko- iiiuiii.stično letake x našo državo. Obst>- jenec ie prijavil vzklic. Odkritjc nagrobiiega spomeiiika c nadkomisarsa finaiične straže Martina Voha se je vršilo v nedeljo dne 30. okt. 19.?I popoldne na mestnem pokopališčn v Pobrezjii'pri'Maribom s DriprdstOi a prisreno sveeanostjo ob lepi udelezbf stanovskili tovafiSev. prijateljev in zhan- cev pokojnega. (iospod višji finauCnt svetnik in finančni okraini ravnatclj dr. .losip Povalej ie imel primeren nagovor gojenke zavoda šolskih sester v Maribo- ru in pevsko driištvo-»Obmejni zvon« lz ?t. Ilia v Slov. goricah — veeinoma pod- uradniki fin. kontrolc sta pa zapcla gi- nljivu žalostiiikc. Ysem tu inicnovantm, ]>oscbiio pa še bhigini darovalcem pri- spe\kov za spomcuik, ki so na Uik icp uacin proslavili spomin na tega blagepa človeka in izvrstncga uradnika. se iskre- no zahvaljnjc odbor /a postavitev spn- menika. Mariborske novice» » SWlSÜ li'iiiO,) j/w.i.v i" ~^v.i-«l.-.i ...^~ riborskega okrožnega sodišča g. Toma/ Cajnku. Novi \ivxA* tTr;!lc!iskejj;i koüiisarijara v Madbor ;topn svo.io sluzbü. V Rušah jv. nir! vpnkojeni z"n. pnik g. M.atija Wurzer. Mariborski »bčlnsk< sv«t j^ "¦ ' tm. svojo redno scjo, na kateri so blti stavljcni razui predlogi u. pr.: Mestna občina naj nakupi zadostno Stevilo «ovc- je živine, da bo prcbivalstvo do spomUdi preskrbljeuo z mesoin; ustanovi na., se nestna ^orovizacija in mestna mlekarna. Sodni nadsvetuik v p. Alojz (ire- goriu. V nedeljfj (). tm. pop. jc nenadon;^ premiiinl, zadet od srOne kapi, sodni naü- svetnik v p. in odvetnik g. Alojz Oregn- rin v Vodnikovi nlici. Roien 2M. maja 1S50 v Ljubljani, jc služboval kot sodnik v Litiji in-Krškem. pozneje v Celju. kjcr je po innogih zapostavljaniih pod avstiri- skirn režimom postal nadsvetnik. V pokoi jo stopil 1. 1910. l?il je vsikdar zaveden Slovenec in je svoje otroke vzgojil \ ie- peni narodneni di'.liu. Niegov sin je okr. glavar v Crnomijii. ena hecrka pa je zenn odvetnika i\v. Fermevca v Ptnju. Viiemii- možu bodi blag in Oasten spomin, njegovi !:¦/'¦.. i !h-:/:m'. ;i i-M.ibini pa bodi izivC'eiin Aii»i».*iii ..^U^;.u je bila v Celju '/¦&><> Mvnhiia. Na orožne vaje vpoklicani re- /ervisli so se polnostcviino odzvuli in prišli s polniini nalirbtniki ali kovčki. 5o- veda jc bilo tiidi petja in vriskanja. Hc6 je bil pa vzoren in fantje so pokazali. c»-.' priznavajo vojasko disciplino. Ce je ituei vpoklic namen sosednim državam poka- zati moč nase armade. in če ie bil toiej vpokiic nekakšna generalna posknsniu, moraino reči, cla se je sijajno obnesla Saj smo videli. da so se Madžari spanu-- tovali sele. ko smo postavili svoje divizi- je ob nieao meio. (iremij trgovcev v Celju je iz odktip- niiie za I. 1921 dovolil sledeče enkratnc podp.'we: Osrednje društvo postnihin.br- zojavuili uslnžbcncev. podr. Celje 10(1») kron, Celiski Sokolski župi za vadi1.