20I4 Acrocephalus «i DOPPS letnik 35 številka 160/161 strani 1-108 NTERNATIONAL volume 35 number 160/161 pages 1-108 Imp resum / Imp resum Acrocephalus glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Journal of DOPPS - BirdLife Slovenia ISSN 0351-2851 Lastnik / Owned by: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia), p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija Oddaja rokopisov / Manuscript submision: DOPPS - BirdLife Slovenia, p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija e-mail: jurij.hanzel@dopps.si Glavni urednik / Editor-in-Chief: Jurij Hanžel, DOPPS - BirdLife Slovenia, Slovenia Sourednik / Associate Editor: Dare [ere, e-mail: dare.sere@guest.ames.si (Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook) Uredniški odbor / Editorial Board: dr. Bojidar Ivanov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Franc Janžekovi~, Maribor, Slovenia dr. Primož Kmecl, Ljubljana, Slovenia dr. Jelena Kralj, Zagreb, Croatia prof. dr. Lovrenc Lipej, Koper, Slovenia dr. Gordan Luka~, Paklenica, Croatia prof. dr. Roger H. Pain, Ljubljana, Slovenia dr. Nikolai V. Petkov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Jeno J. Purger, Pecs, Hungary dr. Peter Sackl, Graz, Austria prof. dr. Peter Trontelj, Ljubljana, Slovenia Marko Tucakov, Novi Sad, Serbia Lektor in prevajalec / Language editor and translator: Henrik Cigli~ Oblikovanje / Design: Jasna Andri~ Prelom / Typesetting: Tadeja Smrtnik, Camera d.o.o. Tisk / Print: Schwarz print d.o.o. Naklada / Circulation: 1500 izvodov / copies Izhajanje in naročnina: V letniku izidejo 4 številke v dveh zvezkih. Letna naročnina za ustanove je 126,00 EUR, za posameznike 50,00 EUR. Annual publications and membership subscription (abroad): One volume comprises 4 numbers in two issues. Annual subscription is 126,00 EUR for institutions and organisations, and 50,00 EUR for individuals. Vaš kontakt za naročnino / Your contact for subscription: DOPPS - BirdLife Slovenia (za Acrocephalus) p.p. 2990 SI-1001 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 1 4265875, fax: +386 1 4251181 e-mail: dopps@dopps.si Poslovni račun: SI56 2440 0905 9588 660 International Girobank: Raiffeisen banka No. SI56 2440 0905 9588 660 Sofinancer / Co-financed by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Research Agency Revija je indeksirana / the journal is indexed in: AGRICOLA, AQUATIC SCIENCES AND FISHERIES ABSTRACTS, BIOSIS PREVIEWS, BOSTAO SPA SERIALS, COBIB, DLIB.SI, ORNITHOLOGICAL WORLDWIDE LITERATURE, ORNITHOLOGISCHE SCHRIFTENSCHAU, RAPTOR INFORMATION SYSTEM. ZOOLOGICAL RECORDS pi d€ chuytth Published by: ■■ © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, tabele, grafikoni in skice so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. To velja posebej za razmnoževanje (kopiranje), obdelavo podatkov, prevajanje, shranjevanje na mikrofilme ter shranjevanje in obdelavo v elektronskih sistemih. Dovoljeno je kopiranje za osebno rabo v raziskavah in študijah, kritiko in v preglednih delih. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Partner: BirdLife International Ilustracija na naslovnici / Front page: strmoglavec / Gannet Morus bassanus risba / drawing: Jurij Mikuletič Ilustracija v uvodniku / Editorial page: plavček / Blue Tit Cyanistes caeruleus risba / drawing: Jurij Mikuletič NOVE POTI ZA SLOVENSKO OBROCKANJE New paths for Slovenian bird ringing V poročilu o obročkovalni dejavnosti (Vrezec et al. 2014) avtorji poleg običajnih podatkov o številu obročkanih ptic in pregleda najdb iz tujine podajajo dve novosti, ki si zaslužita podrobnejšo predstavitev. S pregledom in oceno delujočih obročkovalnih lovišč v Sloveniji so postavili temelje za vzpostavitev mreže lovišč s stalnim naporom (CES — Constant Effort Sites), ki so drugod po Evropi že dalj časa močno orodje za monitoring populacij pogostih vrst. Z objavo najzanimivejših lokalnih najdb, ki so prvič tako podrobno predstavljene v tovrstnem poročilu, pa so napravili korak proti večjemu zanimanju za te podatke, ki dajejo vpogled v ključne elemente življenja ptic. Zamisel o obročkanju s stalnim naporom je vzniknila v 60. letih 20. stoletja v Veliki Britaniji in na Irskem, kjer so obročkovalci-prostovoljci razmišljali, kako bi s svojimi podatki lahko prispevali k monitoringu populacij pogostih vrst ptic, ki se je tedaj ravno začenjal. Poskusi na lokalni ravni so se množili, podatki združevali, poskusna shema obročkanja s stalnim naporom je bila uvedena leta 1981, od leta 1986 pa je sestavni del obročkovalne dejavnosti na Britanskem otočju (Robinson et al. 2009B). Odtlej se je praksa razširila v več evropskih držav in celo čez Atlantski ocean v Severno Ameriko (DeSante 1995). Ta način obročkanja temelji na strogi standardizaciji: lov poteka na stalnih lokacijah, v predpisanem obdobju s predpisanim številom lovnih dni in z vselej enakim številom mrež (Balmer et al. 2004). Ptic ni dovoljeno privabljati s posnetki oglašanja ali hrano, v bližini lovišča naj se tudi ne bi postavljalo gnezdilnic. Vsi ti ukrepi zagotavljajo primerljivost znotraj istega leta in med leti, kar je ključno za kasnejšo analizo. Obročkanje s stalnim naporom je usmerjeno predvsem v preučevanje gnezdilk in rabi trem medsebojno povezanim ciljem: monitoringu, raziskovanju in upravljanju. Podatki, pridobljeni z obročkanjem, so dobro dopolnilo drugim popisom, predvsem za ptice trstišč, ki jih je s transektnimi popisi težje zajeti. Korelacija med trendi, ugotovljenimi z obročkanjem, ter trendi drugih popisov ni bila dokazana le na državni (Peach 1998), temveč celo na celinski ravni (Saracco 2008). Podatki, zbrani na CES-loviščih, omogočajo tudi izračun osnovnih demografskih indeksov, ki so temelj za razlago populacijske dinamike. V Veliki Britaniji so okrog leta 1990 zabeležili občuten upad populacije severnega kovačka Phylloscopus trochilus, predvsem na jugu države. Gnezditveni uspeh je bil v vsej državi enak dolgoletnemu povprečju, preživetje odraslih osebkov, izračunano iz obročkovalnih podatkov, pa je s 45 upadlo na 24 %, kar je bil najverjetneje tudi neposredni vzrok za upad (Peach et al. 1995). Z letom 1993 se je preživetje odraslih osebkov vrnilo na nekdanjo raven, upad se je ustavil, vzrok za spremembo v preživetju pa je ostal nepojasnjen. Kljub usmerjenosti v zbiranje podatkov na nacionalni in mednarodni ravni je obročkanje s stalnim naporom lahko učinkovito orodje tudi na lokalni ravni. Analiza podatkov s CES-lovišča, kjer so v nekaj letih odstranili velik del okoliških vrbovih (Salix sp.) sestojev, je pokazala, da je bila velika večina sprememb v številčnosti med leti v skladu s trendi na državni ravni, dve vrsti pa sta bili izjemi (Harrison et al. 2000). Število bičjih trstnic Acrocephalus schoenobaenus in srpičnih trstnic A. scirpaceus je upadlo, četudi je bil v celotni državi trend izrazito pozitiven. Kasnejši podrobnejši popisi so pokazali, da število trstnic ni upadlo, temveč so se iz vrbovja, kjer so gnezdile prej, prerazporedile v trstičje. Metoda je dobro sledila lokalnim spremembam, kar je pomembno za lokalne varstvene ukrepe in upravljanje, hkrati pa ta primer opozarja tudi na pomen zadostnega števila lovišč na nacionalni ravni. Eno prvih lovišč s stalnim naporom za monitoring selivk je bilo odprto leta 1974 v Illmitzu ob Nežiderskem jezeru. Podatki od tod in še z dveh podobnih lovišč v Nemčiji so bili eno prvih opozoril o populacijskem upadu številnih evropskih selivk (Berthold 1986). Podatki o vse manjšem številu vračajočih se bičjih trstnic na britanska gnezdišča pa so pokazali povezavo med vremenskimi razmerami v Sahelu in velikostjo gnezdečih populacij v Evropi (Peach 1991). Tovrstne raziskave so še toliko bolj aktualne v luči podnebnih sprememb, saj je pričakovati, da bo njihov vpliv na selivke še posebno velik (Robinson 2009A). Domala vsa dela, ki povzemajo in predstavljajo obročkovalno dejavnost, v naslovu nosijo besedi "atlas" in "selitev". Če prvi zaradi obstoja zemljevidov ne moremo oporekati, bi drugi lahko očitali, da, vsaj v ožjem pomenu besede, zanemarja pomemben del premikov ptic. Nekatere varstveno pomembne gozdne vrste vsako leto delajo le kratke premike, ki niso za njihovo ekologijo nič manj pomembni, kot je "prava" selitev za kmečko lastovko Hirundo rustica, vendar ostajajo v na videz manj zanimivi kategoriji "lokalnih najdb". Nenazadnje je tudi najdba bele štorklje Ciconia ciconia, obročkane leta 2002 v Beli krajini, ki v vmesnem času ni bila ujeta zunaj Slovenije, lokalna: v posmeh nekaj deset tisoč preletenim kilometrom. K sreči administrativna kategorija ne more biti ovira za radovednost. Obročkanje v Sloveniji se bliža začetku nove in razburljive poti! *** In the latest bid ringing report (Vrezec et al. 2014), its authors present two novelties — apart from usual data on the numbers of ringed birds and an overview of finds of foreign-ringed birds — that deserve a more detailed presentation. With an overview and assessment of the active ringing sites in Slovenia, they laid the foundation for establishing a CES (Constant Effort Sites) network, which has long been a powerful tool for monitoring common species populations elsewhere in Europe. By publishing the most interesting local finds, presented in this report in such detail for the first time, they made a step towards greater interest in these data, which offer an insight into the key elements of the life of birds. The idea of constant effort (CE) ringing emerged in the 1960s in Great Britain and Ireland, where volunteer ringers were pondering how to contribute, with their data, to the monitoring of populations of common bird species, which had just been launched there. Attempts at the local level were multiplying, data was compiled and in 1981 a trial CE ringing scheme was was launched. Since 1986 it has been an integral part of bird ringing on the British Isles (Robinson et al. 2009B). Since then, this practice has spread to several European countries and even across the Atlantic to North America (DeSante 1995). This mode of ringing is based on strict standardization: trapping takes place at permanent sites, within a prescribed period of time, with a prescribed number of trapping days and always with the same number of nets (Balmer et al. 2004). Birds are not allowed to be attracted with the use of playback or food, and there should be no nest boxes placed in the vicinity of trapping grounds. All these measures enable comparability within the same year and between years, which is of course crucial for eventual analyses. CE ringing is aimed mainly at studying breeding birds and serves the following three interrelated objectives: monitoring, research and management. The data acquired through ringing complement other surveys, particularly for reed bed species, which may be poorly covered with transect surveys. Correlation between trends, ascertained with ringing, and trends of other surveys has not only been proven at a national level (Peach 1998), but even at continental level (Saracco 2008). The data gathered at CE sites also enable calculation of basic demographic indices, which are crucial for the explanation of the birds' population dynamics. Around 1990, a major decline of the Willow Warbler Phylloscopus trochilus was noted in Great Britain, especially in its southern part. In the entire country, the breeding success equalled the long-term average, while the survival of adult individuals, calculated from ringing data, fell from 45% to 24%, which was most probably the direct cause of their decline (Peach et al. 1995). With the year 1993, the survival of adult individuals returned to the former level; the decline stopped, while the cause of the change in their survival remained unexplained. Despite focusing on data gathering at the national and international levels, the constant effort ringing can be an effective tool at the local level as well. The analysis of data from a CE site, where most of the surrounding Willow (Salix sp.) stands were removed in a few years, has shown that the great majority of changes in abundance of birds between years were in accordance with trends at the national level, while two species were an exception (Harrison et al. 2000). The number of Sedge Warblers Acrocephalus schoenobaenus and Reed Warblers A. scirpaceus fell, even though the trend was unequivocally positive in the entire country. Eventual detailed surveys showed that the number of these two species was not reduced, but that they moved from willow stands where they had bred earlier to the reed beds. The method detected local changes well, which is significant for local conservation measures and management. At the same time, this example calls our attention to the importance of a sufficient number of trapping grounds at the national level. One of the first CE sites for the monitoring of migratory birds was opened in 1974 at Illmitz along Neusiedl Lake. The data from here and two similar sites in Germany were one of the first warnings about the population decline of numerous European migratory birds (Berthold 1986). The data on the increasingly low number of returning Sedge Warblers to their British breeding grounds indicated a correlation between weather conditions in the Sahel region and the size of breeding populations in Europe (Peach 1991). This kind of research is even more topical in the light of climate change, for it can be expected that its impact on migratory birds will be particularly significant (Robinson 2009A). Virtually all works that summarize and present ringing activities carry in their titles the words "Atlas" and "Migration". If the first cannot be disputed due to the presence of maps, the other word could be "reproached" on the grounds that it neglects, in the strict sense of the word at least, a significant part of the birds' movements. Some of the conservationally important forest species make only short movements each year which, however, are no less significant for their ecology than the "true" migration for the Barn Swallow Hirundo rustica, but remain in the seemingly less interesting category of "local finds". After all, the recovery of a White Stork Ciconia ciconia, which was ringed in 2002 in Bela krajina, but was not caught outside Slovenia in the meantime, is local: in the derision of the tens of thousands of kilometres covered flying back and forth. Luckily, the administrative category cannot be an obstacle to curiosity. Ringing in Slovenia is nearing the beginning of a new and exciting path! Jurij Hanžel Literatura / References Balmer D., Wernham C., Robinson R. (2004): Guidelines for constant effort ringing in Europe. — [http://www.euring.org/research/ces_in_europe/euro_ces_ guidelines210904.pdf], 25/11/2014. Berthold P., Fliege G., Querner U., Winkler H. (1986): Die Bestandsentwicklung von Kleinvögeln in Mitteleuropa: Analyse von Fangzahlen. — Journal of Ornithology 127 (4): 397-437. DeSante D. F., Burton K. M., Saracco J. F., Walker B. L. (1995): Productivity indices and survival rates estimates from MAPS, a continent-wide program of constant-effort mist-netting in North America. - Journal of Applied Statistics 22: 935-947. Harrison N. M., Whitehouse M. J., Prince P. A., Huin N. (2000): What problems do local habitat change represent for the Constant Effort Site ringing scheme? — Ringing & Migration 20: 1—8. Peach W., Baillie S., Underhill L. (1991): Survival of British Sedge Warblers Acrocephalus schoenobaenus in relation to West African rainfall. — Ibis 133 (3): 300— 305. Peach W. J., Crick H. Q. P., Marchant J. H. (1995): The demography of the decline in the British willow warbler population. — Journal of Applied Statistics 22 (5/6): 905—922. Peach W. J., Baillie S. R., Balmer D. E. (1998): Long-term changes in the abundance of passerines in Britain and Ireland as measured by constant effort mist-netting. — Bird Study 45: 257—275. Robinson R. A., Crick H. Q. P., Learmonth J. A., Maclean I. M. D., Thomas C. D., Bairlein F., Forchhammer M. C., Francis C. M., Gill J. A., Godley B. J., Harwood J., Hays G. C., Huntley B., Hutson A. M., Pierce G. J., Rehfisch M. M., Sims D. W., Begona Santos M., Sparks T. H., Stroud D. A., Visser M. E. (2009A): Travelling through a warming world: climate change and migratory species. — Endangered Species Research 7: 87—99. Robinson R. A., Julliard R., Saracco J. F. (2009B): Constant effort: studying avian population processes using standardised ringing. — Ringing & Migration 24: 199— 204. Saracco J. F., DeSante D. F., Kaschube D. R. (2008): Assessing landbird monitoring programs and demographic causes of population change. — Journal of Wildlife Management 72: 1665—1673. Vrezec A., Fekonja D., Sere D. (2014): Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013. — Acrocephalus 35 (160/161): 25—58. Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) Yearly dynamics of waterbirds' occurrence on the Drava River between Lake Maribor and Melje Dam (NE Slovenia) Katja Logar1, Luka Božič2 1 Hrenova 23, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: logar.katja@gmail.com 2 DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si Between April 2007 and April 2008, 40 systematic waterbird counts were conducted on the Drava River between Lake Maribor and the Melje Dam (length 8.5 km, area 155 ha) to determine the specific composition, abundance and seasonal dynamics of bird occurrence. Between October and May, counts were conducted every week, whereas between June and September they were carried out once every two weeks. In total, 26,803 individuals of 30 species were counted. The number of waterbirds and diversity of species were the highest from late December to late February, when more than 1,000 individuals were regularly present in the area. Waterbirds were distributed along the river unequally, with the highest number of birds present year-round in the city centre and in the first counting sector of Lake Maribor. The Mallard Anas platyrhynchos and Mute Swan Cygnus olor were recorded during every count, while occurrence frequency was greater than 50% in another 10 species. Dominant species in terms of percentage composition were Mallard, Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus, Coot Fulica atra, Mute Swan, Pochard Aythya ferina and Tufted Duck Ay. fuligula. Mute Swan and Mallard were the only breeding waterbirds in the study area. Both the total number of waterbirds and the highest daily total in the first two counting sectors were greater between October and March 1992/93 than in our study. The decline in numbers was the greatest for Mallard, Pochard and Tufted Duck, while an increase was noted in Mute Swan and Yellow-legged / Caspian Gull Larus michahellis / cachinnans. The total number of waterbirds and the number of some species in the study area were significantly higher than expected solely based on its length compared to the length of the lowland Drava in Slovenia (125.7 km). The study area is conservationally important for Pochard, Tufted Duck and Black-headed Gull. Ključne besede: vodne ptice, dinamika pojavljanja, popis, številčnost, reka Drava, SV Slovenija Key words: waterbirds, occurrence dynamics, census, abundance, Drava River, NE Slovenia 1. Uvod Vodne ptice sodijo med najbolj raziskane skupine ptic v Sloveniji. V zadnjih dveh desetletjih so bile sistematične raziskave vodnih ptic opravljene na Šaleških jezerih (Gregori & Šere 2005), Blejskem in Bohinjskem jezeru ter jezeru hidroelektrarne Moste (Jančar et al. 2007), Žovneškem jezeru (Vogrin 2005), Hraških mlakah (Ciglič & Trebar 1998), Zbiljskem in Trbojskem jezeru (Trontelj 1992), ribniku Vrbje (Vogrin 1996, Gamser & Novak 2013), Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan 2012), zadrževalniku Medvedce (Kerček 2005, Bordjan & Božič 2009) in v Sečoveljskih solinah (Škornik et al. 1995, Škornik 2012). Večina raziskav je bila opravljena na stoječih vodah — jezerih, ribnikih ali akumulacijah. Med širše in dolgoročneje zastavljene raziskave sodi vsakoletno januarsko štetje vodnih ptic (IWC - International Waterbird Census) (štumberger 1997, 1998, 1999, 2000A, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 20II, 2012, 2014). Ko je ptice na območju reke Drave raziskoval Reiser (1925), je bila reka precej drugačna kot danes, saj še ni bilo akumulacij. Med številnimi vrstami vodnih ptic z območja Maribora omenja dularja Charadrius morinellus (Studenci), srpokljunega prodnika Calidris ferruginea (Lent), lopatasto govnačko Stercorarius pomarinus (Limbuš), selitev njivskih Anser fabalis in beločelih gosi A. albifrons ter gnezdenje prlivke Burhinus oedicnemus na rečnem otočku pri Pobrežju. Med letoma 1989 in 1992 so potekali popisi za Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (Bračko 1997), ki so natančno zajeli vse gnezdilke območja, vključno z vodnimi pticami. Med letoma 1980 in 2000 je bilo na panonskem delu reke Drave ugotovljenih 276 vrst ptic, med gnezdilkami velja od vodnih ptic omeniti konopnico Anas strepera, kreheljca An. crecca, regljo An. querquedula, sivko Aythya ferina, čopasto črnico Ay. fuligula, velikega Žagarja Mergus merganser, čapljico Ixobrychus minutus, malega ponirka Tachybaptus ruficollis, polojnika Himantopus himantopus, malega martinca Actitis hypoleucos, navadno čigro Sterna hirundo in rečnega galeba Chroicocephalus ridibundus (Štumberger 2000b). V drugi polovici 80. let so bile vodne ptice popisane na vodnih zadrževalnikih v severovzhodni Sloveniji (Bibič 1988), tudi na Mariborskem jezeru, akumulaciji Melje in Ptujskem ter Ormoškem jezeru. Drava je po številu osebkov najpomembnejše prezimovališče in selitvena postojanka za vodne ptice v Sloveniji. Tu redno prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic (Štumberger 2000B, Božič 2003). Za območje med Mariborskim jezerom in jezom v Melju so bila doslej objavljena, z izjemo raziskave Bibiča (1988), samo posamezna poročila o opazovanjih redkejših oziroma zanimivejših vrst. Pri Mariborskem otoku so opazili gago Somateria mollissima (Božič 1994). Beloliska Melanitta fusca je bila opažena na Bresterniškem jezeru (Denac 1995B) in v bližini Slika 1: Raziskovano območje reke Drave na širšem območju Maribora s popisnimi odseki, merilo 1:30.000. Razlaga kratic: MB otok - Mariborski otok. Figure 1: The study area of the Drava River around Maribor with census sectors, scale 1:30,000. Abbreviations: MB otok -Maribor Island. Tabela 1: Značilnosti posameznih popisnih odsekov raziskovanega območja Table 1: Characteristics of census sectors of the study area Odsek/ Dolžina/ Površina/ Razdelitev Sector Length Area odsekov/ (km) (ha) Sector boundaries Prevladujoča obrežna vegetacija/ Predominant riparian vegetation Brežina/ Zaledje/ Bank Surroundings Prisotnost ljudi/ Presence of Man 1,3 1,2 33 27 25 Veslaška šola Branik—gostilna Galeb Gostilna Galeb—jez HE Mariborski otok Jez HE Mariborski otok—Koblarjev zaliv Gozd Gozd Gozd Naravna Naravna Gozd, posamezne stavbe Gozd, posamezne stavbe Utrjena Gozd, posamezne stavbe Veslaška šola, vožnja z motornimi čolni, ribolov, sprehajalna pot Veslaška šola, vožnja z motornimi čolni, ribolov, sprehajalna pot Malo ljudi, sprehajalna pot 4 1,7 25 Koblarjev zaliv— Studenška brv Ni vegetacije Betonska Mesto Splavarjenje, sprehajalna pot 5 i,9 6 1,2 28 Studenška brv—dvoetažni most 17 Dvoetažni most—jez Melje Ni vegetacije Ni vegetacije na levem, gozd na desnem bregu Betonska Betonska Mesto Gozd, posamezne stavbe Vožnja z motornimi čolni in vodnimi skuterji, krmljenje ptic, ceste Ceste, sprehajalna pot i 2 ,2 3 Mariborskega otoka (Božič 1996). V Mariboru je bila zabeležena kaspijska čigra Hydroprogne caspia (Denac 1995c). Na Len tu so opazili tri alohtone vrste: nevestico Aix sponsa (Bračko 1998), čipkasto raco Calonetta leucophrys (Basle 2002) in belolično gos Branta leucopsis (Marinček 2009), na Dravi med Mariborskim otokom in Mariborom pa je bila popisana tudi mandarinka Ai. galericulata (Denac 2004). Namen te raziskave je bil ugotoviti vrstno sestavo, številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vodnih ptic v obdobju enega leta na odseku reke Drave med Mariborskim jezerom in jezom Melje ter rezultate primerjati s popisi v 90. letih in januarskim štetjem vodnih ptic na Dravi v letu raziskave. 2. Opis območja in metode 2.1. Opis raziskovanega območja Raziskovano območje je obsegalo del antropogeno spremenjene reke Drave na širšem območju Maribora: od Bresternice in Kamnice, skozi Maribor do jezu Melje. Raziskovani odsek je bil dolg 8,5 km, vodna površina je merila 155 ha (lastnipodatki). Drava ima snežni (nivalni) režim. Največji pretok je navadno junija, v času taljenja ledenikov ter močnih poletnih nalivov, najmanjši pa februarja. Kot posledica deževja v alpskem zaledju nastopi jeseni še sekundarni maksimum. Srednji mesečni pretok je v obdobju 1965-1995 pri Mariborskem otoku junija dosegel 470 m3/s, februarja pa 160 m3/s (ZRSVN 2006). Srednji letni pretok Drave pri Mariboru je 304 m3/s (Javornik 1988). Raziskovani odsek Drave smo razdelili na šest popisnih odsekov (slika 1), dolgih od 1,2 do 1,9 km. Mejo med dvema odsekoma smo izbrali tako, da je bila na terenu jasno prepoznavna (most, jez ali večja stavba) (tabela 1). Zima 2007/08 je bila zelo suha. V Mariboru je bila najvišja snežna odeja 14 cm dne 16. 12. 2007. Drugo polovico decembra in prvo polovico januarja so bile jutranje temperature ves čas pod lediščem, kasneje je sledila otoplitev (Meteorološki letopisi 2007, 2008). Mariborsko jezero je bilo delno zaledenelo samo dne 25. 12. 2007. Leta 2007 je bila povprečna temperatura v severovzhodni Sloveniji več kot 2 °C nad, količina padavin pa blizu dolgoletnemu povprečju. Večina mesecev je bila bolj sončna od povprečja (Cegnar 2007). Leto 2008 je bilo v severovzhodni Sloveniji povprečno za 1,5 °C toplejše kot običajno, januar in februar sta bila zelo mila. Padavin je do konca aprila primanjkovalo (Cegnar 2008). 2.2. Metode Podatke o vodnih pticah smo zbrali s sistematičnimi štetji med 20. 4. 2007 in 20. 4. 2008. Za predstavitev rezultatov smo obdobje raziskave razdelili na topli (od aprila 2007 do vključno septembra 2007) in hladni del (od oktobra 2007 do vključno marca 2008). Med oktobrom in majem smo šteli enkrat tedensko, med junijem in septembrom pa enkrat na dva tedna, saj smo takrat pričakovali manj vodnih ptic. V tem času smo skupaj opravili 40 štetij. Pri opazovanju smo uporabljali daljnogled (10 x 50). Vodne ptice smo določali do vrste na podlagi lastnih izkušenj in s pomočjo slikovnih priročnikov za določanje ptic (Singer 2004, Svensson & Grant 2006). Nedavno ločenih vrst rumenonogega Larus michahellis in črnomorskega galeba L. cachinnans zaradi velike podobnosti nismo šteli ločeno. Kot vodne ptice smo obravnavali naslednje skupine, ki se redno pojavljajo v Sloveniji: plovce Anatidae, slapnike Gaviidae, kormorane Phalacrocoracidae, močvirnike Ciconiiformes, ponirke Podicipedidae, tukalice Rallidae, pobrežnike Charadriiformes in vodomca Alcedo atthis. Te skupine so vključene tudi v januarsko štetje vodnih ptic (Stumberger 1997). Ptice smo šteli med 8. in 13. uro. Steli smo jih na vodni površini in v zraku, upoštevali pa smo tudi tiste, ki so se zadrževale na obrežju, posedale po mostovih in jezovih ali so območje le preletele. Med posameznim štetjem smo celotno popisno območje prehodili tik ob reki in prešteli vse vodne ptice. Pri vrstah z izrazitim spolnim dimorfizmom, kamor spada večina vrst rac, smo osebke šteli ločeno po spolu. Pri mlakarici Anas platyrhynchos in labodu grbcu Cygnus olor smo ločeno šteli odrasle osebke in nedorasle mladiče. Dinamiko pojavljanja vrst, ki so bile opažene vsaj dvajsetkrat in je bilo skupaj zabeleženih vsaj 100 osebkov, smo predstavili z grafikoni. Za vse vodne ptice smo izračunali še naslednja parametra (Tarman 1992): — Frekvenco oz. pogostost pojavljanja; vrsta se lahko pojavlja zelo pogosto (75,1—100,0 %), pogosto (50,1-75,0 %), raztreseno (25,1-50,0 %), posamično (< 25,0 %). — Dominanco; vrste so lahko evdominantne (> 10,0 %), dominantne (5,0-9,9 %), subdominantne (2,0-4,9 %), recendentne (1,0-1,9 %), subrecendentne (< 1,0 %). Podatke, pridobljene na raziskovanem območju dne 13. 1. 2008, smo primerjali s podatki januarskega štetja vodnih ptic, ki je potekalo 12. in 13. 1. 2008 (Božič 2008a). Primerjali smo število ptic na raziskovanem območju s številom ptic na delu Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi. Ker je bilo leto 2008 po številu vodnih ptic, zlasti liske Fulica atra, nadpovprečno, smo lastne podatke primerjali še s povprečnim številom lisk in vseh vodnih ptic med letoma 2004 in 2009, brez leta 2008. S tem smo hoteli ugotoviti, ali je številčnost ptic na raziskovanem območju glede na dolžino odseka pričakovana. Pričakovano število ptic smo opredelili kot sorazmerni del populacije vrste na raziskovanem območju glede na njegovo dolžino (8,5 km) v primerjavi z delom Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi (125,7 km). Razliko v porazdelitvi vodnih ptic smo ovrednotili s testom X2. Za vrste, ki so se na celotni Dravi zadrževale le na raziskovanem območju, testne statistike nismo izračunali. Kot statistično značilne smo obravnavali P-vrednosti, manjše od 0,05. Podatke o vodnih pticah v hladnem delu leta v prvih treh popisnih odsekih smo primerjali z večinoma neobjavljenimi podatki štetij, ki sta jih med sredino oktobra 1992 in koncem marca 1993 na Mariborskem jezeru in Dravi med HE Mariborski otok in Koblarjevim zalivom v tedenskih intervalih opravila L. Božič in D. Denac. Mediani števila osebkov smo primerjali z Wilcoxonovim testom za odvisne vzorce. 3. Rezultati 3.1. Število vrst in osebkov V obdobju raziskave smo opazovali 30 vrst vodnih ptic. Stevilo vseh preštetih osebkov je bilo 26.803. Stevilo vodnih ptic in njihova vrstna pestrost sta bila največja pozimi, med koncem decembra in koncem februarja, ko se je tukaj redno zadrževalo več kot 1000 osebkov (slika 2). Največje število vodnih ptic smo zabeležili dne 13. 1. 2008, ko je bilo preštetih 1969 osebkov. Največ vrst, po 16, smo zabeležili dne 25. 11. 2007, 6. 1. in 13. 1. 2008. Spomladi in poleti se je na območju zadrževalo od 150 do 300 osebkov, ki so večinoma pripadali vrstam, pojavljajočim se vse leto (labod grbec, mlakarica, rečni in rumenonogi galeb). Edina gnezdilca sta bila labod grbec in mlakarica. Vodne ptice so bile na reki razporejene neenakomerno (tabela 2). Največ osebkov se je 2500 g 2000 ■o 'S Z 1500 o o > o JC .0 0> (A o Št. osebkov Št. vrst 1000 ♦j 500 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 44 45 46 47 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 48 13 30 vi vii viii ix x xi xii 1 1 Teden / Week Slika 2: Letna dinamika števila osebkov (stolpci) in vrst (črta) vodnih ptic na raziskovanem območju reke Drave, april 2007-april 2008 Figure 2: Yearly dynamics of the number of individuals (bars) and number of species (lines) of waterbirds in the study area of the Drava River, April 2007-April 2008 zadrževalo v petem odseku v centru mesta. Število vseh vodnih ptic v celotnem obdobju raziskave skupaj je bilo tu večje od 8000 osebkov, kar je približno tretjina vseh ptic, preštetih na raziskovanem območju. Večje število osebkov se je zadrževalo tudi v prvem odseku, v drugih odsekih je bilo njihovo število manjše. Tudi pozimi je bilo največ vodnih ptic v prvem (200500 os.) in petem odseku (300-700 os.). Število opazovanih vrst v celotnem obdobju raziskave je bilo največje v prvem odseku (tabela 2). Povprečno je bilo največ vrst zabeleženih v prvem in šestem odseku. V obdobju raziskave je bila dominanca najvišja pri mlakarici. Med evdominantne vrste so spadale še rečni galeb, liska in labod grbec. Dominance drugih vrst so bile manjše od 2 %. Najvišjo frekvenco pojavljanja sta dosegla labod grbec in mlakarica, ki sta bila zabeležena v vseh štetjih (tabela 3). V hladnem delu leta je bila dominanca najvišja pri mlakarici. Med evdominantne vrste so spadali še rečni galeb, liska in labod grbec. Dominance ostalih vrst so bile manjše od 10 %. Najvišjo frekvenco pojavljanja so dosegli labod grbec, mlakarica, kormoran, čopasta črnica in sivka, ki so bili opaženi v vseh štetjih. Deset vrst je bilo zabeleženih samo v hladnem delu leta (tabela 3). V toplem delu leta sta bila evdominantna mlakarica in labod grbec. Dominance drugih vrst so bile manjše Tabela 2: Število osebkov in vrst vodnih ptic na posameznih popisnih odsekih raziskovanega območja Table 2: The number of individuals and species of waterbirds in respective census sectors of the study area Odsek / Sector 1. 2. 3. 4. 5. 6. Št. osebkov / No. of individuals (mediana) 102 67 49 37 120 71 Št. osebkov (max) 470 301 268 247 677 351 Št. osebkov (min) 3 1 7 8 22 17 Skupno št. osebkov / Total no. of individuals 5581 3530 2958 2299 8125 4310 Št. vrst / No. of species 19 18 17 14 15 15 Št. vrst (mediana) 6 5 4 5 5 6 Št. vrst (max) 13 9 11 9 11 10 Št. vrst (min) 1 1 1 1 1 2 Tabela 3: Frekvence in dominance pojavljanja vodnih ptic na raziskovanem odseku Drave v enem letu (število popisov = 40, skupno število osebkov = 26.803) ter v hladnem (od oktobra 2007 do vključno marca 2008; število popisov = 23, skupno število osebkov = 23.189) in toplem delu leta (od aprila 2007 do vključno septembra 2007; število popisov = 17, skupno število osebkov = 3.614); F = frekvenca pojavljanja (%), D = dominanca (%), Nmax = največje zabeleženo število osebkov Table 3: Frequency and percentage composition of waterbirds in the study area of the Drava river in one year (number of counts = 40, total number of individuals = 26,803), cold (October 2007-March 2008; number of counts = 23, total number of individuals = 23,189) and warm part of the year (April 2007-September 2007; number of counts = 17, total number of individuals = 3,614); F = frequency of occurrence (%), D = percentage composition (%), Nmax = highest daily total Vrsta / Species Skupaj / Total Hladni del leta/ Cold part of the year Topli del leta/ Warm part of the year F (%) D (%) Nmax F (%) D (%) Nmax F (%) D (%) Nmax Cygnus olor 100,0 12,2 206 100,0 ii,9 206 100,0 14,2 106 Anas platyrhynchos 100,0 42,9 780 100,0 38,6 780 100,0 71,7 270 Chroicocephalus ridibundus 97,5 12,5 490 96,7 13,8 490 82,4 4,1 24 Larus michahellis / cachinnans 85,0 1,6 52 82,6 1,2 52 88,2 3,9 45 Anser sp. forma domestica 82,5 0,2 2 78,3 0,2 2 88,2 0,7 2 Aythya ferina 82,5 6,6 189 100,0 7,6 189 76,5 0,3 2 Aythya fuligula 80,0 6,3 124 100,0 6,9 124 52,9 2,5 50 Podiceps cristatus 65,0 0,3 8 78,3 0,2 6 47,1 0,8 8 Ardea cinerea 65,0 0,3 12 69,6 0,2 12 58,8 1,0 8 Tachybaptus ruficollis 60,0 1,2 28 95,7 1,4 28 11,8 0,1 2 Phalacrocorax carbo 60,0 2,3 96 100,0 2,7 69 5,9 0,0 1 Fulica atra 57,5 12,5 301 95,7 14,4 301 5,9 0,0 1 Aix galericulata 47,5 0,1 1 65,2 0,1 1 23,5 0,1 1 Cairina moschata 45,0 0,1 1 60,9 0,1 1 23,5 0,1 1 Bucephala clangula 27,5 0,4 16 47,8 0,5 16 - - - Anas strepera 17,5 0,1 6 30,4 0,1 6 - - - Aythya nyroca 17,5 0,0 1 26,1 0,0 1 5,9 0,0 1 Charadrius dubius 10,0 0,0 2 - - - 23,5 0,1 2 Melanitta fusca 7,5 0,0 4 13,0 0,1 4 - - - Gallinula chloropus 7,5 0,0 1 13,0 0,0 1 - - - Anas penelope 5,0 0,1 17 8,7 0,1 17 - - - Actitis hypoleucos 5,0 0,0 2 - - - 11,8 0,1 2 Sterna hirundo 5,0 0,0 5 - - - 11,8 0,3 5 Podiceps auritus 2,5 0,0 1 4,3 0,0 1 - - - Ciconia nigra 2,5 0,0 1 - - - 5,9 0,0 1 Anas querquedula 2,5 0,1 23 4,3 0,1 23 - - - Mergus serrator 2,5 0,0 2 4,3 0,0 2 - - - Mergus merganser 2,5 0,0 3 4,3 0,0 3 - - - Larus canus 2,5 0,0 1 4,3 0,0 1 - - - Alcedo atthis 2,5 0,0 1 - - - 5,9 0,0 1 od 5 %. Najvišjo frekvenco pojavljanja sta dosegla labod grbec in mlakarica, opažena med vsemi štetji. Pet vrst je bilo zabeleženih samo v toplem delu leta (tabela 3). 3.2. Primerjava lastnih januarskih podatkov z rezultati januarskega štetja vodnih ptic (IWC) Na raziskovanem območju se je sredi januarja zadrževalo statistično značilno več labodov grbcev, mlakaric, sivk, čopastih črnic in rečnih galebov, kot je bilo pričakovati glede na dolžino raziskovanega območja v primerjavi s celotno Dravo med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi (tabela 4). Sivih čapelj in zvoncev Bucephala clangula je bilo na raziskovanem območju statistično značilno manj kot pričakovano. Število lisk je bilo leta 2008 na raziskovanem območju manjše, v večletnem povprečju pa približno enako pričakovanemu. Skupno število ptic je bilo, glede na Tabela 4: Primerjava števila vodnih ptic med januarskim štetjem leta 2008 na reki Dravi med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi (IWC Drava Se-Sr) (Božič 2008a) in štetjem dne 13. 1. 2008 na raziskovanem območju (Bresternica-Melje) Table 4: Comparison of waterbird counts during the International Waterbird Census 2008 on the Drava River between Selnica ob Dravi and Središče ob Dravi (IWC Drava Se-Sr) (Božič 2008a) and the daily count in the study area (Bresternica-Melje) on 13 Jan 2008 IWC Bresternica % Pričakovano Razlika: opazovano — X2 P Drava Melje Se-Sr število / pričakovano/ Vrsta / Species Se-Sr (38 vrst/ species) (16 vrst/ species) Expected count Difference: observed - expected counts (%) Cygnus olor 1091 206 18,9 74 + I78,4 54,369 < 0,001 Anas strepera 104 3 2,9 7 - 57Д 0,832 0,36 Anas platyrhynchos 7057 58I 8,2 480 + 2I,0 8,753 0,003 Aythya ferina I077 II2 10,4 73 + 53,4 7,158 0,008 Aythya fuligula 872 I2I I3,9 59 + i05,I I8,694 < 0,001 Bucephala clangula 881 8 0,9 60 - 86,7 36,803 < 0,001 Phalacrocorax carbo 1367 ** 96 7,0 93 + 3,2 0,0I8 0,89 Ardea cinerea 165 I 0,6 II - 90,9 6,466 0,01 Tachybaptus ruficollis 403 24 6,0 27 - II,I 0,069 0,79 Podiceps cristatus I0I 3 3,0 7 - 57Д 0,83 0,36 Fulica atra 80I7 280 3,5 545 - 48,6 80,334 < 0,001 Fulica atra * 3025 2I0 6,9 206 + I,9 0,0I9 0,89 Chroicocephalus ridibundus 4892 ** 553 ** II,3 333 + 66,0 49,6I7 < 0,001 Larus michahellis / cachinnans 759 ** 52 6,9 52 0,0 0,0 I,0 Skupaj / Total 29708 2043 6,9 2020 + I,0 0,III 0,74 Skupaj / Total * I9I47 I656 8,6 I302 + 27,2 39,091 < 0,001 * leto 2008 je bilo po številu vodnih ptic, zlasti liske Fulica atra, nadpovprečno, zato smo primerjali še povprečno število lisk in vseh vodnih ptic med letoma 2004 in 2009, brez leta 2008 / the number of waterbirds, particularly Coot Fulica atra, was above average in 2008, therefore the average counts of all waterbirds and Coot between 2004 and 2009, excluding the year 2008, were also used in the comparison ** štetja na prenočiščih / counts at roost sites večletno povprečje, na raziskovanem območju za 27 % večje od pričakovanega. 3.3. Primerjava zgornjega dela raziskovanega območja s stanjem v hladnem delu leta 1992/93 V hladnem delu leta 1992/93 (od oktobra do vključno marca) je bila mediana števila osebkov značilno večja kot v hladnem delu leta 2007/08 (Wilcoxonov test, Z = -2,8134, P = 0,005), prav tako je bilo večje maksimalno število preštetih osebkov (tabela 5). Število zabeleženih vrst je v primerjanih obdobjih podobno, mediana števila vrst pa v obeh sezonah enaka. Pozimi leta 1992/93 sta bili evdominantni vrsti mlakarica in sivka, v zimi 2007/08 pa mlakarica in liska. Dominantne vrste pozimi 1992/93 so bile liska, rečni galeb in čopasta črnica, pozimi 2007/08 pa sivka in labod grbec (tabela 6). Pozimi 1992/93 so bile mlakarica, čopasta črnica in sivka opažene med vsemi štetji (tabela 6). V hladnem delu leta 2007/08 so bile take vrste mlakarica, labod Tabela 5: Primerjava števila osebkov in števila vrst vodnih ptic na 1., 2. in 3. odseku območja raziskave v hladnem delu leta (oktober-marec) 1992/93 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 18.190) in 2007/08 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 10.507) Table 5: Comparison of the number of individuals and species of waterbirds in sectors 1, 2 and 3 of the study area in the cold part of the year (October-March) in 1992/93 (number of counts = 23, total number of individuals = 18,190) and in 2007/08 (number of counts = 23, total number of individuals = 10,507) Leto / Year I992/93 2007/08 Št. osebkov/ 6I0 465 No. of individuals (mediana) Št. osebkov (max) I988 790 Št. osebkov (min) 67 I09 Št. vrst / No. of species 26 23 Št. vrst (mediana) I2 I2 Št. vrst (max) I7 I5 Št. vrst (min) 7 6 Tabela 6: Frekvence in dominance pojavljanja vodnih ptic v 1., 2. in 3. odseku v hladnem delu (oktober-marec) let 1992/93 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 18.190) in 2007/08 (število popisov = 23, skupno število osebkov = 10.507); F = frekvenca pojavljanja (%), D = dominanca (%), Nmin = najnižje zabeleženo število osebkov v enem dnevu (v dneh, ko je bila vrsta opažena), Nmax = največje zabeleženo število osebkov v enem dnevu Table 6: Frequency and percentage composition of waterbirds in sectors 1, 2 and 3 in the cold part of the year (October-March) in 1992/93 (number of counts = 23, total number of individuals = 18,190) and in 2007/08 (number of counts = 23, total number of individuals = 10,507); F = frequency of occurrence (%), D = percentage composition (%), Nmin = lowest daily total (on days when the species was recorded), Nmax = highest daily total 1992/93 2007/08 Vrsta / Species F (%) D (%) Nmin Nmax F (%) D (%) Nmin Nmax Anas platyrhynchos 100,0 48,4 25 1303 100,0 52,i 84 452 Aythya ferina 100,0 21,8 10 351 95,7 8,8 4 164 Aythya fuligula 100,0 6,2 1 217 43,5 0,5 1 18 Cygnus olor 95,7 0,9 1 23 100,0 6,1 2 63 Tachybaptus ruficollis 95,7 0,9 15 87,0 1,8 2 18 Fulica atra 95,7 6,4 11 107 100,0 17,7 1 169 Podiceps cristatus 82,6 0,2 1 3 56,5 0,4 1 6 Chroicocephalus ridibundus 82,6 9,4 1 447 82,6 4,7 1 106 Bucephala clangula 73,9 0,8 1 21 43,5 1,0 6 16 Larus canus 47,8 1,5 1 157 4,3 0,0 1 1 Phalacrocorax carbo 39,1 3,0 1 287 100,0 4,5 1 61 Alcedo atthis 30,4 0,0 1 2 - - - - Anas crecca 26,1 0,1 1 5 - - - - Larus michahellis / cachinnans 21,7 0,1 1 6 69,6 1,3 1 36 Anas strepera 17,4 0,0 1 1 30,4 0,2 2 6 Anas acuta 17,4 0,0 1 1 - - - - Anas querquedula 17,4 0,1 6 4,3 0,2 17 17 Ardea cinerea 17,4 0,0 1 2 65,2 0,4 1 12 Anas penelope 8,7 0,0 1 4 8,7 0,2 4 17 Anas clypeata 8,7 0.1 10 - - - - Rissa tridactyla 8,7 0,0 1 1 - - - - Aythya nyroca 4,3 0,0 1 1 - - - - Melanitta fusca 4,3 0,0 1 1 - - - - Mergus merganser 4,3 0,0 4 4,3 0,0 3 3 Podiceps grisegena 4,3 0,0 1 1 - - - - Somateria mollissima 4,3 0,0 1 1 - - - - Anser sp. forma domestica - - - - 13,0 0,1 2 2 Aix galericulata - - - - 69,6 0,1 1 1 Cairina moschata - - - - 30,4 0,1 1 1 Mergus serrator - - - - 4,3 0,0 2 2 Gallinula chloropus - - - - 13,0 0,1 1 1 Podiceps auritus - - - - 4,3 0,0 1 1 grbec, liska in kormoran. Zelo pogoste vrste leta 1992/93 so bile labod grbec, liska, rečni galeb, mali in čopasti ponirek, pozimi 2007/08 pa sivka, čopasti in mali ponirek, siva čaplja, rečni ter rumenonogi galeb. Druge vrste so imele v eni ali drugi zimi frekvenco pojavljanja manjšo od 10 %. Vodnih ptic je bilo v hladnem delu leta 1992/93 največ v prvem tednu januarja, ko je bilo preštetih skoraj 2000 osebkov. V zimi 2007/08 jih je bilo največ v drugem tednu januarja. Največ vrst v hladnem delu leta 1992/93 je bilo zabeleženih v 51. tednu, ko je bilo opaženih 17 različnih vrst, leta 2007/08 pa v 12. tednu, ko je bilo vrst 15 (slika 3). ■ Št. osebkov 2007/08 □ Št. osebkov 1992/93 41/42 Teden / Week St. vrst 2007/08 Št. vrst 1992/93 41/42 43 x 44 45 46 47/48 xi 50 51 52 xii 10 11 12 Teden / Week Slika 3: Primerjava števila osebkov (stolpci) in vrst (črta) vodnih ptic v 1., 2. in 3. odseku raziskovanega območja reke Drave v letih 1992/93 (neobjavljeni podatki) in 2007/08 (ta raziskava) Figure 3: Comparison of the number of individuals (bars) and species (lines) of waterbirds in sectors 1, 2 and 3 in the study area of the Drava River in 1992/93 (unpublished data) and 2007/08 (this work) 3.4. Pregled pojavljanja izbranih vrst 3.4.1. Labod grbec Cygnus olor v vseh popisnih odsekih (slika 4). Pozimi se je večina osebkov zadrževala v prvem in šestem odseku ter v ožjem mestnem središču, kjer so jih ljudje hranili. V poletnih mesecih so se na Dravi zadrževali Labod grbec se je na reki Dravi pojavljal vse leto in večinoma le gnezdeči labodji pari. Leta 2007 je enemu Teden/Week Slika 4: Dinamika pojavljanja laboda grbca Cygnus olor na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 4: Occurrence dynamics of the Mute Swan Cygnus olor in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 paru uspelo speljati štiri mladiče, vendar je bilo gnezdo zunaj raziskovanega območja. Tistega leta sta na popisnem območju poskusila gnezditi še dva para, a se mladiči niso izvalili: en par v tretjem odseku na otočku v Koblarjevem zalivu in en par v četrtem odseku pod Koroškim mostom ob sprehajalni poti. Leta 2008 je en par uspešno gnezdil na majhnem otočku zraven Mariborskega otoka in speljal pet mladičev. Labod grbec je na raziskovanem območju sicer prvič gnezdil leta 1986, kmalu po prvem zabeleženem gnezdenju v severovzhodni Sloveniji zunaj umetno naseljenih parkovnih območij (Bračko 1996). Reka Drava je glavno prezimovališče laboda grbca v Sloveniji (Gregori & Sere 2005). V drugi polovici 80. let je na raziskovanem območju, tako kot povsod na reki Dravi, veljal le za občasnega zimskega gosta (Bibič 1988). