Gospodarske stvari. Giospodarska dela mosea maja. V biši ia dvoru. Skedaji ia žitaice se inorajo dobro zesaažiti in prevetriti, zraje preuietati, sirovo aiaslo (buter) se mora marljivo delati ia iz Bjega maslo. V kleti. Opazovati se mora viao, ker začue drugokrat vreti. Kletaa okaa se morajo zadelati ia s trato obložiti. V hleva. Hlevi se morajo raarljivo saažiti, gaoj vsak daB izmetati (zarad zelene klaje), koaji ia goveda se morajo večkrat skopati ia ovce ostriči. — Koaec tega raesca vržeai prasci se puščajo aa pleme; sviaje se po veliki vročiai ae smejo vea goaiti ia se inorajo večkrat kopati, kar jim zlo koristi. Mladi peteliai se morajo skopili ia goaeta večje perje izpipati. Vvrta za zeleaje. Zeljine sadike se morajo presaditi, k fajžolom sepostavlja kolje, poletaa indivija ae veže ia kodrasto zelje se aeje. Koaec tega mesca se šparga ne sme več rezati, vse se na vrta mora marljivo okopati ia pleti ia g08eaice ia dragi mrčesi pobirati. V sadovBJakih. V dreveaai sadišflici ae morajo odstraaiti obveze aa požlabtDJeaih dreveacih in postraaske vejice pri raladih drevescib odtrgati. Drevesa se še lahko cepijo ia okulirajo ia sicer vsikdar aa izbodnib ia večernih BtraBeh dreves; prestavljeaa dreveaa se morajo marljivo zalivati; živi ploti obrezati. V viaogradih. Dokler tr8 cvete, ae ga ne smeš dotikati, ko pa je cvel 8e začae vezaaje ia druga kop; tudi vlačeaci še se ta mesec lehko vsadijo. V hmelaikib. Hmel se mora k drogom napeljevati, okopati če se kaže veliko dračja. Na polju ib seaokošah. Kesai lan iavodeaa repa se naj seje, zeljiae aadike, če so ktere izoatale se morajo spet posaditi, aladko korenje ia krompir se mora okopati ia prahe tretjokrat preorati. Seao ae pokosi ia na aenokoše taki voda napelja. Pri ribnikib. Karpi in lini mečejo ikre. Iz žlemnatib ribnikov se naj odatraaijo žleme. Pri ulnjaku. Rojeaje ae mora marljivo opazovati ia roji loviti. Ta meaec Ičele posebao mnogo strdi nanoaijo, zato je mnogokrat potreba, da se paaji podložijo. V loga. DrevesBice se morajo dobro varovati, brestovo seme aabirati, če je kaj posekaaega drevja zaostalo, se mora odatraaiti, paziti aa šumai požar. Lov. Ptice roparice ia mlade divje race strelaj ia zanjke naataTi.  Umni sadjorejec. Žlahni cepičl. Žlahai, dobri cepiči so dasa prihodajega drevesa. — Zato se niorajo vselej od zdravega, rodovitaega in žlabaega drevesa jemati. Cepiči se imeaujejo leta stare mladike z vrhov sadaega drevesa. Na mladikah pa so trojni popki peškeaega aadja; cvetai, leaai in listai. Cvetai 80 debeli ia okrogli ia ae aajdejo bolj aa postraaskih vejah, leseni ao tadi precej debeli, pa bolj podolgovati; poleg tih so pa BiajbBi popki, ia ti so listai. Cvetai cvetijo, leseai mladike požeaejo, listai pa perje ali listje storijo. Sarao lesai popki so za cepljeaje, ki so v sredi vršaih tnladik nastavljeai ia najlepši. Jemati se roorajo iz žlabaih ia rodovitaib dreves od tistih vej, ki kviško ia aa solačai straai drevesa rastejo, ae pa iz postraaskib vej, ki so bolj k