-1-'. tečaj 2000 K, Ccljskcmu Sokolu 4: Dijaški kuhinji Ceije 2(M)0 K. Pozarn brambi Celje 1000 K. Požami brainlv {iLi. berie 1000 k. Požami brambi KMmsi-, plicc 100 K. Požarni \n\nnb\ nres!" 100 K, Požarni brambi 2alec 200 K. lovadnemu odscku Orel Celje 5W) K, Cc- ljskemu odseku Slov. plan, društva Ä00 K, AJv'udemski menzi v Ljubljani iOOO K Akadeniski menzi v Zagrebu 1000 K. A- kadernskl menzi v Pragi 1000 K. Aka- demski menzi v Brim 1000 K, Kolo jugo- slovenskih sester Celje 500 K. Trgo-/skc- mu društvu v Celju 1000 K, Jugoslovca- ski matici, podr. Celje 1000 K, Moški po- družnici CM!) v Celju 500 K. Zcnski pocTr. CMI) v Celju 500 K. Podnižnici CMD v Oabcrju 500 K, PraiTiaticnemu društv« v Celju 1000 K, Akademičnemu druStvu Triglav 500 K, OJepSevalncmu društvu v Celju 1000 K, Slov. Sportni klub Celje 500 K. Soli Solskih sester v CeU" ^i ..' Oodbenernu društvu v Celju 5uu i\. i zneski-se moreio proti redno podpisan. pobotnici dvigniti pri tajmku Kremija ». ., i.-...,ii. Celic. Nar. dom fPosoii;- I\üVi iman ~*i. ois.viiijo. l^rcjeii smo: i»ii predlogu. naj hi se gradil novi most cez Savin jo od Jurčičeve ulice, treba vpo§(evati tudi . vsakoletne povodnje.. vsled katerih bi se morala cesta tako vi- soko podzidati. da bi bil s tem mestni vrt ali cepljen v dva dela. ali na eni strani nbrobljen, kakor s kitajskim zidom, in ni ~liH-.JA*L. » iN O V A I) G b A « Str;;n 3 .- k:ii Icpota parka silno lrpela- Ako bi v-)ii;!a ccsta ob robu, to jc ob Savinji. bi moral izgiuiti naibrže iiiiix>zantiii flavin dre\ ured in bi bil onemogoeen ttidi divni preded na Savinio. ki očara vsakega Ü'i- bitclia n;..av!ic lepotc. 'I'a zackva tangf- ra inociu) delokrog »Olepsevalnega dru- štva-< in bi sc isto morals) odloeno stadti v bran pnni takcimi vaiulalizimi. Najlcp- *'¦ projda jc oiii. P<> kutcrcin bi vodila LtM;i nd (ilavnega trga naraviiost v spr- c!iiji ilc| mestnega vrta. Scdajne nepri- nicrno visokc cciic poslopij jc povzrn- ciia vojiia in bodo izginile polagoma, ka- kor vsc dnige slabc posledice vojne. Novi most naj bi se gradil mirno po tern pro- jektn,. Za pot do (ja bi se naj podrle do- rienc stavbe ob Savinii začasno toliko. kolikor zaliteva prinierno široka eesta. Lekarna naj bi s-dai ostala. kakor je. iii bi *aca.s vodila ce.sta iniiiio isto k mostn. Ko bodo nastalc zopct normaliii: rnz- metv, se Ickania razlasti in'dokonča cell načrt. (Jospodic prcdavatelji ecljskega L.iu6- skeSavscučilišča naj biagovolijo oprostt- ti, ;':ko sc tevinin njihovega. predavanja. *l jc bil dolocen svoj čas v »Novi Dobi«. za 2—3 tcdiic zakasni. ker ni dobro, ako st >'iov. z;i kaiero jc treha vsicd obširneša gr»Jiva po dva ali trikrat predavati, raz- ko.v na dolge presledke. vslcd Cesar trpi •^veza 111eel posameziiimi oddelki. Zato sc bo indi predavanje mestnega fizika g. <3r. Mai;:.) Dereanija »() duševni in tclesui vz.^oji naše mladine« nadaljcvalo že 14. in -!. novembra tl. Naše L.iudsko vseučilišče v Celju. I'reJL'li siiid: Kdur jc naše ljudsko vsenc- iiščc rc-dno obiskoval. jc opazil. da ie o- bisk zaccl PolaRoina pešati. Zadnja dva prcdavaiiju .sta bila sicer dobro obiskana. a nc vec prav dobro, kakor prejšn.ia. Snii; pač Slovciiei. Idoalisti. sc navdns:- nio hipiio za kakšno stvar, no ziianiu pa ', j-niti in nc izkorisčati, če jo enkrat i- n čc jc sc tako dobra in koristna. •v^v \ scučiuščc Pa jc res dobro, še botj P'a koristno. In da to dobro in koristno n- živp.s. ti ni ireba nobcnili dcnarnili in Tn- ü' !