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije je v začetku 90. let v Mariboru prezimovalo več kot 40 osebkov (Sovinc 1994), v času raziskave pa že več kot 200 osebkov, kar je skladno z zabeleženo rastjo števila prezimujočih osebkov v Sloveniji. V januarskem štetju vodnih ptic se je na odseku Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi leta 2008 zadrževalo 1091 osebkov (Božič 2008a), a očitno je bilo to leto izjemno. Kasneje je bilo tu preštetih 350-650 osebkov (Božič 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Dne 22. 2. 2008 je bil na Lentu opažen tudi obročkan osebek laboda grbca z oznako IBDK, ki je bil obročkan v Bologni v Italiji (D. Sere pisno). 3.4.2. Mlakarica Anas platyrhynchos Mlakarica je bila najštevilčnejša vrsta, opazovana vse leto v vseh odsekih (slika 5). Največ osebkov se je zadrževalo v prvem in petem odseku. V gnezditveni sezoni je bilo na raziskovanem območju zabeleženih več družin — največ devet družin s skupaj 40 mladiči je bilo preštetih dne 18. 6. 2007. Drava je najpomembnejše prezimovališče za to vrsto v Sloveniji, v 80. in 90. letih pa je spadala celo med najpomembnejša v srednji Evropi (Sovinc 1994, Štumberger 2000B). Pozimi 2008 je bilo na celotni Dravi preštetih 7000 osebkov (Božič 2008a). Na raziskovanem območju jih je prezimovala slaba desetina, kar je glede na njegovo velikost pomemben del celotne dravske populacije. Samcev je bilo vselej več kot samic, saj te pozimi odletijo dlje proti jugu kot samci, v času letovanja pa je v populacijah mlakaric navadno presežek samcev zaradi večje smrtnosti samic med vzrejo zaroda (Boyer & Gooders 1997). V skupinah divjih mlakaric so se vse leto zadrževali tudi križanci mlakarice z domačo obliko (A. platyrhynchos forma domestica), kar je v urbanih območjih pogosto (Berndt & Hill 1997). iü 3 -o > TJ C 4- o o o je .n « (Л O «J 3 eklipsno perje / eclipse : samice /females i samci / males 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Teden / Week Slika 5: Dinamika pojavljanja mlakarice Anas platyrhynchos na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 5: Occurrence dynamics of the Mallard Anas platyrhynchos in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 Uillill 17 18 19 20 21 22 24 23 25 : samice /females ■ samci / males 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Teden / Week Slika 6: Dinamika pojavljanja sivke Aythya ferina na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 6: Occurrence dynamics of the Pochard Aythya ferina in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 "O ■5 C i 0 S .0 ф (Л O >sš 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 23 25 27 29 32 34 36 38 30 v vi vii viii ix 11 12 14 15 16 13 3.4.3. Sivka Aythya ferina Sivka se je pojavljala večji del leta, vendar je bila številčna vrsta ni gnezdila. Sivke so se najpogosteje zadrževale v prvem, petem in šestem odseku. Sivka redno prezimuje na dravskih akumulacijah le v hladnem delu leta (slika 6). Posamezni osebki so se (Bibič 1988, Sovinc 1994, Štumberger 2000b). V času pojavljali tudi poleti, a vrsta na raziskovanem območju januarskega štetja vodnih ptic 2008 je bilo na števnem : samice/females ■ samci / males 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Teden/Week Slika 7: Dinamika pojavljanja čopaste črnice Aythya fuligula na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 7: Occurrence dynamics of the Tufted Duck Aythya fuligula in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 b b Ub 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 iv v vi vii viii ix x Teden / Week Slika 8: Dinamika pojavljanja kormorana Phalacrocorax carbo na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 8: Occurrence dynamics of the Cormorant Phalacrocorax carbo in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 območju Drave preštetih več kot 1000 osebkov Samcev je bilo občutno več kot samic (razmerje (Božič 2008a), torej je na raziskovanem območju približno 5:1). Rezultat je posledica različne izbire prezimovala dobra desetina dravske populacije. območij prezimovanja med spoloma (samice 30 27 24 21 18 15 12 9 6 3 ■ 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 iv vi vii viii ix x Teden / Week Slika 9: Dinamika pojavljanja malega ponirka Tachybaptus ruficollis na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 9: Occurrence dynamics of the Little Grebe Tachybaptus ruficollis in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 prezimujejo južneje) in nesimetričnega odraslega spolnega razmerja, ki je pri sivki najbolj izrazito med vsemi vrstami rac (Blums & Mednis 1996, Bauer et al. 2005). 3.4.4. Čopasta črnica Aythyafuligula Čopaste črnice so se redno pojavljale na raziskovanem območju v hladnem delu leta (slika 7). Najpogosteje so se zadrževale v šestem odseku, na akumulaciji Melje, kjer so se v zimi 1987/88, v nasprotju s prejšnjo vrsto, pojavljale le občasno in v majhnem številu (Bibič 1988). Število osebkov je postopoma naraščalo od začetka novembra in doseglo višek januarja in februarja, kar je značilna dinamika pojavljanja vrste na evropskih prezimovališčih (Scott & Rose 1996). Čopasta črnica je, tako kot sivka, redna prezimovalka dravskih akumulacij, kjer je praviloma nekoliko številčnejša od te vrste (Bibič 1988, Sovinc 1994, Štumberger 2000b). Na raziskovanem območju je prezimovalo skoraj 15 % populacije vrste na Dravi med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi. 3.4.5. Kormoran Phalacrocorax carbo Kormoran se je pojavljal jeseni in pozimi od sredine septembra do konca marca (slika 8). Večina osebkov je bila opazovana med dnevnim počivanjem na drevesih na desnem, gozdnatem bregu Mariborskega jezera, prenočevanje pa v času raziskave tod ni bilo zabeleženo. 3.4.6. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Mali ponirek se je na raziskovanem odseku Drave zadrževal v hladnem delu leta (slika 9). Mali ponirki so se pojavljali v manjših skupinah do 10 osebkov, v vseh odsekih razen v ožjem mestnem središču, kjer ni zaraščenih bregov, ki jih vrsta potrebuje za umik pred potencialno nevarnostjo (Cramp 1977). 3.4.7. Liska Fulica atra Liska se je na raziskovanem območju pojavljala le v hladnem delu leta med oktobrom in marcem (slika 10). Največja jata se je zadrževala na Mariborskem jezeru, kjer je bilo več kot 100 osebkov. V času januarskega štetja vodnih ptic 2008 je bilo na Dravi med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi preštetih več kot 8000 osebkov (Božič 2008a). To leto je bilo za lisko izjemno, saj je bilo v običajnih zimah na tem območju popisanih 1200-3300 osebkov (Božič 2007, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Drava je za lisko najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji (Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, I 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 44 45 46 47 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 48 13 30 iv vi vii viii ix x xi xii 1 1 iv Teden/Week Slika 10: Dinamika pojavljanja liske Fulica atra na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 Figure 10: Occurrence dynamics of the Coot Fulica atra in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 2011, 2012 2013), pri čemer raziskovano območje po pomenu zanjo ne izstopa. 3.4.8. Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus Rečni galeb se je pojavljal vse leto (slika 11) v vseh popisnih odsekih. Medtem ko so se druge vrste vodnih ptic večinoma zadrževale na vodni površini, so bili rečni galebi pogosto zabeleženi v letu ali med posedanjem po obrežju in drugih strukturah. Poleg zimskega pojavljanja sta opazna še dva viška iz obdobja jesenske (november) oziroma spomladanske selitve (marec), ki sta bila zabeležena tudi na nekaterih območjih drugod po Sloveniji (Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2012), medtem ko povečanja števila v času viška pognezditvene disperzije rečnih galebov ni bilo opaziti. Večina rečnih galebov po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije prenočuje na ptujski in meljski akumulaciji (SoviNc 1994), v zadnjih letih pa tudi na Ormoškem jezeru (L. Božič pisno). V okviru zimskega štetja vodnih ptic smo med letoma 2008 in 2012 šteli rečne galebe na skupinskem prenočišču, ki se je s tradicionalne lokacije pri jezu Melje prestavilo v center Maribora, na območje Lenta pri Vodnem stolpu. V letih 2008 in 2009 smo našteli 550 osebkov, 55 leta 2010, 630 leta 2011 in 360 osebkov leta 2012 (lastni podatki). 4. Diskusija 4.1. Število vrst in osebkov Na raziskovanem območju reke Drave se je povprečno največ vodnih ptic zadrževalo na odseku v centru mesta (5. odsek). Število vseh ugotovljenih vrst je bilo na odsekih na območju mesta Maribor s pretežno betonskim in neporaščenim rečnim bregom (4., 5. in 6. odsek) dokaj veliko in le nekoliko manjše kot na bolj naravnih odsekih gorvodno. Ti rezultati potrjujejo ugotovitve, da lahko urbanizirana vodna telesa uporabljajo številne vrste vodnih ptic (Traut & Hostetler 2004, Campbell 2008). Večina čopastih črnic, sivk, kormoranov in lisk je prezimovala na Mariborskem jezeru in akumulaciji Melje. Labodi grbci, mlakarice in rečni galebi so se v večjem številu zadrževali v centru mesta predvsem zato, ker so jih pozimi ljudje tam redno hranili. Zgostitve labodov grbcev v urbanih območjih v zimskih mesecih zaradi hranjenja so sicer značilne za večji del Evrope (Wieloch et al. 2004). Domnevajo, da je prav razpoložljivost velike količine hrane glavni vzrok za prezimovanje večjega števila rečnih galebov na območju mesta Dunaj (Holzer & Sziemer 2005). V tem odseku je bilo zabeleženo tudi največje število ptic v enem dnevu, predvsem zaradi velikega števila labodov, mlakaric in rečnih galebov, ki so tukaj ■ ш ■ ■ ш ■ 16 17 18 19 20 21 22 24 26 28 31 33 35 37 39 41 43 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42 30 iv v vi vii viii ix x xi xii Teden/Week Slika 11: Dinamika pojavljanja re~nega galeba Chroicocephalus ridibundus na raziskovanem odseku reke Drave med aprilom 2007 in aprilom 2008 (prikazani so rezultati dnevnih {tetij) Figure 11: Occurrence dynamics of the Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus in the study area of the Drava River between April 2007 and April 2008 (results of daytime counts are shown) prenočevali. V centru mesta so se zadrževale predvsem neplašne vrste, vajene človeka. Največ vrst v enem dnevu se je zadrževalo v prvem odseku Mariborskega jezera, kjer je večja plitvina, ki je za mnoge vrste pomembno prehranjevališče. Poleti se je na Dravi zadrževalo manj vodnih ptic, med 150 in 300 osebki. Na raziskovanem območju so primerne razmere za gnezdenje le v prvih treh odsekih, kjer je obrežje Drave še večinoma naravno ali vsaj polnaravno. Mlakarica in labod grbec sta bila kot edina gnezdilca zabeležena med vsemi štetji. Drugi odseki so za gnezdenje manj primerni zaradi utrjenih bregov in pomanjkanja obvodne vegetacije. Podobno za Blejsko jezero ugotavljajo tudi Jančar et al. (2007). Vzrok za slab gnezditveni uspeh labodov grbcev na obeh območjih je verjetno izbira manj primernih mest za gnezda, saj sta v poletnem času obrežji Mariborskega in Blejskega jezera zelo obiskani in so ptice pogosto izpostavljene različnim motnjam. Majhno število gnezdečih vodnih ptic zaradi omenjenih vzrokov je splošna značilnost večine rečnih akumulacij v Sloveniji (Trontelj 1992, Jančar et al. 2007, Božič & Denac 2012). V primerjavi z Bohinjskim in Blejskim jezerom ter jezerom HE Moste, ki so po velikosti primerljiva, je bilo na območju raziskave v januarju popisanih nekajkrat (v primerjavi s prvim skoraj desetkrat) več vodnih ptic (Jančar et al. 2007). Vzroke za to gre, poleg plitvin na Mariborskem jezeru ter hranjenja ptic v centru mesta, iskati predvsem v geografski legi območij. Januarska štetja vodnih ptic potrjujejo, da imajo vodna telesa v zaprtih in razmeroma ozkih alpskih dolinah, kot so omenjena gorenjska jezera ter številna jezera različnih tipov na avstrijskem Koroškem in alpska Drava v Sloveniji, občutno manj vodnih ptic kot podobno velika oziroma manjša območja na obrobju Panonske nižine, kamor prištevamo tudi raziskovano območje (Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014, Wagner & Petutschnig 2010, 2011, 2012). 4.2. Primerjava s starejšimi popisi na območju raziskave Pozimi leta 1992/93 sta bili na zgornjem delu raziskovanega območja evdominantni vrsti mlakarica in sivka, dominantne pa so bile liska, rečni galeb in čopasta črnica. V zimi 2007/08 sta bili evdominantni mlakarica in liska, dominantni pa sivka in labod grbec. Vse naštete vrste so stalno prezimovale na Mariborskem jezeru tudi v vseh zimah med 1983/84 in 1987/88 (Bibič 1988). V primerjavi med obema obdobjema zbuja pozornost predvsem razlika v skupnem številu vodnih ptic na raziskovanem območju, ki je bilo pozimi 1992/93 povprečno za 25 % večje, občutne pa so tudi razlike v številčnosti nekaterih posameznih vrst, zlasti mlakarice, sivke in čopaste črnice (večje pozimi 1992/93) ter labodov grbcev in rumenonogih/ črnomorskih galebov (večje pozimi 2007/08). Poleg tega mandarinke v zimi 1992/93 še ni bilo zaznati na Dravi, saj je bila tukaj prvič opažena šele januarja 2001 (Hanžel & Sere 2011). Čeprav za natančnejšo analizo manjkajo podatki za daljše časovno obdobje, zabeležene razlike v grobem ustrezajo spremembam številčnosti na širšem območju nižinskega dela reke Drave (primerjaj ocene zimskih populacij v Štumberger 2000B s Štumberger 1997, 1998, 1999, 2000A, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Pri vseh naštetih vrstah rac so bili v primerljivem obdobju ugotovljeni negativni populacijski trendi v srednjeevropski oz. sredozemsko-črnomorski regiji, v katero je uvrščena tudi Slovenija (Wetlands International 2014). V nekoliko ožjem geografskem okviru je bilo v istem obdobju podobno zmanjšanje številčnosti teh vrst kot v Sloveniji zabeleženo tudi na avstrijskem Koroškem. Tako kot pri nas je bil upad največji pri sivki (primerjaj Aubrecht & Winkler 1997 z Wagner & Petutschnig 2010, 2011, 2012). Upad populacij obeh potapljavk lahko vsaj deloma pripišemo tudi ekosistemskim spremembam, ki so značilne za večino rečnih akumulacij v srednji Evropi in vključujejo zamuljevanje jezer, spremembe vsebnosti hranil in evtrofikacijo ter s tem povezane spremembe v prehranski bazi omenjenih vrst (nevretenčarji, zlasti školjka trikotničarka Dreissena polymorpha, makrofiti) (Niggeler & Keller 2007). Zaključimo torej lahko, da so razlike v številčnosti vodnih ptic, zabeležene na raziskovanem območju v razmiku 15 let, posledica širših populacijskih trendov in tudi lokalno spremenjenih razmer. To domnevo potrjujejo opazovanja s Ptujskega in Ormoškega akumulacijskega jezera, kjer so redna štetja v zadnjih letih pokazala relativno zelo podoben upad številčnosti mlakaric in potapljavk v primerjavi z 80. in prvo polovico 90. let (Bibič 1988, L. Božič osebno). 4.3. Redke vrste V okviru raziskave so bili zbrani tudi podatki o pojavljanju nekaterih redkih vrst. Med redke vrste raziskovanega območja, zabeležene v obdobju 2007/08, spadajo kostanjevka, beloliska, srednji žagar, zlatouhi ponirek in črna štorklja Ciconia nigra. Prve štiri vrste so bile pred tem tu že ugotovljene (Bračko 1985, Bibič 1987, 1988, Božič 1994, Denac 1995A, 1995B), za črno štorkljo pa ni objavljenih podatkov o njenem pojavljanju. Zlatouhi ponirek je redka vrsta tudi v Sloveniji, saj ni zabeležen vsako zimo, medtem ko se je kostanjevka začela pozimi v manjšem številu redno pojavljati šele v zadnjih nekaj letih (glej štumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2014). Poleg naštetih so bile pozimi 1992/93 opazovane še gaga, rjavovrati ponirek Podiceps grisegena in triprsti galeb Rissa tridactyla. Posebno gaga velja za zelo redko vrsto na celotnem območju reke Drave in tudi v Sloveniji, čeprav je bila v 80. in prvi polovici 90. let v več zimah zabeležena na različnih območjih po državi (Bibič 1988, SoviNc 1994). 4.4. Pomen raziskovanega območja za vodne ptice Tako skupno število vodnih ptic kot števila nekaterih vrst so bili na raziskovanem območju značilno večji od pričakovanega glede na njegovo dolžino v primerjavi s celotnim nižinskim delom reke Drave v Sloveniji. Vzroke za takšno stanje in pripadajoče vrste lahko strnemo v naslednje točke: (1) vrste, za katere so značilne zgostitve prezimujočih osebkov v urbanih predelih (labod grbec, mlakarica) — s skoraj 5 km gosto poseljenega obrežja je to najdaljši povsem urbaniziran del reke Drave pri nas, zato velika številčnost teh vrst ni presenetljiva; (2) vrste, ki se na reki Dravi večinoma (vsaj v dnevnem času) zadržujejo na akumulacijah, na drugih odsekih reke Drave pa je njihovo število precej manjše (sivka, čopasta črnica) — te se poleg raziskovanega območja v večjem številu pojavljajo le še na Ptujskem in Ormoškem jezeru, kjer pa so števila praviloma precej večja; (3) vrste, ki tukaj prenočujejo in se na skupinskem nočnem počivališču zbirajo v večjem številu (rečni galeb). Tri od vrst z značilno nadpovprečno številčnostjo na raziskovanem območju (sivka, čopasta črnica, rečni galeb) imajo tudi status vrste, za katere je opredeljeno območje Natura 2000 SI5000011 Drava (t. i. kvalifikacijske vrste) (Uradni list RS 2014) in jih lahko obravnavamo kot varstveno pomembne vrste območja reke Drave med Mariborskim jezerom in jezom Melje. Zahvala: K. L.: Članek je nastal na podlagi mojega diplomskega dela z naslovom Dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi od Bresterniškega jezera do meljskega jezu pod budnim očesom mentorja prof. dr. Davorina Tometa. Zahvaljujem se tudi dr. Damijanu Denacu za odstopljene podatke in spodbudo k nastanku tega članka. 5. Povzetek Med aprilom 2007 in aprilom 2008 smo na delu reke Drave med Mariborskim jezerom in jezom Melje (dolžina 8,5 km, površina 155 ha) opravili 40 sistematičnih popisov vodnih ptic z namenom ugotoviti vrstno sestavo, številčnost in časovno dinamiko pojavljanja v obdobju enega koledarskega leta. Med oktobrom in majem smo šteli enkrat tedensko, med junijem in septembrom pa enkrat na dva tedna. Skupaj smo zabeležili 30 vrst in prešteli 26.803 osebkov. Število vodnih ptic in njihova vrstna pestrost sta bila največja med koncem decembra in koncem februarja, ko se je tukaj redno zadrževalo več kot 1000 osebkov. Vodne ptice so bile na reki razporejene neenakomerno; vse leto se je največ osebkov zadrževalo v centru mesta in v prvem odseku Mariborskega jezera. Mlakarica Anas platyrhynchos in labod grbec Cygnus olor sta bila zabeležena v vseh štetjih, še nadaljnjih 10 vrst pa je imelo frekvenco pojavljanja višjo od 50 %. Dominantne vrste so bile mlakarica, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, liska Fulica atra, labod grbec, sivka Aythya ferina in čopasta črnica Ay. fuligula. Edina gnezdilca raziskovanega območja sta bila labod grbec in mlakarica. Med oktobrom in marcem je bilo v letih 1992/93 na zgornjem delu raziskovanega območja skupno število vodnih ptic in maksimalno število preštetih osebkov večje kot v obdobju raziskave. Med posameznimi vrstami je bil upad največji pri mlakarici, sivki in čopasti črnici, porast pa pri labodu grbcu in rumenonogem/ črnomorskem galebu Larus michahellis / cachinnans. Skupno število vodnih ptic in števila nekaterih posameznih vrst so bili na raziskovanem območju značilno večji od pričakovanega glede na njegovo dolžino v primerjavi s celotnim nižinskim delom reke Drave v Sloveniji (125,7 km), med varstveno najpomembnejše vrste območja spadajo sivka, čopasta črnica in rečni galeb. 6. Literatura Aubrecht G., Winkler H. (1997): Analyse der Internationalen Wasservogelzählungen (IWC) in Österreich 1970-1997 - Trends und Bestände. -Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien. Basle T. (2002): Čipkasta raca Calonetta leucophrys. - Acrocephalus 23 (115): 194. Bauer H.-G., Bezzel E., Fiedler W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiesbaden. Bibič A. (1987): Poročila od koderkoli: Maribor (Meljska akumulacija). - Acrocephalus 8 (31/32): 25. Bibič A. (1988): Ptice vodnih zbiralnikov SV Slovenije. -Acrocephalus 9 (37/38): 25-48. Berndt R. K., Hill D. (1997): Mallard Anas platyrhynchos. pp. 92-93 In: Hagemeijer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Blums P., Mednis A. (1996): Secondary sex ratio in Anatinae. - Auk 113 (2): 505-511. Bordjan D., Božič L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Bordjan D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Božič L. (1990A): Rdečegrli slapnik Gavia stellata. -Acrocephalus 11 (43/44): 28. Božič L. (1990B): Velika žagarica Mergus merganser. -Acrocephalus 11 (45): 65. Božič L. (1991A): Tatarska žvižgavka Netta rufina. -Acrocephalus 12 (49): 152. Božič L. (1991B): Dolgorepa raca Anas acuta. - Acrocephalus 12 (49): 152. Božič L. (1992A): Reglja Anas querquedula. - Acrocephalus 13 (54): 152. Božič L. (1992B): Beloperuta čigra Chlidonias leucopterus. -Acrocephalus 13 (55): 188-89. Božič L. (1992c): Veliki žagar Mergus merganser. -Acrocephalus 13 (55): 186. Božič L. (1994): Gaga Somateria mollissima. - Acrocephalus 15 (62): 28. Božič L. (1996): Beloliska Melanitta fusca. - Acrocephalus 17 (78/79): 162. Božič L. (1997): Žličarica Anas clypeata. - Acrocephalus 18 (80/81): 41. Božič L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. - DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (130/131): 159-169. Božič L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič L. (2008b): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77. Božič L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. - Acrocephalus 33 (152/153): 109-119. Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji. - Acrocephalus 34 (156/157): 93-103. Boyer T., CooDERS J. (1997): Ducks of Britain and the northern hemisphere. - Parkgate Books, London. BraČko F. (1985): Zlatouhi ponirek Podiceps auritus. -Acrocephalus 6 (25): 46. Bračko F. (1996): Razširjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji. - Acrocephalus 17 (77): 113116. Bračko F. (1997): Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989-1992). - Acrocephalus 18 (82): 57-96. Bračko F. (1998): Nevestica Aix sponsa. - Acrocephalus 19 (89): 116-117. Campbell M. O. (2008): The Impact of Vegetation, River, and Urban Features on Waterbird Ecology in Glasgow, Scotland. - Journal of Coastal Research 24 (4A): 239245. Cegnar T. (2007): Podnebne značilnosti leta 2007. -Mesečni bilten ARSO 14 (12): 31-46. Cegnar T. (2008): Podnebne značilnosti leta 2008. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 15 (12): 30-45. Ciglič H., Trebar T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak. - Acrocephalus 19 (86): 8-13. Cramp S. (ed.) (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1. - Oxford University Press, Oxford. Denac D. (1995A): Srednji žagar Mergus serrator. -Acrocephalus 16 (68/69/70): 80. Denac D. (1995B): Beloliska Melanittafusca. - Acrocephalus 16 (68/69/70): 80. Denac D. (1995c): Kaspijska čigra Sterna caspia. -Acrocephalus 16 (68/69/70): 83. Denac D. (2004): Mandarinka Aix galericulata. -Acrocephalus 25 (120): 34. Gams I., Vrišer I. (1998): Geografija Slovenije. - Slovenska matica, Ljubljana. Gamser M., Novak J. (2013): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na širšem območju ribnika Vrbje pri Žalcu : raziskovalna naloga. - [http://www.knjiznica-/celje.si/ raziskovalneM201303711.pdf], 27/08/2014. Gregori J., Šere D. (2005): Ptiči Šaleških jezer in okolice: ob 130-letnici Premogovnika Velenje. - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Holzer T., Sziemer P. (2005): Vienna. pp. 359-388. In: Kelcey J. G., Rheinwald G. (eds.): Birds in European Cities. - Ginster Verlag, St. Katharinen. Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Kozinc B. (2007): Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija). - Acrocephalus 28 (135): 141-157. Javornik M. (ed.) (1988): Enciklopedija Slovenije. 2. zvezek: Ce-Ed. - Mladinska knjiga, Ljubljana. KerČek M. (2005): [Ptice akumulacije Medvedce]. Diplomsko delo. - Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo. Kmecl P., Rižner K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera: spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-30. Marinček M. (2009): Belolična gos Branta leucopsis. -Acrocephalus 30 (140): 37. Meteorološki letopisi (2007): Letopis 2007, Maribor - dnevne vrednosti meteoroloških spremenljivk. -[http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/meteorolo %C5%A1ki%20letopis/2007maribor.pdf], 05/08/2014. Meteorološki letopisi (2008): Letopis 2008, Maribor - dnevne vrednosti meteoroloških spremenljivk. Ministrstvo za okolje in prostort, Agencija Republike Slovenije za okolje. - [http://www.arso. gov.si/vreme/podnebje/meteorolo%C5%A1ki%20 letopis/2008maribor.pdf], 05/08/2014. Niggeler E., Keller V. (2007): Winterbestände der Wasservögel am Aare-Stausee Niederried. - Der Ornithologische Beobachter 104 (4): 279-300. Reiser O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. -Naturwissenschaftliche Verein in Steiermark, Graz. Scott D. A., Rose P. M. (1996): Atlas of Anatidae Populations in Africa and Western Eurasia. - Wetlands International, Wageningen. Singer D. (2004): Kateri ptič je to? - Založba Narava, Kranj. SoviNc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije: rezultati zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. - Tehniška založba, Ljubljana. Svensson L., Grant P. J. (2006): Bird guide - the most complete field guide to the birds of Britain and Europe. - HarperCollins Publishers, London. Škornik I., Makovec T., Lipej L. (1995): Sečovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. - Annales 7: 89-94. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. - SOLINE pridelava soli d. o. o., Seča. Štumberger B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. Štumberger B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87/88): 36-48. Štumberger B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. - Acrocephalus 20 (92): 6-22. Štumberger B. (2000A): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. Štumberger B. (2000B): Reka Drava. pp. 149-159 In: Polak S. (ed.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. - DOPPS, Ljubljana. Štumberger B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (108): 171-174. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. Štumberger B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (125): 99-103. Tarman K. (1992): Osnove ekologije in ekologija živali. -DZS, Ljubljana. Trontelj P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega jezera na reki Savi. — Acrocephalus 13 (50): 2-16. Traut A. H., Hostetler M. E. (2004): Urban lakes and waterbirds: effects of shoreline development on avian distribution. - Landscape and Urban Planning 69 (1): 69-85. Uradni list RS (2013): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (no. 33/13). Vogrin M. (1996): Ornitofavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika. - Acrocephalus 17 (74): 7-24. Vogrin M. (2005): Fenologija vodnih ptic na Žovneškem jezeru (Spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija). -Acrocephalus 26 (12б): 151-155. Wagner V. S., Petutschnig W. (2010): Wasservogelzählung in Kärnten 2010. - Carinthia II 120 (200): 125-132. Wagner V. S., Petutschnig W. (2011): Wasservogelzählung in Kärnten 2011. - Carinthia II 121 (201): 67-76. Wagner V. S., Petutschnig W. (2012): Wasservogelzählung in Kärnten 2012. - Carinthia II 122 (202): 287-294. Wagner V. S., Petutschnig W. (2013): Wasservogelzählung in Kärnten 2013. - Carinthia II 123 (203): 225-232. Wetlands International (2014): Waterbird Population Estimates. - [wpe.wetlands.org], 30/07/2014. Wieloch M., Wlodarczyk R., Czapulak A. (2004): The Mute Swan Cygnus olor. - BWP Update 6 (1/2): 1-38. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) (ed.) (2006): Osnutek integralnega načrta upravljanja območja reke Drave. TRUD - Trajnostno upravljanje območja reke Drave. Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija - Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj. Pogodba št. 7174201-01-01-0011. Prispelo / Arrived: 22. 12. 2009 Sprejeto / Accepted: 2. 11. 2014 Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013 An overview of bird ringing in Slovenia in 2013 Al Vrezec1, Dare Fekonja1, Dare Šere2 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova c. 20, p.p. 290, SI—1001 Ljubljana, e-mail: avrezec@pms-lj.si, dfekonja@pms-lj.si 2 Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, e-mail: dsere@pms-lj.si In 2013, 73,529 birds of 161 species were ringed in Slovenia, with 114 finds from abroad, 73 finds of foreign-ringed birds and 1580 local finds. The most numerous ringed species were Blackcap Sylvia atricapilla and Barn Swallow Hirundo rustica, while among ringed nestlings Great Tits Parus major and Blue Tits Cyanistes caeruleus prevailed. The most numerous species among recoveries was the Mute Swan Cygnus olor with probably the oldest swan recorded in Slovenia so far, a 25-year-old female. The longest distance recovery concerned a Sedge Warbler Acrocephalus schoenobaenus from Norway (2,801 km). Of interest among local finds is the longest recovery distance (122 km) recorded for Ural Owl Strix uralensis in Slovenia so far. In 2013, two rare species for Slovenia were ringed, Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus (2 individuals) and Siberian Rubythroat Calliope calliope, which was the first record for Slovenia. The first analysis of ringing sites in Slovenia is given as a baseline for establishing a network of Constant Effort Sites. Ključne besede: obročkanje ptic, 2014, Slovenija, najdbe, redke vrste, obročkovalska lovišča Key words: bird ringing, 2014, Slovenia, recoveries, rare species, ringing sites 1. Uvod Leta 2013 smo sklenili 86. sezono neprekinjene obročkovalne dejavnosti v Sloveniji, ki jo koordinira in vodi Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) v okviru Kustodiata za vretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS). Pričujoče poročilo in analiza obročkovalne dejavnosti dopolnjujeta predhodna tovrstna celostna poročila o obročkanju ptic v posameznih letih (Ponebšek 1934, Božič 1980A, b, c, 1981, 1982, 1985, Vrezec et al. 2013) oziroma v celotnem obdobju od leta 1927 dalje (Božič 2009, Šere 2009). V prispevku podajamo poročilo o obročkanju ptic v Sloveniji v letu 2013 s pregledom razrešenih domačih ter tujih najdb za leto 2013 in z dopolnilom za leto 2012 (dopolnilo poročila Vrezec et al. 2013). Poleg tega so v poročilu predstavljene nekatere posebnosti, ki smo jih z obročkanjem ugotovili v letu 2013, vključujoč dinamiko selivk, redke vrste ter pregled zanimivejših lokalnih najdb, katerih pomen je bil v dosedanjih poročilih o obročkanju ptic v Sloveniji večinoma prezrt, čeprav izkušnje iz tujine kažejo prav nasprotno (npr. Saurola et al. 2013). V Evropi v okviru EURING-a že več let obstaja težnja po vzpostavljanju obročkovalnih lovišč z lovom z mrežami in obročkanjem ptic po vnaprej določenem stalnem naporu (Redfern & Clark 2001), kar pomeni, da je ptice treba loviti na enak način, z enako metodo, enako pogosto in ob bolj ali manj enakem času vsako leto, kar zagotavlja primerljivost ulova med leti. Lovišča s stalnim naporom (CES - Constant Effort Sites) so ključna pri monitoringu selivk in ugotavljanju vsesplošnega populacijskega stanja teh ptic v Evropi. V Sloveniji tovrstne obročkovalne sheme še nimamo, čeprav so bila v preteklosti že dejavna lovišča s sistematičnim načinom lova, ki bi lahko ustrezala kriterijem CES, denimo v Stožicah (Šere 1982) in na Ljubljanskem barju pri Vrhniki (Šere 1989, Tome et al. 2005). V prispevku je pripravljen pregled trenutno delujočih obročkovalnih lovišč v Sloveniji, ki bi lahko bila primerna za določitev kot CES-lovišča, na podlagi katerih bi lahko v Sloveniji opravljali bolj sistematičen monitoring selivk, zlasti pevcev (Passeriformes). 2. Metode Centralno podatkovno zbirko o obročkanih pticah v Sloveniji vodi SCOP. Leta 2013 je bilo v okviru obročkovalne sheme SCOP dejavnih 51 obročkovalcev, ki imajo za to dejavnost pridobljeno dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO). Ob splošni shemi za obročkanje selivk z lovom z najlonskimi mrežami z ali brez uporabe posnetka je obročkanje ptic potekalo tudi v okviru drugih shem s pregledovanjem gnezd in gnezdilnic, z lovom odraslih ptic v bližini gnezditvenih kolonij (npr. breguljka Riparia riparia), z lovom s pastmi (npr. zimski lov na krmilnicah, vranjek Phalacrocorax aristotelis, postovka Falco tinnunculus, veliki srakoper Lanius excubitor), lovom vodnih ptic na prezimovališčih (npr. labod grbec Cygnus olor), lovom na selitvenih počivališčih (npr. kmečka lastovka Hirundo rustica) in drugo. Večji del obročkovalne dejavnosti so opravili prostovoljni zunanji sodelavci PMS, manjši del pa je bil opravljen v okviru raziskovalnih projektov in monitoringa na različnih slovenskih inštitucijah, ki se ukvarjajo z ornitološkimi raziskavami: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), Nacionalni Tabela 1: Pregled barvnih obročkovalnih shem, ki so potekale v Sloveniji leta 2013 v okviru različnih institucij: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS) Table 1: An overview of active colour ringing schemes in Slovenia in 2013 within the framework of different organizations: DOPPS-BirdLife Slovenia (DOPPS), Sečovlje Salina Nature Park (KPSS), National Institute of Biology (NIB), and Slovenian Museum of Natural History (PMS) Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Barvni obroček/ Colour ring Kraj obročkanja/ Ringing site Vodja sheme/ Coordinator Inštitucija/ Institution Vranjek Phalacorocorax aristotelis oranžni nožni obroček s kodo / orange coded legring Obala Urša Koce DOPPS Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS Polojnik Himantopus himantopus beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Sečoveljske soline Iztok Škornik KPSS Navadna čigra Sterna hirundo beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Sečoveljske soline, Škocjanski zatok Iztok Škornik KPSS Smrdokavra Upupa epops kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Goričko Katarina Denac DOPPS Postovka Falco tinnunculus črni nožni obroček s kodo/ black coded legring Ljubljana z okolico Dare Fekonja PMS Veliki srakoper Lanius excubitor kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Ljubljansko barje Dare Fekonja PMS Repaljščica Saxicola rubetra kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Ljubljansko barje Davorin Tome NIB Belovrati muhar Ficedula albicollis beli nožni obroček s kodo/ white coded legring Krakovski gozd Dare Fekonja PMS Vrtni strnad Emberiza hortulana kombinacija nožnih barvnih obročkov / combination of coloured legrings Kras Jernej Figelj DOPPS inštitut za biologijo (NIB) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS). Leta 2013 je bilo dejavnih tudi 10 shem za barvno obročkanje (tabela 1), na dveh vrstah pa so bile opravljene tudi telemetrijske raziskave z GPS GSM (vranjek) ali VHS oddajniki (veliki skovik Otus scops), ki jih je opravljal DOPPS. Najdbe obročkanih ptic so beležili obročkovalci in tudi neobročkovalci. Pri slednjih gre za opazovanja obročkanih ptic, zlasti z barvnimi obročki, ali za najdbe mrtvih obročkanih ptic. Najdbe smo sproti razreševali v podatkovni zbirki SCOP. Del tujih najdb je bil do zaključka poročila še nerazrešen, zato jih navajamo le v skupnem številu, ne pa tudi v pregledu posameznih najdb. V okviru prispevka navajamo tudi najdbe iz leta 2012, ki so bile razrešene šele po objavi poročila za leto 2012 (Vrezec et al. 2013). Pri navajanju vrst smo sledili IOC - seznamu ptic sveta, verzija 4.2 (Gill & Donsker 2014). Za opis značilnosti in trendov obročkovalne dejavnosti smo v okviru prispevka analizirali podatke o obročkanju ptic v Sloveniji med letoma 2000 in 2013 iz obročkovalske baze SCOP. Za ugotavljanje značilnosti obročkovalske aktivnosti smo za vsako leto izračunali napor (število lovnih dni) in intenzivnost lova, izraženo kot relativni ulov (število ptic, obročkanih v enem lovnem dnevu). Pri tem smo se osredotočili le na tisti del obročkovalne dejavnosti, ki zadeva lov in obročkanje selivk z mrežami, zlasti pevcev (Passeriformes). Analizo smo opravili na selekciji zbranih podatkov o obročkanih pticah, pri čemer smo zaradi drugačnih metodoloških pristopov lova in obročkanja iz nabora podatkov izločili vse mladiče (pullus), nepevce, med pevci pa še velikega srakoperja Lanius excubitor, povodnega kosa Cinclus cinclus, pegama Bombycilla garrulus in vrane Corvidae. Za statistično vrednotenje razlik in vzorcev smo uporabili Spearmanovo korelacijo in test X2 ter deskriptivne statistične metode. Kot statistično značilne smo obravnavali P-vrednosti, manjše od 0,05. Za namene vzpostavljanja obročkovalne sheme z lovišči s stalnim naporom, ki bi rabila bolj sistematičnemu spremljanju populacij selivk, smo opravili preliminarno analizo obročkovalne dejavnosti v letu 2013. Podatke smo za ugotavljanje napora in intenzivnosti lova selekcionirali po zgoraj opisanem principu. Pri tem smo kriterij selekcije, s katerim smo skušali zajeti le lovišča, namenjena pretežno spremljanju dinamike selivk, in ne na primer lovišča ob krmilnicah in podobno, še zaostrili z izločitvijo podatkov dodatnih izbranih vrst ščinkavcev Fringillidae (ščinkavec Fringilla coelebs, pinoža F montifringilla, dlesk Coccothraustes coccothraustes, kalin Pyrrhula pyrrhula, zelenec Chloris chloris, lišček Carduelis carduelis in čižek Spinus spinus), domačega vrabca Passer domesticus in vse vrste sinic Paridae, torej vrst, ki se pogosteje pojavljajo ob krmilnicah. S tem izborom podatkov smo ocenjevali tako časovno dinamiko obročkanja po splošni shemi obročkanja selivk kot intenziteto obročkovalne dejavnosti na posameznih loviščih oziroma lokacijah. Iz nabora lovišč smo izločili priložnostna lovišča in lovišča, na katerih se kljub stalnosti lova prek celega leta ujame premalo ptic za resno sklepanje o populacijskih trendih. Kot dejavna sistematična lovišča smo opredelili tista, na katerih je lov v letu 2013 potekal najmanj 10 lovnih dni. Iz tega nabora smo nato izbrali lovišča z večjo intenzivnostjo lova, to je najmanj 10 ptic / lovni dan. Kot potencialna CES-lovišča smo iz zadnjega izbora opredelili tista, na katerih je bil lov razporejen prek celega leta z lovnimi dnevi izvedenimi vsaj v šestih različnih mesecih. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pregled obročkovalne dejavnosti V letu 2013 je bilo obročkanih 73.529 ptic 161 vrst (tabela 2). Podatek preseneča predvsem zato, ker gre v zadnjih 20 letih za najnižje število obročkanih ptic. Tako nizko število ptic je bilo nazadnje doseženo v letu 1993, ko smo v Sloveniji obročkali 71.521 ptic (Sere 2009). Razlog za takšno znižanje je lahko v zmanjšani obročkovalni dejavnosti ali v dejanskem upadu števila ptic. Po podatkih o obročkanih pticah med letoma 2000 in 2013 je videti, da je število obročkanih ptic v tesni povezavi z naporom oziroma številom lovnih dni (rS = 0,63, P < 0,05) in da je v letu 2013 dejansko prišlo do upada obročkovalne dejavnosti, čeprav od leta 2000 dalje ni bila najnižja, saj je bila nižja v letih 2000 in 2006 (slika 1). V letu 2013 smo namreč zaradi omejenih sredstev za nabavo obročkov začasno omejili obročkanje kmečkih lastovk na počivališčih. V letu 2012 smo obročkali 24.491 kmečkih lastovk, v letu 2013 pa 12.119 (tabela 2). Vendar pa manjši napor obročkovalne dejavnosti verjetno ni edini razlog za manjše število obročkanih ptic. Iz podatkov med letoma 2000 in 2013 je mogoče razbrati, da je bila intenzivnost lova (število ujetih ptic na lovni dan) v zadnjem desetletju višja v prvi polovici do leta 2007, nato pa je po letu 2008 upadla (x2 = 111,3, P < 0,001). Glede na predstavljene podatke zato domnevamo, da je nizko število ujetih in obročkanih ptic v letu 2013 posledica tudi dejanskega upada števila ptic na selitvi, saj smo leta 2013 v opravljenih lovnih dneh tudi sicer ujeli relativno manj kot v prejšnjih letih. Glede na podatke od leta 2000 dalje so bili večji upadi števila Tabela 2: Pregled {tevila obro~kanih ptic (mladi~ev v gnezdu in doraslih ptic zunaj gnezda) in {tevila najdenih obro~kanih ptic v Sloveniji v letu 2013. Tuje najdbe so na tujem obro~kane ptice, zabeležene v Sloveniji, doma~e najdbe so v Sloveniji obro~kane ptice ponovno ujete v tujini, lokalne najdbe pa so v Sloveniji obro~kane in ponovno zabeležene ptice Table 2: Numbers of birds ringed in Slovenia (pulli in nest and fully-grown birds outside nests) and recoveries of ringed birds in 2013. Foreign recoveries in SLO are birds ringed abroad and later recorded in Slovenia, SLO recoveries abroad are birds ringed in Slovenia and found abroad. Local recoveries are birds ringed in Slovenia and recaptured in Slovenia Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Latinsko ime/ Mladiči/ Ostalo/ Skupaj/ Tuje v Domače Lokalne/ Slovene name Scientific name nestlings other total SLO/ na tujem/ Local Foreign in SLO SLO abroad Labod grbec Cygnus olor 265 265 37 16 72 Mlakarica Anas platyrhynchos 8 8 2 Kreheljc Anas crecca 1 1 Divji petelin Tetrao urogallus 1 Prepelica Coturnix coturnix 2 2 Čopasti ponirek Podiceps cristatus 1 1 Bela štorklja Ciconia ciconia 131 17 148 3 5 Čapljica Ixobrychus minutus 8 7 15 1 Velika bela čaplja Ardea alba 4 Vranjek Phalacrocorax aristotelis 17 17 9 1 6 Kormoran Phalacrocorax carbo 1 Skobec Accipiter nisus 19 19 Kragulj Accipiter gentilis 1 1 Kanja Buteo buteo 3 3 Mokož Rallus aquaticus 7 7 Kosec Crex crex 28 28 Mala tukalica Porzana parva 5 5 1 Grahasta tukalica Porzana porzana 1 1 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 2 2 2 Liska Fulica atra 1 1 Polojnik Himantopus himantopus 8 8 1 Priba Vanellus vanellus 3 3 Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 5 5 1 5 Sloka Scolopax rusticola 1 Kozica Gallinago gallinago 6 6 Rdečenogi martinec Tringa totanus 2 2 Pikasti martinec Tringa ochropus 2 2 Močvirski martinec Tringa glareola 5 5 Mali martinec Actitis hypoleucos 29 29 Spremenljivi prodnik Calidris alpina 1 Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus 5 Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus 1 1 3 Črnomorski galeb Larus cachinnans 2 Rumenonogi galeb Larus michahellis 4 7 11 7 Kričava čigra Thalasseus sandvicensis 2 Navadna čigra Sterna hirundo 59 59 2 1 Domači golob Columba livia domestica 1 1 Grivar Columba palumbus 2 2 Divja grlica Streptopelia turtur 3 3 Turška grlica Streptopelia decaocto 14 14 Kukavica Cuculus canorus 1 Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ nestlings Ostalo/ other Skupaj/ total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Veliki skovik Otus scops 13 39 52 Lesna sova Strix aluco 5 3 8 Kozača Strix uralensis I Čuk Athene noctua I I Koconogi čuk Aegolius funereus 2 2 Podhujka Caprimulgus europaeus 9 9 Hudournik Apus apus 17 4 2I Vodomec Alcedo atthis 95 95 9 Čebelar Merops apiaster 7 7 Smrdokavra Upupa epops 22 8 30 Vijeglavka Jynx torquilla 22 I57 I79 6 Mali detel Dendrocopos minor 8 8 Srednji detel Dendrocopos medius 3 3 I Veliki detel Dendrocopos major 45 45 4 Zelena žolna Picus viridis 8 8 Pivka Picus canus 4 4 Postovka Falco tinnunculus I84 I84 2 II Rdečenoga postovka Falco vespertinus 7 7 Škrjančar Falco subbuteo 3 3 Rjavi srakoper Lanius collurio 9 205 2I4 2 Črnočeli srakoper Lanius minor 2 2 Veliki srakoper Lanius excubitor 53 53 I3 Rjavoglavi srakoper Lanius senator I I Kobilar Oriolus oriolus 3 3 Šoja Garrulus glandarius 29 29 2 Sraka Pica pica 9 9 Planinska kavka Pyrrhocorax graculus II II I 9 Kavka Coloeus monedula Ii II Siva vrana Corvus cornix 5 5 I Krokar Corvus corax 10 I0 Menišček Periparus ater 49 455 504 I44 Čopasta sinica Lophophanes cristatus 70 70 3 Močvirska sinica Poecile palustris 27 210 237 22 Gorska sinica Poecile montanus 5I 5I I5 Plavček Cyanistes caeruleus 183 I377 I560 I 86 Velika sinica Parus major 408 2874 3282 3 I84 Plašica Remiz pendulinus 88 88 I I I Brkata sinica Panurus biarmicus 7 7 Hribski škrjanec Lullula arborea 4 4 Breguljka Riparia riparia 709 709 2 2 54 Kmečka x Hirundo rustica x 4 4 mestna lastovka Delichon urbicum Kmečka lastovka Hirundo rustica I55 11964 I2II9 9 6 I82 Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris 4 4 Mestna lastovka Delichon urbicum 55 55 5 A. Vrezec, D. Fekonja, D. Sere: Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013 Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Slovene name Latinsko ime/ Scientific name Mladiči/ nestlings Ostalo/ other Skupaj/ total Tuje v SLO/ Foreign in SLO Domače na tujem/ SLO abroad Lokalne/ Local Svilnica Cettia cetti 12 I2 4 Dolgorepka Aegithalos caudatus 241 24I I8 Severni kovaček Phylloscopus trochilus 238 238 Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 1575 I575 I 2 II Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 697 697 I Mušja listnica Phylloscopus inornatus 2 2 Rakar Acrocephalus arundinaceus 53 301 354 I I5 Tamariskovka Acrocephalus melanopogon 15 I5 I Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 2758 2758 2 4 I2 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 2076 2076 2 3 9 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris IO75 I075 I 30 Kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta 22 22 I Rumeni vrtnik Hippolais icterina I79 I79 2 Kobiličar Locustella naevia 69 69 I Rečni cvrčalec Locustella fluviatilis I0 I0 Trstni cvrčalec Locustella luscinioides I8 I8 Črnoglavka Sylvia atricapilla 1 I5588 I5589 I 5 I77 Vrtna penica Sylvia borin 4I06 4I06 I 9 Pisana penica Sylvia nisoria 4 I0 I4 I Mlinarček Sylvia curruca 23I 23I I Rjava penica Sylvia communis 385 385 I 5 Taščična penica Sylvia cantillans I I Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla 36 36 I Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus 8I7 8I7 2 Stržek Troglodytes troglodytes 93 93 3 Brglez Sitta europaea 37 69 I06 22 Dolgoprsti plezalček Certhia familiaris 24 24 Kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 4 4 Škorec Sturnus vulgaris 62 I66 228 Kos Turdus merula 21 73I 752 2 47 Brinovka Turdus pilaris 5 5 Vinski drozg Turdus iliacus 3 3 Cikovt Turdus philomelos 247 247 3 Carar Turdus viscivorus 3 3 Sivi muhar Muscicapa striata 68 68 Taščica Erithacus rubecula 332I 332I I 25 Modra taščica Luscinia svecica 42 42 Veliki slavec Luscinia luscinia I8 I8 I I Slavec Luscinia megarhynchos 5 I38 I43 5 Rubinasti slavec Calliope calliope I I Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 98 98 Belovrati muhar Ficedula albicollis 31 I5 46 Šmarnica Phoenicurus ochruros 39 63 I02 I Pogorelček Phoenicurus phoenicurus 8I 8I Slegur Monticola saxatilis I I Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 Obročkanje / Ringing Najdbe / Finds Slovensko ime/ Latinsko ime/ Mladiči/ Ostalo/ Skupaj/ Tuje v Domače Lokalne/ Slovene name Scientific name nestlings other total SLO/ na tujem/ Local Foreign in SLO SLO abroad Repaljščica Saxicola rubetra 39 41 80 5 Prosnik Saxicola rubicola 31 31 1 Kupčar Oenanthe oenanthe 3 3 Povodni kos Cinclus cinclus 14 14 Domači vrabec Passer domesticus 4 477 481 32 Italijanski vrabec Passer italiae 2 2 Poljski vrabec Passer montanus 88 1169 1257 20 Planinska pevka Prunella collaris 4 4 7 Siva pevka Prunella modularis 1 4304 4305 1 4 14 Rumena pastirica Motacilla flava 52 52 Siva pastirica Motacilla cinerea 8 8 Bela pastirica Motacilla alba 3 20 23 Travniška cipa Anthus pratensis 2 2 Drevesna cipa Anthus trivialis 83 83 Ščinkavec Fringilla coelebs 1256 1256 17 Pinoža Fringilla montfringilla 194 194 Dlesk Coccothraustes 1 1006 1007 2 10 coccothraustes Kalin Pyrrhula pyrrhula 34 34 Škrlatec Carpodacus erythrinus 2 2 Zelenec Chloris chloris 2001 2001 1 3 62 Repnik Linaria cannabina 163 163 Brezovček Acanthis flammea 1 1 Krivokljun Loxia curvirostra 13 13 Lišček Carduelis carduelis 933 933 1 30 Grilček Serinus serinus 543 543 2 11 Čižek Spinus spinus 4162 4162 7 9 103 Veliki strnad Emberiza calandra 3 3 Rumeni strnad Emberiza citrinella 131 131 8 Skalni strnad Emberiza cia 4 4 Vrtni strnad Emberiza hortulana 6 11 17 Plotni strnad Emberiza cirlus 21 21 Trstni strnad Emberiza schoeniclus 410 410 2 2 Skupaj / Total 1559 71970 73529 114 73 1580 selečih se pevcev zabeleženi tudi v letih 2002 in 2010 (slika 1). Sicer pa sta med obročkanimi selivkami tako kot v letu 2012 (Vrezec et al. 2013) prevladovali črnoglavka Sylvia atricapilla in kmečka lastovka z 38 % vseh obročkanih ptic (tabela 3). Leta 2013 smo obročkali tudi manj mladičev v gnezdu, čeprav se je tovrstna obročkovalna aktivnost še posebej povečala po letu 2006 (slika 2). Porast med letoma 2008 in 2012 je bila najverjetneje posledica različnih intenzivnejših raziskav v okviru inštitucij, zlasti NIB, DOPPS in KPSS, in ne toliko povečanega zanimanja samih obročkovalcev za ta del aktivnosti. Obročkanju na gnezdu pa bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti, saj so ravno najdbe v gnezdih obročkanih ptic zaradi znanih izvorov najdragocenejše (npr. Saurola et al. 2013). Pravzaprav so bile pobude sistematičnega popisovanja gnezd pri nas podane že v preteklosti, takrat predvsem v okviru opazovalcev 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 iS M \ « o C ■o % n £ 0,4 0,2 3 300 c\icMC4ie\Jcsjogc4CMc4c\ic\jc\j Leta/Years Slika 1: Dinamika napora obročkanja ptic (število lovnih dni; beli stolpci) in intenzivnost lova (število ujetih ptic na lovni dan; črni stolpci) v Sloveniji med letoma 2000 in 2013. Vrednosti so standardizirane glede na leto 2001. Figure 1: Dynamics of bird ringing activity in Slovenia between 2000 and 2013 expressed as ringing effort (No. of trapping days; white columns) and trapping intensity (No. of birds ringed per day; black columns). Values are standardized to the year 2001. 3000 СМСМСМСМСМОЈСЧСМСМ CNJ CM CM CM Leta / Years Slika 2: Dinamika števila obročkanih mladičev v gnezdu v Sloveniji med letoma 2000 in 2013 Figure 2: Dynamics of the number of ringed nestlings in Slovenia between 2000 and 2013 iv v vi vii viii ix x xi xii Meseci / Months Slika 3: Sezonska dinamika obročkovalne dejavnosti v splošni obročkovalski shemi za obročkanje selivk v letu 2013 (n = 1463 lovnih dni) Figure 3: Seasonal dynamics of ringing activity in the general ringing scheme for migrants in 2013 (n = 1463 trapping days) in ne obročkovalcev ptic (Vogrin 1991, 1992), a niso zaživele. Popisovanje in obročkanje mladičev v gnezdih je sicer v tujini stalna praksa, ki prispeva ključne podatke o gnezdilkah, njihovem gnezditvenem uspehu, preživetju ter s tem ogroženosti, tako kot njihovi disperziji in migraciji, čemur se posvečajo predvsem obročkovalci v okviru t. i. gnezditvene sheme (NRS - Nest Record Scheme) (Redfern & Clark 2001, Saurola et al. 2013). V letu 2013 smo v največji meri obročkali mladiče velike sinice Parus major in plavčka Cyanistes caeruleus s skupaj 38 % vseh obročkanih mladičev v letu 2013 od skupaj 1559 mladičev (tabela 3). 3.2. Analiza obročkovalskih lovišč Obročkanje ptic je leta 2013 v okviru splošne obročkovalske sheme potekalo prek celega leta, vendar pa se je napor obročkovalne dejavnosti med letom izrazito spreminjal (slika 3). Naj intenzivnejše obročkanje ptic po splošni obročkovalni shemi je potekalo spomladi med marcem in aprilom ter jeseni med avgustom in oktobrom. Ta dinamika se v večji meri prekriva s selitvenimi valovi selivk, ne pa tudi v popolnosti, saj so pri nas selitveni valovi precej širši, spomladi od februarja do konca maja in jeseni od avgusta do konca novembra (Tome et al. 2005, Vrezec et al. 2006), kar bo treba pri postavljanju sistematičnih obročkovalnih shem v prihodnosti nujno upoštevati. Upoštevaje zgolj podatke o obročkanih selivkah (določeni po kriterijih selekcije vrst, opisanih v metodah) na loviščih smo v letu 2013 lovili na 160 lokacijah po Sloveniji ter skupno opravili 1463 lovnih Tabela 3: Pregled najpogostejših vrst obročkanih in ponovno zabeleženih obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013. Prikazane so vrste z več kot 1 % obročkanih osebkov v posamezni kategoriji po padajočem številu osebkov. Table 3: An overview of the most numerous species among ringed birds and recoveries in Slovenia in 2013. Species with more than 1% of individuals in a given category are shown in decreasing order of abundance. V gnezdu/ Zunaj gnezda/ Tuje v SLO/ Domače na tujem/ Lokalne/ In nest Outside nest Foreign in SLO SLO abroad Local Parus major Sylvia atricapilla Cygnus olor Cygnus olor Parus major Cyanistes caeruleus Hirundo rustica Phalacrocorax aristotelis Spinus spinus Hirundo rustica Hirundo rustica Prunella modularis Hirundo rustica Hirundo rustica Sylvia atricapilla Ciconia ciconia Spinus spinus Larus michahellis Sylvia atricapilla Periparus ater Passer montanus Sylvia borin Spinus spinus Acrocephalus schoenobaenus Spinus spinus Sturnus vulgaris Erithacus rubecula Chroicocephalus ridibundus Prunella modularis Cyanistes caeruleus Sterna hirundo Parus major Ardea alba Acrocephalus scirpaceus Cygnus olor Acrocephalus arundinaceus Acrocephalus schoenobaenus Ciconia ciconia Phylloscopus collybita Chloris chloris Periparus ater Acrocephalus scirpaceus Ichthyaetus melanocephalus Chloris chloris Riparia riparia Phoenicurus ochruros Chloris chloris Larus cachinnans Parus major Turdus merula Saxicola rubetra Phylloscopus collybita Thalasseus sandvicensis Riparia riparia Passer domesticus Sitta europaea Cyanistes caeruleus Falco tinnunculus Sterna hirundo Carduelis carduelis Ficedula albicollis Fringilla coelebs Riparia riparia Turdus merula Acrocephalus palustris Poecile palustris Passer montanus Acrocephalus schoenobaenus Serinus serinus Erithacus rubecula Upupa epops Acrocephalus palustris Acrocephalus scirpaceus Phalacrocorax aristotelis Poecile palustris Jynx torquilla Coccothraustes coccothraustes Coccothraustes coccothraustes Remiz pendulinus Sitta europaea Turdus merula Carduelis carduelis Emberiza schoeniclus Himantopus himantopus Passer montanus Apus apus Regulus regulus Charadrius alexandrinus Aegithalos caudatus Turdus merula Pyrrhocorax graculus Fringilla coelebs Sylvia curruca Erithacus rubecula Luscinia luscinia Carduelis carduelis dni. Med njimi smo kot dejavna lovišča s potencialom opredelitve kot CES glede na intenzivnost lova izbrali 24 lovišč (15 %; tabela 4), druga lovišča pa so bila priložnostna. Med izbranimi lovišči smo v vsaj šestih mesecih lovili na 12 loviščih (tabela 4), ki so tudi potencialna CES-lovišča. Problem izbranih lovišč se kaže v številu dejavnih obročkovalcev, saj gre večinoma za enega ali dva obročkovalca, kar je lahko težava pri zagotavljanju stalnosti napora na dolgi rok. V tem pogledu izstopa tradicionalno lovišče na Vrhniki s šestimi dejavnimi obročkovalci v letu 2013, za njim pa še Škocjanski zatok, Cerkniško jezero ter nekaj lovišč v okolici Ljubljane, zlasti na Ljubljanskem barju (npr. Parte, Kozlarjeva gošča; tabela 4). Kljub temu lahko lovišča z le enim ali dvema obročkovalcema, če je stalni napor lova zagotovljen, ustrezajo kriteriju CES-lovišča. Glede na prostorsko razporeditev potencialnih CES-lovišč v Sloveniji se kaže dokaj dobra pokritost, večje vrzeli pa so v alpskem (severozahod), dolenjskem (jugovzhod) in prekmurskem (skrajni severovzhod) delu Slovenije (slika 4). Tabela 4: Pregled lovišč za obročkanje ptic v Sloveniji, ki so bila v letu 2013 najbolj dejavna glede na stalnost lova prek leta (nad črto so lovišča, ki so delovala vsaj v šestih mesecih), število lovnih dni (izbrana le lovišča z opravljenimi več kot 10 lovnimi dnevi) in intenzivnost lova (izbrana le lovišča z intenzivnostjo lova več kot 10 ptic na lovni dan) in navedbo dejavnih obročkovalcev, ki so v letu 2013 delovali v okviru lovišča Table 4: An overview of the most active ringing sites in Slovenia in 2013 by constant trapping throughout the year (sites that operated during at least six months are listed above the line), by number of trapping days (only sites with > 10 trapping days are shown) and by trapping intensity (only sites with > 10 birds trapped per day are shown). The names of ringers active at these sites are given Lokacija/ Št. Napor Intenzivnost lova Št. aktivnih Obročkovalci/ Site aktivnih (št. lovnih (št. obročkanih ptic/ obročkovalcev/ Ringers mesecev/ dni)/ lovni dan)/ No. of active No. of Effort (no. of Intensity of trapping ringers months trapping days) (no. of ringed birds/ active trapping day) Požeg (Pragersko) 11 6i 60,5 i I. Vreš Godovič 11 104 ii,5 i P. Grošelj Medvedce (Pragersko) 10 60 74,5 2 F. Bračko, I. Vreš Škocjanski zatok 10 45 i0,8 4 I. Brajnik, T. Mihelič, (Koper) Ž. Šalamun, D. Šere Vrhnika 9 i28 i42,4 6 J. Bricelj ml., D. Fekonja, (Ljubljansko barje) B. Lapanja, D. Pogačar, P. Štirn, T. Trilar Hauptmance 8 27 64,6 3 J. Bricelj ml., A. Colnar, (Ljubljansko barje) D. Pogačar Zagorje ob Savi 8 2i i9,i i A. Lisec Dogoše (Maribor) 7 i6 43,4 i F. Bračko Parte 7 52 35,4 4 A. Colnar, S. Kos, D. Šere, (Ljubljansko barje) B. Vidic Ravnica 7 ii 20,0 2 D. Belingar, D. Bon (Nova Gorica) Kozlarjeva gošča 6 42 4i,9 5 B. Vidic, M. Jankovič, (Ljubljansko barje) T. Jankovič, S. Kos, D. Šere Bilje (Nova Gorica) 6 49 31,5 2 D. Bon, M. Keber Ormož 5 i4 i04,i i I. Vreš Hajdoše (Ptuj) 5 i8 98,3 2 F. Bračko, I. Vreš Sečoveljske soline 5 30 68,9 3 T. Mihelič, A. Sovinc, R. Tekavčič Jarše (Ljubljana) 5 i8 46,0 i D. Petkovšek Črna vas 5 28 34,i 3 T. Jankovič, Ž. Šalamun, (Ljubljansko barje) B. Vidic Zdravci 5 i7 i9,6 2 M. Gobec, J. Gračner Vnanje Gorice 4 27 93,4 i R. Tekavčič (Ljubljansko barje) Bičje (Grosuplje) 4 i5 25,i 3 J. Figelj, T. Mihelič, Ž. Šalamun Okroglice 4 i6 i2,i i M. Gobec (Zidani most) Šebrelje (Idrija) 3 ii i02,5 i B. Lapanja Cerkniško jezero 2 i0 92,8 4 B. Lapanja, D. Šere, R. Tekavčič, B. Vidic Mark (Šempeter 2 32 24,0 i J. Mikuletič pri Novi Gorici) Slika 4: Razporeditev najbolj dejavnih lovišč za spremljanje selitve ptic po Sloveniji v letu 2013. Črno so označena lovišča, na katerih smo obročkali vsaj šest mesecev v letu 2013, beli krožci pa so lovišča, na katerih smo obročkali pet mesecev ali manj. Figure 4: Spatial distribution of the most active ringing sites for migrants in Slovenia in 2013. Black circles mark sites where ringing activity took place during at least six months, while white circles indicate sites where ringing activity took place during five months or less. 3.3. Redke vrste V letu 2013 smo med redkimi vrstami obročkali tri ptice dveh vrst (tabela 5). Rubinasti slavec Calliope calliope, katerega prvoletni samec je bil obročkan in izpuščen 24. 10. 2013, je bil celo nova vrsta v favni ptic Slovenije (Sere & Vreš 2014). Poleg tega smo z aktualnega seznama Komisije za redkosti (Hanžel & Sere 2011) v letu 2013 zabeležili dve mušji listnici Phylloscopus inornatus, ki se pri nas sicer pojavlja vse pogosteje. V zadnjih desetih letih od 2003 dalje je bila na primer zabeležena v kar šestih letih. Med navedenimi podatki iz leta 2013 sta s strani Nacionalne komisije za redkosti trenutno potrjena podatka za rubinastega slavca in mušjo listnico iz Požega (Hanžel 2014). Tabela 5: Redke vrste, obročkane v Sloveniji v letu 2013 Table 5: Rare bird species ringed in Slovenia in 2013 Vrsta/ Obroček/ Spol/ Starost/ Datum/ Kraj/ Obročkovalec/ Foto/ Species Ring Sex Age Date Location Ringer Photo Phylloscopus KT 59010 1. 10. 2013 Požeg, Pragersko I. Vreš slika 5 inornatus Calliope AZ 98320 S 1Y 24. 10. 2013 Ormož I. Vreš slika 6 calliope Phylloscopus KT 80039 28. 10. 2013 Črna vas, B. Vidic mornatus Ljubljansko barje Slika 5: Mušja listnica Phylloscopus inornatus, Požeg, Pragersko, Slovenija, 1. 10. 2013 (foto: I. Vreš) Figure 5: Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus, Požeg, Pragersko, Slovenia, 1 Oct 2013 (photo: I. Vreš) Slika 6: Rubinasti slavec Calliope calliope, Ormož, Slovenija, 24. 10. 2013 (foto: D. Šere) Figure 6: Siberian Rubythroat Calliope calliope, Ormož, Slovenia, 24 Oct 2013 (photo: D. Šere) 3.4. Pregled najdb obročkanih ptic Najdbe obročkanih ptic smo zbrali iz 21 evropskih držav, med katerimi je več kot 25 % najdb iz Hrvaške, med tujimi najdbami pa poleg Hrvaške prevladujejo še najdbe iz ostalih treh sosednjih držav (tabela 6). Več kot 30 % vseh najdb ptic obročkanih na tujem in ponovno zabeleženih v Sloveniji so bili labodi grbci Cygnus olor, v večjem deležu (nad 5 % vseh najdb) pa so prevladovale še kmečke lastovke, vranjeki, čižki in rumenonogi galebi Larus michahellis (tabela 3). Labodi grbci prevladujejo tudi med najdbami v Sloveniji obročkanih ptic na tujem, prek 20 %, v večjem številu (nad 5 % domačih najdb) pa so bili med takšnimi najdbami še čižek, kmečka lastovka, črnoglavka, bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus in siva pevka Prunella modularis (tabela 3). Čedalje večji pomen pri pridobivanju najdb imajo tudi najdbe neobročkovalcev oziroma opazovalcev ptic, na kar kaže povečano število najdb labodov grbcev, vranjekov in rumenonogih galebov. Barvne sheme obročkanja so zato pri vrstah, kjer so mogoče, čedalje pomembnejše za zagotavljanje večjega števila povratnih informacij o obročkanih pticah. Med zbranimi je najbolj zanimiva najdba doslej verjetno najstarejšega najdenega laboda grbca pri nas, starega več kot 25 let. Ptica z obročkom RADOLFZELL RV1306 je bila dne 6. 11. 2013 najdena na Vrhniki (ujel Pavle Štirn), obročkana pa je bila že kot odrasla samica v Linzu (Avstrija) dne 16. 11. 1988. Najstarejši labod grbec, najden v Evropi, je imel več kot 28 let (EURING 2012). Tabela 6: Pregled držav po domačih in tujih najdbah obročkanih ptic v letu 2013 Table 6: An overview of countries by the number of birds ringed or recovered in and outside Slovenia in 2013 Država/ Domače najdbe Tuje najdbe v Skupaj/ Country na tujem/ SLO / Foreign Total SLO recoveries recoveries in abroad SLO Hrvaška 7 43 50 Madžarska 8 24 32 Avstrija 19 8 27 Italija 6 15 21 Poljska 6 9 15 Češka 7 7 14 Francija 3 3 6 Slovaška 1 5 6 Nemčija 3 1 4 Norveška 1 3 4 Malta 4 4 Španija 2 1 3 Finska 2 2 Litva 2 2 Švedska 1 1 2 Estonija 1 1 Nizozemska 1 1 Velika Britanija 1 1 Latvija 1 1 Črna gora 1 1 Srbija 1 1 Slika 7: Pomembnejše najdbe po Evropi obročkanih ptic in kasneje ugotovljenih v Sloveniji leta 2013 (pika ponazarja kraj obročkanja): 1 - sloka Scolopax rusticola (PARIS GY 109516), 2 - kričava čigra Thalasseus sandvicensis (PARIS GE 59818), 3 - močvirska trstnica Acrocephalus palustris (ARNHEM AU 11625), 4 - spremenljivi prodnik Calidris alpina (HIDENSEE OB 47075), 5 - črnoglavka Sylvia atricapilla (STAVANGER EH 43464), 6 - čižek Spinus spinus (STAVANGER 6H 90160), 7 - rjava penica Sylvia communis (STOCKHOLM 1ET 02045), 8 - bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus (STAVANGER HD 21229), 9 -postovka Falco tinnunculus (HELSINKI S 346849), 10 - siva pevka Prunella modularis (FINLAND 382004 H), 11 - čižek (MATSALU CA 54214), 12 - rečni galeb Chroicocephalus ridibundus (LITHUANIA HA 1622), 13 - črnomorski galeb Larus cachinnans (GDANSK PCDK) Figure 7: Important finds of birds ringed in Europe and recovered in Slovenia in 2013 (black dots mark the site of ringing): 1 - Woodcock Scolopax rusticola (PARIS GY 109516), 2 - Sandwich Tern Thalasseus sandvicensis (PARIS GE 59818), 3 - Marsh Warbler Acrocephalus palustris (ARNHEM AU 11625), 4 - Dunlin Calidris alpina (HIDENSEE OB 47075), 5 - Blackcap Sylvia atricapilla (STAVANGER EH 43464), 6 - Siskin Spinus spinus (STAVANGER 6H 90160), 7 - Common Warbler Sylvia communis (STOCKHOLM 1ET 02045), 8 - Sedge Warbler Acrocephalus schoenobaenus (STAVANGER HD 21229), 9 - Kestrel Falco tinnunculus (HELSINKI S 346849), 10 - Dunnock Prunella modularis (FINLAND 382004 H), 11 - Siskin (MATSALU CA 54214), 12 - Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus (LITHUANIA HA 1622), 13 - Caspian Gull Larus cachinnans (GDANSK PCDK) Slika 8: Pomembnejše najdbe v Sloveniji obročkanih ptic in kasneje ugotovljenih drugod po Evropi v letu 2013 (pika ponazarja kraj obročkanja): 1 - siva pevka Prunella modularis (LJUBLJANA AZ 405), 2 - srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus (LJUBLJANA KT 13469), 3 - čižek Spinus spinus (LJUBLJANA AZ 51839), 4 - mlinarček Sylvia curruca (LJUBLJANA AV 38620), 5 - črnoglavka Sylvia atricapilla (LJUBLJANA AV 27958), 6 - veliki slavec Luscinia luscinia (LJUBLJANA AV 28320), 7 - kos Turdus merula (LJUBLJANA E 31456), 8 - labod grbec Cygnus olor (LJUBLJANA LG 559), 9 - velika sinica Parus major (LJUBLJANA AZ 78477), 10 - lišček Carduelis carduelis (LJUBLJANA AZ 1029), 11 -črnoglavka (LJUBLJANA AZ 95572), 12 - kmečka lastovka Hirundo rustica (LJUBLJANA KT 75498) Figure 8: Important finds of birds ringed in Slovenia and found elsewhere in Europe in 2013 (dots mark the site of ringing): 1 - Dunnock Prunella modularis (LJUBLJANA AZ 405), 2 - Reed Warbler Acrocephalus scirpaceus (LJUBLJANA KT 13469), 3 - Siskin Spinus spinus (LJUBLJANA AZ 51839), 4 - Lesser Whitethroat Sylvia curruca (LJUBLJANA AV 38620), 5 - Blackcap Sylvia atricapilla (LJUBLJANA AV 27958), 6 - Thrush Nightingale Luscinia luscinia (LJUBLJANA AV 28320), 7 - Blackbird Turdus merula (LJUBLJANA E 31456), 8 - Mute Swan Cygnus olor (LJUBLJANA LG 559), 9 - Great Tit Parus major (LJUBLJANA AZ 78477), 10 - Goldfinch Carduelis carduelis (LJUBLJANA AZ 1029), 11 - Blackcap (LJUBLJANA AZ 95572), 12 - Barn Swallow Hirundo rustica (LJUBLJANA KT 75498) Originalni obroček je bil zaradi dotrajanosti zamenjan, ptica pa izpuščena. Najdaljša zabeležena razdalja med krajem obročkanja in najdbe je bila v letu 2013 pri bičji trstnici, in sicer je Brane Lapanja 30. 10. 2013 na Vrhniki ujel prvoletno ptico, ki je bila natanko mesec dni prej obročkana v 2801 km oddaljenem kraju na Norveškem. Ptica je torej na poti v povprečju preletela razdaljo 93 km na dan. Med najdbami smo razdalje, večje kot 1000 km, zabeležili še pri postovki Falco tinnunculus (1999 km, Finska), črnoglavki (1720 km, Norveška), sivi pevki (1720 km, Finska), čižku (1652 km, Norveška), srpični trstnici Acrocephalus scirpaceus (1464 km, Španija), mlinarčku Sylvia curruca (1355 km, Velika Britanija), kosu Turdus merula (1296 km, Latvija), rečnem galebu Chroicocephalus ridibundus (1281 km, Litva), kmečki lastovki (1121 km, Malta), velikem slavcu Luscinia luscinia (1087 km, Švedska) in rjavi penici Sylvia communis (1060 km, Švedska). Celoten pregled razrešenih domačih in tujih najdb ter komentarji k zanimivejšim najdbam so podani v dodatku 1 s prikazom pomembnejših tujih (slika 7) in domačih najdb (slika 8). Lokalne najdbe, skupaj smo jih v letu 2013 zabeležili 1580, v večini obročkovalskih poročil doslej niso bile deležne posebne pozornosti. Za sodobne ornitološke raziskave pa so lokalne najdbe izjemnega pomena, saj je z njimi mogoče razreševati zapletena znanstveno in naravovarstveno pomembna vprašanja o preživetju, življenjskem reprodukcijskem uspehu, starostni strukturi populacij ipd., kar je ključno za razumevanje populacijske biologije, vedenja in navsezadnje varstva vrst in njihovih habitatov (Saurola et al. 2013). V Sloveniji so se doslej lokalne najdbe večinoma obravnavale in analizirale v sklopu znanstvenih raziskav, pri katerih je šlo za točno določena vprašanja z vnaprej določeno in navadno lokalno omejeno obročkovalsko shemo (npr. Tome & Denac 2009, Tome 2011, Tome & Denac 2012, Bordjan & Tome 2014). Po drugi strani so lokalne najdbe ključen vir temeljnih informacij o biologiji vrst, npr. disperziji in starosti, za stalnice in selivke na kratke razdalje, pri katerih že 100 kilometrov pomeni velik premik. Kot primer so največje razdalje najdb zabeležene pri neselivskih kurah na Finskem (Saurola et al. 2013): gozdni jereb Tetrastes bonasia (5 km), ruševec Lyrurus tetrix (32 km), divji petelin Tetrao urogallus (52 km), jerebica Perdix perdix (210 km) in fazan Phasianus colchicus (215 km). Razdalje, ki jih te ptice preletijo, so majhne in zato je obravnava lokalnih najdb zanje ključna. Lokalne najdbe so sicer zelo pomembne z različnih vidikov: spremljajo se starost pri pticah, lokalna disperzija, pojavljanje na istem mestu ob določenem času, počitki na selitvi in pridobivanje na masi, preleti na krajših razdaljah po Sloveniji, zvestoba gnezdišču in življenjska produkcija potomstva, preživetje ipd. Kot ilustracija pomena lokalnih najdb so v dodatku 2 zbrane najzanimivejše lokalne najdbe obročkanih ptic leta 2013 v Sloveniji. Lokalne najdbe bodo morale biti v prihodnje tudi pri nas deležne večje pozornosti. Zahvala: Obročkovalno dejavnost je leta 2013 v okviru dejavnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije delno podprlo Ministrstvo za kulturo, del sredstev pa so prispevali donatorji. Zahvala gre tudi obročkovalcem, zunanjim sodelavcem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so večinoma s prostovoljnim delom zbrali veliko število dragocenih podatkov o obročkanih pticah in tako pripomogli k nadaljevanju dolgoletnega neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji: Dušan Belingar, Darjo Bon, Dejan Bordjan, Ivo Božič, Franc Bračko, Igor Brajnik, Jože Bricelj, Alfonz Colnar, Marjan Debelič, Katarina Denac, Dušan Dimnik, Jernej Figelj, Marjan Gobec, Jože Gračner, Dejan Grohar, Peter Grošelj, Vojko Havliček, Ludvik Jakopin, Marko Jankovič, Tone Jankovič, Milovan Keber, Urša Koce, Brane Koren, Stane Kos, Brane Lapanja, Ivan Lipar, Anton Lisec, Tomaž Mihelič, Jurij Mikuletič, Jože Nered, Dušan Petkovšek, Zdravko Podhraški, Dušan Pogačar, Milan Pustoslemšek, Andrej Sovinc, Željko Šalamun, Iztok Škornik, Pavle Štirn, Vlado Štolfa, Polde Štricelj, Rudi Tekavčič, Davorin Tome, Tomi Trilar, Andrej Trontelj, Miro Vamberger, Bogdan Vidic, Iztok Vreš, Davorin Vrhovnik in Ivan Zlobko. Pri vestnem beleženju in sporočanju na terenu prebranih obročkov ptic so poleg zgoraj naštetih obročkovalcev sodelovali tudi neobročkovalski sodelavci: Tilen Basle, Mateja Blažič, Daniel Bosch, Luka Božič, Bojan Bratoz, Mario Burlin, Mitja Denac, Jože Dolenc, Anton Dvoršak, Uroš Erjavec, Matej Gamser, Marko Goršič, Helena Hace, Jurij Hanžel, Petra Hladnik, Valentin Husič, Smiljana Ivanc, Ines Jamnik Peternel, Aljaž Jež, Mirko Kastelic, Katarina Kenda, Dušan Klenovšek, Primož Kmecl, Anton Kovačič, Bernarda Kumer, Boris Leskovic, Janez Markoli, Tanja Milharčič, Giovanna Mitri, Borut Mozetič, Robert Peras, B. Podlesnik, Marta Pogačar, Jernej Polajnar, Tjaša Pršin, Bia Rakar, Borut Rubinič, Tine Schein, Stefan Siegel, Mirko Skrt, Brigita Slavec, Petra Šink, Bojan Škerjanc, Tone Trebar, Duša Vadnjal, Milan Vogrin, Lovro Vražič, Eva Vukelič in Marija Žagar. Zahvaljujemo se tudi Andreju Kapli za izdelavo karte s prikazom obročkovalskih lovišč. 4. Povzetek Leta 2013 smo v Sloveniji obročkali 73.529 ptic 161 vrst, zabeležili 114 domačih, 73 tujih in 1580 lokalnih najdb. Največ je bilo obročkanih črnoglavk Sylvia atricapilla in kmečkih lastovk Hirundo rustica, med mladiči v gnezdu pa so prevladovale velike sinice Parus major in plavčki Cyanistes caeruleus. Med domačimi in tujimi najdbami prevladujejo najdbe labodov grbcev Cygnus olor, med katerimi smo v letu 2013 zabeležili verjetno pri nas najstarejšo ptico, in sicer 25-letno samico. Najdaljša zabeležena razdalja med krajem obročkanja in krajem najdbe je bila pri bičji trstnici Acrocephalus schoenobaenus iz Norveške (2801 km). Med lokalnimi najdbami smo zabeležili doslej največjo razdaljo za kozačo Strix uralensis pri nas (122 km). Med redkimi vrstami sta bili zabeleženi mušja listnica Phylloscopus inornatus (2 osebka) in rubinasti slavec Calliope calliope, ki je nova vrsta za favno Slovenije. V prispevku je predstavljena tudi analiza obročkovalskih lovišč kot osnova za vzpostavljanje lovišč s stalnim naporom za spremljanje populacij selivk. 5. Literatura Bembich L. (2001): First breeding of the Yellow-legged Gull Larus cachinnans michahellis in the Karst. — Acrocephalus 22 (109): 227-228. Bordjan D., Tome D. (2014): Rain may have more influence than temperature on nest abandonment in the Great Tit Parus major. - Ardea 102 (1): 79-85. Božič I. A. (1980A): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1976 in v letih 1927-1976. - Acrocephalus 1 (2): 29-32. Božič I. A. (1980B): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927-1976. - Acrocephalus 1 (5): 74-78. Božič I. A. (1980c): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1979 in v letih 1927-1979. - Acrocephalus 1 (6): 93-96. Božič I. A. (1981): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927-80. - Acrocephalus 2 (10): 49-52. Božič I. A. (1982): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1981. - Acrocephalus 3 (11/12): 9-12. Božič I. A. (1985): Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1982. - Acrocephalus 6 (24): 23-25. Božič I. A. (2009): Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926-1982. - Scopolia Suppl. 4: 23-110. Bračko F. (2013): Rumenonogi galeb Larus michahellis. - Acrocephalus 34 (156/157): 116-117. EURING (2012): European Longevity Records. - [http:// www.euring.org/data_and_codes/longevity-voous.htm], 04/09/2014. Gill F., Donsker D. (eds.) (2014): IOC World Bird List (v 4.2). - [http://www.worldbirdnames.org/], 04/09/2014. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Hanžel J. (2014): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2013 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 35 (160/161): 59-72. PonebŠek J. (1934): Dosedanji uspehi zavoda. - I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. Observatorija v Ljubljani: 26-36. Redfern C. P. F., Clark J. A. (eds.) (2001): Ringer's Manual. - British Trust for Ornithology, Thetford. Saurola I*. (2007): Finnish Ural Owls (Strix uralensis): an overview on population parameters. pp. 42-49. In: Müller J., Scherzinger W., Moning C. (eds.): European Ural Owl workshop. - Nationalparkverwaltung Bayerischer Wald, Grafenau. Saurola P., Valkama J., Velmala W. (2013): The Finnish Bird Ringing Atlas. Vol. I. - Finnish Museum of Natural History, Ministry of Environment, Helsinki. Šere D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 -favnistični pregled, obročkanje in najdbe. - Acrocephalus 3 (13/14): 1-61. Šere D. (1989): Kratko poročilo s stalnega lovišča na Vrhniki (1987-1988). - Acrocephalus 10 (39/40): 29-32. Šere D. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008. - Scopolia Suppl. 4: 111-174. Šere D., Vreš I. (2014): Prvič ugotovljen v Sloveniji: rubinasti slavec (Luscinia calliope). - Proteus 76 (7): 322-327. Tome D. (2011): Post-fledging survival and dynamics of dispersal in Long-eared Owls Asio otus. - Bird Study 58 (2): 193-199. Tome D., Denac D. (2009): Individualno barvno obročkanje kot metoda v varstveni biologiji - preliminarni rezultati študije repaljščice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju. - Scopolia Suppl. 4: 175-182. Tome D., Denac D. (2012): Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures. - Journal of Ornithology 153 (1): 131-138. Tome D., Sovinc A., Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. - DOPPS, Monografija DOPPS Št. 3., Ljubljana. Trilar T. (2013): "Morski zvoki" v Ljubljani - gnezdenje rumenonogega galeba v Ljubljani. - Svet ptic 19 (3): 49. Vogrin M. (1991): Gnezditveni obrazci. - Acrocephalus 12 (48): 112. Vogrin M. (1992): Akcija "Gnezditveni obrazec" v letu 1991. - Acrocephalus 13 (52): 91. Vrezec A., Fekonja D., Šere D. (2013): Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012. - Acrocephalus 34 (156/157): 49-69. Vrezec A., Tome D., Denac D. (2006): Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. - Ujma 20: 125-136. Prispelo / Arrived: 29. 9. 2014 Sprejeto / Accepted: 1. 11. 2014 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Dopolnilo pregleda tujih in domačih najdb obročkanih in ponovno registriranih ptic zunaj meja Slovenije za leto 2012 in pregled za leto 2013 Addendum to an overview of recoveries of birds ringed or found outside Slovenia in 2012 and an overview of recoveries in 2013 Legenda / Legend: AD odrasla ptica / adult JUV mlada ptica / juvenile PULL ptica obročkana v gnezdu ali begavec ali nedorasel mladič zunaj gnezda/ nestling (pullus) 1Y prvoletna ptica / first year 2Y drugoletna ptica / second year v kontrolna najdba / control recovery o obroček prebran z daljnogledom ali teleskopom / read by binoculars or telescope + ustreljen ali ubit / shot or killed x ptica najdena mrtva / found dead Dopolnilo za leto 2012 / Addendum for the year 2012 Navadna čigra Sterna hirundo LJUBLJANA PULL 9.6.2010 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA E 27910 o 31.5.2012 Isonzo cona, Staranzano, Gorizia, ITALIJA LJUBLJANA PULL 17.6.2010 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA E 2756O o 24.6.2012 Isonzo cona, Staranzano, Gorizia, ITALIJA Rakar Acrocephalus arundinaceus AD BOLOGNA Z 366358 10.5.2010 22.8.2012 I. Zannone, Ponza, ITALIJA Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E B. Koren 45°43'N/i3 ° 33'E S. Candotto 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik 45°43'N/i3 ° 33'E S. Candotto 40°58'N/i3°03'E A. S. Gerardo 45°58'N/i4°i8'E J. Bricelj (722 dni/29 km) (738 dni/26 km) (835 dni/565 km) v Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus MADRID AD i6.5.20ii Estanys de Palau, Palau Saverdera, ŠPANIJA 42°i8'N/03°09'E I.C.O. MA 7411 v 23.8.20i2 Vrhnika, Ljubljana, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E J. Bricelj (465 dni/977 km) Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus STOCKHOLM 1Y 5.8.20ii Linköping, Roxen, Säbyviken, ŠVEDSKA 58°27'N/i3°38'E RC Švedska CL 45897 v i2.8.20i2 Stojbe, Sečovlje, SLOVENIJA 45°28'N/i3°38'E R. Tekavčič (373 dni/1443 km) Črnoglavka Sylvia atricapilla LJUBLJANA $ 1Y 28.9.20i2 Hauptmance, Škofljica, Ljubljana, SLOVENIJA 46°00'N/i4°33'E J. Bricelj AV 76080 v 30.i2.20i2 Granollers, Barcelona, ŠPANIJA 4i°3 5'N/02°i6'E I.C.O. (93 dni/1099 km) Leto 2013 / Year 2013 Labod grbec Cygnus olor BUDAPEST HN 551 3 2Y+ 28.8.2007 Balatonfured, Veszprem, MADŽARSKA 46°58'N/i7°53'E A. Laszlo 27.i2.20i2 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°33'N/i5°40'E P. Grošelj(1948 dni/175 km) 2.i.20i3 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°33'N/i5°40'E P. Štirn (1954 dni/175 km) PRAHA PULL 28.8.2009 Štenec, Chrudim, ČEŠKA LB 6369 o 27.i2.20i2 Lent, Maribor, SLOVENIJA o 27.i2.20i2 Lent, Maribor, SLOVENIJA 49°56'N/i6°03'E 46°33'N/i5°40'E 46°33'N/i5°40'E S. Vranova P. Grošelj P. Grošelj (1217 dni/377 km) (1217 dni/377 km) LJUBLJANA X 57 2Y 20.3.2000 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 22.2.2003 Donau,Greifenstein,Tulln, AVSTRIJA 12.3.2004 Wasserpark, Floridsdorf, Dunaj, AVSTRIJA i3.i.2008 Kahlenbergerdorf, Dunaj, AVSTRIJA i0.i2.20ii Kahlenbergerdorf, Dunaj, AVSTRIJA 46°3 5'N/i5°40'E 48°2i'N/i6°i5'E 48°i5'N/i6°24'E 48°i6'N/i6°2i'E 48°i6'N/i6°2i'E J. Dolinšek C. Roland C. Wende C. Roland C. Roland (1069 dni/205 km) (1453 dni/197 km) (2855 dni/198 km) (4282 dni/194 km) o o Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix o 14.2.2012 Kahlenbergerdorf, Dunaj, AVSTRIJA 48°i6'n/ 6°2i'e E. Fritze (4348 dni/194 km) o 15.1.2013 Klosterneuburger Durchstich, AVSTRIJA 48°i7'n/ 6°20'E G. Woss (4684 dni/195 km) LJUBLJANA 2Y 30.3.2010 Verd,Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°i8'e P. Štirn LG 84 x 18.1.2013 Sandau, Stendal, Anhalt, NEMČIJA 52°47'N/ 2°03'E M. Kuhnert (1025 dni/775 km) ZAGREB AD 23.1.2013 Fužine, Gorski Kotar, HRVAŠKA 45°i8'n/ 4°43'E A. Radalj UA 2373 o 3.2.2013 Pragersko - glinokopi, SLOVENIJA 46°23'N/ 5°40'E D. Bordjan (11 dni/141 km) o 3.2.2013 Medvedce, Pragersko, SLOVENIJA 46°22'N/ 5°39'E D. Bordjan (11 dni/139 km) BRATISLAVA $ 2Y+ 20.6.2010 Pieštany, SLOVAŠKA 48°36'N/ 7°49'E Š. Šiška A 3180 v 5.2.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Štirn (961 dni/276 km) BUDAPEST $ 3Y 18.9.2008 Fonyod, Somogy, MADŽARSKA 46°45'N/ 7°33'E P. Szinai HN 790 o 20.1.2013 reka Sava, Radeče, SLOVENIJA 46°04'N/ 5°ii'E M. Gobec (1585 dni/197 km) o 23.1.2013 reka Sava, Radeče, SLOVENIJA 46°04'N/ 5°ii'E D. Klenovšek (1588 dni/197 km) o 8.2.2013 reka Sava, Radeče, SLOVENIJA 46°04'N/ 5°ii'E P. Grošelj (1604 dni/197 km) LJUBLJANA 2Y 1.2.2011 Blejsko jezero, Bled, SLOVENIJA 46°22'N/ 4°06'E P. Štirn LG 104 o 8.2.2013 Dragositschach, Koroška, AVSTRIJA 46°32'N/ 4°05'E C. Roland (738 dni/19 km) o 9.2.2013 Dragositschach, Koroška, AVSTRIJA 46°3i'n/ 4°04'E E. Fritze (739 dni/17 km) RADOLFZELL AD 4.10.2007 Obertillmitsch, Štajerska, AVSTRIJA 46°49'N/ 5°3i'e W. Stani RV 2571 v 15.2.2013 Koper, SLOVENIJA 45°33'N/ 3°44'E P. Grošelj (1961 dni/197 km) LJUBLJANA $ AD 19.1.2012 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Grošelj LG 237 o 14.2.2013 Klosterneuburger Durchstich, AVSTRIJA 48°i7'n/ 6°20'E E. Fritze (392 dni/195 km) o 27.2.2013 Klosterneuburger Durchstich, AVSTRIJA 48°i7'n/ 6°20'E C. Roland (405 dni/195 km) BUDAPEST d 2Y 23.7.2011 Balatonfured, Veszprem, MADŽARSKA 46°57'N/ 7°53'E P. Szinai HW 562 v 5.2.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Štirn (563 dni/174 km) o 6.3.2013 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Grošelj (592 dni/174 km) LJUBLJANA $ AD 7.1.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°i8'e P. Štirn LG 460 o 4.5.2013 Krakow, zalew Nowohucki, POLJSKA 50°04'N/20°03'E K. Czajowski (117 dni/624 km) ZAGREB AD 4.1.2011 Varaždin, HRVAŠKA 46°i8'n/ 6°20'E L. Jurinović UA 2544 o 3.10.2012 Rudniško jezero, Kočevje, SLOVENIJA 45°38'N/ 4°52'E M. Marolt (638 dni/135 km) o 5.1.2013 Rudniško jezero, Kočevje, SLOVENIJA 45°38'N/ 4°52'E B. Bratoz (732 dni/135 km) o 5.3.2013 Cerkniško jezero, Cerknica, SLOVENIJA 45°47'N/ 4°22'E J. Polajnar (791 dni/162 km) x 15.5.2013 Cerkniško jezero, Cerknica, SLOVENIJA 45°44'N/ 4°22'E T. Schein (862 dni/164 km) BOLOGNA d 1Y 11.9.2007 Foce Dell'Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIJA 45°43'N/ 3°33'E K. Kravos M 5667 o 11.3.2013 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/ 3°45'E I. Brajnik (2008 dni/26 km) o 30.7.2013 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/ 3°45'E D. Bosch (2149 dni/26 km) o 6.8.2013 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/ 3°45'E D. Bosch (2156 dni/26 km) ZAGREB AD 8.3.2010 Rijeka, HRVAŠKA 45°20'N/ 4°27'E A. Radalj UA 2367 o 2.4.2010 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/ 3°35'E I. Škornik (25 dni/69 km) o 12.12.2010 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/ 3°45'E L. Bembich (279 dni/59 km) o 18.10.2011 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/ 3°35'E W. Stani (589 dni/69 km) o 24.5.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/ 3°35'E I. Škornik (808 dni/69 km) o 24.2.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/ 3°38'E B. Rakar (1084 dni/65 km) o 15.3.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/ 3°38'E B. Rakar (1103 dni/65 km) o 12.8.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/ 3°35'E T. Pršin (1253 dni/69 km) LJUBLJANA $ AD 25.1.2013 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°33'N/i5°4o'E P. Grošelj LG 559 o 24.8.2013 j. Rotcze, wies Grabniak, Lubelskie, POLJSKA 5i°22'N/23°07'E W. Czezyk (211 dni/762 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 LJUBLJANA S 2Y 8.9.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E T. Trilar LG 271 o 2.9.2013 Schwabenteich, Eichfeld, AVSTRIJA 46°44'N/ 5°44'E W. Stani (359 dni/139 km) LJUBLJANA S AD 19.2.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Štirn LG 626 o 22.5.2013 Schotterteiche, Murfeld, AVSTRIJA 46°43'N/ 5°40'E W. Stani (92 dni/15 km) o 8.9.2013 Murstausee Gralla, Leibnitz, AVSTRIJA 46°49'N/ 5°33'E S. Ringert (201 dni/27 km) BRATISLAVA 2Y 11.2.2008 Pieštany, SLOVAŠKA 48°36'N/ 7°49'E Š. Šiška A 2749 v 22.1.2011 Šobčev bajer, Lesce, SLOVENIJA 46°20'N/ 4°08'E P. Štirn (1076 dni/374 km) o 20.5.2012 Šobčev bajer, Lesce, SLOVENIJA 46°20'N/ 4°08'E A. Mulej (1560 dni/374 km) o 6.10.2013 Šobčev bajer, Lesce, SLOVENIJA 46°20'N/ 4°08'E J. Hanžel (2064 dni/374 km) LJUBLJANA 2Y 12.3.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Grošelj LG 577 o 10.10.2013 Gralla, Štajerska, AVSTRIJA 46°49'N/ 5°33'E S. Ringert (212 dni/27 km) BUDAPEST 1Y 30.12.2012 Koszeg, Abert-to, Vas, MADŽARSKA 47°2I'N/ 6°33'E P. Szinai HT 112 v 3.11.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (308 dni/230 km) RADOLFZELL ? 16.11.1988 Linz, Ober Osterreich, AVSTRIJA 48°I9'N/ 4°I8'E RC Avstrija RV 1306 v 6.11.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (9121 dni/261 km) ZAGREB S 2Y+ 13.1.2009 Varaždin, HRVAŠKA 46°I8'N/ 6°20'E K. Mikulić UA 2237 v 20.3.2011 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 3'N/ 5°40'E P. Štirn (796 dni/58 km) o 27.12.2012 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°3 3'N/ 5°40'E P. Grošelj (1444 dni/58 km) o 2.1.