tlam aagajeae, in torej bolj doli, kakor pa kviško silijo, ker s takimi cepiči požlahnjeao drevo bo le proti tlaai, ae pa kviško rastlo. Iz senčae straai drevesa vzeti cepiči ne veljajo, ker so 8labeji ia po vetrovih bolj odrgajeai; s takimi cepiči pocepljeae drevesa bi bolj aaravaost k višku silila, ae pa aarazea rastla. Cepiči aiorajo biti zdravega luba, ki iaiajo everste, okljeae lesae , aa laasksni lesa pa cvetae popke , pa lep stržea, ki ni ne čra ae rujav. Žlabai cepiči se morajo vsikdar jemati od zdravih dreves, ki airnajo aobeae bolezai ali oakrambe. Cepiči se aabirajo od sveeaice do sv. Gregorja , ali dokler mazga v drevo ne prihaja, nikdar pa Be pozaeje, kadar je drevo že maževao ia brst pogaaja. Tudi pozao v jeseai se 8mejo aarezati, ko je že raraz sok ali aiuzgo v drevesa strdil. Po zimi se cepiči ae smejo z golo roke prijemati, ki je gorka, arapak z ruto ali rokavico, kedar so aabirajo ia je tudi mraz. Tudi jih ae gre brž aa toplo priaesti, ampak se poprej pol ure v inrzlo vodo deaejo , da zmrzliBO iz ajib potegae, ia poteai se braaijo. Ako so cepičeve mladike dolge, se odrežejo pri starem lesu; če so pa kratke, aaj se za ea palec starega lesa ž ajimi vred odreže. Cepiči se tako hraaijo: V kaki gredi aa 8eačai straai, ko so v šopke rahlo povezaai ia po sorti zazaamajeai , se vtakaejo z debelimi koaci en palc globoko v mokro prat in pokrijejo, da dež ia saeg na uje ae gre. Če zmrzaejo , jib je treba prej, ko se ž njin.i cepi, v vodo djati, da zmrzlino zgabe. Tudi je prav dobro, če se posoda s prstjo aapolai, ia cepiči vaajo potakaejo ia v kak hladea kraj postavi ia tako braaijo v jami ali zadahljivi kleti, ia kder je zelje, krompir itd. aiso dobri. Spouiladi, ko topleje pričeaja prihajati, se deaejo aa mrzleji kraj, da ae odgaajajo, ker potlej ni8o pripravai za cepljeaje. Tako se dajo več mesecev obdržati za rabo, ia se cepiti zaa od vsih svetnikov skozi celo zimo, dokler drevje ae zeleai; koščeno drevje o puBtu, jabelka ia hruške pa pozneje. Ge bi pa shranjeai cepiči zlo zveaeli, aaj se v vodo postavijo, kakor so prej v prst vtakajeai bili, ali pa jih je v krompir ali jabelko povtakaiti, da ae spet oživijo. Kolikor cepa je bilo v zemlji, v vodi ali krompirju, ae pri cepljeaja odreže ia zavrže. Z aekoliko zveaelimi cepiči se bolj muževai, ia z muževaimi cepiči se bolj medli divjaki cepijo. Cep ne aaie več ko 3 popke, k večemu pri debelejših divjakib, 4 imeti, zakaj divjak ae more cele mladike rediti ia raae celiti; v 8redi mladike so aajboljši cepiči, ia debelejši pridejo na debeleje, drobaejši pa aa drobaejše divjake. Pri breskvab ia marelicah se vsaka uiladika za cepiče labko vzame, ker aa tih ai razločiti popkov lesnib od cvetaik. Za cepljeaje a popkom sepoprek iz žlahae mladike aa 8olačai straai drevesa vzame, tudi iz ajegovega vrha, ko je drevo popolaoma maževao, poprek pa mora imeti dozoreli ia trdea les, ki ga je najboljše zjutraj ali aa večer, ali pa za prejšaiai toplim dežjem vrezati, ia se mu brž list do receljaa