•-¦ drugili žrtev Večina izmed nas pri- ^ "koln (). uw zvečcr od svojili dncvniii i.»nra\kov na doin. Na to pri svojcili mal- cc poscdiš tcr povcčeriits. Po vcčcrii sc iiia.ilicn sprcliod dobro prilcžc. Krcneš i(»i ie troba-in šc čas. \io o- \i: šC"iiiski Sol! \' Vodnikovi '-i-'¦¦ Kcr pa J<- P'> takcm sprchodn pri- klifiiiio malo poscdeti, jrrcš v prvo iuu't- snupjc nicsčanskc sole, kjcr jc risa'na •-¦¦'bii žc razsvetljena in s'i tain preskrbis ' 'iicriii scdcž. Ha boli pri.ietno scdiS. je ir«^13:L nckaj zaba-vc. Na to pa čakaš lc kraick čas, kajti-točno ob pol osnii uri r-riüc yospod prcdavatclj. kalcri običajno \>c naszočc pri.iazuo pozdrax'i tcr zacnj s >\'ojim ])rcc!avanjeiii. katcra so biia do- >cdaj vsa Z'jio zanimiva. Nekaj Ccz cno nro tc zabava jn poueuje. poteni pa zo- ;n't majlien sprcii')ü, pa si dojiui, Ne falco i'li.ctno jc za prcdavatclja. Svojo snov /.a i'fcdavanje si niora skrbno scstaviti. kaf iHjvzroci ])rLiccjšnjc dclo in izg'ii^o casH. Ccz ciio uro ucprenehoma ^ovoriti :ud\ ni zabava. Vcndar on to. vsc stori /:;a?ovoljno. v zavesti, da jc ddal v blagcr ¦¦'da. Povrli še gn vesoli. čc jc prcda- \\.:'}l dobro obiskano. ne more inn pa bl- [i vsccno. Cc jfovori na pul prazni sob!. •s-¦i'iiciio pa se mi dozdeva, da bi preda- '•»:cJj še nioial za svojc prodavanje agi- ;ir.;-;. ! -> >M bila pač stvar drugih činite- Ik^ raziična drnštva. tahj n, pr. ¦.i\i-JL /-C, . ;,,li dništcv. Med članicami ich drnštcv jc g'otovo več sicčnili iria- Hiiciti tndi takili, ki bodo še keda] take i'ostale. Saj je vcndar niamica prva po- ^.'^cana svojemn nialcku dati prvo vzsü- 1( fii koliko koristncKa sino slišali raviK) > >:«idnjcni predavanju o vztfoji otrok. >:;oda pa za vsako zrnce teh zlatih rra- ,; 'V. katcro ni moglo pasti na rodovitna .^.. ker jc bilo ravno ženstvo /. mallmi - .-iiiimi izjemami zelo slabo zastopano. vv;;aj agitaciic v omenjcnih društvih od ¦;mi vodstev in bilo bi gotovo drugače. rbojja begunka iz Istre z 7-letnlm ''•¦•:koin prosi nsmiljenc ljndi za kako ¦¦<¦¦¦¦} posebno pu za kako staro ponošc- «> za sebe in za dečka. Kdor ho- .i.rovtjti ali daH i---^^ '''•'" -i^ ^e 'šem urednis ^iiski odo«ek Sav. poUs. S. P. D. 1 !""':-v prisreiio zahvaljuje vscm naBl- !). ki se niso dale ostrašiti od sla- _.¦ ^merui ter so požrtvovalno na- Pivovarna PuntiKam jc j^lasom po- ročila graske »Tak^sposc. bila od ko- roške.tfa «Hcimatsdiciista v Celoveti »v zahvalo za zasluge pri pripravali za ljud- sko Klasovanje na Koroškem« odlikova- na z diplomo. Ta pivovarna je imcia svojo zalo.^o tüdi \- Ccljti in jo baje hoCe še zopet iineti. Snio radovedni. kaj po- rcko na to naše oblasti! j Zadnje deževjc ie pokazalo, kako iiiijno potrcbna so popravila nekatcril« I troioarjcv; Mim« Raiiselicrjcve hišc (to- j rcj v srcdisči! mcsta) nisi uiojfel. nc da bi ffazil po fflobokih lužali- Mestna nprava naj končno to jc«sp<»iio prisili k popravi- loni. Kino (iaberje. Due 7.. S. in °. tin. sc vprizarja senzaeijska drama v '> dejanjih M)>)j bclih in žoltili«. Poročila se je 6. tin. tfdč. )osiJ)n^ KöniKova iz (joricc z tfospodoin orožniš- knn narednikoni Vinko Topiakoin i/. Hot. Kad^one. Bilo srečno! Janusov obraz klerikalne štainpe. V Mariborn so dvmniü cenc i'iiekii nn \2. K. »Slovcncc* (fflasüo SLS) offnrfo- iio vzklika: »Kain boino prisli?