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 3'N/ 5°40'E P. Štirn (1450 dni/58 km) o 3.12.2013 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°3 3'N/ 5°40'E M. Gamser (1785 dni/58 km) GDANSK S 2Y 16.12.2009 Zb.Pogoria, Dabrowa Gornicza, POLJSKA 50°2I'N/ 9°I2'E J. Betleja AC 8861 v 7.12.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 3'N/ 5°40'E P. Grošelj (1452 dni/496 km) GDANSK PULL 18.9.2012 Zb. Sulejowski, Zarzecin, Lodzkie, POLJSKA 5I°25'N/ 9°55'E R. Wlodarczyk AH 3455 v 3.10.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°33'N/ 5°40'E P. Štirn (380 dni/623 km) o 7.12.2013 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°33'N/ 5°40'E P. Grošelj (445 dni/623 km) GDANSK AD 6.9.2007 Zalew Ruszkowski,Kolo, POLJSKA 52°I0'N/ 8°37'E T. Iciek AC 6206 v 28.1.2008 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (144 dni/757 km) v 6.2.2011 Zbiljsko jezero, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E P. Grošelj (1249 dni/735 km) o 1.1.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E R. Tekavčič (1578 dni/757 km) o 12.2.2012 Zbiljsko jezero, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E J. Hanžel (1620 dni/735 km) o 10.12.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (1922 dni/757 km) v 10.12.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (2287 dni/757 km) BUDAPEST $ 2Y+ 8.8.2012 Keszthely, Zala, MADŽARSKA 46°45'N/ 7°I5'E P. Szinai HT 070 o 22.4.2013 Zbiljsko jezero, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E P. Štirn (257 dni/227 km) o 31.5.2013 Zbiljsko jezero, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E P. Grošelj (296 dni/227 km) o 6.12.2013 Zbiljsko jezero, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E I. Božič (485 dni/227 km) o 7.12.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (486 dni/242 km) o 14.12.2013 Zbiljsko jezero, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E J. Hanžel (493 dni/227 km) RADOLFZELL 2Y+ 13.2.2010 Leibnitz, Kraftwerk Gralla, AVSTRIJA 46°49'N/ 5°33'E W. Stani RV 1798 v 17.12.2013 Lent, Maribor, SLOVENIJA 46°33'N/ 5°40'E P. Štirn (1403 dni/31 km) GDANSK PULL 15.7.2012 Wroclaw-Strachowice, Przybyly, POLJSKA 5I°06'N/ 6°55'E P. Grochowski AH 2738 v 3.12.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (506 dni/602 km) x 22.12.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/ 4°I8'E P. Štirn (525 dni/602 km) LJUBLJANA S AD 9.3.2011 reka Drava, Maribor, SLOVENIJA 46°3 5'N/ 5°40'E P. Štirn LG 153 o 13.1.2012 Zalaegerszeg, Zala, MADŽARSKA 46°5I'N/ 6°49'E G. Szabolcs (310 dni/93 km) o 16.9.2012 Zalaegerszeg, Zala, MADŽARSKA 46°5I'N/ 6°49'E Z. Oszkocsil (557 dni/93 km) 8.7.2013 Zalaegerszeg, Zala, MADŽARSKA 23.9.2013 Zalaegerszeg, Zala, MADŽARSKA 23.10.2013 Zalaegerszeg, Zala, MADŽARSKA 25.12.2013 Zalaegerszeg, Zala, MADŽARSKA Bela štorklja Ciconia ciconia RADOLFZELL PULL 12.7.2006 Groshwilfersdorf, Furstenfeld, AVSTRIJA A 3494 o 1.7.2013 Jurovski Dol, Maribor, SLOVENIJA BOLOGNA PULL 30.6.2008 Fagagna, Udine, ITALIJA PA 078 o 9.3.2011 Šikole, Pragersko, SLOVENIJA o 30.1.2013 Rače, Maribor, SLOVENIJA o 27.12.2013 Rače, Maribor, SLOVENIJA 46°5i'N/i6°49'E 46°5i'N/i6°49'E 46°5i'N/i6°49'E 46°5i'N/i6°49'E K. Toth Z. Oszkocsil Z. Oszkocsil C. Szilard (852 dni/93 km) (929 dni/93 km) (959 dni/93 km) (1022 dni/93 km) 47°04'N/i5°59'E H. Haar 46°36'N/i5°47'E T. Basle, M. Denac (2546 dni/54 km) 46°06'N/i3°05'E 46°24'N/i5°42'E 46°27'N/i5°4i'E 46°27'N/i5°4i'E B. Dentesani P. Grošelj M. Vogrin D. Bordjan (982 dni/204 km) (1675 dni/203 km) (2006 dni/203 km) Zelo zanimiva je najdba v Italiji obročkane bele štorklje v gnezdu (BOLOGNA PA 078), ki je v Sloveniji verjetno gnezdila in tudi prezimovala v dveh zimah. Velika bela čaplja Ardea alba PULL 3i.5.20i3 Cegled (Nagy-szek), Pest, MADŽARSKA o i4.i0.20i3 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA BUDAPEST 536313 29.i0.20i3 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA i4.ii.20i3 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 29.ii.20i3 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 47°i3'N/i9°52'E V. Szenasi 45°32'N/i3°45'E M. Kastelic 45°32'N/i3°45'E M. Kastelic 45°32'N/i3°45'E M. Kastelic 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik (136 dni/505 km) (151 dni/505 km) (167 dni/505 km) (182 dni/505 km) Obročkana velika bela čaplja je bila večkrat opazovana v Škocjanskem zatoku, nato pa je novembra poginila zaradi poškodbe noge. Ostanki kadavra so shranjeni v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Vranjek Phalacrocorax aristotelis ZAGREB TA 14666 ZAGREB TA 14883 ZAGREB TA 14650 ZAGREB TA 15007 ZAGREB TA 14580 ZAGREB TA 15578 LJUBLJANA VK 25 ZAGREB TA 14832 ZAGREB TA 15984 AD i4.4.2009 x mrtev 9.i0.20i2 x okostje30.i.20i3 PULL o 30.3.20H 3.7.20i3 o. Oruda, Lošinj, HRVAŠKA rt Ronek, Strunjan, Izola, SLOVENIJA zaliv Luna, Izola, SLOVENIJA o. Sedlo, Žirje, Šibenik, HRVAŠKA Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA PULL i4.4.2009 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA o 3.7.20i3 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA PULL 8.4.20i0 o. Galija, Brijuni, HRVAŠKA o ii.7.20i2 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA o 22.7.20i3 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA PULL 30.4.20i2 o. Morovnik, Olib, HRVAŠKA o 22.7.20i3 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA PULL AD 25.4.20i3 25.7.20i3 i7.7.20i3 20.9.20i3 AD 8.3.20i0 o 7.ii.20i3 AD 24.4.20i3 o 7.ii.20i3 o. Grongera, Brijuni, HRVAŠKA Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA Izola, Portorož, SLOVENIJA Savudrija, HRVAŠKA o. Grongera, Grunj, Brijuni, HRVAŠKA Sveta Katarina, Ankaran, SLOVENIJA Zapadni Silbanski greben, Silba, HRVAŠKA Sveta Katarina, ankaran, SLOVENIJA 44°33'N 45°32'N 45°32'N 43°39'N 45°29'N 44°55'N 45°29'N 44°55'N 45°28'N 45°29'N 44°26'N 45°29'N 44°55'N 45°29'N 45°33'N 45°30'N 44°55'N 45°34'N 44°20'N 45°34'N 4°35'E 3°36'E 3°36'E B. Ende J. Mišigoj M. Skrt 5°33'E L. Jurinović 3°35'E I. Škornik 3°44'E 3°35'E 3°44'E 3°38'E 3°35'E B. Ende I. Škornik A. Radalj I. Škornik I. Škornik 4°44'E T. Blažev 3°3 5'E I. Škornik 3°43'E K. Mandić 3°3 5'E I. Škornik 3°38'E U. Koce 3°30'E U. Koce 3°43'E 3°44'E A. Radalj D. Vadnjal 4°4i'E T. Blažev 3°44'E D. Vadnjal (1274 dni/134 km) (1387 dni/134 km) (826 dni/256 km) (1541 dni/64 km) (825 dni/62 km) (1201 dni/64 km) (448 dni/148 km) (91 dni/64 km) (65 dni/12 km) (1340 dni/72 km) (197 dni/156 km) o x Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 ZAGREB PULL i2.5.20i2 o. Grongera, Grunj, Brijuni, HRVAŠKA TA 15809 o 8.i2.20i3 Ankaran, Koper, SLOVENIJA 44°55'N/i3°43'E A. Radalj 45°34'N/i3°44'E G. Mitri (575 dni/72 km) V zadnjem času se je v okviru mednarodnih projektov posvečalo več pozornosti tej vrsti. S tem v zvezi so se pojavile tudi zanimive najdbe na Hrvaškem označenih vranjekov in kasneje opazovanih ob naši obali. Ostanki osebka z obročkom ZAGREB TA 14666 so shranjeni v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kormoran Phalacrocorax carbo GDANSK PULL 22.5.2009 Jeziorsko, Mikolajewice, Lodzkie, POLJSKA 5i°47'N/i8°40'E K. Kaczmarek WN 02927 x i5.3.20i3 Hotemež, Radeče, Zidani Most, SLOVENIJA 46°03'N/i5°i2'E B. Podlesnik (1393 dni/685 km) Polojnik Himantopus himantopus LJUBLJANA PULL 7.6.20i3 Sečoveljske soline, Seča, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°36'E I. Škornik HH 11 o i6.9.20i3 Saline di Comacchio, Ferrara, ITALIJA 44°39'N/i2°ii'E P. Micheloni (101 dni/144 km) Po zaslugi označevanja polojnikov z barvnimi plastičnimi obročki smo prišli do prvih najdb slovenskih polojnikov v tujini. Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus LJUBLJANA 3 AD ii.5.20i2 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°28'N/i3°35'E I. Škornik CA 7 o i9.7.20i3 Porto Baseleghe, Bibione, Venezia, ITALIJA 45°38'N/i2°59'E N. Perco (434 dni/50 km) V zadnjem času smo zabeležili več najdb beločelih deževnikov, ki so bili označeni v Sečoveljskih solinah in kasneje opazovani v Italiji. Sloka Scolopax rusticola PARIS AD 23.i2.20i0 Troye-d'Ariege, Midi-Pyrenees, FRANCIJA 43°0i'N/0i°52'E F. Gossmann GY 109516 x 2i.ii.20i3 Vojščica, Nova Gorica, SLOVENIJA 45°49'N/i3°39'E R. Peras (1064 dni/985 km) Najdb slok pri nas ne beležimo veliko. Kadaver obročkane odrasle ptice je shranjen v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Skandinavske sloke v večjem številu prezimujejo v zahodni Evropi, zlasti v Franciji (Saurola et al. 20i3), očitno pa se iste ptice med prezimovanjem klatijo tudi dlje na vzhod. Spremenljivi prodnik Calidris alpina HIDENSEE AD i0.8.20i2 Langenwerder, Nordwestmecklenburg, NEMČIJA54°02'N/ii°30'E RC Nemčija OB 47075 i5.i0.20i3 Sveta Katarina, Ankaran, SLOVENIJA 45°34'N/i3°44'E D. Vadnjal (431 dni/954 km) Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus LITHUANIA PULL i5.6.2006 Striunos tvenk., Kauno r., LITVA HA 1622 o i5.2.20i3 Izola, Koper, SLOVENIJA 55°07'N/23°45'E D. Vinskas 45°32'N/i3°39'E P. Grošelj (2437 dni/1281 km) ZAGREB 3Y 29.i.20i2 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA LA 8776 o i5.2.20i3 Izola, Koper, SLOVENIJA ZAGREB 2Y 30.i.20ii Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA LA 8313 o i5.2.20i3 Izola, Koper, SLOVENIJA ZAGREB 1Y i9.i2.20i0 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA LA 8098 o i5.2.20i3 Izola, Koper, SLOVENIJA 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 45°32'N/i3°39'E P. Grošelj 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 45°32'N/i3°39'E P. Grošelj 45°45'N/i6°0i'E L. Jurinović 45°32'N/i3°39'E P. Grošelj (383 dni/185 km) (747 dni/185 km) (789 dni/185 km) 55°38'N/2i°i7'E Neringos 46°25'N/i5°53'E P. Grošelj LITHUANIA PULL i3.6.2008 Kalviukarjerai, Klaipedos r., LITVA HA 6166 o 6.3.20i3 reka Drava, Ptuj, SLOVENIJA Črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus BOLOGNA PULL 6.7Л994 Valli Bertuzzi, Comacchio, Ferrara, ITALIJA 44°48'N/i2°i3'E R. Santolini X92 o 3i.7.2005 Strunjanske soline, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/i3°37'E T. Hadarics o i6.i0.2007 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°30'N/i3°39'E B. Koren o 27.9.2008 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°30'N/i3°39'E I. Škornik (1727 dni/1091 km) (4043 dni/137km) (4850 dni/137 km) (5197 dni/137 km) o 8.9.2009 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 8.9.2011 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 19.9.2012 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 27.9.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°30'N/13°39'E I. Škornik 45°30'N/13°39'E I. Škornik 45°30'N/13°39'E I. Škornik 45°30'N/13°39'E I. Škornik (5543 dni/137 km) (6273 dni/137 km) (6650 dni/137 km) (7023 dni/137 km) BUDAPEST PULL 10.6.2007 Fertoujlak, Gjor-Moson-Sopron, MADŽARSKA 47°4i'N/i6°50'E A. Pellinger 383371 o 27.9.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 45°29'n/i3°35'e I. Škornik (2301 dni/348 km) BUDAPEST PULL 29.6.2002 Szeged, Csongrad, MADŽARSKA 376593 o 19.9.2009 Strunjanske soline, Portorož, SLOVENIJA o 27.9.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA 46°20'N/20°04'E Z. Karcza 45°32'N/13°37'E D. Šere 45°29'N/13°35'E I. Škornik (2639 dni/506 km) (4108 dni/510 km) Najdbe črnoglavih galebov, obročkanih na Madžarskem, v Italiji in celo v Grčiji, so vse številčnejše predvsem z Obale. Pozornost zbuja najdba BOLOGNA X92, saj je bil omenjeni galeb že v 20. letu življenja. Črnomorski galeb Larus cachinnans BRATISLAVA E 992 PULL o 15.6.2012 25.2.2013 Oravska priehrada-Vtači ostrov, SLOVAŠKA Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 49°24'N/ 46°2 5'N/ 9°30'E 5°52'E R. Kvetko, D. Karaska L. Božič (255 dni/428 km) GDANSK PCDK PULL o 31.5.2011 27.3.2013 Zb. Mietkowski, Mietkow, POLJSKA Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 50°56'N/ 46°2 5'N/ 6°3 5'E 5°52'E P. Kmiecik L. Božič (666 dni/505 km) Rumenonogi galeb Larus michahellis ZAGREB PA 32405 PULL o 6.6.2012 1.3.2013 o. Frzital, Poreč, HRVAŠKA Izola, Koper, SLOVENIJA 45°I2'N/ 45°32'N/ 3°35'E 3°39'E L. Jurinović P. Grošelj (268 dni/37 km) ZAGREB PA 30676 PULL o 9.6.2012 1.3.2013 o. Zečevo, Krk, HRVAŠKA Izola, Koper, SLOVENIJA 45°00'N/ 45°32'N/ 4°50'E 3°39'E A. Radalj P. Grošelj (265 dni/110 km) ZAGREB PA 26928 1Y o 7.9.2011 1.3.2013 Poreč, (smetišče), HRVAŠKA Izola, Koper, SLOVENIJA 45°I3'N/ 45°32'N/ 3°37'E 3°39'E L. Jurinović P. Grošelj (541 dni/35 km) ZAGREB PA 26990 AD x 8.9.2011 10.3.2013 Poreč, (smetišče), HRVAŠKA Ankaran, Koper, SLOVENIJA 45°I3'N/ 45°34'N/ 3°37'E 3°44'E L. Jurinović I. Brajnik (549 dni/40 km) BOLOGNA CC 0216 PULL o o 29.5.2003 15.6.2010 2.5.2013 Trst, ITALIJA Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 45°38'N/ 46°25'N/ 46°25'N/ 3°46'E 5°53'E 5°53'E K. Kravos M. Vogrin L. Božič (2574 dni/185 km) (3626 dni/185 km) ZAGREB PA 31192 3Y o 25.11.2012 5.6.2013 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 45°45'N/ 46°25'N/ 6°0I'E 5°52'E L. Jurinović L. Božič (192 dni/75 km) ZAGREB PA 31417 2Y o 13.1.2013 15.10.2013 Jakuševac, Zagreb, HRVAŠKA Ptujsko jezero, Ptuj, SLOVENIJA 45°45'N/ 46°25'N/ 6°0I'E 5°52'E L. Jurinović L. Božič (275 dni/75 km) V zadnjem času so rumenonogi galebi pričeli gnezditi tudi v notranjosti Slovenije (Bembich 2001, Bracko 2013, Trilar 2013). S stališča obročkanja je zanimivo vprašanje njihovega izvora. Na to vprašanje je že možen en odgovor v najdbi BOLOGNA CC 0216. Omenjeni galeb je bil obročkan na gnezdu v Trstu, kasneje je na Ptujskem jezeru tudi gnezdil. Kričava čigra Thalasseus sandvicensis BOLOGNA 2Y 16.5.2007 Salina di Comacchio, Ferrara, ITALIJA U 68172 o 21.1.2011 Sveta Katarina, Ankaran, SLOVENIJA o 12.11.2013 Sveta Katarina, Ankaran, SLOVENIJA 44°39'N/12°11'E A. Telamelli 45°34'N/13°44'E B. Škerjanc 45°34'N/13°44'E D. Vadnjal (1346 dni/159 km) (2372 dni/159 km) PARIS PULL 29.6.2010 Sete, Herault, FRANCIJA GE 59818 o 12.11.2013 Sveta Katarina, Ankaran, SLOVENIJA 43°28'N/03°49'E RC Francija 45°34'N/i3°44'E D. Vadnjal (1232 dni/819 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 Pomembni sta najdbi dveh pri nas na Obali opazovanih kričavih čiger v poznojesenskem ter zimskem času. Zlasti zanimiva je kričava čigra z obročkom PARIS GE 59818, ki je bila obročkana v gnezdu in bila opazovana tri leta kasneje 819 km vzhodno od mesta obročkanja. Navadna čigra Sterna hirundo PULL LJUBLJANA E 27582 19.5.2011 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 7.7.2013 Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIJA 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik 45°49'N/i3°3i'E S. Candotto (780 dni/36 km) LJUBLJANA E 32322 PULL 31.5.2011 o 15.8.2013 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIJA 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik 45°49'N/i3°3i'E S. Candotto (807 dni/36 km) Postovka Falco tinnunculus PRAHA EN 7037 PULL x 20.7.2008 i.2.20i3 Pozdyne, Pribram, ČEŠKA Dragonja, Sečovlje, SLOVENIJA 49°3i'N/i3°47'E K. Vaclav 45°28'N/i3°37'E J. Markoli (1657 dni/450 km) HELSINKI $ AD 2i.6.20i2 Lappajarvi, Vaasa, FINSKA S 346849 v i2.4.20i3 Lavrica, Škofljica, Ljubljana, SLOVENIJA 63°i3'N/23°47'E V. Vasko 46°00'N/i4°34'E D. Fekonja (295 dni/1999 km) V zadnjem času smo tej vrsti posvetili več pozornosti z obročkanjem v času spomladanske in jesenske selitve. Zanimiva je najdba odrasle samice na spomladanski selitvi, ujete dne 12. 4. 2013 pri Lavrici na Ljubljanskem barju, ki je bila leto poprej kot odrasla ptica obročkana 1999 km daleč na Finskem. Najdbo postovke s Finske smo zabeležili že v letu 2012 (Vrezec et al. 20i3). Nedavna analiza najdb postovk s Finske je pokazala, da se postovke vseh starosti redno selijo v srednjo in južno Evropo, nekatere tudi do severne Afrike (Saurola et al. 20i3), zato finske najdbe pri nas niso presenetljive. Planinska kavka Pyrrhocorax graculus LJUBLJANA 2Y ro.3.2004 Kriška planina, Krvavec, SLOVENIJA 26487 o 7.7.20H Ojstrc, Obir, Železna Kapla, AVSTRIJA o 8.9.20i3 Ojstrc, Obir, Železna Kapla, AVSTRIJA 46°i7'N/i4°32'E P. Štricelj 46°30'N/i4°29'E D. Šere 46°30'N/i4°29'E K. Kastl (2675 dni/24 km) (3469 dni/24 km) Že dobrih 10 let bolj intenzivno obročkamo planinske kavke v Kamniško-Savinjskih Alpah, predvsem v zimskem času. Zgoraj navedena najdba je prva zunaj Slovenije, in to na nadmorski višini 2139 m. Plavček Cyanistes caeruleus 1Y BOLOGNA 7A 65417 24.11.2012 Valle Ghebo Storto, Codevigo, ITALIJA 45°i7'N/i2°08'E L. Sattin 31.10.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje, SLOVENIJA 46°00'N/i4°30'E D. Šere (341 dni/200 km) Velika sinica Parus major LJUBLJANA $ 1Y 3.ii.20i2 Godovič, Idrija, SLOVENIJA AZ 64644 x 28.i.20i3 Codroipo, Udine, Friuli, ITALIJA 45°56'N/i4°05'E P. Grošelj 46°09'N/i3°ii'E G. Malisan (86 dni/73 km) LJUBLJANA $ 1Y 9.i0.20i2 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA AZ 24335 v i.4.20i3 Ilz, Leithen, Štajerska, AVSTRIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja 47°07'N/i5°53'E H. Pacher (174 dni/176 km) LJUBLJANA S 2Y 30.i.20i3 Langusova, Vič, Ljubljana, SLOVENIJA AZ 78477 26.i2.20i3 Vimperk, Prachatice, ČEŠKA 46°02'N/i4°30'E S. Kos 49°03'N/i3°47'E A. Vondrka (330 dni/340 km) V jeseni 2012 in zimi 2012/2013 smo bili priča invaziji ter posledično tudi velikemu številu obročkanih velikih sinic pri nas. Samo jeseni 2012 smo obročkali kar 7891 velikih sinic od skupno 9661 ptic brez mladičev (Vrezec et al. 20i3), medtem ko je bilo med letoma 2001 in 2010 v povprečju (SD) obročkanih 5479 (1598) ptic oziroma med 3079 in 7955 ptic v celem letu. Navadno se zgodi, da po invaziji ali velikem številu določene vrste sledi upad, na kar kaže tudi podatek, da smo v celem letu 2013 obročkali samo 2874 velikih sinic (obročkane v gnezdu niso vključene). Plašica Remiz pendulinus OZZANO S AD 20.i0.20ii Fondo Alberi, Gatteo, Forli E Cesena, ITALIJA 44°09'N/i2°24'E B. Sandro 6A 68161 v 6.4.20i3 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik (534 dni/187 km) LJUBLJANA 1Y i7.i0.20ii Cerkniško jezero, Cerknica, SLOVENIJA AV 48501 v 9.4.20i3 Piešt'any, Piešt'any, SLOVAŠKA 45°48'N/i4°22'E R. Tekavčič 48°36'N/i7°49'E Š. Šiška (540 dni/406 km) o v v BUDAPEST 1Y 13.7.2011 Szeged, Csongrad, MADŽARSKA 46°20'N 20°06'E P. Lovaszi W167567 v 7.10.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E B. Lapanja (817 dni/448 km) Breguljka Riparia riparia LJUBLJANA $ AD 24.6.2012 Sava, Brinje, Ljubljana, SLOVENIJA 46°06'N I4°36'E D. Fekonja AV 90824 v 25.6.2013 Samoborski otok, Samobor, HRVAŠKA 45°50'N I5°45'E T. Blažev (366 dni/94 km) ZAGREB 1Y 22.8.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N I5°33'E T. Blažev BJ 12719 v 25.6.2013 Brinje, Ljubljana, reka Sava, SLOVENIJA 46°06'N I4°36'E D. Fekonja (307 dni/257 km) ZAGREB 1Y 9.9.2012 Vid, Metković, HRVAŠKA 43°05'N I7°38'E B. Ilić BH 99946 v 27.6.2013 Sava, Brinje, Ljubljana, SLOVENIJA 46°06'N I4°36'E D. Fekonja, D. Šere (291 dni/412 km) LJUBLJANA JUV 23.6.2013 Stari Grad, Krško, SLOVENIJA 45°57'N I5°29'E J. Bricelj, D. Fekonja AZ 53174 v 19.7.2013 Prigrevica, Vojvodina, SRBIJA 45°4I'N I9°03'E N. Spremo (26 dni/278 km) Kmečka lastovka Hirundo rustica LJUBLJANA 1Y 18.8.2009 Bonifika, Srmin, Koper, SLOVENIJA 45°34'N I3°45'E R. Piciga KR 44544 v 16.3.2013 Ghadira, Melliha, MALTA 35°58'N i4°2i'E C. Gauci (1306 dni/1068 km) LJUBLJANA 1Y 7.9.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E P. Štirn KT 31243 v 15.7.2013 Neuhof (Kohren-Sahlis), Leipzig, NEMČIJA 5I°00'N I2°36'E T. Bruckmann (311 dni/573 km) ZAGREB 1Y 10.9.2011 Metković, HRVAŠKA 43°03'N I7°39'E A. Karanušić BH 75848 v 19.7.2013 Zbure, Škocjan, SLOVENIJA 45°54'N i5°i4'E J. Gračner (678 dni/370 km) ZAGREB 1Y 14.9.2012 jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 45°I0'N I4°34'E M. Malatestinić BA 375422 v 19.7.2013 Zbure, Škocjan, SLOVENIJA 45°54'N i5°i4'E J. Gračner (308 dni/97 km) ZAGREB 1Y 14.8.2012 jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 45°I0'N I4°34'E M. Malatestinić BH 85917 v 27.7.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E P. Štirn (347 dni/91 km) ZAGREB 1Y 12.9.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N I5°33'E Z. Benei BH 94486 v 3.8.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E B. Lapanja (325 dni/252 km) ZAGREB 1Y 29.8.2012 jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 45°I0'N I4°34'E M. Malatestinić BH 86302 v 30.8.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E B. Lapanja (366 dni/91 km) ZAGREB 1Y 17.9.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N I5°33'E P. Barcanfavli BJ 21884 v 30.8.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E B. Lapanja (347 dni/252 km) ZAGREB 1Y 11.9.2012 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N I5°33'E Z. Benei BH 94298 v 31.8.2013 Hauptmance, Škofljica, SLOVENIJA 46°00'N I4°33'E J. Bricelj (354 dni/248 km) ZAGREB $ AD 19.9.2009 jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 45°i0'n i4°34'e M. Malatestinić BE 99482 v 3.9.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E T. Trilar (1445 dni/91 km) LJUBLJANA 1Y 20.7.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E P. Štirn KT 48101 v 5.9.2013 Sumony, Baranya, MADŽARSKA 45°58'N i7°53'e L. Wagner (47 dni/277 km) ZAGREB 1Y 6.9.2012 Jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA 45°i0'n i4°34'e M. Malatestinić BH 87853 v 13.9.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E P. Štirn (372 dni/91 km) LJUBLJANA 1Y 24.8.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N i4°i8'E B. Lapanja KT 67859 v 15.9.2013 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N i5°33'e P. Grljević (22 dni /252 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 LJUBLJANA 1Y 24.8.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA KT 67859 v 15.9.2013 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA LJUBLJANA 1Y 6.9.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA KT 75498 v 23.9.2013 Buskett, Rabat, MALTA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja 43°53'N/i5°33'E P. Grljević 45°58'N/i4°i8'E P. Štirn 3 5°53'N/i4°24'E N. Galea (22 dni/252 km) (17 dni/1121 km) V zadnjih letih se je zelo povečalo število najdb pri nas in na Hrvaškem, predvsem po zaslugi hrvaških obročkovalcev, ki obročkajo kmečke lastovke ob jadranski obali (predvsem na Krku in Vranskem jezeru). S tem v zvezi se kaže smer jesenske selitve kmečkih lastovk ob jadranski obali. Vrbji kovaček Phylloscopus collybita BUDAPEST AD T 462950 v LJUBLJANA KT 38513 v LJUBLJANA 1Y KT 72265 v i2.8.20i2 Kulsovat, Veszprem, MADŽARSKA 6.4.20i3 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 47°i6'N/i7°i3'E A. Gergely 45°32'N/i3°45'E I. Brajnik 7.i0.20i2 Hauptmance, Škofljica, Ljubljana, SLOVENIJA46°00'N/i4°33'E J. Bricelj 5.i0.20i3 Bechary, Jičin, ČEŠKA 5.i0.20i3 Parte, Ig, Ljubljansko barje, SLOVENIJA 23.i0.20i3 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA Rakar Acrocephalus arundinaceus ZAGREB 1Y i3.8.20i3 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA CA 73899 v ij.8.20i3 Stojbe, Sečovlje, Portorož, SLOVENIJA 50°i9'N/i5°i8'E S. Zbynek 45°58'N/i4°33'E S. Kos 43°53'N/i5°33'E B. Benei 43°53'N/i5°33'E I. Lolić 45°28'N/i3°37'E R. Tekavčič (237 dni/328 km) (363 dni/483 km) (18 dni/245 km) (2 dni/233 km) Ptica je v dveh dneh preletela kar 233 km zračne razdalje med mestom obročkanja in najdbe v nasprotni smeri od običajne selitvene smeri, kar je za to vrsto nekaj posebnega. Še vedno niso natančno pojasnjene takšne in podobne najdbe pri nas, ki se močno razlikujejo od običajnih selitvenih smeri. Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus MADRID 3N 49951 PARIS 6631525 AD v LJUBLJANA 1Y KS 34905 v 1Y v 4.j.20i2 Mutxamel, Alicante, ŠPANIJA 5.5.20i3 Hauptmance, Škofljica, SLOVENIJA 38°26'N/00°28'W P. E. Adrover 46°00'N/i4°33'E D. Pogačar 28.8.2012 Bilje pri Novi Gorici, Nova Gorica, SLOVENIJA45°56'N/i3°39'E M. Keber 28.7.2013 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 43°53'N/i5°33'E B. Ende 27.8.20i2 Bouches-du-Rhone, Cote d'Azur, FRANCIJA 43°27'N/04°26'E B. Vollot i3.8.20i3 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E P. Stirn (366 dni/1491 km) (334 dni/273 km) (351 dni/827 km) LJUBLJANA 1Y 23.8.20i3 Ormoške lagune, Ormož, SLOVENIJA KT 3254 v 2.9.20i3 Etang du Bagnas, Herault, FRANCIJA LJUBLJANA 1Y ij.8.2013 Sečoveljske soline, Portorož, SLOVENIJA KT 13469 x 3.9.20i3 Albacete, ŠPANIJA Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 46°25'N/i6°i0'E I. Vreš 43°i8'N/03°28'E B. Chanchus (10 dni/1057 km) 45°28'N/i3°37'E R. Tekavčič 38°56'N/0i°52'W G. Manchego (19 dni/1464 km) LJUBLJANA KT 29456 v LJUBLJANA 1Y KS 91095 v LJUBLJANA 1Y KS 17543 v LJUBLJANA AD KT 27566 x RADOLFZELL 1Y B4F 5536 v i8.9.20i2 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje SLOVENIJA 46°00'N/i4°30'E M. Jankovič 22.4.20i3 Wied l'Ahmar, Comino, MALTA 2.9.20i2 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA i0.5.20i3 Mutenice, Hodonin, ČEŠKA 27.8.20i0 Ormož, Ptuj, SLOVENIJA i2.6.20i3 Čekanice, Strakonice, ČEŠKA 8.8.20i2 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 36°00'N/i4°i8'E R. Galea 45°58'N/i4°i8'E T. Trilar 48°54'N/i7°02'E P. Prochazka 46°25'N/i6°i0'E I. Vreš 49°23'N/i3°53'E P. Louda 45°58'N/i4°i8'E P. Štirn 5.8.20i3 Szigetvar-Somogyapati, Baranya, MADŽARSKA 46°03'N/i7°46'E E. Ingola 30.8.20i3 Hohenau, Niederoterreich, AVSTRIJA 48°34'N/i6° 54'E M. Schmidt i.9.20i3 Retje, Cerkniško jezero, Cerknica, SLOVENIJA45°47'N/i4°22'E D. Šere (216 dni/1112 km) (250 dni/385 km) (1020 dni/371 km) (362 dni/268 km) (2 dni/364 km) ZAGREB AD 24.8.2013 jezero Njivice, o. Krk, HRVAŠKA BH 62015 v 21.9.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA STAVANGER 1Y 3.9.2013 Nesseby, Finnmark, NORVEŠKA HD 21229 v 3.10.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°io'N/i4°34'E A. Radalj 45°58'N/i4°i8'E P. Štirn 70°08'N/28°5i'E M. Anders 45°58'N/i4°i8'E B. Lapajna (28 dni/91 km) (30 dni/2801 km) Najbolj številne najdbe bičje trstnice pri nas so iz severne Evrope, predvsem Švedske in Finske, najdba ptice z obročkom STAVANGER HD 21229 iz Norveške pa je prva pri nas iz te države, ravno tako pa predstavlja najdaljšo razdaljo med krajem prvega obročkanja in krajem najdbo za to vrsto pri nas (2801 km). Močvirska trstnica Acrocephalus palustris ARNHEM 1Y 2.8.2013 Ooijpolder, Ooijse Graaf, NIZOZEMSKA 5i°50'N/05°57'E F. Majoor AU 11625 v 11.8.2013 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja (9 dni/892 km) Znane so najdbe močvirske trstnice v Sloveniji, obročkane v deželah zahodne Evrope. Omenjena najdba je prva iz Nizozemske, zanimiva pa je tudi časovno, saj se že v začetku avgusta v Sloveniji pojavijo prvoletni osebki iz teh držav. Najbolj zgodnja najdba te vrste pri nas je iz leta 2012, ko je bila na Vrhniki že 20. julija ujeta odrasla močvirska trstnica, obročkana v Belgiji (Vrezec et al. 2013). Črnoglavka Sylvia atricapilla LJUBLJANA 3 1Y 1.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/I4°I8'E B. Lapanja AZ 21858 v 21.4.2013 Illmitz, Gradiščansko, AVSTRIJA 47°46'N/I6°48'E W. Vogl (202 dni/276 km) LJUBLJANA 3 1Y 18.9.2011 Požeg, Pragersko, SLOVENIJA 46°25'N/I5°39'E I. Vreš AV 27958 v 12.5.2013 Ask0y, Hordaland, NORVEŠKA 60°34'N/04°56'E L. Nigel (602 dni/1720 km) LJUBLJANA 3 1Y 13.9.2013 Ormoške lagune, Ormož, SLOVENIJA 46°25'N/I6°I0'E I. Vreš AZ 95354 v 2.10.2013 Vid, Metković, HRVAŠKA 43°05'N/I7°38'E B. Ilić (19 dni/388 km) STAVANGER $ 1Y 19.9.2013 Jomfruland O-Runden, Krager0, NORVEŠKA 58°52'N/09°36'E O. Nordsteien EH 43464 v 9.10.2013 Medvedce, Pragersko, Ptuj, SLOVENIJA 46°22'N/I5°39'E I. Vreš (20 dni/1447 km) LJUBLJANA $ 1Y 13.9.2013 Ormož, SLOVENIJA 46°25'N/I6°I0'E I. Vreš AZ 95572 v 18.12.2013 Simar, St. Paul's Bay, MALTA 35°57'N/I4°23'E C. Colerio (96 dni/1173 km) Glede na vsakoletno število obročkanih črnoglavk (15.000—28.000 ptic) je najdb v letu 2013 razmeroma malo. Zanimivi sta najdbi v Sloveniji obročkane črnoglavke na Norveškem (LJUBLJANA AV 27958) in obratno (STAVANGER EH 43464). Vrtna penica Sylvia borin ZAGREB BA 318884 v 7.8.2013 Vransko jezero, Pakoštane, HRVAŠKA 17.8.2013 Stojbe, Sečovlje, Portorož, SLOVENIJA 43°53'N/i5°33'E B. Ende 45°28'N/i3°37'E R. Tekavčič (10 dni/233 km) Najdba vrtne penice (ZAGREB BA 318884) v obratni smeri običajne selitvene smeri z obale Jadranskega morja so znane tudi za srpično trstnico, rakarja in še nekatere druge vrste. Mlinarček Sylvia curruca LJUBLJANA 3 AD 27.4.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/i4°i8'E B. Lapanja AV 38620 v 26.5.2013 Claverdon, Warwickshire, VEL. BRITANIJA 52°i7'N/0i°42'W RC Anglija (394 dni/1355 km) V zadnjem času se je povečalo število najdb mlinarčka z našimi obročki v Veliki Britaniji. Ta in tudi vse druge najdbe doslej kažejo na jugovzhodno selitveno smer prek Balkana v vzhodno Afriko, kjer mlinarček prezimuje. Rjava penica Sylvia communis STOCKHOLM 1Y 6.8.2013 Blekinge Lan, Utklippan, ŠVEDSKA 1ET 02045 v 22.8.2013 Hajdoše, Ptuj, SLOVENIJA 55°57'N/i5°42'E RC Švedska 46°25'N/i5°53'E F. Bračko (16 dni/1060 km) Redke so pri nas najdbe obročkanih rjavih penic iz severnih predelov Evrope. Zgoraj navedena najdba je druga doslej znana s Švedske. Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 Kos Turdus merula LJUBLJANA $ 2Y E 31456 x 4.3.2012 Brunšvik, Rače, Maribor, SLOVENIJA 5.3.2013 Daugmale, LATVIJA LJUBLJANA $ 2Y 6.2.2011 Radvanje, Maribor, SLOVENIJA E 30670 x 15.3.2013 Miechowska, Wroclaw, POLAND 46°26'N/15°44'E I. Vreš 56°48'N/24°24'E D. Malbere (366 dni/1296 km) 46°32'N/15°37'E F. Bračko 51°08'N/16°53'E P. Bogdaszewski (768 dni/520 km) BUDAPEST $ 1Y+ 16.5.2013 Sopron, Györ, MADŽARSKA TT 11216 v 17.11.2013 Godovič, Idrija, SLOVENIJA 47°41'N/16°37'E M. Istvan 45°56'N/14°05'E P. Grošelj (185 dni/274 km) Naposled smo le zabeležili dve najdbi pri nas obročkanih kosov, ki sta verjetno pri nas ali nekje v bližini prezimovala in bila kasneje najdena na Poljskem in v Latviji. Vse dosedanje najdbe v Sloveniji obročkanih kosov so bile iz sredozemskih držav (Italija, Francija itd.) Taščica Erithacus rubecula LJUBLJANA 1Y 4.10.2012 Pragersko, Ptuj, SLOVENIJA 46°23'N/15°40'E I. Vreš AZ 15056 v 19.4.2013 Lomnice, Služe, Jindrichuv Hradec, ČEŠKA 49°05'N/14°43'E L. Turčokova (197 dni/308 km) Veliki slavec Luscinia luscinia LJUBLJANA 1Y 22.9.2011 Ormož, Ptuj, SLOVENIJA AV 28320 v 20.8.2013 Ottenby, Öland, ŠVEDSKA 46°25'N/16°10'E I. Vreš 56°12'N/16°24'E RC Švedska (698 dni/1087 km) Najdba velikega slavca z obročkom LJUBLJANA AV 28320 na Švedskem je druga najdba v Sloveniji obročkane ptice v tujini, prva je bila iz Rusije (zračna razdalja med mestom obročkanja in najdbe je bila 1808 km). S tema dvema najdbama je delno že pojasnjen izvor velikih slavcev, ki se vsako leto pojavljajo na selitvi v Sloveniji avgusta in septembra. Prosnik Saxicola rubicola RADOLFZELL 1Y 3.8.2012 Hohenau-Ringelsdorf, AVSTRIJA 48°34'N/16°54'E W. Vogl B3P 6497 v 3.4.2013 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA 45°32'N/13°45'E I. Brajnik (243 dni/413 km) Siva pevka Prunella modularis LJUBLJANA 1Y 9.10.2012 Jarše, Ljubljana, SLOVENIJA 46°05'N/14°32'E D. Petkovšek AZ 405 x 28.1.2013 Porto-Vecchio, Corse-du-Sud, FRANCIJA 41°37'N/09°17'E M. Branca (111 dni/650 km) LJUBLJANA 1Y 20.10.2012 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA 45°58'N/14°18'E P. Štirn AZ 48422 x 10.4.2013 Birkengasse 6, Neusiedl, AVSTRIJA 47°53'N/15°57'E J. Schoerghuber (172 dni/247 km) FINLAND AD 10.9.2012 Espoo, Uusimaa, FINSKA 60°11'N/24°47'E P. Puhjo 382004 H v 15.10.2013 Šebrelje, Cerkno, SLOVENIJA 46°06'N/13°55'E B. Lapajna (400dni /1720 km) LJUBLJANA 1Y 1.11.2013 Pragersko, Ptuj, SLOVENIJA 46°23'N/15°40'E I. Vreš AZ 98934 x 24.12.2013 Werndorf, Gradec, Štajerska, AVSTRIJA 46°55'N/15°29'E F. Neuhold (53 dni/61 km) Vsako jesen v Sloveniji obročkamo številne sive pevke na selitvi. Tako imamo številne najdbe od Finske do Avstrije, kasneje pa najdene v Italiji, Franciji in na Malti. Najdba obročkane sive pevke z obročkom (LJUBLJANA AZ 405) na Korziki (Francija) je zanimiva zato, ker je iz časa prezimovanja. Dlesk Coccothraustes coccothraustes BUDAPEST XA 16376 BUDAPEST XA 55247 $ AD 25.5.2008 Komarom-Esztergom, MADŽARSKA x 6.3.2013 Postojna, SLOVENIJA $ AD 28.4.2012 Visegrad, Pest, MADŽARSKA 47°43'N/18°50'E B. Horvath 45°46'N/14°13'E T. Milharčič 47°45'N/18°56'E A. Vizkert 19.3.2013 Langusova ulica 20, Ljubljana, SLOVENIJA 46°02'N/14°30'E S. Kos RADOLFZELL $ AD 5.2.2008 Ilz, Garten-Reuse, AVSTRIJA DK 04342 v 1.6.2013 Ptuj, SLOVENIJA 47°05'N/15°55'E H. Pacher 46°25'N/15°52'E I. Vreš (1746 dni/413 km) (325 dni/387km) (1943 dni/74 km) v Zelenec Chloris chloris BUDAPEST $ 1Y 29.9.2011 Tomord, Vas, MADŽARSKA N 157284 v 25.3.2013 Kamnje, Šentrupert, SLOVENIJA 47°2i'N/i6°40'E P. Koszorus 45°58'N/i5°06'E J. Gračner (543 dni/195 km) LJUBLJANA $ 1Y 25.11.2012 Ravnica, Nova Gorica, SLOVENIJA AZ 80127 v-x-? 4.5.2013 Trešt, Jihlava, ČEŠKA 45°59'N/i3°42'E D. Belingar 49°i8'N/i5°29'E B. Jilkova (160 dni/392 km) LJUBLJANA S AD 6.i.20i0 Zeleni rob, Velika planina, SLOVENIJA AT 51198 x i2.5.20i3 Ziebice, Dolnoslaskie, POLJSKA 46°i8'N/i4°38'E D. Grohar 50°3 5'N/i7°02'E D. Skalinski (1222 dni/508 km) LJUBLJANA S 2Y i3.2.20i3 Volčja Draga, Nova Gorica, SLOVENIJA 45°55'N/i3°4i'E M. Keber AZ 52983 x 9.8.20i3 Velke Mezeriči, Ždar nad Sazavou, ČEŠKA 49°2i'N/i6°0i'E P. Križ (177 dni/420 km) Posebej zanimiva je najdba zelenca z obročkom LJUBLJANA AT 51198, saj je bil obročkan v zimskem času na nadmorski višini 1600 m in kasneje najden v času gnezdenja na Poljskem. Lišček Carduelis carduelis LJUBLJANA S 1Y 7.i0.20i2 Mirna na Dolenjskem, SLOVENIJA AZ 1029 + 20.i0.20i3 Podgorica, ČRNA GORA 45°57'N/i5°04'E V. Štolfa 42°26'N/i9°i5'E D. Saveljić (378 dni/514 km) V zadnjem času so najdbe v Sloveniji obročkanih liščkov v tujini redke. Doslej so bile najbolj pogoste najdbe na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Črni gori in v Albaniji. Grilček Serinus serinus LJUBLJANA S AD 6.4.2010 Verd, Vrhnika, SLOVENIJA KS 14926 v 27.3.20i3 Rukavac, Matulji, Rijeka, HRVAŠKA LJUBLJANA s 2Y i5.4.20i3 Jarše, Ljubljana, SLOVENIJA AC 13183 x Čižek Spinus spinus 3.5.20i3 Unterau, Ybbs an der Donau, AVSTRIJA 45°58'N/ 45°22'N/ 46°05'N/ 48°09'N/ STAVANGER s 1Y i0.9.2009 Starene, Hedmark, Stange, NORVEŠKA 60°46'N/ i°i4'E A. Anders 6H 90160 v i8.2.20i3 Brezovica, Ljubljana, SLOVENIJA 46°0i'N/ 4°25'E R. Tekavčič (1257 dni/1652 km) RADOLFZELL s AD 16.3.2011 Ilz, Leithen, Štajerska, AVSTRIJA 47°07'N/i 5°53'E W. Vogl B3A2842 v 4.3.20i3 Verje, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E M. Pustoslemšek (719 dni/155 km) PRAHA s 2Y 25.2.20ii Hostivice, Praga, ČEŠKA 50°05'N/ 4°i5'E P. Kolman S 511287 v 9.3.20i3 Brezovica, Ljubljana, SLOVENIJA 46°0i'N/ 4°25'E R. Tekavčič (743 dni/452 km) PRAHA S 2Y+ II.3.20I2 Dolni Čermna, Usti nad orlici, ČEŠKA 49°59'N/i 6°34'E A. Hampl S 560217 v II.3.20I3 Verje, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E M. Pustoslemšek (365 dni/455 km) PRAHA S 2Y+ 30.3.2012 Praga 6 - Liboc, Praga, ČEŠKA 50°05'N/ 4°20'E F. Novak S 530350 v 11.3.2013 Verje, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E M. Pustoslemšek (346 dni/437 km) MATSALU S 1Y+ 24.3.2012 Parnumaa, Audru, Kihlepa, ESTONIJA 58°23'N/24°i4'E U. Tammekand CA 54214 v 11.3.2013 Slovenska Bistrica, SLOVENIJA 46°23'N/ 5°33'E I. Vreš (352 dni/1455 km) LJUBLJANA $ 2Y 14.3.2011 Verje, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E M. Pustoslemšek KS 70984 x 24.3.2013 Mittelbach, Chemnitz, Stadt, NEMČIJA 50°48'N/ 2°48'E H. Meyer (741dni/530km) LJUBLJANA S 2Y i7.2.20ii Verje, Medvode, SLOVENIJA 46°09'N/ 4°25'E M. Pustoslemšek KS 70512 v 23.3.2013 Veszprem, MADŽARSKA 47°06'N/ 7° 54'E I. Szeplaki (765 dni/286 km) LJUBLJANA S AD 5.1.2013 Domžale, Ljubljana, SLOVENIJA 46°08'N/ 4°34'E M. Debelič AZ 83029 x 31.3.2013 Richard Straushgase 4, Gradec, AVSTRIJA 47°05'N/ 5°26'E S. Gierer (85 dni/125 km) 4°i8'E P. Štirn 4°i9'E K. Mandić (1086 dni/67 km) 4°32'E D. Petkovšek 5°04'E K. Schoerghuber (18 dni/233 km) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 LJUBLJANA $ 2Y 8.3.2013 Langusova 20, Ljubljana, SLOVENIJA KT 72082 9.4.2013 Gwozdzice, Krapkowice, POLJSKA 46°02'N/i4°30'E S. Kos 50°30'N/i7°55'E A. Nhaliniak (32 dni/557 km) LJUBLJANA S 1Y 10.10.2012 Bilje, Nova Gorica, SLOVENIJA 45°56'N/i3°39'E M. Keber AZ 51839 10.4.2013 Les Brugeres, Correze, Limousin, FRANCIJA 45°i5'N/0i°2i'E D. Etienne LJUBLJANA $ 2Y 5.3.2013 Slovenska Bistrica, SLOVENIJA 46°23'N/i5°33'E I. Vreš AZ 18926 13.4.2013 Podkowa Lesna, Mazowieckie, POLJSKA 52°07'N/20°42'E M. Tadeusz (182 dni/959 km) (39 dni/738 km) LJUBLJANA $ 1Y 21.11.2012 Domžale, Ljubljana, SLOVENIJA 46°08'N/i4°34'E M. Debelič AZ 75283 14.4.2013 Lafnitz, Vzhodna Štajerska, Hartberg, AVSTRIJA 47°22'N/i6°0i'E M. Schuller (144 dni/176 km) LJUBLJANA S 2Y 5.3.2013 Velenik, Slovenska Bistrica, SLOVENIJA 46°23'N/i5°33'E I. Vreš AZ 18955 20.4.2013 Dorfgasse 17, Bad Erlach, AVSTRIJA 47°43'N/i6°i2'E F. Hiesh 46°02'N/i4°30'E S. Kos LJUBLJANA S 2Y 2.2.2013 Langusova 20, Ljubljana, SLOVENIJA KS 62619 x 22.4.2013 Adolfscharfstrase 26, Weigelsdorf, AVSTRIJA 47°56'N/i6°24'E J. Bucek GDANSK $ 2Y 13.4.2013 Žywocice, Krapkowice, Opolskie, POLJSKA 50°27'n/i7°57'e J. Siekiera K7L 0038 v 29.10.2013 Slovenska vas, Mirna, SLOVENIJA 45°58'N/i5°04'E I. Lipar (46 dni/156 km) (79 dni/256 km) (199 dni/542 km) Najdbe čižkov so številne, predvsem v tistih letih, ko obiskujejo krmilnice. Na osnovi obročkanja smo ugotovili, da k nam priletijo čižki iz Skandinavije, Rusije in baltskih držav. Izjemna je tudi najdba čižka, pred leti obročkanega v Sloveniji in kasneje najdenega v Gruziji. Velikokrat od nas čižki letijo še naprej proti jugozahodni Evropi in tako so znane najdbe od Francije prek Iberskega polotoka do Maroka. Trstni strnad Emberiza schoeniclus SLOVAKIA S 1Y 2.11.2012 Kos, Prievidza, SLOVAŠKA S 288469 v 17.11.2013 Bičje, Grosuplje, SLOVENIJA 48°44'N/i8°34'E V. Slobodnik 45°57'N/i4°40'E T. Mihelič OZZANO s 2Y 16.1.2011 C. Na Mombello, Briosco, Milano, ITALIJA 45°43'N/09°i4'E M. Porro LM 24418 17.11.2013 Bizovik, Ljubljana, SLOVENIJA 46°03'N/i4°35'E D. Pogačar (380 dni/426 km) (1036 dni/415 km) v x x x x v DODATEK 2 / APPENDIX 2 Zanimive lokalne najdbe v letu 2013 Interesting local finds in 2013 prvoletna ptica / first year drugoletna ptica / second year kontrolna najdba / control recovery obroček prebran z daljnogledom ali teleskopom / read by binoculars or telescope ustreljen ali ubit / shot or killed ptica najdena mrtva / found dead Legenda / Legend: 1Y 2Y AD odrasla ptica / adult v JUV mlada ptica / juvenile o PULL ptica obročkana v gnezdu ali begavec ali nedorasel mladič zunaj gnezda/ + nestling (pullus) x Starostno zanimive lokalne najdbe / Age-interesting local finds Labod grbec Cygnus olor LJUBLJANA $ AD LG 53 o 24.4.2008 Verd, Vrhnika 6.1.2013 Koseški bajer, Ljubljana P. Grošelj P. Štirn Bela štorklja Ciconia ciconia LJUBLJANA Z 239 PULL o 2.7.2002 Boršt, Bela krajina 22.8.2013 Tenetiše, Golnik, Kranj A. Hudoklin T. Trebar LJUBLJANA Z 625 PULL x 5.7.2006 Dolenja Stara vas, Šentjernej 29.7.2013 Cesta Medvode—Meja, Kranj A. Hudoklin B. Slavec LJUBLJANA Z 531 PULL o 29.6.2005 Dolnji Lakoš, Prekmurje 21.6.2013 Dolnja Bistrica, Prekmurje F. Bračko F. Bračko LJUBLJANA Z 654 PULL o 3.7.2007 Murski Petrovci 24, Prekmurje 21.6.2013 Žitkovci, Prekmurje F. Bračko F. Bračko Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus LJUBLJANA CL 5350 $ AD o 3.4.2010 Sečoveljske soline, Portorož 5.6.2013 Sečoveljske soline, Portorož B. Koren I. Škornik Kukavica Cuculus canorus LJUBLJANA T 28160 в AD v 22.5.2011 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje 28.4.2013 Hauptmance, Ljubljansko barje D. Šere J. Bricelj Vijeglavka Jynx torguilla LJUBLJANA CL 11151 AD v 1.8.2010 Vnanje Gorice, Ljubljansko barje 20.7.2013 Vnanje Gorice, Ljubljansko barje R. Tekavčič R. Tekavčič Veliki detel Dendrocopos major LJUBLJANA E 20085 $ AD 18.1.2009 Brezovica, Ljubljana 8.2.2013 Brezovica, Ljubljana R. Tekavčič R. Tekavčič Veliki srakoper Lanius excubitor LJUBLJANA E 33063 o 22.10.2011 Hauptmance, Ljubljansko barje 28.11.2013 Hauptmance, Ljubljansko barje J. Bricelj D. Fekonja Planinska kavka Pyrrhocorax graculus LJUBLJANA 27429 1Y v 30.12.2006 Ambrož pod Krvavcem 15.3.2013 Ambrož pod Krvavcem D. Dimnik D. Dimnik v (1718 dni) (4069 dni) (2581 dni) (2914 dni) (2180 dni) (1159 dni) (707 dni) (1084 dni) (1482 dni) (768 dni) (2267 dni) Nadaljevanje dodatka 2 / Continuation of Appendix 2 Siva vrana Corvus cornix LJUBLJANA 25596 + i.i2.2008 Vrhnika, Ljubljansko barje i5.i.20i3 Ledine nad Idrijo P. Štirn J. Dolenc (1506 dni) Močvirska sinica Poecile palustris LJUBLJANA KP 71623 v 4.H.2006 Vrhnika, Ljubljansko barje 25.i.20i3 Vrhnika, Ljubljansko barje P. Štirn P. Štirn (2274 dni) Menišček Periparus ater LJUBLJANA AD AR 73709 v i8.3.2008 Ambrož pod Krvavcem 30.3.20i3 Ambrož pod Krvavcem D. Dimnik D. Dimnik (1796 dni) Gorska sinica Poecile montanus LJUBLJANA AR 73605 1Y v i8.8.2007 Ambrož pod Krvavcem i6.2.20i3 Ambrož pod Krvavcem D. Dimnik D. Dimnik (2009 dni) Plavček Cyanistes caeruleus LJUBLJANA AR 91340 S 1Y v i5.i2.2007 Sp. Radvanje, Maribor i0.2.20i3 Sp. Radvanje, Maribor F. Bračko F. Bračko (1884 dni) Velika sinica Parus major LJUBLJANA AR 78657 S AD v i6.i0.2007 Langusova, Ljubljana Vič 29.5.20i3 Langusova, Ljubljana Vič S. Kos S. Kos (2052 dni) Dolgorepka Aegithalos caudatus LJUBLJANA KS 24072 v 20.i2.2009 Golovec, Rudnik, Ljubljana i6.2.20i3 Golovec, Rudnik, Ljubljana S. Kos D. Šere (1154 dni) Vrbji kovaček Phylloscopus collybita LJUBLJANA KR 66893 1Y v i7.7.2009 Verd, Vrhnika 27.7.20i3 Verd, Vrhnika P. Grošelj P. Štirn (1471 dni) Rakar Acrocephalus arundinaceus LJUBLJANA CL 13484 1Y v 2i.9.20i0 Škocjanski zatok, Koper 3.5.20i3 Škocjanski zatok, Koper I. Brajnik I. Brajnik (955 dni) Močvirska trstnica Acrocephalus palustris LJUBLJANA KR 50310 AD v 27.5.2008 Pragersko i3.6.20i3 Pragersko I. Vreš I. Vreš (1843 dni) Črnoglavka Sylvia atricapilla LJUBLJANA AM 64499 S 1Y v 5.9.2004 Dolenje Jezero, Cerknica 20.7.20i3 Dolenje Jezero, Cerknica B. Lapanja B. Lapanja (3240 dni) Rjava penica Sylvia communis LJUBLJANA AS 92364 2Y v 7.5.20i0 Sestrže, Pragersko i4.4.20i3 Sestrže, Pragersko F. Bračko F. Bračko (1073 dni) Brglez Sitta europaea LJUBLJANA CL 12904 ? v 22.9.20i0 Ambrož pod Krvavcem 24.3.20i3 Ambrož pod Krvavcem D. Dimnik D. Dimnik (914 dni) Veliki slavec Luscinia luscinia Kos Turdus merula LJUBLJANA E 16246 3 AD v 8.4.2006 Pragersko 14.4.2013 Spodnja Polskava, Pragersko I. Vreš I. Vreš (2563 dni) Cikovt Turdus philomelos LJUBLJANA E 30854 1Y v 15.10.2011 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere 15.8.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere (670 dni) Taščica Erithacus rubecula LJUBLJANA AT 62783 1Y v 23.7.2010 Požeg, Pragersko 22.3.2013 Ješenca, Rače I. Vreš I. Vreš (973 dni) LJUBLJANA AT 63845 AD v 17.8.2010 Pragersko 16.8.2013 Pragersko I. Vreš I. Vreš (1095 dni) Slavec Luscinia megarhynchos LJUBLJANA AT 50507 JUV v 4.8.2010 Škocjanski zatok, Koper 22.4.2013 Škocjanski zatok, Koper I. Brajnik I. Brajnik (992 dni) Planinska pevka Prunella collaris LJUBLJANA LX 55 o 11.3.2006 Kriška planina, Krvavec 17.3.2013 Ambrož pod Krvavcem D. Dimnik D. Dimnik (2563 dni) Siva pevka Prunella modularis LJUBLJANA AS 65751 2Y v 15.3.2009 Hauptmance, Ljubljansko barje 2.11.