prereže, da ne izhlapi ia se bitro ne posuši. O pošiljatvi cepičev. Kadar se cepiči kamor pošljejo, jib je treba z debelejšiaii koaci v krastovce ali murke, jabelka, repo, ali krompir vteknoti, ali pa se rane z drevesaim voskom zamažejo ia v vlažai mah zavijejo ia povežejo. Pravijo, da se cepiči v medu najdalje za rabo obdržijo, ko bi jih kamo poslali. Ako bi odposlaai cepiči suhi na svoj kraj prišli, se naj hitro v zemljo vtaknejo , da se oživijo; potem se ž ajimi maževni divjaki cepijo ia se raje primejo, ko na aovo vrezaai cepiči. Popki pa se v oplakajeao steklenico ali flaško spravijo, ko so se jim liati do receljaov odrezali, stekleaica se dobro zadela, v zaboj dene ia tako popki daleč lahko pošljejo. Razne gospodarske stvari za domačo rabo Dodobrega semoraizmolztikrava. Toje zapoved aniBega gospodarstva, ktero aaše gospodiBJeše večkrat preveč zaaeniarjajo. Eoliko pifltov aileka je treba za fuat sirovega masla (putra), to odvi8i večkrat 8aBio od tega, kako dekla kravo raolze. Zvedelo se je, da ista krava, zjatraj iBolzeaa, je pri začetku molze 5 proceatov, b koacu molze pa 35 proceBtov saieteBe dala — tedaj je za 31 proceatov razloček. Ce dekla pred molžo dobro Be npresače" viaieaa, to je, da ga močao Be pogaete, teče iz prva redfeo, vodeBO mleko prav bitro iz viaieBa, smeteaa pa ostaae gori ; tedaj ae rea aiolža hitro opravi, ali ta hitrica staae veliko deaarja; zravea tega pa se dobra ralekarica popači a nečiaieiBo raolžo. To je re8aica z žebljem pribita, ktero vaak gospodar ia vsaka gospodiaja lahko agaaeta; tadi v latvici je zgorej aa vrba smeteaa , apodej pa Baaaj mastBO mleko. Ia kaj nam kaže tele, kedar zesa? — pogostoma suje z gobcem v vime, da tako — čeaar ga aihče ai učil, dobiva boljega mleka. Naj bi tedaj aaše dekle aaj tako paaietae bile, kakor teleta, ki sicer za aeumBe imamo. Dazajci Biladih dreves ne oglodajo, priporoča rReiB. G." da ae aaj po zimi, kedar zajci druge hraue ae dobivajo ia po vrtib škodajejo , dreveaca a petroleumoai Bamažejo. Ako se po Bekoliko tedBib spet opazi, da je skorja oglodana, se mora aiazaflje poBoviti. Miši i a podgaae ae lehko prežeaejo, kakor priporoča aeki Fraacoz, če se tamo, kder se ta mrčes zdržava, potrosi klorovo apao. Smrad tega apaa je podgaBara in mišiai tako odurea, da taka mesta gotovo zapastijo. HraBjeaje krompirja vjamab. Med dragirai načifli, kako se aiore varovati krompir do pomladi, zasiuži tudi pozoraost to, po kteri se krompir braai v jaaiah v zemljo akopaaib. Ni potrebao, da bi jame bile zlo globoke, izkopajo se po maožiBi krorapirja po 1 — 2 sežaja dolge, ia 3—4 čevlje široke ia aamo po 2 čevlja globoke. Take jame se BapolBijo a krompirjeai, se pokrijejo aa dva palca s slamo ia poteia 6—8 palcev s zemljo. Po tem se počaka, dokler zeailja, a ktero se je pokrilo, zmrzae ia se poteai spet pokrije s slanio, da solčai žari zuierzajeBe zenilje ae rnorejo otopiti. Zairzajena zemlja aa krompirja naoireč ae pusti zraka v jarao in tako cimiti. krompir aiti ne more gaiti, aiti se