« ¦- »^i. Ciosp.« (M'lasüo SLS) pa piše ob vsakcii' zvišanjii kmetskili prodnktov. da je to popolnoina pravično. Katcro .iflasilo SLS ima torcj prav?! Italijansko solo so otvorili ItalijanT v Divači na Krasn, v popolncina slov. kra- in. X solo love otroke zlasti slov. zelez- .i üicar.icv. Se ena žrtev avstrijske krvave .\u- stice. Na Siihem bajerju pri Ljubljani je bil lo. okt. 1915 nstrcljen od avstr. i\rv- nikov kovae Ivan Kroiner iz Stare ^orc nad Semieem, očc osmih otrok, ki žlvc z maicrjo vred v borni koeici v straSni bedi. Usirelüi so «a. ker ya k klcrikaTn! jjostilüiear in biv.ši žnpan v Črnoniljn Skiibie ovadil^zaradi besed: »Srbija ima prav. da se brani!« Sokolsko društvo je nvcdlo zbirko za prevoz njcKovili ostOT- k.-)v v domači kraj tcr za pomoe becrnl drnžini mueeiiika jntfoslovenske ideje. Vso naso narodno javnost prosimo, öa pošilja prispevke v ta namen navedenr- inu a'ru.stvii. Ustauovul občni zbor Jugoslov. - češko^!"":^1".- Mv;c ¦¦;¦ ¦¦r 9. tm. v I-jiihJj. v*fftfm-^«m Cl.skomov ii.skii lü'osiava uarodnej;a praziiika 2S. okt. v Uubijani ic dala za .luKoslov. Matico 12-749 K 20 v Oiste.^a dobicka. Razpfeaiii ste poštarski službi v Ko- Rateu in Vidnin pri Krskem. Vpoklic ietošn.jih rekrutov je / uzx- •rom na vpoklic stirfli ictnikov K orožnTm Vajaill odK'fHlcJl )la pn/IK-is; ,-k. l, i :>:i n1^- javi ministrstvo. Ziobiie govoriee sinju nieu i!i!a.-a;o:n Ijudic. ki iim ic lc/.eOe na tem, da nr/b\ir- jajo narod, tako o vojski z Italijo itd. Vsa- kogar. ki širi take izinišljotinc, ic Irena brez pardona ov-.iditi pristojni oblasti. Shod slovensklii iiotarjcv v nr,!¦•!¦(! l,v Im. iui u«m >v .ias Kr. žnpnik napije. Samo to ga prosimo, na.j v netreziiem stanjii ne napada duhovnih sobratov, or.^anistov m obe. tainikov. O fein. ali bo organist o- stal ali ne, homo odloeali mi farani in ne župnik. Tndi ga opozarjamo na dolznost, da pnsti poslopja popravljati. da vslcd malomaniosti ne razpadejo. Iz Rogatca smo prejeli od g- Supan- Ca dopis, v katcrem se obraea proti nn- Padom na žnpana Herlisga, o katerem pravi, da je bil že pred 25 leti prvi Slo- venee v J^ogaten. ki je nstanovil hranil- nico in marsikaj drugega narodno potre- bnegtt. Istotako se obraea g. Supane pro- ti napadom na ravnatelja'Hollmanna, '- tijo v prvi vrsti našega župnika. ker je že jjozabi) na raznc dele katekizma, po- sebno kjer se razlaga o ljubezni do bliz- njega, o krščanski oravienosti in o la- komnosti. Uverjeni naj bodo misijonar.n, da opravijo že veliko delo. če spravljo žnpnika v pravi sklad z nauki katckizmn. Misijonarjem pa žclimo v tein obilo u- speha. Dcbrjia. Tn se je osnovala nedeljsffa kmetijska sola. Pončevalo se bo sadjar- stvo. kniet, raennstvo, vrtnarstvo. šiva- nje in krpanje. ziyinoreja, gnojenje in pa- šništvo. Vsporedno s lo solo dehije jav- na Ijudska knjižnica. Sv. Stefan pri Smarju. One ljudi na naši pošti. ki mislijo, da so upravicenf oni prečitati naiprej »Novo Dobo«. na katero smo rni naročeni, prijazno opozar- jamo, naj si list naroee ali pa naroenikom plačajo odškodnino za podnaroebo. Dolu tudi v trgovini gospe Emc Planinšek »N. D.