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje M. Jankovič D. Šere (1693 dni) Ščinkavec Fringilla coelebs LJUBLJANA AL 52962 3 1Y v 27.10.2003 Godovič, Idrija 22.1.2013 Godovič, Idrija P. Grošelj P. Grošelj (3375 dni) Zelenec Chloris chloris LJUBLJANA 3 2Y AS 3213 v 18.3.2008 Kamnje, Šentrupert 16.4.2013 Slovenska vas, Mirna J. Gračner I. Lipar (1855 dni) Dlesk Coccothraustes coccothraustes LJUBLJANA E 25464 3 v 25.1.2009 Kamnje, Šentrupert 12.4.2013 Kamnje, Šentrupert J. Gračner J. Gračner (1538 dni) Lišček Carduelis carduelis LJUBLJANA KR 7889 3 AD v 29.12.2008 Pobegi, Koper 1.1.2013 Pobegi, Koper I. Brajnik I. Brajnik (1464 dni) Grilček Serinus serinus LJUBLJANA 3 KR 65057 v 4.4.2009 Vrhnika, Ljubljansko barje 20.4.2013 Vrhnika, Ljubljansko barje P. Štirn P. Štirn (1477 dni) Čižek Spinus spinus LJUBLJANA AT 12040 $ AD v 9.11.2009 Trnovo, Ljubljana 8.2.2013 Puhtejeva, Vič, Ljubljana A. Trontelj S. Kos (1187 dni) Nadaljevanje dodatka 2 / Continuation of Appendix 2 Zanimive lokalne najdbe glede na razdalje / Distance-interesting local finds Labod grbec Cygnus olor LJUBLJANA LG 630 s AD o 4.3.2013 Koseški bajer, Ljubljana 16.3.2013 Blejsko jezero, Bled P. Štirn S. Siegel (44 km) Bela štorklja Ciconia ciconia LJUBLJANA Z 239 LJUBLJANA Z 625 PULL o PULL x 2.7.2002 Boršt, Bela krajina 22.8.2013 Tenetiše, Golnik, Kranj 5.7.2006 Dolenja Stara vas, Šentjernej 29.7.2013 Cesta Medvode—Meja, Kranj A. Hudoklin T. Trebar A. Hudoklin B. Slavec (106 km) (83 km) Kozača Strix uralensis LJUBLJANA 17379 PULL x 19.6.2012 19.3.2013 Jelovica Brežice, Krško A. Vrezec Azil (122 km) Zanimiva je lokalna najdba ptice, ki je bila leta 2012 obročkana kot mladič na Jelovici, 19. 3. 2013 pa kot drugoletna onemogla najdena pri Brežicah in prinesena v Zatočišče za prosto živeče živalske vrste Golob d.o.o. v Muto, kjer je kasneje poginila. Kadaver je shranjen v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Razdalja med mestom obročkanja in mestom najdbe je 122 km, kar je najdaljša pri nas ugotovljena razdalja za kozačo. Na Finskem je najdaljša znana razdalja 402 km, medtem ko ocenjena povprečna razdalja gnezditvene disperzije znaša zgolj 36 km (Saurola 2007). Siva vrana Corvus corone cornix LJUBLJANA 25596 + 1.12.2008 Vrhnika 15.1.2013 Ledine nad Idrijo P. Štirn J. Dolenc (10 km) Plavček Cyanistes caeruleus LJUBLJANA AZ 64877 s AD v 10.11.2012 Godovič, Idrija 9.2.2013 Vrhnika P. Grošelj P. Štirn (15 km) Velika sinica Parus major LJUBLJANA AZ 64862 $ AD 10.11.2012 Godovič, Idrija 28.2.2013 Golovec, Rudnik, Lubljana P. Grošelj D. Šere (35 km) Črnoglavka Sylvia atricapilla LJUBLJANA AT 36658 LJUBLJANA AT 48402 s 1Y v s AD x 12.9.2010 Vnanje Gorice, Ljubljansko barje 4.4.2013 Godovič, Idrija 31.7.2011 Dolenje Jezero, Cerknica 6.4.2013 Novo Polje, Ljubljana R. Tekavčič P. Grošelj B. Lapajna L. Vražič (33 km) (36 km) Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus LJUBLJANA KS 54478 1Y v 15.9.2010 Zalošče, Ajdovščina 28.7.2013 Verd, Vrhnika D. Fekonja B. Lapajna (45 km) LJUBLJANA KT 13805 1Y v 17.8.2013 Stojbe, Sečoveljske soline 23.8.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje R. Tekavčič D. Šere (92 km) Rakar Acrocephalus arundinaceus LJUBLJANA X 1435 PULL v 16.6.2013 Draga, Ig, Ljubljansko barje 25.7.2013 Verd, Vrhnika I. Božič P. Štirn (18 km) v LJUBLJANA CL 16544 LJUBLJANA CL 16542 PULL v PULL v Siva pevka Prunella modularis LJUBLJANA AZ 8032 1Y v Poljski vrabec Paser montanus LJUBLJANA AT 39273 1Y v 16.6.2013 Draga, Ig, Ljubljansko barje 2.8.2013 Retje, Sudanka, Cerkniško jezero 16.6.2013 Draga, Ig, Ljubljansko barje 18.8.2013 Parte, Ig, Ljubljansko barje 25.10.2012 Sava, Jarše, Ljubljana 15.10.2013 Godovič, Idrija 14.8.2011 Stojbe, Sečoveljske soline 14.10.2013 Log, Brezovica I. Božič D. Šere I. Božič S. Kos D. Petkovšek P. Grošelj R. Tekavčič D. Fekonja (23 km) (4 km) (37 km) (85 km) Dlesk Coccothraustes coccothraustes LJUBLJANA CL 14317 LJUBLJANA E 35366 Zelenec Chloris chloris LJUBLJANA $ 1Y AZ 25662 v $ v $ najden na tleh živ 20.1.2013 Šebrelje, Cerkno 22.2.2013 Kamnje, Šentrupert 27.4.2013 Vrhnika, Ljubljansko barje 30.7.2013 Rateče, Škofja Loka 25.12.2012 Šebrelje, Cerkno 1.5.2013 Vrhnika, Ljubljansko barje B. Lapajna J. Gračner (91 km) P. Štirn M. Blažič (23 km) B. Lapajna P. Štirn (32 km) Trstni strnad Emberiza schoeniclus LJUBLJANA AV 56155 $ 1Y v 24.9.2011 Iški morost, Ig, Ljubljansko barje 15.5.2013 Zadnji kraj, Cerkniško jezero J. Figelj D. Šere (29 km) Zanimive lokalne najdbe glede na spremembo mase ptice / Local finds interesting due to birds' mass change Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus LJUBLJANA KT 855 1Y LJUBLJANA AD KS 77909 v 10,6 g 18,0 g 12,5 g 18,8 g Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus LJUBLJANA KS 99743 LJUBLJANA KT 13805 1Y 1Y 11,5 g 16,1 g 11,2 g 11,7 g Močvirska trstnica Acrocephalus palustris LJUBLJANA KS 99622 1Y 10,9 g 20,0 g 7.9.2013 Log, Brezovica, Ljubljansko barje D. Fekonja 20.9.2013 Log, Brezovica, Ljubljansko barje D. Fekonja 27.7.2013 Retje, Sudanka, Cerkniško jezero D. Šere 18.8.2013 Retje, Sudanka, Cerkniško jezero D. Šere 23.10.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere 31.10.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere 17.8.2013 Stojbe, Sečoveljske soline R. Tekavčič 23.8.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere 22.9.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere 8.10.2013 Kozlarjeva gošča, Ljubljansko barje D. Šere (13 dni, +7,4 g) (22 dni, +6,3 g) (8 dni, +4,4 g) (6 dni, +0,5 g) (16 dni, +9,1 g) v v v v A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere: Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013 Nadaljevanje dodatka 2 / Continuation of Appendix 2 Fenološko zanimive lokalne najdbe / Phenologically interesting local finds Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla LJUBLJANA $1Y 9.ii.20i2 Škocjanski zatok, Koper I. Brajnik KS 60993 v i2.3.20i3 Škocjanski zatok, Koper I. Brajnik Redka najdba rdečeglavega kraljička v Škocjanskem zatoku, ki dopušča možnost, da je omenjeni kraljiček tam tudi prezimoval. Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2013 - Poročilo Nacionalne komisije za redkosti Rare birds in Slovenia in 2013 -Slovenian Rarities Committee's Report Jurij Hanžel Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com Pričujoče poročilo Nacionalne komisije za redkosti (KRED) obsega opazovanja redkih vrst med 1. 1. in 31. 12. 2013. Dodani so tudi datumi iz leta 2014, če je bil osebek, prvič zabeležen v letu 2013, opazovan tudi v tem letu. Pri nekaterih vrstah so dodane dopolnitve za prejšnja leta. Poročilo je rezultat dela komisije v naslednji sestavi (abecedni vrstni red): Dejan Bordjan, Luka Božič, Jurij Hanžel (predsednik), Kajetan Kravos, Milan Vogrin. Kot redke so obravnavane vrste, ki so bile kot take označene v Seznamu ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (Hanžel & Sere 2011), ne glede na poprej veljaven kriterij, da je vrsta redka, če zanjo obstaja manj kot 10 znanih podatkov po 1. 1. 1950. S 1. 1. 2013 je bilo na seznam redkih vrst dodanih 37 vrst; KRED za 17 izmed njih zbira le podatke z omejenega območja Slovenije, to so t. i. regionalne redkosti. Vrsta je obravnavana kot redka, če je bila opazovana manj kot petkrat letno v štirih izmed zadnjih petih let. Pogostnost pojavljanja smo ocenili po pregledu objavljenih virov in spletne podatkovne zbirke NOAGS. Od istega datuma naprej KRED obravnava tudi nekatere podvrste. Seznam obravnavanih vrst in podvrst je dostopen na [http://ptice.si/ptice-in-ljudje/komisija-za-redkosti/ sporocite-redkost/]. Razvrstitev v kategorije, način navajanja kraja opazovanja in način navajanja virov sledijo smernicam v Seznamu. Taksonomija in sistematika upoštevata spremembe iz osmega in devetega poročila Taksonomske podkomisije komisije za redkosti pri Britanski zvezi ornitologov (British Ornithologists' Union Rarities Committee Taxonomic Subcommittee) (BOURC TSC) (Sangster et al. 2012, 2013). Številki v oklepaju ob imenu posamezne vrste pomenita število opazovanj med 1. 1. 1950 in 31. 12. 2012 ter število opazovanih osebkov v istem časovnem obdobju. Podatki za vrste, ki so istočasno v kategorijah A in C, so številsko združeni. Ta način podajanja opazovanj je standardiziran po priporočilih Združenja evropskih komisij za redkosti (AERC - Association of European Rarities Committees) (AERC 2007). Za vrste, dodane na seznam s 1. 1. 2013, podatki o opazovanjih pred letom 2013 niso sistematično zbrani, zato tudi niso predstavljeni. Iz istega razloga ta opazovanja niso oštevilčena. Opazovanja nacionalnih in regionalnih redkosti so predstavljena ločeno. V letu 2013 so bile opazovane štiri nove vrste za Slovenijo, in sicer beloglavka Oxyura leucocephala, pritlikava tukalica Porzana pusilla, sredozemski galeb Larus audouinii in rubinasti slavec Calliope calliope. Vse so bile uvrščene v kategorijo A. Zanimivi sta še drugo in tretje opazovanje malega laboda Cygnus columbianus ter četrto opazovanje kodrastega pelikana Pelecanus crispus. Nove vrste, uvrščene v kategorijo E, so pegatka Numida meleagris, turška kotorna Alectoris chukar in bulbul Pycnonotus barbatus. Prva in tretja sta bili opazovani v letu 2013, druga pa je bila na seznam uvrščena po pregledu podatkov iz preteklih let. Prvič je bil na območju Slovenije ugotovljen tudi križanec med velikim in malim klinkačem Aquila clanga x A. pomarina. Do vključno 31. 12. 2013 je bilo v Sloveniji ugotovljenih 384 vrst (369 v kategoriji A, 7 v kategoriji B, 8 samo v kategoriji C; štiri vrste so hkrati uvrščene v kategoriji A in C). V kategoriji D je šest vrst, v kategoriji E pa 33. Vrste teh dveh kategorij niso del seznama. V dodatku 1 so dokumentarne fotografije opazovanj, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov. Potrjena opazovanja iz kategorij A in C / Accepted category A and C records: Nacionalne redkosti / National rarities Mali labod Cygnus columbianus (1, 1) (2) 5. 1.-10. 3. 2013, Turnišče, Ptujsko jezero, 2 os. (1 ad., 1 2cy) (T. Basle, D. Bombek, M. Denac, M. Gamser, J. Novak, A. Ploj, L. Božič, D. Stanič, D. Sere, M. Vogrin pisno) (3) 7.-8. 4. 2013, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič, D. Stanič pisno) Labod pevec Cygnus cygnus (11, 22) (11) 29. 12. 2012-19. 1. 2013, Ptujsko jezero, 2 ad. (L. Božič pisno)1 (12) 28. 12. 2013-2. 4. 2014, Ptujsko jezero, 1 ad. (Denac 2014) Rjasta kozarka Tadorna ferruginea (8, 17) (9) 23. 3. 2013, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (I. Škornik pisno) (10) 30. 4. 2013, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (I. Škornik pisno) (11) 23. 6. 2013, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (1 S, 1 $) (KOZINA 20i3) Mandarinka Aixgalericulata (52, 68) (46) 19. 1. 2013, Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (Božič 20i3)1 (48) 19. 1. 2013, Trbojsko jezero, 1 $ (Božič 20i3) 14. 12. 2013, Trbojsko jezero, 1 $ (J. Hanžel, A. Kotnik pisno) 28. 12. 2013, Trbojsko jezero, 1 $ (Vadnjal 20i3)1, 2 (53) 19. 1. 2013, Bizeljsko (reka Sotla), 2 os. (Božič 20i3) (54) 20. 1. 2013, Camping Šobec, Lesce (Šobčev bajer), 1 S (Božič 20i3) (55) 7. 4. 2013, Črna vas, Ljubljansko barje, 2 os. (M. de Groot pisno) (56) 31. 12. 2013-18. 1. 2014, Ribnica na Dolenjskem (reka Bistrica), 1 S (Kotnik 2013в) (57) XII. 2013-I. 2014, Studenci, Maribor (Pekrški potok) (L. Božič pisno) Zimska raca Clangula hyemalis - 2. 11. 2012-11. 4. 2013, Ptujsko jezero, 1 ad. $ (T. Basle, L. Božič, M. Denac, M. Gamser, J. Hanžel, J. Novak, A. Ploj, D. Stanič, M. Vogrin pisno) - 11. 12. 2013, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 3 os. (Stanič 20i3F) - 21. 12. 2013-28. 3. 2014, Ptuj, Ptujsko jezero, 1 2cy S (L. Božič, T. Basle, D. Bordjan, M. Denac, J. Hanžel, T. Šumrada, M. Vogrin pisno) Črna raca Melanitta nigra - 6. 5. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 $ (Bordjan 2014A) Beloliska Melanitta fusca - 3. 12. 2012-22. 4. 2013, Ptujsko jezero, 4-16 os. (T. Basle, L. Božič, M. Denac, D. Stanič et al. pisno) - 29. 12. 2012-22. 4. 2013, Ormoško jezero, 1-4 os. (T. Basle, L. Božič, D. Stanič pisno) - 19. 1. 2013, Semedela, Koper, 8 os. (Božič 20i3) - 14. 11. 2013, Turnišče, Ptujsko jezero, 1 1cy (L. Božič pisno) - 5. 12. 2013, Bakovci, 5 os. (B. Bakan pisno) - 25. 12. 2013, zadrževalnik Požeg, 10 os. (D. Bordjan pisno) Kljub temu, da je bilo na zadrževalniku Požeg opazovanih 11 ptic, jih je KRED potrdila 10, saj je obstajal utemeljen sum, da ena izmed njih ni beloliska. Even though 11 birds were observed at Požeg Reservoir, only 10 were accepted by the Committee, as there was reasonable doubt about the identification of one individual. Beloglavka Oxyura leucocephala (0, 0) (1) 27. 3.-8. 4. 2013, Ormoško jezero, 1 $ (D. Bombek, L. Božič, D. Stanič pisno) Kodrasti pelikan Pelecanus crispus (3, 3) (4) 9.-10. 5. 2013, Turnišče, Ptujsko jezero, 2 ad. (T. Basle, L. Božič, M. Premzl, M. Vogrin pisno) Kravja čaplja Bubulcus ibis (20, 34) (21) 3. 1. 2013, Piran, 1 2cy - kadaver (Vrezec 20i3) (22) 9. 1. 2013, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik, B. Mozetič pisno) (23) 19.-26. 5. 2013, Škocjanski zatok, 4 os. (I. Brajnik, B. Mozetič pisno) (24) 24. 10.-3. 11. 2013, Škocjanski zatok, 3 os. (I. Brajnik, B. Mozetič pisno) (25) 3.-24. 11. 2013, Škocjanski zatok, 2-6 os. (I. Brajnik, B. Mozetič pisno) (26) 5.-31. 12. 2013, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik, J. Hanžel, B. Mozetič, D. Stanič pisno) Plevica Plegadis falcinellus - 14. 7. 2013, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (A. Kotnik, N. Kozina pisno) - 22. 7. 2013, Škocjanski zatok, 2 os. (I. Brajnik, B. Mozetič, D. Stanič pisno) - 1. 8. 2013, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik, B. Mozetič pisno) - 24. 9.-15. 10. 2013, Škocjanski zatok, 3-8 os. (I. Brajnik, M. Kastelic, B. Mozetič, D. Stanič pisno) Zlatouhi ponirek Podiceps auritus - 26. 4. 2013, Ormoško jezero, 2 ad. (Bordjan 2014В) 28. 4.-4. 5. 2013, zadrževalnik Medvedce, 2 ad. (Bordjan 2014в)2 - 7. 12. 2013, zatok Polje, 1 os. (J. Hanžel, D. Stanič pisno) - 27. 12. 2013-10. 1. 2014, Markovci, Ptujsko jezero, 1 os. (L. Božič, J. Hanžel, T. Šumrada pisno) Stepski lunj Circus macrourus (16, 18) (17) 23. 3. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. 3 (Bordjan 2013) (18) 1.-2. 4. 2013, Podpeč, Ljubljansko barje, 1 ad. 3 (J. Figelj, B. Rubinic, A. Slameršek, Ž. Šalamun, B. Vidmar pisno) (19) 1. 4. 2013, med Grahovim in Žerovnico, Cerkniško jezero, 1 ad. 3 (B., K., M. Denac pisno) (20) 7. 4. 2013, Ig, Ljubljansko barje, 1 3 (I. Esenko pisno) (21) 7. 4. 2013, Pragerski grad, Pragersko, 1 ad. 3 (Stanič 2013 c) (22) 24. 4. 2013, Ljubečna, 1 3 (M. Gamser pisno) Koconoga kanja Buteo lagopus - 27. 7. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan 2014c) Mali klinkač Aquilapomarina (6, 6) (7) 25. 5. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 4cy+ (D. Bordjan pisno) (8) 25. 6. 2013, Velika Pirešica, 1 ad. (J. Novak pisno) Veliki klinkač Aquila clanga (24, 26) (1) 16. 6. 1955, Javorniki na Pokljuki, 1 os. (Matvejev 1983) (2) 19. 3. 1982, Ormoško jezero, 1 2cy (Božič 2001a) (3) 30. 1. 1985, Sečoveljske soline, 1 os. (Geister 1990) (4) 2. 9. 1988, Vodice, Golac, 1 os. (Gjerkeš 1990) (5) 10. 1. 1991, ribnik Komarnik, 1 imm. (Bračko 1992) (6) 27. 9. 1991, Col, 1 os. (Grošelj 1994) (7) 30. 1. 1992, Sečoveljske soline, 1 ad. (Rubinič 1994) (8) 8. 1. 1994, Koper, 1 os. (Lipej & Gjerkeš 1994) (9) 22. 3. 1997, zadrževalnik Medvedce, 1 2cy (Denac 1998) (10) 28. 12. 1997, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (Denac 1998) (11) 5.-12. 11. 1998, med Podpečjo in Bevkami, Ljubljansko barje, 2 1cy (Trebušak et al. 1999) (12) 16. 12. 2000, zadrževalnik Medvedce, 1 3cy (Božič 200ib) (13) 3. 11.-1. 12. 2001, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan 2002) (14) 12. 3. 2002, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan, M. Kerček pisno) (15) 31. 10-30. 12. 2002, zadrževalnik Medvedce,1 os. (D. Bordjan, M. Kerček pisno) (16) 12. 12. 2003, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (17) 19. 3. 2004, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (18) 12. 11.-17. 12. 2002, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (19) 21. 3. 2005, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (20) 31. 10.-17. 12. 2005, zadrževalnik Medvedce, 1-2 os. (D. Bombek, D. Bordjan pisno) (21) 11. 3.-18. 3. 2006, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (22) 4. 3.-18. 3. 2007, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (23) 4. 11.-1. 12. 2007, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (24) 4. 4. 2012, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (T. Jančar pisno) (25) 17. 10. 2013, Senožeče, 1 1cy (D. Bordjan pisno) Pritlikava tukalica Porzanapusilla (0, 0) (1) 9. 6. 2013, izvir Tresenec, Cerkniško jezero, 2 os. (S. Polak, I. Likar pisno) Kamenjar Arenaria interpres - 30. 4.-1. 5. 2013, Ormoško jezero, 1 ad. (T. Basle, L. Božič pisno) - 21.-23. 8. 2013, Ormoško jezero, 1 juv. (L. Božič pisno) Veliki prodnik Calidris canutus - 30. 1. 2013, Škocjanski zatok, 2 os. (I. Brajnik, B. Mozetič pisno) - 13. 9. 2013, Turnišče, Ptujsko jezero, 1 juv. (T. Basle, L. Božič pisno) Ploskokljunec Calidris falcinellus (11, 27) (12) 23. 8. 2013, Ormoško jezero, 2 juv. (L. Božič pisno) Peščenec Calidris alba - 2.-3. 9. 2013, Ormoško jezero, 1 juv. (L. Božič pisno) - 11. 9. 2013, zatok Polje, 1 juv. (Škerjanc 2013A) - 13. 9. 2013, Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 juv. (T. Basle, L. Božič pisno) - 23. 9. 2013, Pobrežje, Ptujsko jezero, 1 juv. (T. Basle, L. Božič pisno) - 29. 9. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) Čoketa Gallinago media (11, 11) (12) 31. 3. 2013, Podpeč, Ljubljansko barje, 1 os. (J. Figelj, Ž. Šalamun, B. Vidmar pisno) Rjava komatna tekica Glareolapratincola (14, 24) (15) 2. 5. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan 2014D) Bodičasta govnačka Stercorariusparasiticus (6, 6) (7) 27. 8. 2013, Ormoško jezero, 1 juv. (M. Denac, M. Mlakar Medved, L., N. Poljanec pisno) (8) 4. 10. 2013, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 juv. (L. Božič pisno) Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica (17, 22) (17) 2. 6. 2012, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (Bordjan 2013B) (18) 30. 4. 2013, Zabovci, Ptujsko jezero, 3 ad. (L. Božič pisno) (19) 1. 5. 2013, Osredki, Cerkniško jezero, 1 os. (D. Bordjan pisno) (20) 5. 5. 2013, Ormoško jezero, 1 3cy (L. Božič pisno) 7. 5. 2013, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 3cy (L. Božič pisno)1 Kaspijska čigra Sterna caspia - 7. 4. 2013, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) - 8. 4. 2013, Ptuj, Ptujsko jezero, 2 ad. (L. Božič pisno) - 8. 4. 2013, Ormoško jezero, 2 ad. (L. Božič pisno) - 13. 4. 2013, zadrževalnik Medvedce, 5 os. (D. Bordjan pisno) - 29. 8. 2013, Ormoško jezero, 2 ad. (A. Kotnik, A., I., V. Kozina pisno) - 2. 9. 2013, Ormoško jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) Sredozemski galeb Larus audouinii (0, 0) (1) 5. 6. 2013, Ptuj, Ptujsko jezero, 1 3cy+ (T. Basle, L. Božič pisno) Srebrni galeb Larus argentatus - 5. 1. 2013, Ptuj, Ptujsko jezero, 1 ad. (M. Denac, M. Gamser, J. Novak, A. Ploj pisno) - 1. 11. 2013, Budina, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) - 2. 12. 2013, Ormoško jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) - 21. 12. 2013, Ormoško jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) - 27. 12. 2013, Ormoško jezero, 1 ad. (L. Božič, J. Hanžel, T. Šumrada pisno) Močvirska uharica Asio flammeus (28, 35) (29) 18. 1.-7. 4. 2013, zadrževalnik Medvedce, 4-7 os. (Bordjan 2013c) Zlatovranka Coracias garrulus - 28. 5.-1. 6. 2013, Nuskova, 2 os. (R. Gjergjek pisno) - 3. 6.-15. 7. 2013, Nuskova, 1 os. (R. Gjergjek pisno) - 29. 7.-31. 7. 2013, Nuskova, 2 os. (1 ad., 1 juv.) (R. Gjergjek pisno) - 31. 7. 2013, Črešnjevec, Serdica, 4 os. (2 ad., 2 juv.) (R. Gjergjek pisno) - 31. 7. 2013, Nuskova, 2 ad. (R. Gjergjek pisno) Sokol plenilec Falco cherrug (10, 10) (10) 30. 6. 2009, Ptuj, 1 1cy $ (Gamauf & Dosedel 2012) Rjavoglavi srakoper Lanius senator - 15. 4. 2013, Kleče, Ljubljana, 1 obr. (D. Fekonja pisno) - 3. 5. 2013, Dolenja vas, Senožeško podolje, 1 $ (Stanič 2013E) - 19. 5. 2013, Lipsenj, Cerkniško jezero, 1 S (D. Bordjan pisno) - 30. 8. 2013, Ostrog, 1 ad. (G. Bernard pisno) Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla (10, 41) (11) 10. 4. 2013, Škocjanski zatok, 1 os. (Stanič 2013D) Mušja listnica Phylloscopus inornatus (15, 15) (16) 1. 10. 2013, zadrževalnik Požeg, 1 1cy obr. (Vrezec 2014) Rožnati škorec Pastor roseus (11, 128) (12) 2. 6. 2013, Prvačina, 3 os. (M. Gregorič pisno) Rubinasti slavec Calliope calliope (0, 0) (1) 24. 10. 2013, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 1cy S obr. (Sere & Vreš 2014) Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica (12, 13) (13) 6. 4. 2013, Lera, Sečoveljske soline, 1 ad. S (O. h. melanoleuca) (Škornik 2013) Snežni strnad Plectrophenax nivalis - 28. 11. 2013, zatok Polje, 2 os. (Škerjanc 2013B) Križanec velikega in malega klinkača Aquila clanga x A. pomarina (0, 0) (1) 1. 10. 2013, Kažir, Pohorje, 1 1cy (spremljan s telemetrijo) (U. Sellis, E. Albegger pisno) 1. 10. 2013, Vernšek, Slovenj Gradec, 1 1cy (spremljan s telemetrijo) (U. Sellis, E. Albegger pisno) 2. 10.2013, Gradiščepri Vipavi, 1 1cy(spremljan s telemetrijo) (U. Sellis, E. Albeggerpisno)1 Regionalne redkosti / Regional rarities Beloglavi jastreb Gyps fulvus - 24. 3. 2013, Trboje, 1 os. (B. Šterpisno) Kačar Circaetus gallicus - 20. 8. 2013, gramoznica Brežice, Gornji Lenart, 1 os. (B. Brečkopisno) Školjkarica Haematopus ostralegus - 5. 5. 2013, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 1 os. (Kotnik 2013A) - 8. 5. 2013, Ormoško jezero, 1 os. (T. Baslepisno) Črnomorski galeb Larus cachinnans - 4. 1. 2013, Škocjanski zatok, 3 2cy (Stanič 2013A) - 19. 1. 2013, Izola, 1 1cy (Stanič 2013B) - 19. 1. 2013, Škocjanski zatok, 3 2cy (Stanič 2013B) - 19. 1. 2013, Srmin, 5 (2 ad., 3 imm.) (Stanič 2013B) Rdeča lastovka Cecropis daurica - 2. 5. 2013, glinokopi severno od zadrževalnika Medvedce, 3 ad. (Bordjan 2014E) Potrjena opazovanja iz kategorije D / Accepted category D records: KRED za leto 2013 ni uvrstila v kategorijo D nobenega opazovanja. The Committee placed no 2013 records into category D. Potrjena opazovanja iz kategorije E / Accepted category E records: Črni labod Cygnus atratus (4, 4) (3) 4. 12. 2013, Bukovica pri Volčji Dragi, 1 ad. (S. KovAčič pisno)1 Labodja gos Anser cygnoides (1, 1) (1) 19. 1. 2013, ribnik Zreče, 3 os. (Božič 2013)1 Nilska gos Alopochen aegyptiaca (6, 8) (4) 9. 1. 2013, Bukovica pri Volčji Dragi, 1 os. (S. KovAčič pisno)1 Nevestica Aix sponsa (15, 16) (16) 19. 1. 2013, Trbojsko jezero, 1 $ (Božič 2013) (17) 10. 8. 2013, Zelenci, 1 $ (M. Denac, M. Mlakar Medved pisno) 31. 8. 2013, Zelenci, 1 $ (P. Ramus pisno)2 (18) 10. 9. 2013-8. 4. 2014, jezero Jasna, Kranjska Gora, 1 $ (R. Tekavčič pisno) Kljub bližini lokacij 17. in 18. podatka je KRED na podlagi fotografij presodila, da gre za različna osebka, zato sta podatka šteta posebej. Despite the close proximity of the 17th and 18th records, the Committee decided to treat the records as separate, given that the photographs showed two different individuals. Moškatna bleščavka Cairina moschata (41, 87) (35) 19. 1. 2013, ribnik Zreče, 3 os. (Božič 2013)1 (37) 19. 1. 2013, Nazarje (reka Dreta), 1 os. (Božič 2013)1 (38) 17. 1. 2013, Celje (reka Voglajna), 2 os. (Božič 2013)1 (42) 19. 1. 2013, Kresnice (reka Sava), 1 os. (Božič 2013) (43) 9. 11. 2013, zahodno Teharsko jezero, 1 os. (M. Gamser pisno) Pegatka Numida meleagris (0, 0) (1) 17. 2. 2013, Bežigrad, Ljubljana, 1 os. (D. Fekonja pisno) Turška kotorna Alectoris chukar (3, 3) (1) 18. 6. 2008, Nanos, 1 os. (Cigoj 2008a) 2. 7. 2008, Nanos, 1 os. (Cigoj 2008B) 4. 7. 2008, Nanos, 1 os. (Cigoj 2008c)2 Španska kotorna Alectoris rufa (3, 3) (4) 30. 4. 2013, Malija, 1 os. (K. Prosenc Trilar, T. Trilar, pisno) Nimfa Nymphicus hollandicus (1, 1) (2) 22. 6. 2013, Črni log, Lendava, 1 $ (Hozjan 2013) Bulbul Pycnonotus barbatus (0, 0) (1) 6. 10. 2013, Škocjanski zatok, 1 os. (T. Laine pisno) Kitajski slavček Leiothrix lutea (3, 4) (4) 30. 3. 2013, Bilje, Nova Gorica, 1 os. (M. Gavez pisno) Zavrnjeni podatki / Rejected records — Zlatouhi ponirek Podiceps auritus, 5. 1. 2013, Ptujsko jezero, 1 os. — Rjavi galeb Larus fuscus, 7. 4. 2013, Ljubečna, 4 ad. — Stepski lunj Circus macrourus, 11. 3. 2013, Ljubečna, 1 ad. S — Vzhodna hribska listnica Phylloscopus orientalis, 8. 7. 2013, Ukanc, Bohinj, 5 os. — Travniški vrabec Passer hispaniolensis, 22. 7. 2013, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. — Konopeljščica Carduelis citrinella, 23. 7. 2013, Vogel, 2 os. Objavljeni podatki, za katere komisija ni dobila poročil in jih zato ni obravnavala/ Published records that were not submitted to the Committee and were therefore not assessed Mušja listnica Phylloscopus inornatus, 28. 10. 2013, Črna vas, Ljubljansko barje (Vrezec et al. 2014) Summary This report by the Slovenian Rarities Committee presents records of rare bird species in Slovenia in 2013, with some addenda for previous years. The numbers in brackets refer to the number of records (first number) and individuals (second number), recorded between 1 Jan 1950 and 31 Dec 2012. Since 1 Jan 2013, submission to the Committee is required for 37 additional species, 17 of which are regional rarities. Records of these species are not numbered, since records from previous years were not collected by the Committee. Four new species were recorded in category A: White-headed Duck Oxyura leucocephala, Baillon's Crake Porzana pusilla, Audouin's Gull Larus audouinii and Siberian Rubythroat Calliope calliope. Three species, Helmeted Guineafowl Numida meleagris, Chukar Alectoris chukar and Common Bulbul Pycnonotus barbatus, were added to category E. Other notable observations were the second and third records of Bewick's Swan Cygnus columbianus and fourth record of Dalmatian Pelican Pelecanus crispus. The list of birds recorded in Slovenia (as of 31 Dec 2013) contains 384 species (369 in category A, 7 in category B, 8 exclusively in category C; 4 species are both in categories A and C). Category D contains 6 species, while category E contains 33. These two categories are not part of the list. Literatura AERC (2007): Guidelines for rarities committees. — [http:// www.aerc.eu/guidelines.html], 10/04/2008. Bordjan D. (2013A): Stepski lunj Circus macrourus. — Acrocephalus 34 (156/157): 111. Bordjan D. (2013B): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. — Acrocephalus 34 (156/157): 117. Bordjan D. (2013c): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 34 (156/157): 118. Bordjan D. (2014A): Črna raca Melanitta nigra. — Acrocephalus 35 (160/161): 92. Bordjan D. (2014B): Zlatouhi ponirek Podiceps auritus. — Acrocephalus 35 (160/161): 94. Bordjan D. (2014c): Koconoga kanja Buteo lagopus. — Acrocephalus 35 (160/161): 94. Bordjan D. (2014D): Rjava komatna tekica Glareola pratincola. — Acrocephalus 35 (160/161): 94—95. Bordjan D. (2014E): Rdeča lastovka Cecropis daurica. — Acrocephalus 35 (160/161): 96. Božič L. (2001A): Poročilo Nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997—2000. — Acrocephalus 22 (106/107): 109—113. Božič L. (2001B): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 22 (106/107): 122. Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji. — Acrocephalus 34 (156/157): 93—103. Bračko F. (1992): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 13 (50): 23. Cigoj M. (2008A): Kotorna. — [http://digiskopija.si/ displayimage.php?pid=1076], 03/02/2014. Cigoj M. (2008B): Kotorna. — [http://digiskopija.si/ displayimage.php?pid=1074], 03/02/2014. Cigoj M. (2008c): Kotorna. — [http://digiskopija.si/ displayimage.php?pid=1292], 03/02/2014. Denac D. (1998): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 19 (89): 117. Denac M. (2014): Labod pevec Cygnus cygnus. — Acrocephalus 35 (160/161): 91. Gamaüf A., Dosedel R. (2012): Satellite telemetry of Saker Falcons (Falco cherrug) in Austria: juvenile dispersal at the westernmost distribution limit of the species. — Aquila 119: 65—78. Geister I. (1990): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 11 (46): 108. Gjerkeš M. (1990): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 11 (46): 108. Grošelj P. (1994): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 15 (65/66): 150—151. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 32 (150/151): 143—203. Hanžel J. (2013): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 — Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. — Acrocephalus 34 (156/157): 83—91. Hozjan F. (2013): Svobodna. — [http://galerija.foto-narava. com/displayimage.php?pos=-67893], 10/12/2013. Kotnik A. (2013A): Školjkarica. — [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos = -72784], 10/04/2014. Kotnik A. (2013B): Mandarinka. - [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos=-72758], 10/01/2014. Kozina A. (2013): Rjasta kozarka Tadorna ferruginea. — Acrocephalus 34 (156/157): 106. Lipej L., Gjerkeš M. (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske Istre. — Annales 4 (4): 53—62. Matvejev S. D. (1983): Ptice Triglavskog nacionalnog parka i susednih predela. — Larus 33—35: 69—91. Rubinič B. (1994): Veliki klinkač Aquila clanga. — Acrocephalus 15 (65/66): 151. Sangster G., Collinson J. M., Crochet P. A., Knox A. G., Parkin D. T., Votier S. C. (2012): Taxonomic recommendations for British birds: eighth report. — Ibis 154: 874—883. Sangster G., Collinson J. M., Crochet P. A., Knox A. G., Parkin D. T., Votier S. C. (2013): Taxonomic recommendations for Western Palearctic birds: ninth report. — Ibis 155: 898—907. Stanič D. (2013A): From Wallcreepers to Caspian Gulls. — [http://goatsuckerb.blogspot.com/2013/01 /karst-and- wetlands.html], 08/01/2013. Stanič D. (2013B): IWC on the Slovene coast. — [http:// goatsuckerb.blogspot.com/2013/01/iwc-on-slovene-coast.html], 22/01/2013. Stanič D. (2013c): White-headed Duck, Pallid Harriers, spring migrants and winter leftovers - Pannonia in April. — [http://goatsuckerb.blogspot.com/2013/04/white-headed-duck-pallid-harriers.html], 15/04/2013. Stanič D. (2013D): Short-toed Lark & new arrivals. — [http://goatsuckerb.blogspot.com/2013/04/short-toed-lark-new-arrivals.html], 17/04/2013. Stanič D. (2013E): It's all about hawthorns. — [http:// goatsuckerb.blogspot.com/2013/05/its-all-about-hawthorns.html], 10/05/2013. Stanič D. (2013Б): Magic repeats at Cerkniško jezero. —[http://goatsuckerb.blogspot.com/2013/12/magic-repeats-at-cerknisko-jezero.html], 20/12/2013. Šere D., Vreš I. (2014): Prvič ugotovljen v Sloveniji: rubinasti slavec (Luscinia calliope). — Proteus 76 (7): 322—327. Škerjanc B. (2013A): Peščenec. — [http://galerija.foto-narava. com/displayimage.php?pos=-70086], 16/09/2013. Škerjanc B. (2013B): Snežni strnad. — [http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-71522], 01/12/2013. Škornik I. (2013): Sredozemski kupčar na Leri. — [http:// www.kpss.si/novice/zanimiva-opazovanja/sredozemski- kupcar-na-leri], 10/04/2013. Trebušak M., Rubinič B., Vrezec A. (1999): Veliki klinkač Aquila clanga na Ljubljanskem barju. — Acrocephalus 20 (97): 191—193. VAdnjal D. (2013): Mandarinka. — [http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-71947], 10/01/2014. Vrezec A. (2013): Kravja čaplja Bubulcus ibis. — Acrocephalus 34 (156/157): 109. Vrezec A., Fekonja D., Šere D. (2014): Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013. — Acrocephalus 35 (160/161): 25—58. Prispelo / Arrived: 24. 7. 2014 Sprejeto / Accepted: 22. 8. 2014 Opombe / Footnotes: 1 To je datumska dopolnitev opazovanja, objavljenega v Seznamu (Hanžel & Šere 2011) oziroma lanskem poročilu (Hanžel 2013). Ker gre v vseh letih najverjetneje za isti osebek (osebke), je opazovanje šteto kot en podatek./ This is an addendum to the record, which was previously published in the List (Hanžel & Šere 2011) or last year's report (Hanžel 2013). Because the records from all years probably involve the same individual(s), they are treated as a single record. 2 Opazovanja so šteta kot en podatek, saj je zelo verjetno šlo za isti osebek (osebke). / The observations are considered as single records, as they most probably involved the same individual(s). DODATEK 1 / APPENDIX 1 Dokumentarne fotografije opazovanj iz leta 2013, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov. Documentary photos from 2013, so far unpublished in Slovenian printed sources with site name, date and number of individuals given. (1) (2) Slike 1-6 / Figures 1-6: (1) mali labod Cygnus columbianus, Turnišče, Ptujsko jezero, 5. 1. 2013 (foto: J. Novak); (2) mandarinka Aix galericulata, Trbojsko jezero, 28. 12. 2013 (foto: D. Vadnjal); (3) mandarinka, Ribnica na Dolenjskem, (reka Bistrica), 31. 12. 2013 (foto: A. Kotnik); (4 & 5) zimska raca Clangula hyemalis, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 11. 12. 2013 (foto: D. Stanič); (6) zimska raca, Ptujsko jezero, 5. 1. 2013 (foto: J. Novak) (11) (12) Slike 7-12 / Figures 7-12: (7) beloliska Melanitta fusca, Ptujsko jezero, 5. 1. 2013 (foto: J. Novak); (8) beloliska, Bakovci, 5. 12. 2013 (foto: B. Bakan); (9) beloliska, zadrževalnik Požeg, 25. 12. 2013 (foto: D. Bordjan); (10) beloglavka Oxyura leucocephala, Ormoško jezero, 7. 4. 2013 (foto: D. Stanič); (11) kodrasti pelikan Pelecanus crispus, Turnišče, Ptujsko jezero, 9. 5. 2013 (foto: L. Božič); (12) kravja čaplja Bubulcus ibis, Škocjanski zatok, 7. 12. 2013 (foto: D. Stanič) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (13) (14) / A 4 X (15) (16) (17) (18) Slike 13-18 / Figures 13-18: (13) plevica Plegadis falcinellus, Fontanigge, Sečoveljske soline, 14. 7. 2013 (foto: A. Kotnik); (14) plevica, Škocjanski zatok, 22. 7. 2013 (foto: D. Stanič); (15) stepski lunj Circus macrourus, Ig, Ljubljansko barje, 7. 4. 2013 (foto: I. Esenko); (16) stepski lunj, Pragerski grad, Pragersko, 7. 4. 2013 (foto: I. Maiorano); (17 & 18) mali klinkač Aquila pomarina, Velika Pirešica, 25. 6. 2013 (foto: J. Novak) Slike 19-24 / Figures 19-24: (19 & 20) pritlikava tukalica Porzana pusilla, izvir Tresenec, Cerkniško jezero, 9. 6. 2013 (foto: S. Polak); (21) peščenec Calidris alba, zatok Polje, 11. 9. 2013 (foto: B. Škerjanc); (22) kaspijska čigra Hydroprogne caspia, Ormoško jezero, 29. 8. 2013 (foto: A. Kozina); (23 & 24) sredozemski galeb Larus audouinii, Ptuj, Ptujsko jezero, 5. 6. 2013 (foto: L. Božič) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (25) (26) (27) (28) (29) (30) Slike 25-30 / Figures 25-30: (25) rjavoglavi srakoper Lanius senator, Kleče, Ljubljana, 15. 4. 2013 (foto: D. Fekonja); (26) rjavoglavi srakoper, Dolenja vas, Senožeško podolje, 3. 5. 2013 (foto: D. Stanič); (27) rjavoglavi srakoper, Ostrog, 30. 8. 2013 (foto: G. Bernard); (28) kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla, Škocjanski zatok, 10. 4. 2013 (foto: D. Stanič); (29) sredozemski kupčar Oenanthe hispanica, Lera, Sečoveljske soline, 6. 4. 2013 (foto: I. Škornik); (30) snežni strnad Plectrophenax nivalis, zatok Polje, 28. 11. 2013 (foto: B. Škerjanc) (31) (32) Slike 31-36 / Figures 31-36: (31) beloglavi jastreb Gyps fulvus, Trboje, 24. 3. 2013 (foto: B. Šter); (32) kačar Circaetus gallicus, gramoznica Brežice, Gornji Lenart, 20. 8. 2013 (foto: B. Brečko); (33) školjkarica Haematopus ostralegus, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 5. 5. 20l3 (foto: A. Kotnik); (34 & 35) črnomorski galeb Larus cachinnans, Škocjanski zatok, 19. 1. 2013 (foto: D. Stanič); (36) nilska gos Alopochen aegyptiacus, Bukovica pri Volčji Dragi, 9. 1. 2013 (foto: S. Kovačič) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (37) (38) Slike 37-41 / Figures 37-41: (37) črni labod Cygnus atratus, Bukovica pri Volčji Dragi, 4. 12. 2013 (foto: S. Kovačič); (38) nevestica Aix sponsa, jezero Jasna, Kranjska Gora, 10. 9. 2013 (foto: R. Tekavčič); (39) pegatka Numida meleagris, Bežigrad, Ljubljana, 17. 2. 2013 (foto: D. Fekonja); (40) španska kotorna Alectoris rufa, Malija, 30. 4. 2013 (foto: T. Trilar); (41) nimfa Nymphicus hollandicus, Črni log, Lendava, 22. 6. 2013 (foto: F. Hozjan) Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji Results of the January 2014 waterbird census in Slovenia Luka Božič DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps.si Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije (Štumberger 1997). Od takrat naprej štetje pokriva vse večje reke, Obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi (ŠTUMBERGER 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, BOŽIČ 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013). K temu sta pripomogla predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih prostovoljnih popisovalcev. V poročilu so predstavljeni rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014, ki je v podobnem obsegu potekalo že osemnajstič zapored. Leta 2014 smo vodne ptice šteli v soboto in nedeljo 18. in 19. januarja. Organizacija, potek, uporabljena metoda štetja in popisni obrazci so bili takšni kot leta 1997 (Štumberger 1997). Pri obdelavi in predstavitvi rezultatov smo upoštevali tudi nekatere podatke, zbrane zunaj organiziranega štetja, vendar največ do sedem dni pred ali po koncu tedna, predvidenega za štetje. Kormorane Phalacrocorax carbo smo na števnih območjih Mure, Drave, Savinje in deloma Obale sistematično posebej šteli na znanih in domnevnih skupinskih prenočiščih. Na skupinskih prenočiščih smo šteli tudi pritlikave kormorane P. pygmeus, velike žagarje Mergus merganser, zvonce Bucephala clangula in galebe Laridae na števnem območju Drave ter velike bele čaplje Ardea alba na zadrževalniku Medvedce. Mokože Rallus aquaticus smo na ptujskih studenčnicah in potoku Črnec (Murska ravan) sočasno s štetjem drugih vodnih ptic popisali s pomočjo predvajanja posnetka oglašanja. Metoda je podrobneje opisana v Božič (2002). V štetje so bile tako kot vsako leto vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: plovci Anatidae, slapniki Gaviidae, kormorani Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, štorklje Ciconiidae, plamenci Phoenicopteridae, ponirki Podicipedidae, tukalice Rallidae, pobrežniki Charadriiformes ter belorepec Haliaeetus albicilla, rjavi lunj Circus aeruginosus, močvirska uharica Asio flammeus, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. Januar 2014 je zaznamovalo neobičajno toplo vreme v prvih dveh tretjinah meseca, brez snežne odeje po nižinah. V največjem delu države je bil januar od 5 do 6 °C toplejši kot običajno, marsikje je bil celo najtoplejši doslej. Na severovzhodu Slovenije ter Obali in delu Primorske so najvišje mesečne temperature izmerili prav med koncem tedna, ko je potekalo štetje (14 oziroma do 18 °C). Pod dolgoletno povprečje se je ohladilo šele v zadnji dekadi meseca. Januarja je bilo dolgoletno povprečje padavin z izjemo večjega dela Pomurja preseženo povsod po Sloveniji. Presežek je bil največji v severozahodnem delu države (do 350 %), proti jugu in vzhodu je postopoma upadal. Tudi december 2013 je bil povsod toplejši kot običajno, pri čemer so bile temperature najvišje v zadnji tretjini meseca. Večinoma je bil odklon od dolgoletnega povprečja od 2 do 3 °C. Dolgoletno povprečje padavin v večjem delu Slovenije ni bilo doseženo, najbolj suho je bilo na vzhodu in jugovzhodu (Cegnar 2013, 2014). Povprečni pretoki rek so bili januarja povsod občutno večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, najbolj na zahodu države, kjer so tudi za več kot trikrat presegli običajne pretoke v tem mesecu. Decembra so bili pretoki rek v splošnem manjši kot navadno, vendar so bile večje reke (Drava, Mura, zgornji del Save, Soča) bolj vodnate in blizu ali nekoliko nad dolgoletnim povprečjem (Strojan 2013, 2014). V času štetja je bilo nad zahodno in srednjo Evropo obsežno ciklonsko območje. V soboto je bilo na vzhodu Slovenije povečini suho vreme, na zahodu pa je deževalo, tako da je močan dež ponekod oviral štetje. Meja sneženja je bila med 1000 in 1600 m n. v. Najvišje dnevne temperature v notranjosti so bile med 8 in 15 °C. V nedeljo je bilo oblačno s padavinami (Markošek 2014). Pretoki večine rek so bili med štetjem veliki, popisovalci pa so poročali o visokih gladinah ter kalni in hitro tekoči vodi (npr. Sava, Ljubljanica, Kolpa, Soča). V času štetja so bile vse reke nezaledenele, nezaledenela so bila tudi vsa druga stoječa vodna telesa in manjši vodotoki po Sloveniji. Nekatera manjša vodna telesa so bila suha. Sodelovalo je 268 popisovalcev. Pregledali smo 413 popisnih odsekov na rekah in obalnem morju v skupni dolžini 1395,1 km (tabela 1), kar je 82,9 % celotne dolžine odsekov, vključenih v popis. Poleg tega smo pregledali tudi 226 lokalitet (178 stoječih in 48 tekočih voda) od skupno 325 (tabela 2), kar je 69,5 % vseh lokalitet, evidentiranih v bazi januarskega štetja vodnih ptic do vključno leta 2014. Popisne odseke, pregledane v štetju leta 2014, prikazuje slika 1, Tabela 1: Število vseh in pregledanih popisnih odsekov na rekah in obalnem morju ter njihova skupna dolžina na posameznem števnem območju in v celotni državi med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2014 v Sloveniji Table 1: Number of all and surveyed sections on the rivers and coastal sea, as well as their total length in separate count areas and in the entire country during the January 2014 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Count area Št. vseh popisnih odsekov / Total no. of survey sections Dolžina/ Length (km) Št. pregledanih odsekov / No. of sections surveyed Dolžina/ Length (km) Mura 6i 220,2 59 203,i Drava 138 374,4 i30 343,i Savinja 30 94,5 27 73,9 Zgornja / Upper Sava 100 309,0 96 294,3 Spodnja / Lower Sava 71 272,7 54 206,i Kolpa 14 ii8,0 5 36,8 Notranjska in Primorska 39 250,9 30 i95,2 Obala / Coastland 12 42,6 i2 42,6 Skupaj / Total 465 1682,3 413 1395,1; Tabela 2: Število vseh in pregledanih lokalitet (stoječih voda, potokov in manjših rek) na posameznem števnem območju in v celotni državi med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 20l4 v Sloveniji Table 2: Number of all and surveyed localities (standing waters, streams and smaller rivers) in separate count areas and in the entire country during the January 2014 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Št. vseh lokalitet - Št. vseh lokalitet - Št. pregledanih Št. pregledanih Count area stoječe vode / Total tekoče vode/ lokalitet - stoječe lokalitet - tekoče no. of localities Total no. of vode / No. of surveyed vode / No. of (standing waters) localities (streams) localities (standing surveyed localities waters) (streams) Mura 75 i0 74 7 Drava 55 23 42 i0 Savinja i8 9 i7 6 Zgornja / Upper Sava 20 20 i3 9 Spodnja / Lower Sava i0 i0 8 2 Kolpa i 4 i 2 Notranjska in Primorska 20 34 i4 i2 Obala / Coastland 13 3 9 0 Skupaj / Total 2i2 113 178 48 razširjenost pregledanih lokalitet pa slika 2. Analiza trendov posameznih vrst je bila narejena s programom TRIM, verzija 3.53 (Statistics Netherlands). Program na podlagi kriterijev naklona in intervala zaupanja (naklon ± 1,96 SE) multiplikativni skupni naklon (trend) razvrsti v opisne kategorije (Pannekoek et al. 2006). Skupaj smo prešteli 45.346 vodnih ptic, pripadajočih 62 vrstam. Poleg tega smo zabeležili še štiri druge taksone (vrstno nedoločena gos Anser sp., domača gos, domača raca in rumenonogi oziroma črnomorski galeb Larus michahellis / cachinnans). Manjše število vodnih ptic smo prešteli le v letih 1997 in 1998, število zabeleženih vrst pa je bilo tokrat blizu povprečnemu. Tako kot običajno smo tudi leta 2014 največje število vodnih ptic prešteli na števnem območju reke Drave, in sicer 20.217. To je 44,6 % vseh vodnih ptic, preštetih v Sloveniji. Leta 2014 števila 10.000 preštetih vodnih ptic nismo presegli na nobenem drugem števnem območju. Najmanjše število vodnih ptic doslej smo prešteli na števnem območju Spodnje Save, število vodnih ptic na Slika 1: Popisni odseki januarskega štetja vodnih ptic (IWC) na rekah in obalnem morju v Sloveniji leta 2014; črne črte označujejo popisane, bele pa nepopisane odseke Figure 1: Survey sections of the January 2014 waterbird census (IWC) on the rivers and coastal sea in Slovenia, with black lines denoting examined and white lines unexamined sections območju Kolpe pa je bilo najmanjše, odkar ima status samostojnega števnega območja. Na števnem območju Notranjske in Primorske je bilo vodnih ptic manj le med štetji leta 2000 in 2002, na Obali pa le v letih 1998, 2001 in 2004. Na števnem območju Zgornje Save smo prešteli najmanj vodnih ptic po letu 2004. Na treh števnih območij na vzhodu države se število vodnih ptic ni bistveno razlikovalo od povprečnega oziroma običajnega števila v zadnjih nekaj letih. Mlakarica Anas platyrhynchos je bila leta 2014, tako kot med vsemi štetji doslej, daleč najštevilnejša vrsta (19.513 os., 43,0 % vseh vodnih ptic). Po številu preštetih osebkov sledijo rečni galeb Chroicocephalus ridibundus (4581 os., 10,1 % vseh vodnih ptic), liska Fulica atra (3602 os., 7,9 % vseh vodnih ptic), rumenonogi galeb Larus michahellis (2735 os., 6,0 % vseh vodnih ptic) in kormoran (2108 os., 4,6 % vseh vodnih ptic). Rečni galeb je bil druga najštevilnejša vrsta le še med štetji v letih 2001 in 2012, sicer je bil 3.