« na prodaj. Mi pustimo, kar je V«- šega, Vi pa pustite v mini, kar je naSc --- Več naročnikov. Zibika. Nas nič ne briga, kolikokrat yestnik inyalidov. Ürzavna protezna delavnica v Ljub- l.iani jc z dopisom z dne 14. oktobra 1921 št.151 i sporoeila ceijskcniu povcdeni- stvu sp. o. v. i. za slov. ozemlje nasled- nje: »Ker se nniožijo shieaji. da se je n- gotovüa .smi't invalidov, ki so imeli umer- jene tu oi'topedienc pripomoeke, še le ko se jih vpokliee k posknšnji ali k prejenm istili in je s lern država na matcrijaln in dein oskodovana, se naroča podrejcnlm zavodom in organizaeijam, da javijo tn— sem: al imeiia v letu 1920 in 1921 nmrlüi invalidov, ki so bili preskrbljeni z ortop.- dienimi pripomočki; b) za v bodoee na- znani-!'" '""-na pod a) tnišljenili invali- ^4^. ,i<> s) iineiiovanih invalidov, da ü sporoee imc- na mnrlili in kaksne proteze ter ortope- iličuc pripomočke so sprujeinrili. Obrtni vestnik. Dobava denat. (gorivne'ga) spirita. Ker se jc spirit izdatno podražil, se jc urad za \ pijspeševanje obrti v Ljnbljani odioeil preskrbeti obrtniRom večjo množino cTc- nat. špirita po nizkih cenali. Interesenije naj obvezno prijavijo svoje potrebsetne najkasneje do \2: tm. na naslov .Urada z.a iiospešcvanje obrti. Ljubljana. DunaisKa cesta št. 22. z za>iopniki vojncga iiiinisirMN a o no\t naredbi o orožništvn. Po koneani iinisl- kaeiji vojske je potrebno edinstveno a- rožništvo, ki bodi v osebnih odriošajih tcr glede discipline in prehrane še nadalte pod vojnini ministrstvoin, glede sluzbe pa na razpolago npravnim oblastim. Naši trgovski in diplomatski odnošaji / republiko Veneziielo. Bcograd, 0. nov. Min. preds. PaSIO je danes sprejel poslanika repnblike Ve- neziiülc, ki je prišel zaradi vzj)ostavitvc trgovskili in diploniatskih odnošajcv iried obemi državami. PosJediee Karlove pustolovščine. Budimpešta. 6. nov. Poslanec siran- ke malih kmetov Benko ie pozval karli- stienega poslanca Smreczanyja na dvo- boj. Vod.ia luadžarskili Karlistov pobcgMfl. Üunaj, 6. nov. »Magyar Ujszag« po- roca, da je pobegnil vodja Karlistov, po!- kovnik Lehar, preko Präge v München. Karl in Zita na potu na Madeiro. Budimpešta, 6. nov. Ürient-Radio po- roea: Karl in Zita sta s posebnim vlakom dospela ob 9. uri v üalac. Sprejel jn Jc pnstaiiišeiii poveljnik. Na angleškem tor- pednem rušilcu bota uadaljevala pot eez Carigrad na Madeiro, kjer je glasom vc- üti iz Pariza zanju že pripravljono stano- vanje. Pariška kojiierenea o albanskih niejah. Beograd, 6. nov. Poslaniška konse- rcnca v Parizu ie včeraj odobrila poroct- lo komisije za ureditcv jugoslovensko- albanske meje. V glavnem ostane nieja ista kot 1. 1913. Izpremeni se na 4 krajih: 1. Kraj Lim pripade ves Albaniji. 2. Pot Debar-Strnga pri])ade Jugoslaviji. 3, Po- pravi se meja pri Prizrenn v korist Ju- goslaviji. 4. Severnovzhodno Skadra se pomakne meja naprei. da se zavaruje Podgorica. Llstnica uredniStva. 'J. 2, Za zadnjo številko doSlo ŽaVpre- pozno, za danes pa že brez pomena. Zdravo! Lastnica in izdajateljica; Zvezna tlskarna v Celju. ürednik: Vekoslav SpJndler. Tiska: Zvezna t'skarna v Cefja, Št. 4114/21 ^azglas Razne yestt Krvava osveta v Napulju. Neapoij- ska polieija je morala te dni aretirati vse ekuie dveh drnžin. okrog 40 ljndi. Cdino tako xt ie mogel napraviti konec prepiru. ki traja med terna dvema rodbinama, Ze preko 6 let in ki je zahteval v tein Casu že vce žrtcv. L. 1915 je natnreč clan rod- bine Lucio oklofutal Clana rodbine Flo- rillo, vsled česar je ta rodbina smatrala, da se more oprati ta razžalitev edino s krvjo. Od tedaj so se člani obeh rodbin napadali in zasrarnovali, kjej-koli so se srečali, pri tem pa so prišli do uporabe tudi noži in samokresi. tako da sta med tem easom prišla ob življenje dva človc- kcu ranjenih pa je bilo več. Polieija je sv?- daj pri aretaciji pustila na svobodi samo neko mladenko rodbine Lucio ter neke- ga mladeniča rodbine Florillo v nadi, da bo prišlo med tema dvema do zbližanja, ki bi potem blagodejno uplivalo na spm- vo obeh dr";':- V mestnem gozdu je večja mno- žina smrekovega lesa na prodaj. Les bi se prevzel na »starem prostoru<\ Interesentl naj vlože svoje po- nudbe do 10. nov. 1921. Mestni magistrat celjski, 28. X. 1921. Župan: Dr. Hrašovec Več delovcev sprejme v de!o EF. PAJMAN, lesna trgovina, CELJE, Liubljanska cesta.----- 2—1 Sprejme" se takoi' kleparski pomočnik F. Tašker, klepar, Celje. 1158 2-1 Prvi največji invalidni potov'alni kino Jugoslavije se nahafa 3e kratek čas v Studencih pri Mariboru. Priporočam cenj. občinstvu, da si ogleda največji kinemotograf v katerem se vidijo nah Iep3e predstave sedanjega Casa, kakor tudi predstave iz dobe pred Krist. roj- stvom. Albin Turin, Iastnik kinemato- grafa. Kapucinska ul. 2, Celje. Praktikant (inja) z dokrimi spričevali in lepo pisavo se spreime v pisarno R. Stermecki, Celie. 2—1 . Reorganizact.ia nasega orožnlštva. ;eograd, ninistrstvu za "¦-'i.iiije zadevL se je Koncala konferenca zastopnikov ministrstva notraniih zadev 1145 2 1 rbohrvaSkega is .iez,, ...... . -. _ ¦ e,.. pOt" • . .M13 pod dt • Pisuiene ponudb;:; ie poslr^. •h'.te.l Si iv.nin r^.!:.: Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 130. Ustanovljena 1861. Hranilnica mestne občine Celje 22 -40 UstanovEjena I86if. V lastni palaci iai?i kolodvopu (prej Sparkasse der Sfadtgemeinde Cflli), Stable hrarcilnih vlog K 28,0^0.000, = V^edeost rexervnega zaklada K 8,000.000. HRAN1LWE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, uziwjo najpopolnejšo uarnosl in ugodno obreslouanje. Poštne položnice strankam brez- r?!ačno n ffoservni aEakiad/ 128.000 K- Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne d;i bi ga vlagateljem aaradinala. -6S-83 Kranüne vloge i 2,000,000 K CENE ZMBRNBi iiQkln in i» TRGOtflUA Klü PÖ3K C^elje« Kralja Peira c. ^ - se prlporoča za - ^ mnogobroinl obisk ;,r V zalogi vse wove so- ^ kolske potrefoščme! - 5POSTREŽBA TOČNA! Ugodna priliha! Imam za prodati pol vagona j žgane žice št. 22, kakor tudi ca dva vagona napol suhega ft e n a po jako nizki ceni. Kupim vsako množino lepega suhega, bukovega ! ter bukove in hrastove prage. Cenj. naročila in ponudbe je poslati na Iščem družabniho (s kapitalom) za upeljano trgovino ali jo prodam. Naslov: »Manufaktura 85, 1151 poštno leueče, Ceije. 