-5. najštevilnejša vrsta. Število 1000 preštetih osebkov so leta 2014 presegli še labod grbec Cygnus olor, sivka Aythya ferina, čopasta črnica Ay. fuligula in kreheljc Anascrecca. Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 po shemi razdelitve na osem števnih območij (Božič 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013) so predstavljeni v tabeli 3. V dodatku 1 so števna območja podrobneje razčlenjena na posamezne reke in manjša območja z večjim številom lokalitet, kot so poplavne ravnice, doline, ravnine ipd. Leta 2014 smo prvič med januarskim štetjem vodnih ptic zabeležili črnega laboda Cygnus atratus, nilsko gos Alopochen aegyptiacus (obe vrsti v glinokopu Volčja draga, Primorska) in črno štorkljo Ciconia nigra (Dravinja). Črni labod je v Sloveniji uvrščen v skupino vrst, ki z veliko verjetnostjo izhajajo iz ujetništva (kategorija E), kamor spadajo tudi osebki nilske gosi z omenjenega območja (Hanžel & Šere 2011). Čeprav med januarskim štetjem še nista bili zabeleženi, se obe vrsti na tem območju zadržujeta že nekaj let (Bordjan & Šinigoj 2011, Hanžel 2013). O zimskem pojavljanju črne štorklje je v Sloveniji znan samo en podatek z Obale (Sovinc 1994), z izjemo Slika 2: Lokalitete, popisane med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) v Sloveniji leta 2014; beli krogi označujejo stoječe vode, temni krogi pa potoke in manjše reke Figure 2: Localities examined during the January 2014 waterbird census (IWC) in Slovenia, with white circles denoting standing waters, and dark circles designating smaller rivers and streams skrajnih jugozahodnih in jugovzhodnih delov celine so zimski podatki zelo neobičajni povsod v Evropi (Cramp i977, Sackl & Strazds i997). Poleg teh smo od redkejših vrst zabeležili še kravjo čapljo Bubulcus ibis (Škocjanski zatok; drugo opazovanje v januarskem štetju vodnih ptic), plamenca Phoenicopterus roseus (Sečoveljske soline; drugo opazovanje v januarskem štetju vodnih ptic), rjavega galeba Larusfuscus (Drava; tretjič zapored, kar so tudi edini podatki v januarskem štetju vodnih ptic) in laboda pevca Cy. cygnus (Ptujsko jezero; peto opazovanje v januarskem štetju vodnih ptic). Leta 2014 smo prešteli največ duplinskih kozark Tadorna tadorna, moškatnih bleščavk Cairina moschata, rac žličaric Anas clypeata, rdečegrlih slapnikov Gavia stellata in pritlikavih kormoranov v okviru januarskih štetij vodnih ptic doslej. Število osebkov v naravo vnesenih vrst oziroma taksonov, ki izhajajo iz ujetništva, je bilo prav tako največje, vendar še vedno razmeroma majhno (skupaj 70 os.). Izmed vrst, ki se pojavljajo redno, je bilo labodov grbcev več le med štetjema leta 2008 in 2013, sivk v letih 1998 in 2003 ter velikih belih čapelj leta 2012 (tabela 3). Najmanjša števila v osemnajstih letih januarskih štetij vodnih ptic smo zabeležili pri kormoranu, malem ponirku Tachybaptus ruficollis (pri obeh drugič zapored) in pikastem martincu Tringa ochropus (skupaj z letom 2013). Število malih žagarjev Mergellus albellus je bilo manjše le med štetjem leta 2012, lisk pa leta 2013. Število preštetih mlakaric je bilo tokrat najmanjše po letu 2003, velikih žagarjev po letu 2008, sivih čapelj Ardea cinerea po letu 2004 in povodnih kosov po letu 2006, medtem ko njivske gosi Anser fabalis sploh nismo zabeležili, kar se je zgodilo le še leta 2006. Prvič doslej med januarskim štetjem vodnih ptic nismo zabeležili malega martinca Actitis hypoleucos in črnoglavega galeba Larus melanocephalus. Med štetjem leta 2014 ni bilo v Sečoveljskih solinah niti enega pobrežnika iz skupin Charadrii in Scolopaci, pri čemer šele drugič doslej nismo prešteli nobenega spremenljivega prodnika Calidris alpina in Tabela 3: Števila preštetih vodnih ptic na posameznem števnem območju in v celotni Sloveniji med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2014 (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Zgornja Sava, 5 - Spodnja Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska in Primorska, 8 - Obala) Table 3: Numbers of waterbirds counted in separate count areas and in the entire Slovenia during the January 2014 waterbird census (IWC) (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Upper Sava, 5 - Lower Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska & Primorska, 8 - Coastland) Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj/ Total Cygnus olor 445 699 73 231 333 2 52 89 1924 Cygnus cygnus 1 1 Cygnus atratus 1 1 Anser albifrons 1 16 1 18 Anser anser 7 19 3 1 26 2 58 domača gos / domestic goose 5 1 3 2 11 Anser sp. 66 66 Alopochen aegyptiacus 3 3 Tadorna tadorna 3 1 156 160 Cairina moschata 10 9 6 25 Aix galericulata 1 1 2 Anas penelope 16 242 1 1 1 77 338 Anas strepera 1 27 6 2 36 Anas crecca 250 415 41 39 52 4 1 451 1253 Anas platyrhynchos 3586 7818 1945 3342 1179 278 703 684 19535 Anas acuta 4 1 5 Anas clypeata 111 111 Netta rufina 1 1 2 Aythya ferina 24 1208 101 26 24 9 1392 Aythya nyroca 1 1 Aythya fuligula 2 1041 2 253 13 4 2 1317 Aythya marila 1 1 2 Clangula hyemalis 1 1 Melanitta fusca Bucephala clangula 4 750 39 25 2 1 6 815 Mergellus albellus 32 2 3 37 Mergus serrator 2 46 48 Mergus merganser 32 178 66 95 26 14 18 429 domača raca / domestic duck 2 3 11 10 1 1 28 Gavia stellata 4 1 1 8 14 Gavia arctica 4 2 1 35 42 Phalacrocorax carbo 418 585 325 217 238 27 60 238 2108 Phalacrocorax aristotelis 92 92 Phalacrocorax pygmeus 555 3 6 564 Botaurus stellaris 1 1 Bubulcus ibis Egretta garzetta 3 63 3 63 Ardea alba 262 394 16 49 43 36 24 824 Ardea cinerea 108 237 123 149 87 14 92 53 863 Ciconia nigra 1 1 Ciconia ciconia 1 2 3 Phoenicopterus roseus 7 7 Tachybaptus ruficollis 11 129 17 135 104 17 14 65 492 Podiceps cristatus 30 89 28 20 17 1 4 96 285 Nadaljevanje tabele 3 / Continuation of Table 3 Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj/ Total Podiceps grisegena i i Podiceps nigricollis 54 54 Haliaeetus albicilla 5 i i 7 Rallus aquaticus 15 27 i 5 48 Gallinula chloropus 20 6 4 45 8 2 2 36 i23 Fulica atra 162 1256 i48 420 i83 235 ii98 3602 Vanellus vanellus 2 2 Numenius arquata 20 20 Tringa ochropus 8 I5 2 i 26 Tringa nebularia 20 20 Gallinago gallinago i i 4 4 3 i3 Sterna sandvicensis i6 i6 Chroicocephalus ridibundus 2959 32 3 i587 458i Hydrocoloeus minutus 4 i 5 Larus canus Ii 612 i2 i7 i0 3 665 Larus fuscus 3 3 Larus argentatus i i Larus michahellis 736 i 368 i630 2735 Larus cachinnans 60 i i 62 Larus michahellis / cachinnans i 6 3 i0 Alcedo atthis 12 33 2i i7 i6 2 4 i0 ii5 Cinclus cinclus 3 22 i6 i75 i0 55 28i Skupaj / Total 5498 20217 2967 5343 2352 365 i727 6908 453 77 rdečenogega martinca T. totanus. Štetje leta 2014 so drugič zapored zaznamovale za opazovalce zahtevne naravne razmere. Domnevno zaradi deročih rek so bila zabeležena števila nekaterih vrst manjša, kot bi pričakovali na podlagi rezultatov zadnjih nekaj štetij pred tem. To velja zlasti za velikega Žagarja ter povodnega kosa na Zgornji Savi in Primorskem. Kljub manjšemu številu osebkov pa je bila razširjenost velikega Žagarja takšna kot v štetju leta 2013, vključno s pojavljanjem na zgornjem delu Spodnje Save. Majhno število malih žagarjev in kormoranov leta 2014 verjetno pomeni le nadaljevanje dolgoročnih statistično značilnih negativnih trendov njunih januarskih populacij pri nas (TRIM, time effects model, 1997-2014; mali Žagar, letna sprememba -6,2 %, velik upad, P < 0,05; kormoran, letna sprememba -1,6 %, zmeren upad, P < 0,01). Podobno velja tudi za rdečenogega martinca, ki je v zadnjih letih praktično izginil kot prezimovalec Sečoveljskih solin. Tudi največja oziroma razmeroma velika števila nekaterih vrst leta 2014 so verjetno v pretežni meri posledica dolgoročnih pozitivnih trendov njihovih januarskih populacij v Sloveniji, npr. laboda grbca (TRIM, time effects model, 1997-2014, letna sprememba +9,0 %, velik porast, P < 0,01), race žličarice (TRIM, time effects model, 1997-2014, letna sprememba +3,1 %, zmeren porast, P < 0,01), pritlikavega kormorana (TRIM, time effects model, 2005-2014, letna sprememba +4,6 %, zmeren porast, P < 0,01) in velike bele čaplje (TRIM, time effects model, 1997-2014, letna sprememba +13,4 %, velik porast, P < 0,01). Zaradi termina štetja leta 2014 na vodnih telesih po Sloveniji ni bilo lova, ki pa ga v času štetja in dnevih pred tem ni bilo tudi na mejnem Ormoškem jezeru. Tukaj je število vodnih ptic doseglo 6940 osebkov, kar je 40-70 % več kot med intenzivnim streljanjem v enakem obdobju v letih 2010 (2243 os.), 2011 (4426 os.) in 2013 (3480 os.). Zahvala: Vsem popisovalcem, ki so šteli vodne ptice, in lokalnim koordinatorjem gre zasluga, da smo ponovno in sistematično hkrati popisali vse pomembnejše vodne površine v Sloveniji. Brez nesebičnega truda to ne bi bilo mogoče. Vsem najlepša hvala. Leta 2014 so v januarskem štetju vodnih ptic sodelovali: Branko Bakan, Nataša Bavec, Ernest Bedič, Denis Cizar, Gregor Domanjko, Franc Ferk, Jasmina Filipič, Igor Gajšek, Robi Gjergjek, Špela Gorički, Larisa Gregur, Štefan Gregur, Robert Hauko, Darko Ipša, Larisa Kocon, Janja Kočar, Igor Kolenko, Štefan Kutoš, Anton Lejko, Barbara Lešnjek, Darko Lorenčič, Cvetka Marhold, Janez Maroša, Marjan Mauko, Mihaela Mesarić, Jernej Perša, Mojca Plantan, Monika Podgorelec, Mojca Podletnik, Milan Rus, Nada Trogrlić, Srečko Tropenauer, Velimir Turk, Rozalija Vajdič, Marjan Vaupotič, Željko Šalamun, Bernard Zanjkovič, Irena Žnidarić (Mura), Petra Arh, Smiljan Bačani, Tilen Basle, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Franc Bračko, Nina Erbida, Iztok Erjavec, Maruša Fabčič, Blaž Ferlič, Angelca Fras, Stanko Jamnikar, Ana Janžekovič, Franc Janžekovič, Meta Janžekovič, Danilo Kerček, Jure Kočevar, Andrej Koležnik, Aleksander Koren, Albin Kunst, Danica Kušter, Katja Logar, Urška Martinc, Iris Petrovič, Vesna Pirnat, Branko Pisanec, Alen Ploj, Zdravko Podhraški, Sabina Povhe, Matjaž Premzl, Tadeja Rižnik, Sarah Robič, Barbara Robnik, Andreja Slameršek, Igor Stražišnik, Dare Šere, Aleš Tomažič, Marjan Trup, Martina Trup, Vladka Tucovič, Andrej Valenti, Miroslav Vamberger, Aleš Verlič, Iztok Vreš, Davorin Vrhovnik (Drava), Boštjan Deberšek, Matej Gamser, Marjan Gobec, Mitja Gračner, Nejc Gubenšek, Nejc Kantužer, Melanija Klajnšek, Moj mir Kosi, Suzana Kovač, Miha Kronovšek, Stanka Kronovšek, Janez Leskošek, Domen Lipnik, Gregor Mansutti, Peter Mansutti, Nac Mastnak, Renata Mastnak, Jure Novak, učenci OŠ Slivnica pri Celju, Rafko Pintar, Boštjan Pokorny, Janja Polšak, Nejc Ratajc, Tjaša Štruc, Klara Šuperger, Larisa Tanšek, Kaja Tovornik, Gabrijela Triglav Brežnik, Barbara Zalokar, Meta Zaluberšek, Patrik Zdolšek Antlej (Savinja), Irena Bertoncelj, Blaž Blažič, Dejan Bordjan, Tomaž Bregant, Henrik Ciglič, Damijan Denac, Katarina Denac, Mitja Denac, Ana Dolenc, Mojca Draksler, Andreja Dremelj, Dare Fekonja, Bert van der Geest, Milan Gorjanc, Nataša Gorjanc, Janez Grašič, Jurij Hanžel, Meta Havliček, Vojko Havliček, Nika Hrabar, Jurij Hribovšek, Ana Jančar, Matic Jančar, Tomaž Jančar, Jernej Jorgačevski, Barbara Kaiser, Andrej Kelbič, Aleš Klemenčič, Primož Kmecl, Urša Koce, Ivica Kogovšek, Jerneja Kos, Jože J. Kozamernik, Jernej Legat, Rado Legat, Marjana Mandeljc, Nace Mihelič, Tomaž Mihelič, Dijana Mohar, Diana Novak, Sava Osole, Anja Pitamic, Miha Podlogar, Aleksander Pritekelj, Katarina Prosenc Trilar, Tjaša Pršin, Tosja Pušenjak, Žiga Iztok Remec, Mateja Remžgar, Tomaž Remžgar, Renata Rozman, Rok Rozman, Mirko Silan, Jošt Stergaršek, Sara Strajnar, Nataša Šalaja, Tatjana Škorjanc, Anton Štular, Tanja Šumrada, Rudolf Tekavčič, Davorin Tome, Tone Trebar, Tomi Trilar, Zlata Vahčič, Barbara Vidmar, Eva Vukelič, Aleš Žemva, Miha Žnidaršič (Zg. Sava), Gregor Bernard, Gregor Bogovič, Alenka Bradač, Majda Bračika, Sebastjan Brezovec, Matjaž Cizel, Angela Čuk, Zdravko Čuk, Ivan Esenko, Marjan Gobec, Andrej Hudoklin, David Kapš, Marinka Kastelic, Barbara Kink, Bor Klenovšek, Dušan Klenovšek, Sven Klenovšek, Tanja Košar, Luka Krajnc, Marjan Kumelj, Mojca Kunst, Nina Klavdija Lojen, Joaquin Lopez Lopez, Valentina Mavrič Klenovšek, Petra Mohar, Rudi Omahen, Hrvoje Oršanič, Martina Peterlin Urbanč, Barbara Ploštajner, Terezija Potočar Korošec, Peter Požun, Katarina Požun Brinovec, Robert Rožaj, Dragana Stanojević, Jani Vidmar, Branimir Vodopivec, Vesna Zakonjšek, Gašper Zalokar, Lucija Zorenč, Anja Zorko (Sp. Sava), Alenka Bradač, Sebastjan Brezovec, Anita Golobič Prosenjak, Urša Koce, Aleksander Kozina, Marko Pezdirc, Borut Rubinić, Tara Rubinić (Kolpa), Tomaž Berce, Darjo Bon, Marjeta Cvetko, Igor Dakskobler, Mateja Deržič, Bojana Fajdiga, Milan Fakin, Jernej Figelj, Martin Gerlič, Peter Grošelj, Tomaž Hain, Ivan Kljun, Luka Korošec, Dean Kovač, Matej Kovačič, Albert Kravanja, Zvonko Kravanja, Peter Krečič, Sonja Marušič, Brigita Mingot, Bogdan Lipovšek, Horymir Ondračka, Maja Ondračka, Slavko Polak, Miran Pregelj, Bia Rakar, Samo Rutar, Tine Schein, Erik Šinigoj, Viljana Šiškovič, Anže Škoberne, Drago Telič, Marko Trošt, Tomaž Velikonja, Martin Završnik (Notranjska & Primorska), Igor Brajnik, Nika Flajs, sodelavci Krajinskega parka Sečoveljske soline, Bogdan Lipovšek, Borut Mozetič, Iztok Škornik, Dušan Šušteršič, Al Vrezec, Enej Vrezec, Petra Vrh Vrezec (Obala). Lokalni koordinatorji leta 2014 so bili: Željko Šalamun (Mura), Luka Božič (Drava, Savinja), Katarina Denac, Vojko Havliček, Tomaž Mihelič (Zg. Sava), Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek (Sp. Sava), Borut Rubinić (Kolpa, Obala), Jernej Figelj (Notranjska in Primorska). Summary In 2014, the International Waterbird Census (IWC) was carried out in Slovenia on 18 and 19 Jan. Waterbirds were counted on all larger rivers, along the entire Slovenian Coastland and on most of the major standing waters in the country. During the census, in which 268 observers took part, 413 sections of the rivers and coastal sea with a total length of 1395.1 km and 226 other localities (178 standing waters and 48 streams) were surveyed. Altogether, 45,346 waterbirds of 62 species were counted. This is the lowest number of waterbirds recorded after the 1997 and 1998 censuses. The greatest numbers of waterbirds were counted in the Drava count area, i.e. 20,217 individuals (44.6% of all waterbirds in Slovenia). By far the most numerous species was Mallard Anas platyrhynchos (43.0% of all waterbirds), followed by Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus (10.1% of all waterbirds), Coot Fulica atra (7.9% of all waterbirds), Yellow-legged Gull Larus michahellis (6.0% of all waterbirds) and Cormorant Phalacrocorax carbo (4.6% of all waterbirds). The number of 1,000 counted individuals was also surpassed by Mute Swan Cygnus olor, Pochard Aythya ferina, Tufted Duck Ay. fuligula and Teal An. crecca. Among the rarer recorded species, the Black Stork Ciconia nigra (registered for the first time during the January Waterbird Censuses; only the second winter record in Slovenia), Cattle Egret Bubulcus ibis and Flamingo Phoenicopterus roseus (both registered only for the second time during the IWC) should be given a special mention. Numbers of the following species were the highest so far recorded during the IWC: Shelduck Tadorna tadorna, Muscovy Duck Cairina moschata, Shoveler An. clypeata, Red-throated Loon Gavia stellata and Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus. Also, the total number of C and E category species/taxa was the highest to date, although still quite low with 70 individuals. Numbers of the following species were the lowest so far recorded during the IWC: Cormorant, Little Grebe Tachybaptus ruficollis and Green Sandpiper Tringa ochropus. Literatura Bordjan D., Šinigoj E. (2011): Pojavljanje nilske gosi Alopochen aegyptiacus v Sloveniji. — Acrocephalus 32 (148/149): 81—83. Božič L. (2002): Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji. — Acrocephalus 23 (110/111): 27—33. Božič L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. — Acrocephalus 26 (126): 123—137. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. — Acrocephalus 27 (130/131): 159—169. Božič L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. — Acrocephalus 28 (132): 23—31. Božič L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. — Acrocephalus 29 (136): 39—49. Božič L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. — Acrocephalus 29 (138/139): 169—179. Božič L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. — Acrocephalus 31 (145/146): 131—141. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. — Acrocephalus 32 (148/149): 67—77. Božič L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. — Acrocephalus 33 (152/153): 109—119. Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji. — Acrocephalus 34 (156/157): 93—103. Cegnar T. (2013): Podnebne razmere v decembru 2013. — Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 20 (12): 3—24. Cegnar T. (2014): Podnebne razmere v januarju 2014. — Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 21 (1): 3—25. Cramp S. (ed.) (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 1. Ostriches to Ducks. — Oxford University Press, Oxford. Hanžel J. (2013): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 — Poročilo nacionalne komisije za redkosti. — Acrocephalus 34 (156/157): 83—91. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 32 (150/151): 143—203. Markošek J. (2014): Razvoj vremena v januarju 2014. — Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 21 (1): 26—32. Pannekoek J., van Strien A. J., Gmelig Meyling A. W. (2006): TRIM 3.51. — Statistics Netherlands. Sackl P., Strazds M. (1997): Black Stork Ciconia nigra. pp. 56—57 In: Hagemeijer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. — T & A D Poyser, London. Sovinc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. — Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Strojan I. (2013): Pretoki rek v decembru 2013. — Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 20 (12): 68—71. Strojan I. (2014): Pretoki rek v januarju 2014. — Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 21 (1): 46—49. Štumberger B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. — Acrocephalus 18 (80/81): 29—39. Štumberger B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. — Acrocephalus 19 (87/88): 36—48. Štumberger B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (92): 6—22. Štumberger B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (102/103): 271—274. Štumberger B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. — Acrocephalus 22 (108): 171—174. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. — Acrocephalus 23 (110/111): 43—47. Štumberger B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. — Acrocephalus 26 (125): 99—103. Prispelo / Arrived: 8. 10. 2014 Sprejeto / Accepted: 8. 11. 2014 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Število preštetih vodnih ptic v januarskem štetju leta 2014 v Sloveniji (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura razno: jezera, ribniki, gramoznice, mrtvice in potoki v Pomurju ter bližnji okolici, DA - Drava Alpe: meja z Avstrijo pri Libeličah-Selnica ob Dravi, MM - Meža in Mislinja, D - Drava: Selnica ob Dravi-meja s Hrvaško pri Središču ob Dravi, DV -Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko in Ptujsko polje: ribnjki, gramoznice, kanali, potoki in polja na Dravskem in Ptujskem polju ter bližnji okolici, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko, Šoštanjsko in Gabrško jezero, SR - Savinja razno: jezera, ribniki, manjše reke in potoki na Savinjski ravni ter v bližnji okolici, ZGS - zgornja Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava do Gornje Save (Kranj), SOR - Selška Sora, Poljanska Sora in Sora, SRS - srednja Sava: Gornja Sava (Kranj)-Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, LB - Ljubljanica, SAR - Savska ravan: jezera, gramoznice, manjše reke in potoki na Savski ravni, LBA - Ljubljansko barje: jezera, ribniki, kanali in potoki na Ljubljanskem barju, SSO - Sava soteska: Breg pri Litiji-Zidani Most, SS - spodnja Sava: Zidani Most-meja s Hrvaško, K - Krka, ST - Sotla, SSR - Spodnja Sava razno: jezera, ribniki, gramoznice in potoki na Krški ravni ter bližnji okolici, KO - Kolpa, KOR - Kolpa razno: jezera, manjše reke in potoki na Kočevskem in v Beli krajini, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - Vipavska dolina: jezera, glinokopi in potoki v Vipavski dolini, NOT - Notranjska: notranjska kraška polja in ponikalnice, Cerkniško jezero, RE - Reka, O - Obala: slovensko obalno morje, OS - Obala soline: Sečoveljske in Strunjanske soline, OZ - Obala zatok: Škocjanski zatok, OR - Obala razno: reke, stoječe vode in smetišča v Koprskih brdih. Število vodnih ptic, ki so bile v celoti preštete na prenočiščih, je označeno s krepkim tiskom. The number of waterbirds counted during the January 2014 waterbird census (IWC) in Slovenia (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura other: lakes, fishponds, gravel pits, oxbows and streams in Pomurje and its immediate vicinity, DA - Drava Alps: from the border with Austria at Libeliče to Selnica ob Dravi, MM - Meža and Mislinja, D - Drava: from Selnica ob Dravi to the border with Croatia at Središče ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko polje and Ptujsko polje: fishponds, gravel pits, channels, streams and fields on Dravsko and Ptujsko poljes and in their immediate vicinity, S - Savinja, ŠAL - Šalek Lakes: Škalsko, Velenjsko, Šoštanjsko and Gabrško Lakes, SR - Savinja other: lakes, fishponds, small rivers and streams on Savinja plain and along it, ZGS - Upper Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava to Gornja Sava (Kranj), SOR -Selška Sora, Poljanska Sora and Sora, SRS - Middle Sava: from Gornja Sava (Kranj) to Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, LB - Ljubljanica, SAR - lakes, gravel pits, small rivers and streams on the Sava plain, LBA - lakes, fishponds, channels and streams on Ljubljansko barje, SSO - Sava gorge: from Breg pri Litiji to Zidani Most, SS - Lower Sava: from Zidani Most to the border with Croatia, K - Krka, ST - Sotla, SSR - Lower Sava other: lakes, fishponds, gravel pits and streams on Krško plain and nearby, KO - Kolpa, KOR - Kolpa other: lakes, small rivers and streams in Kočevsko region and Bela krajina, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - lakes, gravel pits and streams in Vipava Valley, NOT - Notranjska: karst fields and disappearing streams, Cerkniško jezero (Lake Cerknica), RE - Reka, O - Slovene coastal sea, OS - Coastal saltpans: Sečovlje and Strunjan saltpans, OZ -Škocjanski zatok, OR - other localities on the coastland: rivers, standing waters and rubbish tips in Koprska brda. The number of waterbirds counted entirely at their roosting places is denoted in bold. Mura Drava Savinja Obala / Coastland Vrsta / Species M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Cygnus olor 36 33 130 246 445 57 557 2 36 47 699 30 43 73 4 53 32 89 Cygnus cygnus 1 1 Cygnus atratus Anser albifrons 1 1 16 16 1 1 Anser anser 7 7 19 19 2 1 3 2 2 domača gos / domestic goose 5 5 Anser sp. 66 66 Alopochen aegyptiacus Tadorna tadorna 1 2 3 156 156 Cairina moschata 2 13 4 10 8 1 9 Aix galericulata Anas penelope 7 9 16 237 5 242 1 1 10 67 77 Anas strepera 1 1 1 26 27 2 2 Anas crecca 131 14 105 250 5 10 363 28 9 415 6 10 25 41 112 339 45I Anasplatyrhynchos 678 774 296 1838 3586 227 261 4363 333 568 2066 7818 788 171 986 1945 61 488 133 2 684 Anas acuta 3 1 4 Anas clypeata 28 83 111 Netta rufina 1 1 Aythya ferina 24 24 2 1194 12 1208 100 1 101 9 9 Aythya nyroca Aythya fuligula 2 2 1030 11 1041 2 2 2 2 Aythya marila 1 1 Clangula hyemalis 1 1 Melanitta fusca 4 4 1 1 2 Bucephala clangula 2 748 750 1 1 Mergellus albellus 32 32 Mergus serrator 2 2 40 6 46 Mergus merganser 32 32 13 52 3 100 10 178 66 66 domača raca / domestic duck 2 2 3 3 1 10 11 1 1 Gavia stellata 4 4 8 8 Gavia arctica 32 3 35 Phalacrocorax carbo 151 47 199 21 418 44 320 52 169 585 259 66 325 221 1 16 238 Phalacrocorax aristotelis 87 5 92 Phalacrocorax pygmeus 555 555 6 6 Botaurus stellaris 1 1 Bubulcus ibis 3 3 Egretta garzetta 57 6 63 Ardea alba 23 30 87 122 262 137 74 183 394 1 15 16 23 1 24 Ardea cinerea 17 23 12 56 108 8 19 73 16 66 55 237 55 14 54 123 1 22 30 53 Ciconia nigra 1 1 Ciconia ciconia 1 1 2 2 Phoenicopterus roseus 7 7 Tachybaptus ruficollis 5 42 11 14 110 5 129 4 1 12 17 5 24 36 65 Podiceps cristatus 1 7 22 30 74 1 14 89 27 1 28 86 4 6 96 Podiceps grisegena 1 1 Podiceps nigricollis 38 16 54 Haliaeetus albicilla 3 2 5 Rallus aquaticus 15 15 26 1 27 1 1 5 5 Gallinula chloropus 1 7 12 20 1 4 1 6 4 4 7 25 4 36 Fulica atra 3 34 28 97 162 58 963 45 190 1256 138 10 148 105 361 729 3 1198 Vanellus vanellus 2 2 Numenius arquata 1 19 20 Tringa ochropus 8 8 11 4 15 Tringa nebularia 20 20 Gallinago gallinago 1 1 1 1 3 3 Sterna sandvicensis 12 4 16 Chroicocephalus ridibundus 16 2940 3 2959 1082 326 179 1587 Hydrocoloeus minutus 4 4 Larus canus 11 11 576 36 612 12 12 3 3 Larus fuscus 2 1 3 Larus argentatus 1 1 Larus michahellis 652 84 736 403 1204 23 1630 Larus cachinnans 60 60 Larus michahellis / cachinnans 1 1 3 3 6 Alcedo atthis 6114 12 4 23 2 3 1 33 7 14 21 1531 10 Cinclus cinclus 3 Skupaj / Total 1159 964 792 2583 3 5498 4 17 1 462 307 15158 412 1101 2777 22 16 20217 П46 578 1243 16 2967 2191 2923 1783 11 6908 Kolpa Spodnja Sava / Lower Sava Zgornja Sava / Upper Sava Notranjska in Primorska Slovenija KO KOR Skupaj/ Total SSO SS MI K ST SSR Skupaj/ Total ZGS SOR SRS KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total Skupaj vse / Total overall C. olo. 2 2 3 321 9 333 595 15 139 4 i3 i5 45 23i 2 i7 42 52 1924 C cyg. 1 C. atr. 1 1 1 A. alb. 18 A. ans. 1 1 26 26 58 3 3 210 1 1 2 2 11 Anser 1 66 A. aeg. 3 3 3 T. tad. 1 1 160 C. mos. 1 4 2 6 25 A. gal. 1 1 1 1 2 A. pen. 1 1 1 1 338 A. str. 2 6 6 36 A. cre. 4 4 52 52 3 31 1 6 1 39 i 1 1253 A. pla. 264 14 278 12 251 665 81 170 1179 3 625 187 681 345 940 350 214 3342 76 55 107 187 265 13 703 19 535 A. acu. 32 1 1 5 A. cly. 2045 111 N. ruf. 1 1 2 A. fer. 6 18 24 5 21 26 1392 A. nyr. 1 1 1 A. ful. 2 11 13 13 9 243 i 253 4 4 1317 A. mar. 1 1 2 2 C. hye 9 1 M.fus. 6 B. cla. 39 39 2 23 25 815 M. alb. 2 2 3 3 37 M. ser. 48 M. mer. 14 14 26 26 25 10 21 49 5 7 3 95 9 6 i2 18 429 2 5 3 2 10 1 1 28 G. ste. 1 1 1 1 14 G. arc. 2 2 25 4 4 1 1 42 P. car. 27 27 5 95 59 31 48 238 82 5 85 5 24 9 7 217 8 7 18 21 3 3 60 2108 P. ari. 92 P. pyg. 3 3 564 B. ste 210 1 B. ibi 3 E. gar. 63 A. alb. 1 28 2 12 43 3 1 24 7 14 49 6 1 6 2 21 36 824 A. cin. 11 3 14 20 47 9 11 87 35 35 51 ii ii 4 2 149 41 i2 i7 i0 8 4 92 863 C. nig 25 1 C. cic. 139 3 P. ros 7 T. ruf. 4 13 17 1 4 86 13 104 177 11 1 96 23 1 3 135 3 2 6 3 14 492 P. cri. 1 1 12 5 17 16 6 11 iii 20 2 2 4 285 P. gri. 1 P. nig. 54 H. alb. 1 1 1 1 7 R. aqu. 48 G. chl. 2 2 7 1 8 7 2 26 17 45 ii 2 123 F. atr. 7 70 106 183 226 46 330 15 24 5 420 4 34 197 235 3602 V. van 2 N. arq. 20 T. och. 1 1 2 2 26 T. neb. 20 G. gal. 1 3 4 4 4 13 S. san. 47 16 C. rid. 3 3 30 2 32 4581 H. min. 1 1 1 5 L. can. 1 16 17 10 10 665 L. fus. 3 L. arg. 1 L. mic. 10 1 1 3 10 354 i 368 2735 L. cac. 1 1 1 1 62 L. m. / c. 3 3 10 A. att. 2 2 5 4 2 5 16 3 i 5 3 2 3 17 1 3 4 115 C. cin. 9 1 10 112 49 1 7 5 1 175 35 16 1 3 55 281 324 41 365 18 441 1298 127 468 2352 3904 966 299 1851 386 1100 430 311 5343 193 97 167 662 582 26 1727 45377 New records of the Gannet Morus bassanus in Slovenia Novi podatki o strmoglavcih Morus bassanus v Sloveniji Tilen Genov1'23, Aljaž Malek3 1 Institute for Biodiversity Studies, Science and Research Centre, University of Primorska, Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper, Slovenia, e-mail: tilen.genov@gmail.com 2 Department of Biodiversity, Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, Glagoljaška 8, SI-6000 Koper, Slovenia 3 Morigenos — Slovenian Marine Mammal Society, Kidričevo nabrežje 4, SI—6330 Piran, Slovenia The Gannet Morus bassanus is widespread in the North Atlantic, with its main European breeding populations in the United Kingdom, Ireland, Faroe Islands, Norway and France (Barrett 1988, Hamer et al. 2001, Gremillet et al. 2006, Wanless et al. 2008, Fort et al. 2012). After a decline due to excessive harvesting in the 19th century, the species underwent a recovery, resulting in a substantial population increase during much of the 20th century (Wanless et al. 2005). Although the rate of population growth appears to have slowed down, the population is still believed to be increasing in numbers (Wanless et al. 2005, BirdLife International 2012). The Gannet can also be found in the Mediterranean (Paterson 1993), particularly in its western part during winter (Paterson 1993, Kubetzki et al. 2009, Fort et al. 2012). About 4% of the European population has been estimated to enter the Mediterranean during winter (Paterson 1993). The literature on this species in the Mediterranean Sea is scarce, but it appears that its breeding is extremely rare in this basin. Summer records of adults and sub-adults, particularly in the eastern Mediterranean, including the northern Adriatic, have been attributed to misoriented birds (Paterson 1993). The status of the Gannet in the Adriatic Sea, however, is not entirely clear. Three Gannet records currently exist for Slovenia, two along the Slovenian coast of the Adriatic Sea (Hanžel 2008, Gamser et al. 2012) and one in central Slovenia, about 52 km inland (Hanžel & Šere 2011). The first record for Slovenia was provided by Hanžel (2008), who observed a single 2nd winter individual off the town of Piran (Figure 1), about 250 m from the shore. The author recognised Figure 1: The Gulf of Trieste, with some of the locations cited in the text. The two dots (1, 2) depict the positions of the first and second Gannet Morus bassanus records reported in this paper, respectively. Slika 1: Tržaški zaliv z lokacijami, omenjenimi v tekstu. Piki (1, 2) označujeta poziciji obeh novih opažanj strmoglavcev Morus bassanus. the species through a telescope. The subsequent drawing and the description of the bird provided the confirmation required to allow its formal inclusion in the Slovenian list of bird fauna (Hanžel 2008). The second observation of an immature individual was recorded near Vrhnika, central Slovenia (Hanžel & Šere 2011), but the bird was not photographed (J. Hanžel pers. comm..). The third and last record was provided by Gamser et al. (2012), who observed and photographed a 2nd calendar year individual at Debeli rtič (Figure 1). None of these records, however, were accompanied by photographs that would allow unambiguous species identification. Nevertheless, the detailed descriptions, drawings and available photographic material or the consensus among observers were deemed sufficient for formal verification by the Slovenian Rarities Committee and inclusion in the Slovenian list of records. In this paper we provide two new records of the Gannet in Slovenia and briefly discuss its occurrence in the region. In the late afternoon and evening of 9 Jun 2014, we were observing a group of Common Bottlenose Dolphins Tursiops truncatus from a research boat in the Slovenian part of the Gulf ofTrieste (northern Adriatic Sea), as part of a long-term study of Bottlenose Dolphin ecology and conservation (Genov et al. 2008). The sea was calm (sea state 1, Beaufort scale) and the Figure 2: Initial view of Gannets Morus bassanus in the Slovenian part of the Gulf of Trieste, with the Italian coast and Slovenian hills in the background. (photo: T. Genov) Slika 2: Prvi pogled na strmoglavce Morus bassanus v slovenskem delu Tržaškega zaliva, z italijansko obalo in slovenskimi hribi v ozadju. (foto: T. Genov) Figure 4: Two immature (left) and two adult (right) Gannets Morus bassanus passing the research boat. (photo: T. Genov) Slika 4: Dva mlada (levo) in dva odrasla (desno) strmoglavca Morus bassanus v letu mimo raziskovalnega plovila. (foto: T. Genov) skies predominantly clear. At 20.31 hrs, we noticed a flock of birds near the waterline, about 400 m from the boat, and identified them as Gannets. We took 55 digital photographs using a Canon EOS 30D DSLR camera with Canon L USM 70-200 f2.8 lens (Figures 2-5). The flock consisted of four birds, two 2nd calendar year individuals and two adults (Figures 3 & 4). It was not possible to determine their sex due to lack of any sexual dimorphism in this species (Redman et al. 2002). The birds passed about 5 m above the research boat and were out of sight at 20.33 hrs. The position of the research boat at the time when the birds were closest to it was 45°34.161' N; 13°31.124' E Figure 3: Four Gannets Morus bassanus. The 'Formaggino', a prominent landmark, can be seen in the background, allowing visual assessment of the approximate sighting location. (photo: T. Genov) Slika 3: Štirje strmoglavci Morus bassanus. V ozadju je viden 'Formaggino', izrazita orientacijska točka, ki omogoča oceno približne lokacije opažanja. (foto: T. Genov) V Figure 5: An adult Gannet Morus bassanus. (photo: T. Genov) Slika 5: Odrasel strmoglavec (Morus bassanus. (foto: T. Genov) (Dot 1, Figure 1), as determined by the Global Positioning System (GPS). The approximate location of the sighting, 5.7 km from the nearest shore (Piran), is also evident from Figure 3, where a prominent church near Trieste, called the Temple of Monte Grisa (Tempio Mariano di Monte Grisa, also known locally as "Formaggino") can be seen in the background. We did not observe any direct evidence of foraging. However, a number of indications suggested that fish were abundant in the area. Immediately before and after the Gannet sighting, as well as in the days prior to and after it, dolphins were regularly observed surface feeding. Moreover, we observed several schools of fish Figure 6: An immature Gannet Morus bassanus observed on the second occasion. (photo: T. Genov) Slika 6: Mlad strmoglavec (Morus bassanus) v času drugega opažanja. (foto: T. Genov) at the surface. It is thus possible that the Gannets were indeed feeding in the area. The second sighting took place on 4 Aug 2014, at 12.24 hrs, again during a focal follow of a dolphin group. As in the previous case, the sea was calm (sea state 1, Beaufort scale) and the skies predominantly clear. The position was 45°33.936' N; 13°30.943' E, 5.5 km from the nearest shore (Piran) and only 480 m from the previous sighting (Dot 2, Figure 1). This case involved a single immature individual, apparently in its 2nd calendar year (Figure 6). The bird passed above our research boat at about 10 m altitude and was out of sight at 12.26 hrs. We took 16 digital photographs using the same equipment as above. Our sightings, particularly the first one, have a multi-faceted significance for Slovenia: (1) they are the 4th and 5th records for this species in Slovenia; (2) they are the first records to be photographically documented with high quality photographs, allowing not only species identification but also (in the first case) determination of the sighting's approximate location; (3) the first sighting is the first record involving multiple individuals and (4) it is the first record involving both immature and adult birds. Both records have been verified by the Slovenian Rarities Committee of DOPPS-BirdLife Slovenia. It appears that all Gannet records in Slovenia to date have been of immature individuals (HanŽel 2008, HanŽel & Sere 20ii, Gamser et al. 20i2). Our first record, however, involved two adults (Figures 4 & 5), the first such case for Slovenia. Previous Slovenian records along the coast were partially attributed to stormy or windy weather, particularly southeast winds, either during the observations of Gannets, or in the preceding days (HanŽel 2008, Gamser et al. 20i2). These winds were believed to bring the birds closer inshore. This is in contrast with our observations, which took place during prolonged periods of stable weather with little wind. The Gannet appears to be relatively rare in the eastern Mediterranean, although occasional records do exist in the basin, including Sicily, Malta, Libya, Tunisia, Greece, Cyprus, Turkey, Israel and Egypt (Thomson i975, Veron i988, Paterson i993, Cooper et al. 2003, Veron & Lawlor 2009). Sightings have also been recorded along the Bulgarian Black Sea coast (Boev 2009). In the Adriatic Sea, it does not appear to be a frequently occurring species. Only three records exist for Croatia and only one of those since 1950 (Kralj & Barišić 20i3, J. Kralj pers. comm.), although the latter record involved three separate sightings of presumably the same bird (Lukač et al. i993). Nevertheless, the species appears to be an occasional visitor to the northern shores of the Gulf of Trieste, particularly around the mouth of the Soča / Isonzo river (Perco et al. 2006, F. Perco pers. comm., D. Staničpers. comm.), and in the northwestern Adriatic (Paterson 1993, www.ornitho. it). Occasional records also exist along the coasts of Montenegro and Albania (Sackl et al. 20i4). The Gannet is currently considered a rare species in Slovenian waters (HanŽel & Sere 20ii). This is likely to be a generally accurate designation, as we had never encountered this highly distinctive and conspicuous bird during 12 years of our extensive surveys at sea, either in the Gulf of Trieste or in adjacent waters of the northern Adriatic Sea. In addition, monthly boat-based surveys in Slovenian waters between June 2012 and August 2013, focusing on Mediterranean Shag Phalacrocorax aristotelis desmarestii, yielded no sightings of Gannets (U. Koce pers. comm.). The species is currently believed to be increasing in numbers (Wanless et al. 2005, BirdLife International 20i2), so it is possible that these new sightings are a result of the expansion in species range. On the other hand, the increase in sightings might simply be a result of the increase in observer coverage and survey effort. Finally, immature animals are less conspicuous and possibly easier to overlook than adults. It is thus possible that the species is more common than previously thought, possibly represented predominantly by immature age classes. This would explain why all previous records were of immature animals. Future surveys may help determine the status of the Gannet in the Gulf of Trieste and the northern Adriatic, and possibly help document any changes in the frequency of occurrence. Acknowledgements: We are grateful to Jurij Hanžel, Urša Koce, Jelena Kralj, Fabio Perco, Domen Stanič and Tjaša Zagoršek for information on the previous Gannet records in Slovenia and the northern Adriatic Sea. Jurij Hanžel also kindly helped with age class determination of immature individuals. Peter Glasnović, Urša Koce, Jurij Hanžel and one anonymous reviewer provided useful comments on the early manuscript. Special thanks to Ana Hace for kindly helping with the map preparation. Povzetek Strmoglavec Morus bassanus je razširjen v Severnem Atlantiku in Severnem morju, predvsem pozimi pa del populacije vstopa tudi v zahodno Sredozemlje. V vzhodnem Sredozemlju je občutno redkejši, njegov status v Jadranskem morju pa ni povsem razjasnjen. V Sloveniji so bila doslej zabeležena tri opažanja. V pričujočem delu podajava dve novi opažanji strmoglavca v Sloveniji in kratek pregled pojavljanja na območju Jadrana. Prvič sva vrsto zabeležila 9. 6. 2014, 5,7 km od Pirana (45°34.161' N; 13°31.124' E). Šlo je za dve odrasli ptici in dva nezrela osebka v drugem koledarskem letu. Drugič, in sicer 4. 8. 2014, 5,5 km od Pirana (45°33.936' N; 13°30.943' E) in le 480 m od predhodne lokacije, pa sva zabeležila en osebek v drugem koledarskem letu. V obeh opažanjih je bilo skupaj posnetih 71 fotografij. Oba podatka je potrdila Komisija za redkosti. Ti novi podatki imajo za Slovenijo velik pomen, saj gre za 1) 4. in 5. opažanje te vrste pri nas; 2) prvi opažanji, dokumentirani s kvalitetnimi fotografijami in 3) prvo opažanje več osebkov ter odraslih ptic. Pojavljanje strmoglavcev na Jadranu je razmeroma redko, bolj pogosti so v severozahodnem delu regije. Globalna populacija je v zadnjem stoletju naraščala, zato utegnejo biti nova opažanja rezultat širitve areala, čeprav so lahko tudi posledica večjega opazovalnega napora v zadnjih letih. Ker so nezreli osebki manj prepoznavni kot odrasli, je možno, da so na tem območju pogostejši, kot smo mislili doslej. Prihodnje raziskave utegnejo dati odgovore na vprašanja statusa strmoglavcev v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu ter morebitnih sprememb v pogostosti pojavljanja. References Barrett R. (1988): The dispersal and migration of the Gannet Sula bassana from Norwegian breeding colonies. - Ringing & Migration 9: 139-145. BirdLife International (2012): Morus bassanus. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2014.2. - [www.iucnredlist.org.], 04/09/2014. Boev Z. (2009): Status of the gannet Morus bassanus in the Black Sea region (E Bulgaria). - Acrocephalus 30 (140): 31-34. Cooper J., Baccetti N., Belda E. J., Borg J. J., Oro D., Papaconstantinou C., Sanchez A. (2003): Seabird mortality from longline fishing in the Mediterranean Sea and Macaronesian waters: a review and a way forward. -Scientia Marina 67(Suppl 2): 57-64. Fort J., Pettex E., Tremblay Y., Lorentsen S.