4-1 Učenec zdrav in krepak, z dobrimi žolskimi spričevali in od poštenih starižev se sprejme v'specerijsko trgovino Anton Pazarinc, Celje, Kralja Petra cesta. 1140 2-1 Trgouačhag pomočniHa mješovite struke, sposobna za samo- stalno vodjenje, trazi 70 godina stara trgovačka kuca mješovite robe i ze- maljskih plodina n jednom injestu hr- vatske provincije, sijelu opčine sa oko 10.000 stanovnika, tik željezničke pruge, Reflektira se na savjesna i stalnog mladjeg čovjeka. Stan i kožta u kuc'i. Sudjelovanje u prihodu. Upitati pod brojem 200 na upravo lista. 3—1 itazslrlatte „Novo Dobo" ,Svoji k svojirn' \/el]a še vedno I Kaun Cfli Čoholada Rahao m Olje flinshi üis Malinonec Sardine RozinE Mandelji Hoejaii Liherji Horn Malta Mi!o v ISče se „Qatterist" j izur'ien in zanesljiv, k 24 polncjn jar- ? marju. Ponudbe pod navedbo dosedajne zaposlenosti in zahteve plačila naj se vpošliejo na parno žago Rhnske to- 1147 plice. 3-1 FR9H30 DROBNIC trgovec, Laško- 1138 8—1 Cešba manufabfurno TRGOVINA ; (nasproti Narodnemu domu) v priporoHa süoio zalogo PO nizkih CSnsIl Velika zaiaga navedenega blaga nam omogoclije da Vam p@sf i*ežemo x dobro kvaliteto in nizko ceno« 168 38-43 PfflTE i FCQHUT9 I ElUlrfiJE El I Mflllil 1 n :-: CELJE, s-s Aleksarodt*ova (kolodvorska) u. 7. Eno minuso od k^Iodvos^a- rTrgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim | I blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah \ 1 am I pTelef. at. 107. delavnica d. x ok x. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. Specijalna' delavnica za popravila avtomobilov in w precizijskih strojev. -~ Zaloga vseh vrst potrebščin I 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52- 42 Oglejte si I manias akturne irgovino «X. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproti YOjasnlci prestolonaslednika Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na dlrobno in debolo» Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. *, Zaloga cigaretnega papirja in strocnic. 50_4o j^. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je VsemogoCni našega iskreno ljubljenega, predobrega soproga, očeta, oz. starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Alojzija Qregorina nadsvetnika v p. in odvetnika, danes ob 3 uri popoldne po kratkem trpljenju k sebi Pokl'c^ ' Pogreb ranjkega se vrši dne 8. nov. ob 3 uri popoldne »z ni.e žalosti na okoliSko pokopaiiSüe. MaSa zadušnica se bode brala 9. nov. ob 7 uri zjutrajv farni ccrkvi. Priporo«. se v blag spomin. Ema Gregorin roj. Levlzhnik Dr. A.03Z Gregorin, '^ Mimi ^^ Jožlca Gregorin uana Fermevc Saša o?rccigOr Rudi in Dušan Gregorin nr lvo Fermevc, odvetnik. Lona Gregorin