-H., Garthe S., Votier S., Pons J. B., Siorat F., Furness R. W., Grecian W. J., Bearhop S., Montevecchi W. A., Gremillet D. (2012): Meta-population evidence of oriented chain migration in northern gannets (Morus bassanus). - Frontiers in Ecology and the Environment 10: 237-242. Gamser M., Bordjan D., Denac M., Novak J., Kozina A. (2012): Strmoglavec Morus bassanus. - Acrocephalus 33 (152/153): 123-124. Genov T., Kotnjek P., Lesjak J., Hace A., Fortuna C. M. (2008): Bottlenose dolphins (Tursiops truncatus) in Slovenian and adjacent waters (northern Adriatic Sea). -Annales, Series Historia Naturalis 18 (2): 227-244. Gremillet D., Pichegru L., Siorat F., Georges J.-Y. (2006): Conservation implications of the apparent mismatch between population dynamics and foraging effort in French northern gannets from the English Channel. - Marine Ecology Progress Series 319: 15-25. Hamer K., Phillips R., Hill J., Wanless S., Wood A. (2001): Contrasting foraging strategies of gannets Morus bassanus at two North Atlantic colonies: foraging trip duration and foraging area fidelity. - Marine Ecology Progress Series 224: 283-290. Hanžel J. (2008): Strmoglavec Morus bassanus - nova vrsta v avifavni Slovenije. - Acrocephalus 29 (138/139): 181-183. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Kralj J., Barišić S. (2013): Rare birds in Croatia: Third report of the Croatian Rarities Committee. - Natura Croatica 22(2): 375-396. Kubetzki U., Garthe S., Fifield D., Mendel B., Furness R. W. (2009): Individual migratory schedules and wintering areas of northern gannets. - Marine Ecology Progress Series 391: 257-265. Lukač G., KučiNić M., Vuković V. (1993): Treći nalaz bijele blune (Morus bassanus) u Hrvatskoj. - Troglodytes 6: 51-53. Paterson A. M. (1993): The status of the northern gannet (Sula bassana) in the Mediterranean. pp. 161-171 In: Aguilar J. S., Monbailliu X., Paterson A. M. (eds.): Status and Conservation of Seabirds - Proceedings of the 2nd Mediterranean Seabirds Symposium. SEO/BirdLife & Medmaravis, Madrid. Perco F., Merluzzi P., Kravos K. (2006): The mouth of the river Isonzo and Cona Island. - Edizioni della laguna, Mariano del Friuli. Redman K., Lewis S., Griffiths R., Wanless S., Hamer K. (2002): Sexing northern gannets from DNA, morphology and behavior. - Waterbirds 25 (2): 230-234. Sackl, P., Schneider-Jacoby M., Stumberger B. (2014): Planbeobachtungen des sichtbaren Vogelzuges vor dem Bojana-Buna-Delta (Montenegro/Albanien) an der südöstlichen Adria im März 2010. - Der Ornithologische Beobachter 111 (2): 187—232. Thomson A. L. (1975): Dispersal of first-year gannets from the Bass Rock. — Scottish Birds 8 (5/6): 295—298. Veron P., Lawlor M. (2009): The dispersal and migration of the Northern Gannet Morus bassanus from Channel Islands breeding colonies. — Seabird 22: 37—47. Veron P. K. (1988): Movements of gannets ringed on Les Etacs and Ortac, Alderney, Channel Islands. — Ringing & Migration 9: 37—43. Wanless S., Harris M. P., Lewis S., Frederiksen M., Murray S. (2008): Later breeding in northern gannets in the eastern Atlantic. — Marine Ecology Progress Series 370: 263—269. Wanless S., Murray S., Harris M. P. (2005): The status of northern gannet in Britain & Ireland in 2003/04. — British Birds 98: 280—294. Prispelo / Arrived: 29. 9. 2014 Sprejeto / Accepted: 1. 11. 2014 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Labod pevec Cygnus cygnus Whooper Swan — an adult observed between 28 Dec 2013 and 2 Apr 2014 at Lake Ptuj (UTM WM64, NE Slovenia). The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee — KRED as the 12th for Slovenia (category A). V soboto, 28. 12. 2013, smo bili Matija Mlakar Medved, Luka in Nejc Poljanec, njuna družina in pisec na Ptujskem jezeru. Pri Puhovem mostu smo opazovali prvoletno zimsko raco Clangula hyemalis. Nato smo se po makadamski poti ob nasipu vzdolž desnega brega jezera začeli voziti proti Markovcem. Na poti smo se ustavili pri vsakem mostu čez kanal in se povzpeli na nasip, kjer smo lahko od blizu opazovali rdečegrle slapnike Gavia stellata. Ko smo se bližali Markovcem, smo na njivi zagledali jato labodov. Odločili smo se, da si jato podrobneje ogledamo. Na naše veliko presenečenje smo po pol minute zagledali odraslega laboda pevca (slika 1), ki se je prehranjeval skupaj z 20 labodi grbci Cygnus olor. Kasneje se je celotna jata prestavila na jezero. Labod pevec se je na jezeru zadrževal še do 2. 4. 2014 (L. Božič pisno). Labod pevec velja v Sloveniji za redko vrsto, saj je po letu 1950 znanih le 11 podatkov (Hanžel 2013). Sedem opazovanj je s Ptujskega oziroma Ormoškega jezera, druga pa s Cerkniškega jezera, Škocjanskega zatoka, Save pri Kranju in jezera Molja pri Harijah (Hanžel & Šere 2011, Hanžel 2013). Vrsta je bila opazovana med decembrom in marcem, največja jata pa je štela šest osebkov (Štumberger & Božič 2003). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED kot 12. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI—1315 Velike Lašče, Slovenija, e—mail: mitja.denac@gmail.com Slika 1 / Figure 1: Labod pevec / Whooper Swan Cygnus cygnus, 1 ad., Zabovci, Ptujsko jezero, 28. 12. 2013 (foto: L. Poljanec) Siva gos Anser anser Greylag Goose — a pair bred at Komarnik pond (UTM WM 65, NE Slovenia) in 2014, raising three chicks, of which two survived; Komarnik pond is the second known breeding locality for the species in Slovenia Siva gos v Sloveniji gnezdi od leta 2007 v Renških glinokopih (Šinigoj & Figelj 2009), ugotovljena sta bila dva gnezdeča para z vsaj 10 mladiči. Ornitološki atlas Slovenije (Geister 1995) sive gosi kot gnezdilke ne omenja. Tudi zgodovinskih podatkov o morebitnem gnezdenju na ozemlju današnje Slovenije ni. Že Reiser (1925) sivo gos omenja kot redko "prikazen", ki je celo na preletu redkejša od njivske gosi Anser fabalis. Zaradi ugotovljenega gnezdenja na zahodu Slovenije leta 2007 je siva gos na seznamu novih slovenskih gnezdilk, od leta 2014 pa tudi z novo potrjeno gnezditveno lokaliteto v severovzhodni Sloveniji. V začetku julija 2014 me je po telefonu poklical Zmago Kokol iz Hrastovca pri Lenartu z novico, da na ribniku Komarnik gnezdi par sivih gosi. Kot je dejal, je par opazoval že leta 2013, toda mladičev tistega leta ni videl. Leta 2014 so se izvalili trije mladiči. Po 4. 5. je en mladič izginil, tako sta dorasla le dva. Ker je opazovalec dogajanje na Komarniku redno spremljal in fotografiral, podajam njegovo kratko kronologijo o gnezdenju teh gosi: - 13. 5. 2013 opazovan par (mladičev ni bilo videti); - 12. 1. 2014 opaženi štirje osebki; - 31. 3. 2014 se par pretepa za teritorij z labodom grbcem Cygnus olor; - 4. 4. 2014 se par hrani na polju (verjetno v tem času samica še vali); - 18. 4. 2014 par s tremi mladiči v vodi (stari okrog 5 dni); - 26. 4. 2014 par s tremi mladiči v vodi (slika 2); - 4. 5. 2014 par s tremi mladiči v vodi (zadnje opazovanje treh mladičev); - 16. 6. 2014 par v vodi z dvema doraslima mladičema. Na Komarniku je bila gnezditev sive gosi pričakovana, saj je ribnik primeren habitat z bujno obvodno in vodno vegetacijo. Je dokaj mirna cona brez vsiljivih ribičev. Morda so nekoliko moteči sprehajalci s psi, kajti okoli ribnika je speljana označena sprehajalna in učna pot s postavljenimi opazovalnicami. Zmagu Kokolu se zahvaljujem za podatke in fotografije. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija, e—mail: franci.bracko@hotmail.com Slika 2 / Figure 2: Siva gos / Greylag Goose Anser anser, Komarnik, 26. 4. 2014 (foto: Z. Kokol) Čopasta črnica x sivka Aythya fuligula x A. ferina & Čopasta črnica x kostanjevka A. fuligula x A. nyroca Tufted Duck x Pochard & Tufted Duck x Ferruginous Duck— these two hybrids observed on 2 May 2013 at Požeg reservoir (UTM WM 54, NE Slovenia) and on 14 June 2013 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) respectively Slika 3 / Figure 3: Križanec med čopasto črnico in sivko/ Hybrid between Tufted Duck and Pochard Aythya fuligula x A. ferina (skrajno desno / far right), Požeg, 2. 5. 2013 (foto: D. Bordjan) Po več opazovanjih križancev med sivko in kostanjevko na Dravskem polju v preteklih letih (Bordjan 2007, 2011c) sem leta 2013 opazoval križance še s tretjo pri nas gnezdečo vrsto race potapljavke, s čopasto črnico. Dne 2. 5. 2013 sem na Požegu opazoval samca križanca med sivko in čopasto črnico (slika 3). Opazovani osebek je bil podoben samcu čopaste črnice, le da je imel svetlo sive boke in temno siv hrbet. Glavo je imel po obliki podobno sivkini, brez čopka. Verjetno isti osebek sem ponovno opazoval 4. 5. 2013 na zadrževalniku Medvedce. Dne 14. 6. 2013 sem na zadrževalniku opazoval še križanca čopaste črnice s kostanjevko. Bila je samica, ki je bila zelo podobna samici kostanjevke, le da je imela svetlo oko, bila temnejše barve brez kostanjevega nadiha, glavo pa je imela podobno samici čopaste črnice z zaobljenim temenom, ne pa koničastim kot pri kostanjevki. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Črna raca Melanitta nigra Common Scoter — one female observed on 6 May 2013 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); only the second record for the site and one of the few spring records in Slovenia. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee -KRED. Dne 6. 5. 2013 sem na zadrževalniku Medvedce opazoval samico črne race. Plavala je na jugovzhodni strani zadrževalnika v bližini sivk Aythya ferina in čopastih črnic A. fuligula. Gre za šele drugo opazovanje vrste na zadrževalniku in tretje na Dravskem polju zunaj Ptujskega jezera (Bordjan & Božič 2009). Prvo opazovanje na zadrževalniku je bilo leta 2006, ko se je samica tu zadrževala vsaj deset dni (Bordjan 2009). Zanimiv je tudi datum opazovanja, saj je glavnina opazovanj vrste v Sloveniji med novembrom in marcem (Sovinc 1994, Štumberger 1997, 2000A, 2002, Senegačnik et al. 1998, Božič 2008A, 2008B, 2010, Bordjan 2012A, Škornik 2012). Z območja Sečoveljskih solin je znan le en podatek iz aprila, majskih podatkov pa ni (Škornik 2012). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Gozdni jereb Tetrastes bonasia Hazel Grouse - one immature male found dead, probably due to collision with a window, on 2 Mar 2014 in the town centre of Škofja Loka (UTM VM41, C Slovenia); possibly a case of spring dispersal at longer distances Dne 2. marca 2014 smo se Katarina, Benjamin, Zarja, Timotej in pisec odpravili v Loški muzej v Škofjeloškem gradu. Na poti domov smo v centru Škofje Loke na pločniku ob glavni cesti zagledali rjavo ptico. Takoj smo se ustavili in stekel sem do ptice, prepričan, da gre za lesno sovo Strix aluco. A ko sem se ptici približal in jo vzel v roke, sem zagledal rdečo obrv in črno grlo (slika 4). Samca gozdnega jereba sem nesel v avto pokazat prav tako presenečeni mami. Najden je bil v neposredni bližini trgovine z velikimi steklenimi okni, zaradi česar smo sklepali, da se je zaletel v steklo in ob udarcu poginil. Jereba smo vzeli in ga kasneje predali Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Tomaž Mihelič ga je pred tem pregledal in določil za mladega samca. Gre za zanimivost, saj je gozdni jereb izključno gozdna ptica, ki tudi pozimi ne zapušča svojega teritorija (Bergmann et al. 1982). Domnevamo, da je šlo v primeru najdenega samca za disperzijo. V tem primeru bi disperzijska pot znašala nekaj več kot 13 kilometrov, saj je najbližja lokacija, kjer se zadržuje gozdni jereb, v okolici vasi Dražgoše (Atlas ptic 2014A). V raziskavi s telemetrijo v francoskih Alpah je bila pri samcih povprečna razdalja disperzije 4 km, največji pa 15 oz. 24,9 km (Montadert & Leonard 2006). Pri samicah je bila v Franciji povprečna razdalja 2 km, največja pa 5,6 km. Po obročkovalskih podatkih s Finske je bila največja zabeležena disperzijska razdalja le 5 km (Saurola et al. 2013). V našem primeru je seveda šlo za spomladansko disperzijo, ki je bila v francoski raziskavi po razdaljah sicer krajša od jesenske. Spomladanska disperzija je v večini primerov pri samcih trajala do začetka januarja, le redko pa je iskanje teritorijev potekalo še kasneje. Tako pozno se premikajo predvsem odrasli samci, ki iščejo samice (Montadert 1995), a v našem primeru je šlo za drugoletni osebek. Disperzijo pri mladih gozdnih jerebih delijo na dva tipa: po prvem tipu mlade ptice delajo več kratkih premikov v različne smeri okoli območja, mišljenega kot domači okoliš; po drugem tipu pa ptice naredijo daljši premik jeseni, ki mu spomladi sledi še en premik (Montadert & Leonard 2006). Zaradi dolžine disperzijske poti domnevamo, da je šlo za premik drugega tipa. Podoben primer se je v preteklosti že zgodil, in sicer 28. 3. 1996 na Vrhovcih v Ljubljani, ko se je ravno tako samec zaletel v okno. Kadaver je shranjen v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Za posredovanje tega podatka se najlepše zahvaljujem dr. Alu Vrezcu in Urški Kačar. Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI—1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Slika 4 / Figure 4: Gozdni jereb / Hazel Grouse Tetrastes bonasia, 1 imm. S, Škofja Loka, 2. 3. 2014 (foto: M. Denac) Sveti ibis Threskiornis aethiopicus Sacred Ibis — four individuals flying over Sečovlje Salina (UTM UL83, SW Slovenia) on 8 May 2014. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee as the 1st for Slovenia (category C5). Dne 8. 5. 2014 sem bil ob 8.30 h dogovorjen za srečanje z novinarko Radia Koper in sodelavcem koprskega gledališča na vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) na mostu čez Jernejev kanal na Seči. Pogovarjali smo se o lokaciji možnega gledališkega dogodka v KPSS, ki naj bi potekal na parkirišču tik ob vhodu v park. Med pogovorom, okoli 8.45 h, sem v daljavi v zraku opazil štiri razmeroma velike ptice. Letele so nad morjem, nekje iz smeri Beneške lagune oziroma iz smeri zahodno od solin. Še preden sem lahko s prostim očesom razločil njihovo obarvanost in obliko, sem vedel, da v zraku ni katera od običajnih solinskih ptic v tem času; ptice predvsem po splošnem videzu niso spominjale npr. na (velike) galebe ali čaplje. Dejstvo, da niso imele dolgih nog, ki bi štrlele čez rep, je izključevalo možnost zamenjave npr. s štorkljami ali celo mladimi plamenci. V prvem trenutku, ko so bile ptice nekako pravokotno v mojem vidnem polju, mi je pogled obstal na zakrivljenem, dolgem kljunu in belo obarvanem perju telesa. Ze takrat sem vedel, da so nad solinami sveti ibisi. Skočil sem do vratarnice, oddaljene le nekaj metrov, vzel daljnogled in skozi leče razločno videl še dve ključni značilnosti svetega ibisa: črno glavo in vrat ter razmeroma ozek pas črnine na gornji strani roba peruti. Prav tako so mi v spominu ostale razmeroma kratke, črne noge, ki so le malo presegale dolžino repa. Ptice so naredile krog ali dva nad Fontaniggami, a se niso spustile. Odletele so naprej proti vzhodu, v smeri doline Dragonje. Nekaj dni predtem je močno deževalo, melioracijski jarki v dolini so bili polni vode, na več mestih je padavinska voda zastajala na travnikih. Skratka, idealen habitat za svete ibise, ki se v takšnih razmerah v bližnji Padski nižini odlično znajdejo. Te ptice sem pred več kot desetletjem že opazoval in fotografiral v solinah Guerande v zahodni Franciji, kasneje pa sem jih večkrat videl tudi v Padski nižini. O opazovanju sem po mobitelu takoj obvestil I. Škornika, strokovnega sodelavca za monitoring v KPSS, ki pa je bil na terenu zunaj parka in ptic ni mogel opaziti. Zaradi službenih obveznosti nisem mogel preveriti, ali so se ptice spustile v dolini Dragonje ali so kasneje odletele naprej. Sveti ibis je gnezdilec podsaharske Afrike, katerega populacija je ocenjena na 200.000-450.000 odraslih osebkov (BirdLiee International 2014). V Evropi gnezdi v Franciji, Italiji in na Nizozemskem, v preteklosti je gnezdil oziroma poskušal gnezditi tudi v Belgiji in v Španiji (Yesou & Clergeau 2005, Smits et al. 2010). Posamezna opazovanja zunaj gnezditve so znana iz večine evropskih držav, redkejša pa so proti severu in vzhodu (Yesou & Clergeau 2005). Glavnina francoske populacije gnezdi ob atlantski obali v okolici ustja Loare na zahodu države, manjši del pa ob sredozemski obali na jugozahodu (Clergeaü et al. 2010). Populacija je bila leta 2008 ocenjena na 1400 gnezdečih parov, odtlej pa je zaradi programiranega odstrela in sterilizacije jajc upadla na 280—300 parov v letu 2013 (ONCFS 2014). V Italiji po oceni iz leta 2008 v Piemontu gnezdi 80—100 parov (Usai et al. 2009), neredno gnezdi v Venetu (Fracasso et al. 2013), poskusi gnezdenja pa so znani tudi iz Toskane (Bricchetti & Fracasso 2003). Vrsta je kot naturalizirana gnezdilka uvrščena v kategorijo C (CISO-COI 2009). V Avstriji (Ranner 2013) in na Hrvaškem (Kralj & Barišić 2013) še ni bila opazovana, medtem ko sta za Madžarsko do konca leta 2011 znana dva podatka, vrsta pa je uvrščena v kategorijo E (MME Nomenclator Bizottsag 2011). Opazovanje je kot prvo za Slovenijo potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED (kategorija C5). Andrej Sovinc, SOLINE Pridelava soli d. o. o., Seča 115, SI-6320 Portorož, Slovenija, e—mail: andrej.sovinc@soline.si Zlatouhi ponirek Podiceps auritus Slavonian Grebe — two adult birds in summer plumage observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) between 28 Apr and 4 May 2013; this is the first record for the site and of the few in NE Slovenia away from the Drava River. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee — KRED. Zlatouhi ponirek se v severovzhodni Sloveniji pojavlja predvsem na Dravi, drugod je redek (Sovinc 1994). Na Dravskem polju je redka vrsta z manj kot petimi opazovanji (Vogrin 2009), zadnjim novembra 2011 na zadrževalniku Požeg (Bordjan 2011A). Dne 28. 4. 2013 sem med rednim štetjem vodnih ptic na zadrževalniku Medvedce opazil dva zlatouha ponirka v svatovskem perju, ki sta plavala in skupaj lovila (slika 5). Nedaleč od njiju sta plavala še dva črnovrata ponirka Podiceps nigricollis, ki sta prišla nadvse prav za dobro primerjavo. Gre za prvo opazovanje zlatouhega ponirka na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009). Ponirka sta se na zadrževalniku zadrževala vsaj še do 4. 5. 2013. Med vsemi opazovanji sta se zadrževala na najglobljem delu zadrževalnika in vedno ločeno od črnovratih ponirkov. Verjetno ista osebka sta bila 26. 4. opazovana na Ormoškem jezeru (L. Božič pisno). Obe opazovanji je kot en podatek potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Slika 5 / Figure 5: Zlatouhi ponirek / Slavonian Grebe Podiceps auritus, zadrževalnik Medvedce, 28. 4. 2013 (foto: D. Bordjan) Koconoga kanja Buteo lagopus Rough-legged Buzzard — one individual observed on 27 Jul 2013 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); this is the first known summer record of the species in Slovenia. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee — KRED. Opazovanje koconoge kanje v severovzhodni Sloveniji ni izjemno (Sovinc 1994), tudi že na zadrževalniku je bila opazovana (Bordjan 2012). Kljub vsemu je bilo srečanje s to vrsto leta 2013 nekaj posebnega. Opazoval sem jo namreč v zelo neobičajnem času zanjo, 27. 7. 2013. Vsa opazovanja koconoge kanje na zadrževalniku in iz Slovenije so iz zimskih mesecev in iz časa spomladanskega ter jesenskega preleta (Bordjan 2012b). To je doslej prvo opazovanje vrste poleti. Tega dne sem ob spremljanju vodnih ptic in ujed na zadrževalniku ob 10.29 h opazil ujedo, ki je krožila zahodno od zadrževalnika. Ko sem jo pogledal skozi teleskop, se mi je sprva zdela kot kanja Buteo buteo, vendar se je kmalu pokazal bel rep z debelo črno črto. Kmalu se ji je med kroženjem pridružila še kanja. Občutek sem dobil, da je koconoga kanja večja, nekoliko temnejša in s svetlejšo glavo. Glede na vzorce obarvanosti menim, da sem opazoval spolno nezrelo samico. Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjava komatna tekica Glareola pratincola Collared Pratincole — one individual observed on 2 May 2013 and another unidentified pratincole on 23 Aug 2013 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); these are the third and fourth records for the site. The former was confirmed by the Slovenian Rarities Committee — KRED as the 15th for Slovenia. Dne 2. 5. 2013 sem dopoldan skočil na zadrževalnik Medvedce pogledat, ali ga je obiskala kaka močvirska čigra. Bilo je le šest črnih čiger Chlidonias niger. Malo po dvanajsti uri sem zaslišal meni neznano oglašanje. Več kot 100 m nad zadrževalnikom sem opazil čigri podobno ptico. Ko se je nekoliko spustila, sem v njej prepoznal komatno tekico. Ali je rjava ali črna G. nordmanni, nisem mogel razbrati, vendar sem jo zaradi verjetnosti določil kot rjavo. Da je določitev pravilna, sem ugotovil popoldan istega dne. Takrat je sedela na zoranih njivah severno od zadrževalnika, se večkrat oglasila in priletela na zadrževalnik, kjer je lovila žuželke skupaj s črnimi čigrami. Ob tem se mi je dovolj približala, da sem jasno videl njeno rjavo podperutno perje. Črnih čiger se je v popoldanskem času nabralo 376 in vse so se v večernem mraku dvignile in odletele proti vzhodu. Opazovanje tekice je tretje za območje zadrževalnika. Vsa so majska (Bordjan & Božič 2009). Prvo jesensko srečanje s komatno tekico na zadrževalniku sem imel še istega leta, in sicer 23. 8. 2013. Takrat mi je med štetjem na zadrževalniku v vidno polje teleskopa priletela ozkoperuta ptica, podobna čigri. S temnim perutmi (zgoraj in spodaj), izrazito svetlo trtico ter s temnim škarjastim repom sem v ptici prepoznal komatno tekico. Zaradi oddaljenosti in slabše svetlobe nisem razbral barve podperutnega perja ter drugih značilnosti, ki med seboj ločijo črno od rjave sorodnice. Kar sem opazil, je pomanjkanje belega roba na zadnji strani peruti, ki je značilen za rjavo. Ptica je imela tudi krajši rep, kot bi ga pričakoval za rjavo komatno tekico. Ker sem jo videl le za kratek čas ter na precejšnji razdalji, ne morem z gotovostjo trditi, katero vrsto sem v resnici videl. Majsko opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED kot 15. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Čebelar Merops apiaster Bee-eater - flocks of 42, 45 and 20 individuals observed on 6 Sep 2013 at Vrhnika (UTM VL49, C Slovenia), Radomlje (UTM VM71, C Slovenia) and Jurjevica (UTM VL 76, S Slovenia) respectively; the species is more commonly observed during spring migration in Slovenia Dne 6. 9. 2013 sva prva avtorja ob 11.10 h zaslišala oglašanje čebelarjev nad obročkovalsko postajo pri Vrhniki. Kmalu sva opazila jato, ki je priletela iz smeri Barja in po krajšem kroženju odletela proti zahodu. Kasneje je drugi avtor iz fotografije razbral, da nas je ta dan preletela jata 42 čebelarjev. Popoldne sem se prvi avtor odpeljal domov in v Radomljah ob 17.20 h ponovno zaslišal čebelarje. Po nekaj minutah sem opazil večjo jato, ki je štela 45 osebkov. Jata je lovila, krožila in se od vzhoda počasi pomikala proti jugu in jugozahodu. Petindvajset minut kasneje me je preletel še en zapozneli čebelar in sledil prejšnji jati. Tretji avtor je isti dan opazoval približno 20 osebkov pri Jurjevici v Ribniški dolini. V objavah prevladujejo opazovanja med spomladansko selitvijo (SoviNc 1992, Perušek 1993, Bračko 1994, 2009, Sovinc & Šere 1994, Senegačnik et al. 1998, Klemenčič 2001, Gamser 2011). V Sečoveljskih solinah je zabeleženo le eno septembrsko opazovanje 14 osebkov (SoviNc 1991, Škornik 2012). Na Ljubljanskem barju je prav tako samo eno znano opazovanje iz obdobja jesenske selitve, in sicer dvajset osebkov 23. 9. 1994 (Tome et al.. 2005). Tudi zgodovinski pregled opazovanj (Gregori 1990) navaja samo eno jesensko opazovanje zunaj gnezdišč. Ob zgoraj omenjenih jesenskih opazovanjih se je prvemu avtorju nabralo še nekaj spomladanskih opazovanj: 14. 5. 2005 slišal neznano število osebkov na zadrževalniku Medvedce; 26. 5. 2008 - 8 osebkov na Cerkniškem jezeru; 20. 5. 2009 - vsaj en osebek južno od naselja Loka na Dravskem polju; 4. 5. 2010 slišal neznano število osebkov nad Biotehniško fakulteto v Ljubljani; 4. 5. 2012 - 4 osebki nad gramoznico pri Borovcih; 18.5.2013 slišal neznano število osebkov na Cerkniškem jezero pri Lipsenju; 18. 5. 2013 - 9 osebkov v Dupeljnah pri Lukovici; 20. 5. 2013 - tri jate (v eni 14 osebkov, drugi dve samo slišani) zahodno od Dolenje vasi pri Senožečah. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ttrilar@pms-lj.si Aleksander Kozina, Jurjevica 61, SI-1310 Ribnica, Slovenija, e-mail:aleksanderkozina@hotmail.com Čebelar Merops apiaster Bee-eater — four adults observed on 19 Aug 2014 at Muriša oxbow (UTM XM 14, NE Slovenia); the species is a regular spring migrant and summer visitor to the Prekmurje region, where most breed on the Croatian side, while confirmed instances of breeding in Slovenia are rare Dne 19. 8. 2014 sva od 13.00 h do 14.30 h v sončnem vetrovno soparnem dnevu pred nevihto opazovali štiri odrasle ptice pri spreletavanju in lovu žuželk. Štirje čebelarji so se lovili, v letu opravljali različne vragolije in se aktivno oglašali. Opazovali sva jih na travnatem območju mrtvice Muriša. Najprej sva slišali njihovo oglašanje, ker pa so letali z jato kmečkih lastovk Hirundo rustica, nisva bili pozorni nanje. Ko sva se približali, sva videli čebelarje z značilnim obarvanjem perja in silhueto v zraku. Zadrževali so se v bližini dreves in izkoriščali veter za akrobacije v zraku in lov žuželk nad vodno gladino mrtvice Muriša. Kasneje so se oddaljili od mrtvice Muriša in odleteli proti Madžarski. Po literaturi je čebelar stalen gost madžarskih ravnic, vendar so ga do leta 1990 opazili v preletu le na Goričkem (Gregori i990). V novejši literaturi ga omenjajo kot gnezdečo ptico na Bizeljskem in ob reki Muri, kjer je glavnina populacije na hrvaški strani, na desnem bregu dolvodno od Murskega Središča (Bračko 2000). Po podatkih Novega ornitološkega atlasa Slovenije se čebelarji v Prekmurju redno pojavljajo na spomladanski selitvi in poleti, leta 2002 pa je bilo zabeleženo gnezdenje enega para v gramoznici Melinci (Atlas ptic 20I4B). Gabrijela Triglav Brežnik, Podkraj 10/c, SI-3320 Velenje, Slovenija e-mail: gabitriglav@yahoo.com Meta Zaluberšek, Brezje 10/d, SI-3330 Mozirje, Slovenija, e-mail: meta.zalubersek@gmail.com Sraka Pica pica Magpie - 83 individuals roosting on 19 Feb 2013 at Spodnje Radvanje in Maribor (UTM WM 54, NE Slovenia) in an area of abandoned clay pits, overgrown with Willow Salix sp., Blackthorn Prunus spinosa, Ash Fraxinus sp. and other tree species. This has been a regular roosting site for several consecutive winters and it is unclear whether this represents the entire wintering population of Maribor. Med Lackovo cesto in vznožjem Pohorja v Spodnjem Radvanju so še pred petdesetimi leti obstajali glinokopi in Radvanjska opekarna. Po opustitvi opekarstva so glinokope zasuli, prostor pa se je uporabljal kot vojaški poligon. Danes je zemljišče zasuto in v zaraščanju. Prevladujejo vrbovje Salix sp., črni trn Prunus spinosa, jesen Fraxinus sp. in nekatere druge drevesne vrste. Nastal je tudi manjši ribnik. V prihodnosti naj bi tod potekala mariborska južna obvoznica, kar posledično pomeni uničenje tega habitata. Dne 19. 2. 2013 zjutraj sem tukaj opazoval jato srak, ki so se po prenočevanju zbirale na manjši mejici. Naštel sem 83 osebkov, ki so kmalu po hrupnem "klepetu" odleteli proti mestnemu jedru. Srake na tem območju Maribora pozimi redno prenočujejo, saj jih videvam že vrsto let zapored. Ali gre za celotno mariborsko prezimujočo populacijo, ne morem z gotovostjo trditi, vendar o morebitnih drugih skupinskih prenočiščih v Mariboru nimam podatkov. O skupinskem prenočevanju srak v Sloveniji v naši ornitološki literaturi ni veliko poročil. Dvoje skupinskih prenočišč omenja Zimski ornitološki atlas Slovenije (SoviNc i994). V vrbovju ob južni ljubljanski obvoznici je redno prenočevalo 100 osebkov. Drugo prenočišče z 200 osebki srak je odkril B. Rubinič v Savljah pri Ljubljani dne 10. 1. 1993. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: franci.bracko@hotmail.com Rdeča lastovka Cecropis daurica Red-rumped Swallow — three individuals observed on 2 May 2013 at Pragersko claypits (UTM WM53, NE Slovenia); only two other published records on the species are known from NE Slovenia. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED. Dne 2. 5. 2013 sem šel preverit, kako uspešna je bila mini akcija čiščenja stene za breguljko Riparia riparia na glinokopih pri Pragerskem. Bila je še kar uspešna, saj sem naštel deset novih lukenj. Žal so kasneje breguljke kolonijo opustile. Po pregledu stene sem se razgledal še po glinokopu. Razen čopastega ponirka Podiceps cristatus in nekaj mlakaric Anas platyrhynchos ni bilo na vodi ničesar. Pač pa je bilo nadvse živahno v zraku. Kmalu sem v množici lastovk razbral vse pogostejše vrste. Med njimi pa sem zagledal osebek, ki je letel nekoliko drugače. Na podlagi svetle, rjaste trtice, temnega repa in svetlega ovratnika sem jo določil za rdečo lastovko. Nekaj časa sem jo spremljal, nato pa še enkrat pregledal celotno skupino lastovk. Našel sem še dva osebka, skupaj torej tri. To je drugo opazovanje vrste na širšem območju zadrževalnika Medvedce (Mihelič 2000), znano pa je še eno s Ptujskega jezera (Stumberger 2000b). Zanimivo je tudi, da za ta del Slovenije po letu 1995 ni več objavljenega opazovanja rdeče lastovke, kar dopušča možnost, da gre za šele tretje opazovanje vrste v severovzhodni Sloveniji. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Red-rumped Swallow Cecropis daurica Rdeča lastovka — en osebek opazovan trikrat dne 9. 5. 2014 vzdolž skalne stene pod Velim Badinom pri Sočergi (UTM VL13, JZ Slovenija, 359 m n. v.). Ta stena je prvo znano in obenem tudi najbolj stalno gnezdišče te vrste v Sloveniji. On 9 May 2014 I took part in the botanical excursion with participants of the 14th European Vegetation Survey conference held in Ljubljana. We started walking from the village of Sočerga (UTM VL13) uphill through a pine forest to the cemetery by the church of St. Quirinus to the east of the village. On the way I observed Cuckoos Cuculus canorus, Great Tits Parus major, Starlings Sturnus vulgaris, Blackcaps Sylvia atricapilla, Blackbirds Turdus merula, House Sparrows Passer domesticus, Chaffinches Fringilla coelebs and Goldfinches Carduelis carduelis. We then continued through the Karst plateau covered with stony dry abandoned pastures in different stages of overgrowth. Among the birds observed, Corn Bunting Miliaria calandra was frequent, and the call of the Bee-eater Merops apiaster was heard. From the church we walked 3.5 km towards the south-east along the top of the Karst Edge. The path descended slowly through the forest and led us to an interesting stone arch (natural bridge) and rock shelters of Veli Badin, a great natural sight of Slovenia. In the forest I observed Golden Oriole Oriolus oriolus, Chiffchaff Phylloscopus collybita and Nightingale Luscinia megarhynchos. On the shrub at the edge of the stone wall, one Subalpine Warbler Sylvia cantillans was singing. Near the stone wall two Swifts Apus apus circled and one Raven Corvus corax flew by. From the rocky wall I noticed one Red-rumped Swallow, which flew in the valley below in a south-western direction. During the next half hour I saw one individual of this species three times. Veli Badin is the site where breeding of the species was confirmed for the first time in Slovenia in 2000 (Mihelič 2000). One active nest and four individuals were observed here in 2011 (Novak et al. 2011). The behaviour of the birds I observed suggests that they still breed in the area. Jeno J. Purger, University of Pecs, Institute of Biology, Department of Ecology, Ifjusäg utja 6, HU—7624 Pecs, Hungary, e—mail: purger@gamma.ttk.pte.hu Mali mühar Ficedula parva & belohrbti detel Dendrocopos leucotos Red-breasted Flycatcher & White-backed Woodpecker — a singing male of the first species observed in Kobile forest reserve (UTM WL37, SE Slovenia) on 7 Jun 2014, which is the first record for the area; a pair of White-backed Woodpeckers also observed V soboto, 7. 6. 2014, smo se z družino odpravili na izlet v gozdni rezervat Kobile na Gorjancih. Ob potoku Kobila smo se peljali do koder se je dalo z avtom, nadaljevali pa smo peš. Po približno 800 do 1000 metrih od avtomobila, jugovzhodno ob potoku, smo na bukvi pred seboj zagledali detla. Takoj smo zgrabili daljnoglede, a detel se je v tem času spreletel. Ko se je ponovno usedel, smo ugotovili, da opazujemo samca belohrbtega detla, ki se mu je že čez nekaj sekund pridružila tudi samica. Samec je kmalu odletel, samica pa se je še kakšnih 10 minut prehranjevala na bukovih sušicah nedaleč od nas. V gozdnem rezervatu Kobile so bile sicer zabeležene ene največjih gostot belohrbtega detla v Sloveniji, saj znašajo kar 0,6-0,9 para/km2 (Denac 2014). Po nekaj časa hoje, med katero smo imeli priložnost opazovati mnoge sive pastirice Motacilla cinerea ter poslušati številne belovrate muharje Ficedula albicollis, me je mama opozorila na petje malega muharja. Ker ptice poprej še nikoli nisem videl, sem jo začel neutrudno iskati po krošnjah dreves. Že takoj se mi je nasmehnila sreča. Muhar se je iz krošnje bukve spustil na posušeno tanko bukev, ki je pred menoj štrlela iz tal. Šlo je za samca v svatovskem perju in ker je bil tako blizu, smo si lahko ogledali vse glavne značilnosti, kot so belina v repu, očesni kolobar ter predvsem oranžno grlo. Po pregledu literature smo ugotovili, da je to prvi podatek o malem muharju na Gorjancih (Geister 1995, Atlas ptic 2014c). Glede na pozni datum tudi sklepamo, da je šlo za nesparjenega samca, ki priklicuje samico. Ptico smo opazovali okrog poldneva, samec pa je kasneje pel še pol ure. Naši domnevi v prid govori tudi dejstvo, da naj bi se pri malem muharju gnezditev začela že sredi maja, konec junija pa naj bi se že končala (Snow & Perrins 1998). Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija, e—mail: mitja.denac@gmail.com Rumena pastirica Motacillaflava superciliaris Yellow Wagtail ssp. superciliairs — one male observed in Škocjanski zatok Nature Reserve, Koper (UTM VL04, SW Slovenia) on 18 Mar 2011 among Yellow Wagtails of different subspecies; the first published record of this subspecies in Slovenia Dne 18. 3. 2011 sem med obiskom v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok opazoval nenavadno rumeno pastirico. Na Bertoški bonifiki so se zadrževale jate selečih se rumenih pastiric različnih podvrst. V glavnem so bile to flava, cinereocapilla in feldegg. Med njimi je bil tudi samec pastirice, ki je spominjal na črnoglavo podvrsto feldegg, le da je imel še belo nadočesno progo, nekakšen bel brk in rumeno grlo (slika 6). Takoj sem pomislil na eno od dveh vzhodnih podvrst: superciliaris in dombrowskii. Ptico sem fotografiral, slike pa poslal v določitev. Kot sem na začetku domneval, so mi potrdili, da gre za podvrsto superciliaris. Na splošno so pastirice s taksonomskega vidika precej zapletena skupina. Izvor podvrst superciliaris in dombrowskii ni še povsem znan, tako da se ju pogosto obravnava kot hibridni obliki, ne pa kot pravi podvrsti. Hibridi naj bi nastajali s križanjem podvrst feldegg in flava, najbrž tudi feldegg in beema ali celo med feldegg in cinereocapilla. Do križanja prihaja na razmeroma velikih območjih, kjer se areala dveh podvrst prekrivata (Alström et al. 2003). Osebki oblike superciliaris naj bi izvirali iz nižinskih območji med južno Volgo in južnim Uralskim gorovjem, severno od Kaspijskega morja (Festari 2001). Selitvene poti te oblike potekajo večinoma prek Balkanskega polotoka in Bližnjega vzhoda, osebki pa se spomladi redno pojavljajo tudi v južni Italiji, predvsem na Siciliji (Festari 2001, Bricchetti & Fracasso 2007). V Sloveniji doslej še ni bilo objavljenih podatkov o pojavljanju te oblike. Domen Stanič, Via della Mandria 30, IT—34100 Trieste / Trst, Italija, e—mail: domenstanic@hotmail.com 1 L 1 Д ■ -<| ^ TSiI Јшр 1 Ч' §Д 1 mil JfcHl I ш ft v • ? i T-■■шп J • t ft • t- \ |»Ж! .V 1 Ji 1 4W l* ■ 4 r t J V, iVi'ii л. < ; I m Fl T Jj „ »f ifl^ z zbranimi podatki zadnjih desetih let v zahodni in osrednji Sloveniji (Denac 2010). Ta del Slovenije je namreč skrajno severna meja strnadovega gnezditvenega areala (Geister 1997). Za severovzhodno Slovenijo je do letos obstajal en sam novejši podatek, in sicer z dne 2. 6. 2010 iz Cirkulan, ko je pojočega samca opazoval B. Štumberger. Tudi Reiser (1925) ga v svojem delu o pticah Maribora ne omenja. Obe opazovanji je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija, e—mail: franci.bracko@hotmail.com Dominik Bombek, Gajevci 1, SI-2272 Gorišnica, Slovenija, e—mail: dominik.bombek@gmail.com Slika 6 / Figure 6: Rumena pastirica / Yellow Wagtail Motacilla flava superciliaris, Škocjanski zatok, 18. 3. 2011 (foto: D. Stani~) Črnoglavi strnad Emberiza melanocephala Black-headed Bunting — one adult male caught and ringed on 1 Jun 2014 at Sestrže (UTM WM 53, NE Slovenia); another adult male collided with a window on 21 May 2014 at Gajevci (UTM WM 73, NE Slovenia); only one record previously known from NE Slovenia Kljub tridesetletni obročkovalski dejavnosti sem črnoglavega strnada ujel in obročkal doslej samo enkrat. To je bilo 1. 6. 2014 v mejici pri Sestržah, približno 800 metrov vzhodno od spodnjega dela nasipa zadrževalnika Medvedce. Osebek je bil odrasel samec, dolžina peruti 93 mm, masa 34,3 g. Strnada sem fotografiral (slika 7) in z obročkom LJUBLJANA, AZ 89132 izpustil. Nekaj dni pred tem, 21. 5. 2014, je drugi avtor črnoglavega strnada našel doma v Gajevcih, potem ko se je strnad zaletel v okno (slika 8). Odraslega samca, ki si je kmalu opomogel, je fotografiral in izpustil. Dve opazovanji na razmeroma majhni razdalji in več opazovanj v srednji Evropi konec maja in v začetku junija [www. club300.at, www.club300.de] kažejo na povečano selitev ali klatenje te izrazito mediteranske vrste strnada zunaj običajnega gnezditvenega areala. Črnoglavi strnad je znan kot pozni selivec. Oba navedena podatka se časovno ujemata Slika 7 / Figure 7: Črnoglavi strnad / Black-headed Bunting Emberiza melanocephala, Sestrže, 1. 6. 2014 (foto: F. Bra~ko) Slika 8 / Figure 8: Črnoglavi strnad / Black-headed Bunting Emberiza melanocephala, Gajevci, 21. 5. 2014 (foto: D. Bombek) Hrvaška / Croatia Kravja caplja Bubulcus ibis Cattle Egret — three individuals in breeding plumage observed on 2 May 2014 at Dinjiške saltpans, Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia); 6th record of the species for the island, largest group to date observed on the island Drugi maj 2014 je bil eden izmed dni z zelo slabim in spremenljivim vremenom. Zaradi obilice dežja prejšnje dni je bil travnik vzdolž Dinjiških solin zelo poplavljen. Na njem se je tega dne zbralo izredno veliko število čapelj in pobrežnikov. Poleg 21 plevic Plegadis falcinellus, 11 čopastih čapelj Ardeola ralloides, 50 malih belih čapelj Egretta garzetta, 2 velikih belih čapelj Casmerodius albus, nekaj sivih Ardea cinerea in 1 žličarke Platalea leucorodia so na travniku počivale tudi 3 svatovsko operjene kravje čaplje. Ves čas opazovanja so počivale ali pa se preganjale med seboj. Kravje čaplje hrvaška komisija za redkosti ne obravnava več, saj se v zadnjih letih dovolj redno pojavlja. Do konca leta 2012 je znanih 13 podatkov, enkrat so bili opazovani trije osebki, sicer pa po eden (Kralj & Barišić 2013). Na Pagu so bili posamezni osebki kravje čaplje doslej opazovani petkrat: trikrat spomladi in dvakrat poleti (Šere 2011). Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI—3310 Žalec, Slovenija, e—mail: jurenovak15@yahoo.com Belorepec Haliaeetus albicilla White-tailed Eagle — one immature individual observed on 28 May 2014 at Velo blato, Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia); there are no published records of this species for Pag Island or other Croatian islands Dne 28. 5. 2014 sva si avtorja prispevka po močnejšem deževju odšla ogledat Velo blato na otoku Pagu. Pregledala sva ga dokaj hitro, saj ni bilo opaziti večjega števila ptic. Najino pozornost je pritegnila le velika ptica, ki je sredi blata sedela na suhem drevesu. Takoj sva ugotovila, da gre za orla, vendar ga nisva mogla takoj določiti zaradi oddaljenosti ter pomanjkanja opreme; imela sva samo daljnogled in fotoaparat. Ko pa sva prišla do opazovalnice, sva ptico z gotovostjo določila — bil je mlad belorepec (slika 9). Tam se je zadrževal še ves dan, do večera, vedno na istem mestu. Opazovanje je nenavadno, saj Rucner & Rucner (1998) navajata nekaj opazovanj s Hutovega blata, delte Neretve in Vranskega jezera, o opazovanjih z otokov pa ne poročata. Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: ploj.alen@gmail.com Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI—3310 Žalec, Slovenija, e—mail: jurenovak15@yahoo.com Slika 9 / Figure 9: Belorepec / White-tailed Eagle Haliaeetus albicilla, Velo blato, otok Pag, 28. 5. 2014 (foto: A. Ploj) Kestrel Falco tinnunculus & Marsh Harrjer Circus aeruginosus Postovka in rjavi lunj — dne 21. 4. 2014 se je v dveh urah in pol po nalivu čez sedlo v bližini mesta Cres (UTM VK57, otok Cres, Z Hrvaška) selilo večje število ujed: 102 postovki, 48 rjavih lunjev, 18 močvirskih lunjev Circuspygargus ter 14 škrjančarjev Falco subbuteo; kljub domnevam, da je vzhodno Jadransko morje pomembna selitvena pot ujed, je konkretnih podatkov zanj za zdaj malo On 21 Apr 2014 we stayed on the island of Cres as part of our short birding trip to the northern Adriatic Sea. The morning was characterized by relatively cold (10—15°C) and foggy weather with heavy rain. When the downpour stopped at about 11.30 hrs, we were just outside the town of Cres, close to the large rubbish tip. The latter is a known site for getting close views of Griffon Vultures Gyps fulvus and studying plumage of the Yellow-legged Gull Larus michahellis. However, as we became aware of migrating Barn Swallows Hirundo rustica immediately after the rain stopped, we turned to look for other migrants as well. Indeed, within about 2.5 hours of observation we counted 102 Kestrels, 14 Hobbies Falco subbuteo, 48 Marsh Harriers, 18 Montagu's Harriers Circus pygargus, as well as 31 Swifts Apus apus, 1 Alpine Swift Apus melba, 463 Barn Swallows, 91 House Martins Delichon urbicum, 1 Sand Martin Riparia riparia, 25 Yellow Wagtails Motacilla flava, 26 Tree Pipits Anthus trivialis and 5 Tawny Pipits Anthus campestris. The birds came from the southwest, crossed the Cres bay and headed across the small pass towards the island of Krk. All individuals migrated at low heights (up to 300 m above ground) and could be classified as active flyers. We believe that the poor weather conditions forced these birds to migrate so low and actively. Although the eastern Adriatic has long been suspected to be an important flyway of raptors (Schneider-Jacoby 2008), concrete data are sparse (Schneider-Jacoby 2001, Bordjan 2011B). We hope our observations will encourage the search for further migration bottlenecks in this region. Remo Probst & Renate Wunder, Neckheimstrasse 18/3, AT-9560 Feldkirchen, Austria, e-mail: remo.probst@gmx.at Bolgarija / Bulgaria Shag Phalacrocorax aristotelis Vranjek - gnezdeč par opazovan v marcu in aprilu 2013 na črnomorskem otoku Sv. Peter blizu mesta Sozopol (UTM NG59, JV Bolgarija); gre za prvi podatek o možnem gnezdenju zunaj siceršnjega območja razširjenosti vzdolž severne črnomorske obale med rtoma Kaliakra in Shabla In Bulgaria, the Shag is known to breed in small colonies only on the Bulgarian northern Black Sea coast between the capes of Kaliakra and Shabla with a resident population between 180-250 pairs (Iankov 2007). No breeding Shags have been ever recorded elsewhere along the Bulgarian Black Sea coast. On 15 Mar 2013, we found one occupied nest on St. Peter Island in the southern Black Sea near the town of Sozopol (Figure 10). The surveys were carried out as part of bird monitoring for the project "Preparing the basis for an inventory of Marine Important Bird Areas along the southern Black Sea Coast (Romania, Bulgaria and Turkey)", which is the first project that focuses on a comprehensive study of Shag in the Black Sea. We noticed the nest from a boat. The nest with an incubating bird was built on a terrace on a cliff in the southern part of the island. This is the first record of possible breeding of the species on the south Bulgarian Black Sea coast. On 24 Mar 2013, we had a look at the island with a spotting scope from the mainland and confirmed the presence of the nest. We also found another couple building a nest near the first one. The new couple was trying to steal nest material from the existing one. On 9 Apr we observed a third couple building a nest. During our next observation of the island from land on 27 Apr we found that the two new couples had disappeared. The first pair was still on the nest, but the distance was too great to confirm the presence of hatched chicks. St. Peter is a small rocky island with numerous suitable cliffs for nesting shags and we assume that these few birds, if they indeed bred, could form a colony in the future. Vladimir Mladenov, BSPB/Birdlife Bulgaria, Nature conservation centre "Poda", BG-8000, Burgas, Bulgaria, e-mail: vlado_bspb@yahoo.com Galina Meshkova, Federation of nature conservation NGOs Green Balkans, Visitor centre of Pomorie lake, BG-8200, Pomorie, Bulgaria, e-mail: gallinulla@gmail.com Diyan Rusev, BSPB/Birdlife Bulgaria, Nature conservation centre "Poda", BG-8000, Burgas, Bulgaria, e-mail: dido@unacs.bg Stoyan Yordanov, Federation of nature conservation NGOs Green Balkans,Visitor centre of Pomorie lake, BG-8200, Pomorie, Bulgaria, e-mail: soulflys@abv.bg Figure 10 / Slika 10: Shag / Vranjek Phalacrocorax aristotelis, St. Peter Island, 15. 3. 2013 (photo: G. Meshkova) Slender-billed Gull Chroicocephalus genei Zalivski galeb — vsaj dva gnezdeča para opazovana na Atanasovskem jezeru (UTM NH31, JV Bolgarija) 22. 6. 2012; ob kasnejšem obisku je bila kolonija uničena, verjetno uplenjena; to je drugi poskus gnezdenja te zelo redke gnezdilke Bolgarije na Atanasovskem jezeru The Slender-billed Gull is a very rare breeder in Bulgaria with a population estimated at 0-2 breeding pairs (Iankov 2007). During our regular monitoring of breeding birds on 22 Jun 2012, we found two nesting pairs at Atanasovsko Lake Natura 2000 site (BG0000270; UTM NH31, SE Bulgaria). During the breeding success survey of a mixed colony of Avocets Recurvirostra avosetta and Common Terns Sterna hirundo on the "Tolbuhin 1" dike in the northern part of Atanasovsko Lake, we found at least two pairs of Slender-billed Gulls. The nest was hidden in Common Glasswort Salicornia europaea, lined mainly with feathers and containing one egg (Figure 11). Then we moved far enough not to disturb the nesting birds and observed the colony with a spotting scope. We saw a second adult bird lying on nest about 10 metres away from the first one. We had not noticed the second nest because of the short period spent in the colony. We assume that there may have been a third nesting pair, given that we saw a total of six adult birds in the colony and that they reacted aggressively to our presence. We visited the colony again on 5 Jul 2012 and found that the entire colony had been destroyed by predators - probably by Golden Jackals Canis aureus. This observation is the second recorded breeding attempt of the species at Atanasovsko Lake. The first proven breeding of the species was recorded on 16 Jun 1996 (Nankinov et al. 1996) — one pair that did not succeed in raising their young. Vladimir Mladenov, BSPB/Birdlife Bulgaria, Nature conservation centre "Poda", BG—8000, Burgas, Bulgaria, e-mail: vlado_bspb@yahoo.com Ralitsa Georgieva, BSPB/Birdlife Bulgaria, Nature conservation centre "Poda", BG—8000, Burgas, Bulgaria, e-mail: ralitsa_georgieva@yahoo.com Diyan Rusev, BSPB/Birdlife Bulgaria, Nature conservation centre "Poda", BG—8000, Burgas, Bulgaria, e-mail: dido@unacs.bg Figure 11 / Slika 11: Slender-billed Gull Chroicocephalus genei nest / Gnezdo zalivskega galeba, Lake Atanasovsko, 22. 6. 2012 (photo: V. Mladenov) Kittiwake Rissa tridactyla Triprsti galeb — prvoletni osebek opazovan 30. 12. 2012 na zadrževalniku Ovtcharitsa (UTM MG27, JV Bolgarija); deveto opazovanje za Bolgarijo in prvo po letu 2001 A 1st winter plumage Kittiwake was observed on 30 Dec 2012 in the western part of the IBA Ovtcharitsa Reservoir. The bird was foraging and resting with another 80—100 Black-headed Gulls Chroicocephalus ridibundus. It was tame and allowed me to approach it so close (to about 5 metres) that I succeeded in taking a photo of it (Figure 12). The weather was calm, cloudy, with a temperature close to 0°C. This species is a rare vagrant in Bulgaria. Only 8 observations of the species have been made so far, two of them prior to 1950. A juvenile bird was observed in 1997 near Pleven city, one individual on the Danube River near Ruse city in November 1961, two immature birds on Kaliakra cape on 21 Jan 1980, one adult in Alepu marsh in March 1992, and one bird in a marsh near to Dolni Bogrov village (West Bulgaria) in November 1993. The last observation before the one discussed was made on 11 Jun 2001 at Burgas bay (BUNARCO 2009). This record was confirmed by the National Rarities Committee in Bulgaria (BUNARCO) as the 9th for Bulgaria. Georgi Gerdzhikov, BSPB/BirdLife Bulgaria, P.O. Box 562, BG—4000 Plovdiv, Bulgaria, e-mail: georgi.gerdjikov@gmail.com Figure 12 / Slika 12: Kittiwake / Triprsti galeb Rissa tridactyla, Ovtcharitsa Reservoir, 30. 12. 2012 (photo: G. Gerdzhikov) Swift Apus apus Hudournik — najdena kolonija 20 gnezdečih parov v duplih detlov in žoln blizu kraja Dospat (UTM KG62, JZ Bolgarija) na 1573 m n. v.; gnezdenje v duplih je redko, vendar pogostejše v vzhodni Evropi in v višjih legah, v Bolgariji doslej opisan le en primer On 15 Jun 2013, we found a breeding colony of 20 Swift pairs in woodpeckers' holes near Dospat, Smolyan District. The colony was in a mature forest of Norway Spruce Picea abies and Scots Pine Pinus sylvestris at 1573 m a.s.l. Most of the birds bred in abandoned holes of breeding, resting and feeding Black Woodpeckers Dryocopos martius, and only 3 pairs in holes of breeding Great Spotted Woodpeckers Dendrocopos major. The holes were identified based on their size and observations of breeding woodpeckers at this site in previous years. Juveniles were heard calling from the holes. There is only one case of Swifts breeding in woodpecker's hole in Bulgaria in the 1990s (I. Antonov pers. comm.). Nesting in trees is rare in the Western Palearctic, but more commonly encountered at higher elevations and in eastern Europe (Cramp 1985). Georgi Gerdzhikov, BSPB/BirdLife Bulgaria, PO. Box 562, BG—4000 Plovdiv, Bulgaria, e-mail: georgi.gerdjikov@gmail.com Magdalena Shalganova, BSPB/BirdLife Bulgaria, PO. Box 562, BG—4000 Plovdiv, Bulgaria, e-mail: magiemilova@gmail.com Literatura / References Alström P., Mild K., Zetterström B. (2003): Pipits & Wagtails. - Princeton University Press, New Jersey. Atlas ptic (2014a): Gozdni jereb Tetrastes bonasia. -[http://www.ptice.si/atlas], 25/06/2014. Atlas ptic (2014b): Čebelar Merops apiaster. - [http:// www.ptice.si/atlas], 25/08/2014. Atlas ptic (20i4c): Mali muhar Ficedula parva. - [http:// www.ptice.si/atlas], 15/06/2014. Bergmann H. H., Klaus S., Müller F., Wiesner J. (i982): Das Haselhuhn Bonasa bonasia. - Die neue Brehm Bücherei, Wittenberg Lutherstadt. BirdLife International (20i4): Species factsheet: Threskiornis aethiopicus. - [http://www.birdlife.org/ datazone/species/factsheet/22697510], 26/07/2014. Bordjan D. (2007): Sivka x kostanjevka Aythya ferina x A. nyroca. - Acrocephalus 28 (132): 39. Bordjan D. (2009): Črna raca Melanitta nigra. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 212. Bordjan D. (20iia): Zlatouhi ponirek Podiceps auritus in rdečegrli slapnik Gavia stellata. - Acrocephalus 32 (148/149): 85. Bordjan D. (20iib): Sršenar Pernis apivorus. - Acrocephalus 32 (148/149): 107. Bordjan D. (20iic): Sivka x kostanjevka Aythya ferina x A. nyroca. - Acrocephalus 32 (150/151): 216. Bordjan D. (2012a): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (Južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Bordjan D. (2012b): Koconoga kanja Buteo lagopus. -Acrocephalus 33 (152/153): 127. Bordjan D., Božič L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Božič L. (2008a): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič L. (2008b): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič L. (20i0): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141. Bračko F. (i994): Društveni izlet na Muro pri Petišovcih. -Acrocephalus 15 (65/66): 164. Bračko F. (2000): Reka Mura. pp. 161-171 In: Polak S. (ed.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. - DOPPS, Ljubljana. Bračko F. (2009): Čebelar Merops apiaster. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 220. Bricchetti P., Fracasso G. (2003): Ornitologia italiana. Vol. 1 - Gaviidae-Falconidae. - Alberto Perdisa Editore, Bologna. Bricchetti P., Fracasso G. (2007): Ornitologia Italiana Vol. 4 - Apodidae-Prunellidae. - Oasi Alberto Perdisa Editore, Bologna. BUNARCO (2009): List of the Birds Recorded in Bulgaria. - Acta zoologica bulgarica, 61 (1): 3-26. CISO-COI (2009): [CISO-COI list of Italian birds 2009]. -[http://ciso-coi.it/wp-content/uploads/2012/10/ ListaCISO-COI-ABC-set2009.pdf], 08/02/2014. (in Italian) Clergeau P., Reeber S., Bastian S., Yesou P. (20i0): Le profil alimentaire de l'Ibis sacre Threskiornis aethiopicus introduit en France metropolitaine: espece generaliste ou specialiste?. - La Terre et la Vie, Revue d'Ecologie 65: 331-342. (in French) Cramp S. (ed.) ^985): The Birds of the Western Palearctic, Volume IV. - Oxford University Press, Oxford. Denac K. (20i0): Črnoglavi strnad Emberiza melanocephala. - Acrocephalus 31 (145/146): 164-165. Denac K. (20i4): Popis belohrbtega detla na SPA Gluha loza v letu 2014. Končno poročilo. - DOPPS BirdLife Slovenia, Ljubljana. Festari I. (200i): Identificazione delle cutrettole: variabilita' dei maschi in abito riproduttivo. - Quaderni di birdwatching (EBN Italia) 3 (6). (in Italian) Fracasso G., Mezzavilla F., Scarton F. (20i3): Check-list degli uccelli del Veneto (maggio 2010). - Bollettino del Museo Civico di Storia Naturale di Venezia 62 (suppl.): 103-117. Gamser M. (20ii): Čebelar Merops apiaster. - Acrocephalus 32 (148/149): 99. Geister I. (i995): Ornitološki atlas Slovenije. - DZS, Ljubljana. Geister I. (i997): Black-headed Bunting Emberiza melanocephala. pp. 761 In: Hagemeijer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Gregori J. (i990): Čebelar Merops apiaster v Sloveniji. -Acrocephalus 11 (43/44): 3-10. HanŽel J. (20i3): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 34 (156/157): 83-91. HanŽel J., Sere D. (20ii): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. Iankov P. (ed.) (2007): Atlas of breeding birds in Bulgaria. - Bulgarian Society for the Protection of Birds, Conservation Series Book 10, Sofia. Klemenčič A. (200i): Čebelar Merops apiaster. -Acrocephalus 22 (106/107): 125. Kralj J., Barišić S. (20i3): Rare birds in Croatia. Third report of the Croatian Rarities Committee. - Natura Croatica 22 (2): 375-396. Mihelič T. (2000): Prva potrjena gnezditev rdeče lastovke Hirundo daurica v Sloveniji (Kraški rob, JZ Slovenija). -Acrocephalus 21 (102/103): 261-263. MME Nomenclator Bizottsag (20ii): [The 2008 report of the Hungarian Checklist and Rarities Committee on rare birds in Hungary]. - Aquila 118: 143-154. (in Hungarian) Montadert M. (i995): Occupation de l'espace par des males de Gelinotte des bois (Bonasa bonasia) dans le Doubs (France). - Gibier Faune Sauvage 12: 197-211. (in French) Montadert M., Leonard P. (2006): Post-juvenile dispersal of Hazel Grouse Bonasa bonasia in an expanding population of the southeastern French Alps. - Ibis 148: 1-13. Nankinov D., Popov K., Kirilov S. (1996): Dünnschnabelmöwe Larus genei neuer Brutvogel an Schwarzmeerküste. - Limicola 10: 199-201. Novak J., Gamser M., Ploj A., Basle T. (2011): Rdeča lastovka Cecropis daurica. - Acrocephalus 32 (148/149): 100. ONCFS (2014): Nidification de l'Ibis sacre dans l'ouest de la France en 2013. - [http://www.oncfs.gouv.fr/IMG/pdf/ Bilan_nidification_ibis_sacre_2013 .pdf], 26/07/2014. (in French) PeruŠek M. (1993): Čebelar Merops apiaster. - Acrocephalus 14 (60): 168. Ranner A. (2013): Artenliste der Vögel Österreichs. -[http://www.khil.net/AFK/Artenliste_Oesterreich_ Dez2013.pdf], 26/07/2014. (in German) Reiser O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. -Naturwissenschaftlicher Verein in Steiermark, Graz. Rucner D., Rucner R. (1998): Ptice Hrvatske obale Jadrana. - Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb. Saurola P., Valkama J., Velmala W. (2013): The Finnish Bird Ringing Atlas. Vol. I. - Finnish Museum of Natural History, Ministry of Environment, Helsinki. Schneider-Jacoby M. (2001): Lastovo - a new bottleneck site for migratory Honey Buzzards Pernis apivorus? -Acrocephalus 22 (108): 163-165. Schneider-Jacoby M. (2008): How many birds migrate over the Adriatic Sea? - Acrocephalus 29 (136): 1-3. Senegačnik K., Sovinc A., Šere D. (1998): Ornitološka kronika 1994, 1995. - Acrocephalus 19 (87/88): 77-91. Smits R. R., van Horssen P., van der Winden J. (2010): A risk analysis of the sacred ibis in the Netherlands. -[www.nvwa.nl/txmpub/files/?p_file_id=2201167], 26/07/2014. Snow D. W., Perrins C. M. (1998): The Birds of the Western Palearctic. Concise Edition. Vol. 2 - Passerines. - Oxford University Press, Oxford. Sovinc A. (1992): Čebelar Merops apiaster. - Acrocephalus 13 (51): 51-52. Sovinc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Sovinc A., Šere D. (1994): Ornitološka kronika za leto 1992. - Acrocephalus 15 (64): 102-106. Šere D. (2001): Čebelar Merops apiaster. - Acrocephalus 22 (104/105): 59. Šere D. (2011): Kravja čaplja Bubulcus ibis in plevica Plegadis falcinellus. - Acrocephalus 32 (150/151): 230. Šinigoj E., Figelj J. (2009): Pomen renških glinokopov za ptice. In: RubiniĆ B. (ed.) (2009): Ptice v Sloveniji v letu 2008. - DOPPS, Ljubljana. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. - Soline pridelava soli, Seča. Štumberger B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. Štumberger B. (2000A): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. Štumberger B. (2000B): Rdeča lastovka Hirundo daurica. -Acrocephalus (102/103): 282. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. Štumberger B., Božič L. (2003): Labod pevec Cygnus cygnus. - Acrocephalus 24 (117): 74. Tome D., Sovinc A., Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št.3. - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana. Usai A., Billington R., Re A., Rigamonti E., Festari I. (2009): L'Ibis sacro in provincia di Novara. - Quaderni di birdwatching 11 (21). (in Italian) Vogrin M. (2009): Ptice med Pohorjem in Halozami. pp. 465-489 In: Gradišnik S. (ed): Zbornik občine Slovenska Bistrica III. - Slovenska Bistrica. Yesou P., Clergeau P. (2005): Sacred Ibis: a new invasive species in Europe. - Birding World 18 (12): 517-526. Najave in obvestila Announcements Nagrada Zlati legat 2011 The Golden Bee-eater Award 2011 Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije, objavljeno v preteklem letu doma ali na tujem. Nagrado sestavlja pisno priznanje in denarna nagrada. Žirijo za podelitev nagrade Zlati legat 2011 je imenoval Upravni odbor društva, in sicer v sestavi: Luka Božič (član; DOPPS), dr. Tomi Trilar (član; PMS) in dr. Urška Koce (predsednica; DOPPS). Predsednica žirije je pripravila seznam del, ki so prišla v poštev za nagrado Zlati legat 2011, in ga posredovala v dopolnitev članoma komisije. Seznam relevantnih del je obsegal dvanajst del. Vključeval je dela, ki so bila objavljena v reviji Acrocephalus (9 del), eno delo, objavljeno v domači znanstveni reviji, ter dve deli, objavljeni v tuji znanstveni reviji. Žirija je na seji dne 26. 2. 2013, ki je potekala v prostorih DOPPS (Tržaška cesta 2, Ljubljana), obravnavala vseh dvanajst del, ki so prišla v poštev za nagrado Zlati legat 2011. Vsak član žirije je iz nabora dvanajstih del izbral pet najboljših in utemeljil njihov izbor. Na osnovi izborov članov žirije se je v ožji izbor uvrstilo osem del, navedenih v nadaljevanju po abecednem vrstnem redu avtorjev: Božič L., Denac D. (2010): Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje njihovih populacij. — Acrocephalus 31 (144): 27—45. Denac D. (2010): Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in Slovenia between 1999 and 2010. — Acrocephalus 31 (145/146): 101—114. Denac D., Koce U., Tome D., Vrezec A. (2010): Lov in uravnavanje populacij ptic. — Varstvo narave 23: 39—53. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 32 (150/151): 143—203. Koce U., Denac D. (2010): Social foraging and habitat use by a long distance passerine migrant, Whinchat Saxicola rubetra, at a spring stopover site on the SE coast. — Journal of Ornithology 151 (3): 655—663. KrečiČ I*. (2011): Opis gnezditvenega ciklusa kačarja Circaetus gallicus na dveh lokacijah v JZ Sloveniji v letih 2010 in 2011. — Acrocephalus 32 (148/149): 53—66. Krofel M. (2011): Monitoring of facultative avian scavengers on large mammal carcasses in Dinaric forest of Slovenia. — Acrocephalus 32 (148/149): 45—51. ŠuŠmelj T. (2011): The impact of environmental factors on distribution of Scops Owl Otus scops in the wider area of Kras (SW Slovenia). — Acrocephalus 32 (148/149): 11—28. Člani žirije so na sestanku drug drugemu predstavili vsak svoj izbor petih del in argumente za izbor ter o argumentih ustno razpravljali. Nato so opravili tajno glasovanje, med katerim je vsak član iz ožjega izbora po svoji presoji izbral štiri dela in jih ocenil tako, da je najboljšemu dodelil pet točk, drugemu tri, tretjemu dve in četrtemu eno točko. Za dela z zaporednimi številkami 1, 3 in 5 člani niso glasovali, saj sta bila dva člana žirije soavtorja. Tri dela, ki so prejela največje število točk, je žirija razglasila kot nominirana dela za nagrado Zlati legat za leto 2011. V nadaljevanju podajam utemeljitev izbranih treh nominiranih del: Denac D. (2010): Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in Slovenia between 1999 and 2010. — Acrocephalus 31 (145/146): 101—114. Delo je znanstven članek, ki je plod 12-letnega monitoringa razširjenosti in gnezditvene uspešnosti bele štorklje v Sloveniji, v katerem sodeluje veliko število prostovoljcev in pomočnikov. Gre za enega najdlje trajajočih monitoringov posamezne vrste pri nas in enega redkih, ki poleg števila gnezdečih parov vključuje tudi nekatere druge populacijske parametre, denimo gnezditveni uspeh. Monitoring je nadgradnja treh vseslovenskih cenzusov iz obdobja od sredine šestdesetih do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Poteka po mednarodno uveljavljeni metodologiji in se vključuje tudi v občasne svetovne cenzuse vrste. V tem trenutku je eden izmed redkih, katerega rezultati so objavljeni, in je s tem poleg znanstvene vrednosti tudi poklon desetinam prostovoljnih popisovalcev, brez katerih njegova izvedba ne bi bila mogoča. Avtor članka pokaže, da je se je gnezdeča populacija bele štorklje v Sloveniji od leta 1965 močno povečala, obenem pa se je njeno gnezditveno območje razširilo proti jugozahodu države, kar pojasnjuje s tem, da je populacija na tradicionalnem gnezditvenem območju v severovzhodni Sloveniji dosegla nosilno kapaciteto okolja. V obdobju 12-letnega monitoringa zbujajo pozornost tri leta — dve po veliki številčnosti gnezdečih parov, ki jo avtor pojasnjuje z nadpovprečno veliko rodnostjo v predhodnih letih, ter eno po majhni številčnosti gnezdečih parov, ki jo pojasnjuje z izredno poznim spomladanskim prihodom na gnezdišča zaradi neugodnih razmer na selitvi. Obenem ugotavlja, da s povečanjem populacije in širjenjem območja pri nas, tako kot drugod po Evropi, bele štorklje za gnezdenje namesto dimnikov vse pogosteje izbirajo stebre daljnovodov, kar je posledica arhitekturnih sprememb in s tem manjše razpoložljivosti primernih dimnikov. Članek se odlikuje zlasti po izjemno obsežnem naboru podatkov in diskusiji na visokem ekološko znanstvenem nivoju. Avtor članka je tudi idejni oče in koordinator monitoringa, kar je že samo po sebi zahtevno logistično in animatorsko delo. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 32 (150/151): 143—203. Prispevek je temeljno ornitološko favnistično delo, ki je posodobitev in nadgradnja že obstoječega seznama izpred desetih let. Avtorja sta v okviru dela Nacionalne komisije za redkosti opravila izjemno obsežen pregled literaturnih podatkov in ornitoloških baz, ki sta ga dopolnila z intervjuji opazovalcev ptic in tako v seznam ugotovljenih ptic v Sloveniji od leta 1800 do konca leta 2011 uvrstila 380 vrst. Razvrstila sta jih v mednarodno standardizirane kategorije pojavljanja ter posodobila njihova znanstvena imena skladno s trenutno veljavno taksonomijo. V seznamu vrst, navedenih v treh jezikih, slovenščini, angleščini in latinščini, je poleg kategorij pojavljanja pripisano tudi število opazovanj redkih vrst. Dodana vrednost je zlasti dodatek z navedenimi vsemi sprejetimi podatki o redkih vrstah, pri pripravi katerega so bili zbrani, ponovno pregledani in kritično ovrednoteni številni starejši oz. zgodovinski podatki. Delo je obvezna literatura za vsakega slovenskega ornitologa. Sušmelj T. (2011): The impact of environmental factors on distribution of Scops Owl Otus scops in the wider area of Kras (SW Slovenia). — Acrocephalus 32 (148/149): 11—28. Delo, katerega cilj je bil odkriti ključne okoljske dejavnike, ki vplivajo na razširjenost velikega skovika na širšem območju Krasa, temelji na dvoletnem cenzusu kličočih samcev, ki so ga v letih 2006 in 2008 opravili prostovoljci DOPPS. Ocenjeni so gostota pojočih samcev, prostorska razporejenost populacije in izbor gnezditvenega habitata. Analizo izbire habitata je avtorica opravila na treh prostorskih nivojih: pokrajinskem nivoju, nivoju naselij in nivoju teritorijev, pri čemer je uporabila sodobne multivariatne statistične metode. Pokazala je, da se veliki skoviki v prostoru razporejajo gručasto in da so vezani predvsem na območja manjših naselij, med leti pa se lokalna jedra z velikimi gostotami tudi premikajo. Raziskava pokaže, da so za velike skovike zlasti pomembna naselja z več starimi stavbami in okoliško ekstenzivno mozaično krajino z visokim deležem ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov in travnikov, zlasti pomembna pa je ugotovitev, da se izrazito izogibajo avtocestam. Slednje avtorica pojasnjuje zlasti z negativnim vplivom hrupa na zvočno komunikacijo velikih skovikov, ne izključuje pa tudi smrtnosti zaradi trkov z vozili. Na podlagi rezultatov raziskave zaključuje, da so na območju Krasa glavni dejavniki ogrožanja vrste hrup zaradi prometa, intenzifikacija kmetijske krajine, opuščanje kmetijske rabe ter obnova naselij in kmečkih hiš. Podaja tudi ukrepe za varstvo vrste na tem območju, kot so preprečevanje zaraščanja z gozdom, ohranjanje elementov ekstenzivne mozaične kulturne krajine in ohranjanje votlin na zunanjih straneh stavb. Delo se odlikuje po obsežnem naboru terenskih podatkov in preučevanih okoljskih dejavnikov, sodobnem analitičnem pristopu, skrbni interpretaciji rezultatov, podprti s številnimi tujimi in domačimi viri, ter jasnih zaključkih in konkretnih smernicah za varstvo indikatorske vrste mozaične kulturne krajine, ki ima v Sloveniji pomemben delež evropske populacije. Gledano v celoti gre za kvalitetno opravljeno ekološko raziskavo na visokem znanstvenem nivoju, kakršno redko najdemo v slovenski ornitološki literaturi. Največ točk in s tem nagrado Zlati legat za leto 2011 je prejelo delo avtorice Tine Šušmelj z naslovom "The impact of environmental factors on distribution of Scops Owl Otus scops in the wider area of Kras (SW Slovenia)". Nagrada je bila svečano podeljena na Letnem zboru članov DOPPS, ki je potekal 5. 4. 2013 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Člani žirije izrekamo iskrene čestitke avtorju nagrajenega dela in avtorjem obeh nominiranih del! Hvala tudi vsem drugim piscem, ki ste s svojimi deli sodelovali v izboru za najboljše delo s področja ornitologije za leto 2011. Urška Koce predsednica žirije Zlati legat 2011 Nagrada Zlati legat 2012 The Golden Bee-eater Award 2012 Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije, objavljeno v preteklem letu doma ali na tujem. Nagrado sestavlja pisno priznanje in denarna nagrada. Žirijo za podelitev nagrade Zlati legat 2012 je imenoval Upravni odbor DOPPS na seji dne 19. 12. 2013, in sicer v sestavi: Luka Božič (član; DOPPS), dr. Primož Kmecl (član; DOPPS) in dr. Tatjana Čelik (predsednica; Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU). Predsednica žirije je pripravila seznam del, ki so prišla v poštev za nagrado Zlati legat 2012, in ga posredovala v dopolnitev članoma komisije. Seznam relevantnih del je obsegal deset del in bil s strani žirije potrjen dne 4. 3. 2014. Vključeval je dela, ki so bila objavljena v reviji Acrocephalus (5 del), dela iz ožjega izbora iz leta 2011 (3 dela), eno delo, objavljeno v tuji znanstveni reviji, in eno strokovno monografijo. V drugih potencialnih revijah (Scopolia, Annales, Biološki vestnik) v letu 2012 ni bilo objav z ornitološko vsebino. Na razpis za nagrado Zlati legat 2012, objavljen v reviji Svet ptic št. 4/2013, ni prispelo nobeno delo. Žirija je na seji dne 21. 3. 2014, ki je potekala v prostorih DOPPS (Tržaška cesta 2, Ljubljana), obravnavala vseh deset del, ki so prišla v poštev za nagrado Zlati legat 2012. Vsak član žirije je iz nabora desetih del izbral pet najboljših in utemeljil njihov izbor. Na osnovi izborov članov žirije se je v ožji izbor uvrstilo sedem del, navedenih v nadaljevanju po abecednem vrstnem redu avtorjev: Bordjan D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. KreČiČ P. (2011): Opis gnezditvenega ciklusa kačarja Circaetus gallicus na dveh lokacijah v JZ Sloveniji v letih 2010 in 2011. - Acrocephalus 32 (148/149): 53-66. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. - Soline Pridelava soli d.o.o., Seča. Šumrada T., Hanžel J. (2012): The Kestrel Falco tinnunculus in Slovenia - A review of its distribution, population density, movements, breeding biology, diet and interactions with other species. - Acrocephalus 33 (152/153): 5-24. Tome D., Denac D. (2012): Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures. - Journal of Ornithology 153: 131-138. Vrezec A., Duke G., KovÄcs A., Saurola P., Wernham C., Bureield I., Movalli P., Bertoncelj I. (2012): Overview of raptor monitoring activities in Europe. - Acrocephalus 33 (154/155): 145-157. O delih, ki so prišla v ožji izbor, so člani žirije najprej ustno razpravljali, nato pa opravili tajno glasovanje, med katerim je vsak izmed njih iz ožjega izbora po svoji presoji izbral štiri dela in jih ocenil tako, da je najboljšemu dodelil pet točk, drugemu tri, tretjemu dve in četrtemu eno točko. Tri dela, ki so prejela največje število točk, je žirija razglasila kot nominirana dela za nagrado Zlati legat za leto 2012. V nadaljevanju podajam utemeljitev izbranih treh nominiranih del: Bordjan D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Avtor, ki se vrsto let posveča vodnim pticam in ujedam, v obsežnem delu predstavlja rezultate sistematičnega spremljanja omenjene avifavne na Cerkniškem polju v obdobju med letoma 2007 in 2010 ter podatke vseh objavljenih preteklih opazovanj v tem območju. Delo je pomembna dopolnitev prve sistematične raziskave številčnosti in pojavljanja te skupine vrst, opravljene petnajst let prej (1992-1993). Avtor na pregleden način predstavi podatke o številčnosti, statusu, prostorski in časovni dinamiki pojavljanja 129 doslej opazovanih vrst vodnih ptic in ujed na Cerkniškem polju. Uvodnim poglavjem s predstavitvijo območja, metod terenskega dela in obdelave podatkov ter prikazom splošnih ugotovitev, med katerimi najdemo tudi ocene števila parov pri gnezdilkah, sledi obsežen sistematski del s pregledom vseh vrst vodnih ptic in ujed. Redno pojavljajočim se vrstam je namenjenega nekoliko več prostora, dinamika pojavljanja je pri vsaki predstavljena tudi s fenogramom. Temu sledi naravovarstveno vrednotenje ptic območja na podlagi ocen številčnosti populacij in varstvenih statusov vrst po standardnih nacionalnih in mednarodnih merilih, obsežen seznam literature in pregledna tabela s statusi vseh obravnavanih vrst. Delo odlikujejo predvsem obsežnost raziskave, podrobna analiza dobljenih rezultatov ter njihova uporabnost v naravovarstvene namene. Je odlična osnova za nadaljnje monitoringe avifavne raziskovanega območja. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. - Soline Pridelava soli d.o.o., Seča. Delo je strokovna monografija, ki na 279 straneh daje izčrpen in slikovit pogled v avifavno, zabeleženo v območju Sečoveljskih solin v obdobju od leta 1878 do 2009. Obravnava 292 vrst ptic; podatki o pojavljanju vrst pred letom 1983 so bolj ali manj naključne najdbe, od leta 1983 pa je bilo 16.800 favnističnih podatkov pridobljenih s sistematičnimi raziskavami. Avtor v uvodnem delu podrobno predstavi zgodovinske, geografske in klimatske značilnosti ter življenjska okolja Sečoveljskih solin. V nadaljevanju je 26 popisnih območij prikazanih s kratkim opisom, zemljevidom, fotografijo, diagrami o številu evidentiranih vrst in osebkov najpogostejših vrst v obdobju 1983-2009 ter podatki o pestrosti območja, predstavljenimi s tremi diverzitetnimi indeksi. Opisu metod zbiranja in obdelave podatkov sledi osrednji, favnistični pregled s predstavitvijo posameznih vrst, ki vključuje slovensko, angleško in latinsko ime ter status in pogostost pojavljanja vrste v teku leta, zemljevid razširjenosti, fotografijo in kratek opis. Pri redkih vrstah so navedeni vsi podatki o opazovanjih, pri drugih je fenologija prikazana z diagramom, pri gnezdilkah so dodani še zemljevidi razširjenosti in številčnosti gnezdečih parov, diagram populacijskega trenda za obdobje 1983-2009 ter opis ekologije vrste. V zaključnem poglavju je statistično ovrednotena in z diagrami prikazana pestrost avifavne Sečoveljskih solin, dopolnjujejo jo zanimivejša opazovanja (podatki o najdbah, gnezdiščih, selitvenih poteh, prezimovališčih itd.) po skupinah ptic: gnezdilke, poletni gostje, preletniki, prezimovalke, redke vrste. Delo je bogat vir informacij za ljubitelje ptic, obiskovalce solin in naravovarstvenike. Je osnova za nadaljnje spremljanje stanja vrst in njihovih življenjskih okolij ter učinkovito upravljanje tega v Sloveniji in Sredozemlju pomembnega območja za ptice. Tome D., Denac D. (2012): Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures. - Journal of Ornithology 153: 131-138. Delo je izviren znanstveni članek, v katerem avtorja s pomočjo sodobnih terenskih in analitičnih metod predstavita vzroke umrljivosti in stopnjo preživetja mladičev repaljščice od izvalitve do starosti 32 dni v habitatu, kjer ni človeških motenj (npr. prezgodnja košnja), ter vedenjsko strategijo umika mladičev ob motnji, ki jo lahko povzroča plenilec ali bližajoča se kosilnica. Nova spoznanja kažejo, da dosedanje naravovarstvene smernice za vrsto na zgodaj košenih travnikih, to je časovni zamik košnje v obdobje, ko je speljanih 80 % mladičev vseh gnezd populacije, niso ustrezne, zato avtorja predlagata zamik košnje še za 14 dni. Delo je pomemben prispevek k poznavanju ekologije vrste in izjemno tehten znanstveno-strokoven argument pri preoblikovanju naravovarstvenih ukrepov za varstvo te indikatorske vrste travišč. Delo odlikujejo predvsem izvirnost raziskave, celostna in pregledna analiza dobljenih rezultatov na znanstvenem nivoju, sporočilnost in uporabnost zbranih podatkov. Članek je objavljen v vrhunski ornitološki reviji, je znanstven prispevek na najvišjem nivoju, na katerem je bilo doslej objavljenih le nekaj ornitoloških del slovenskih avtorjev. Največ točk in s tem nagrado Zlati legat za leto 2012 je prejelo monografsko delo avtorja Iztoka Škornika z naslovom "Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin". Nagrada je bila svečano podeljena na Letnem zboru članov DOPPS, ki je potekal 28. 3. 2014 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Člani žirije izrekamo iskrene čestitke avtorju nagrade in avtorjem obeh nominiranih del! Hvala tudi vsem drugim piscem, ki ste s svojimi deli sodelovali v izboru za najboljše delo s področja ornitologije za leto 2012. Tatjana Čelik predsednica žirije Zlati legat 2012 Navodila za avtorje / Instructions for authors Original work from all fields of ornithology, irrespective of its geographic origin, is published in Acrocephalus. However, submissions from southeast Europe and eastern Mediterranean are particularly encouraged. Submissions are considered on the condition that papers are previously unpublished, are not simultaneously submitted elsewhere and that all the authors approve of the content. Acrocephalus publishes original articles, review articles, points-of-view, editorials (commissioned by the editor), letters, short communications, short notes ("From the ornithological notebook"), thesis abstracts and book reviews. Contributions can be published in English or Slovene. Manuscripts must be written with a solid basis in the English language. For papers with an inadequate level of English the editor reserves the right to delay their entry in the editorial process pending language editing at the expense of the authors. Submission process: Manuscripts should be submitted by e-mail to jurij.hanzel@dopps.si. Original articles and review articles are peer-reviewed by two referees and further reviewed by the editor and the editorial board. The procedure can therefore be expected to last at least three months. The authors should modify their work according to the referees' comments and explain any non-accepted comments when returning the manuscript. The editor decides whether the manuscript should be accepted, rejected or additional review is to be made. Points-of-view and short communications are reviewed by one referee, while short notes ("From the ornithological notebook") are reviewed by the editor. All manuscripts are proofread for the correct use of English and Slovene. General remarks: Manuscripts should be edited in Microsoft Word or OpenOffice.org (DOC or DOCX format), the font should be Times New Roman, size 12pt and formatted in single spacing. Send figures separately from the manuscript in TIFF or JPG formats with a resolution of at least 300 dpi. For vector graphics EPS and CDR are preferred. Send tables and graphs in XLS format, each in a separate worksheet of the same XLS document. Titles and legends of tables and graphs should be included both in the manuscript and the XLS document. English bird names should follow Svensson et al. [Svensson L. Mullarney K., Zetterström D. (2009): Collins Birdguide. 2nd Edition. - HarperCollins, London]. Scientific bird names should follow recommendations of the British Ornithologists' Union Records Committee Taxonomic Sub-committee [http://www.bou.org.uk/british-list/bourc-reports-and-papers]. Slovene bird names should follow Jančar et al. [Jan~ar T., Bra~ko F., Grošelj P., Miheli~ T., Tome D., Trilar T., Vrezec A. (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. - Acrocephalus 20 (94/96): 97-162]. Format of original articles submitted for publication The manuscript should be headed by the title, article type, names of authors, their affiliation and e-mail addresses. If the first author is not the corresponding author, this should be indicated. Abstract: It should present the aims, methods, main results and conclusions in no more than 250 words. References and abbreviations should not be used in the abstract. Key words: Give up to 8 keywords separated by commas. Choose them carefully, because they serve indexing purposes and enable readers to find your paper in online databases. Main text: The IMRAD structure (Introduction, Methods, Results, Discussion) should be followed. Scientific names in italics should be given in the title (if appropriate), at the first mention of the species in the abstract and at the first mention in the main text. References should be cited in alphabetical order and, for the same author, in chronological order. If the author published more than one work in the same year, a small letter is added to the year (e. g. Tome 1990a). In the text, references are cited as Howell (2012) or (Howell 2012), as appropriate. Works written by two authors are cited as (Bordjan & Boži~ 2009), those by more than two authors as (Bordjan et al. 2013). Citing unpublished data should be avoided as much as possible, these references should only be mentioned in the main text, not in the list of references. Citing of papers in preparation is only allowed if they are already accepted for publication. References should be cited in the following style: journal paper: Petkov N. (2011): Habitat characteristics assessment of the wetlands with breeding Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina in Bulgaria. - Acrocephalus 32 (150/151): 127-134. book: Balmer D. E., Gillings S., Oaffrey B. J., Swann R. L., Downie i. S., Fuller R. J. (2013): Bird Atlas 2007-11: The Breeding and Wintering Birds of Britain and Ireland. - BTO Books, Thetford. chapter in book: Diedrioh J., Flade M., Lipsbergs J. (1997): Pendul ine Tit Remiz pendulinus. pp. 656-657. In: Hagemeijer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. - T & AD Poyser, London. short note: Ernst S. (2013): Pygmy Owl Glaucidium passerinum. -Acrocephalus 34 (156/157): 131-132. conference proceedings: Vrezec A. (2007): The Ural Owl (Strix uralensis macroura) - status and overview of studies in Slovenia. pp. 16-31. In: Müller J., Scherzinger W., Moning O. (eds.): European Ural Owl workshop: Bavarian forest national park. - Graphischer Atelier H, Prague. dissertation or thesis: Li~ina T. (2012): [Predation of eggs in artificial ground bird nests in forest in the area of Menina mountain]. BSc thesis. - Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. (in Slovene) web source: Zois, S. (1790/1800): Aves terrestres Europae. - [http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ3DA9MZ], 01/05/2014. legislation: Uradni list RS (2011): Uredba o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011-2021. No. 53/2011. Titles of works, published in languages other than English or Slovene, should only be translated if a translated title is supplied with the original work. For example: Montadert M., Leonard P. (2011): [Breeding biology of Hazel Grouse Bonasa bonasia in the South-Eastern French Alps (1st part)]. - Alauda 79 (1): 1-16. (in French) Titles, originally in a script other than Latin, should be latinized even if the original language is preserved. Tables should be headed by an informative title and a brief explanatory legend, enabling the reader to understand the general meaning without referring to the main text. Tables are drawn without vertical lines and referred to as, e. g. "Table 1" in the text. Figures: Titles should be given below the figures. They are referred to as, e. g. "Figure 1" in the text. Format of other sections Review articles and points-of-view should follow the same general rules as original articles, but the titles of sections may be adapted to the content. Short communications should follow the general rules of original papers, but the authors are free to determine its structure. Forum: The author of the comment is allowed one comment, to which the author of the original article can reply in the same issue. Short notes "From the ornithological notebook": The title is the name of the species. A short abstract should give the date of observation, observation site with coordinates (UTM, degrees or Gauss-Krüger) and summarize the note. In the text, references are cited as Snow & Perrins (1998) or (Snow & Perrins 1998) as appropriate. Short notes should be submitted in separate files, one note per file. Special abbreviations used in text: English: pers. comm., unpubl, own data, in print, in prep.; Slovene: pisno, ustno, neobj., lastni podatki, v tisku, v pripravi. Vsebina / Contents letnik 35 volume 35 številka 160/161 strani 1-108 number 160/161 pages 1-108 Uvodnik / Editorial 1 NOVE POTI ZA SLOVENSKO OBROČKANJE (J. HANŽEL) New paths for Slovenian bird ringing (J. Hanžel) Originalni članki / Original articles 5 Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija) (k. Logar, l. Božič) Yearly dynamics of waterbirds' occurrence on the Drava River between Lake Maribor and Melje Dam (NE Slovenia) (K. Logar, L. Božič) 25 Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013 (A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere) An overview of bird ringing in Slovenia in 2013 (A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere) Kratki prispevki / Short communications 59 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2013 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti (J. Hanžel) Rare birds in Slovenia in 2013 - Slovenian Rarities Committee's Report (J. Hanžel) 73 Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji (l. Božič) Results of the January 2014 waterbird census in Slovenia (l. Božič) 85 New records of the Gannet Morus bassanus in Slovenia (T. Genov, a. Malek) Novi podatki o strmoglavcih Morus bassanus v Sloveniji (T. Genov, A. Malek) 91 Iz ornitoloŠke beleŽnice / From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia: Cygnus cygnus, Anser anser, Aythya fuligula x A. ferina & A. fuligula x A. nyroca, Melanitta nigra, Tetrastes bonasia, Threskiornis aethiopicus, Podiceps auritus, Buteo lagopus, Glareolapratincola, Merops apiaster, Pica pica, Cecropis daurica, Ficedula parva & Dendrocopos leucotos, Motacilla flava superciliaris, Emberiza melanocephala Hrvaška / Croatia: Bubulcus ibis, Haliaeetus albicilla, Falco tinnunculus & Circus aeruginosus Bolgarija / Bulgaria: Phalacrocorax aristotelis, Chroicocephalus genei, Rissa tridactyla, Apus apus 105 Najave in obvestila / Announcements