Za poduk in kratek čas. Spoinini iss jntrovih dožel. 1'išo V. S. Šcgiila. (Dalje.) Obrnimo so k drugim 'mumijam. Tu lcži duboven Nabseni, čegar bčer je dobil za ženo egiplovski .ložef. — Zanimiva posobno je tudi omara, v kateri loži kialjica Ra-ma-ka z detetom k njenim nogam položonim. Mali in hčerka umrli ste na den poroda slcdnje. — Zraven jc njen mož Pinotem II. (XXI. dinastije XI. stoletja, poroča napis). V glavi so mi je že vse vrtelo. Ifodil sem še skozi lo in ono dvorano, nialo kaj ine je več zanimalo. Na dvoru nastavljeno so kamenite rakve, sredi njih spomenik ustanovilelja tega muzeja z napisom: Mariette 1821 + 1881. XII. Razš irjanje naše svcte kalolišk e verepo Egiptu. Peljem se v mesto nazaj. Lepo poslopje na desni me zanima. Dragoman razlaga: to je misijonski hram za osrednjo Alriko, pod varstvom avstrijskega cesarja, kar naznanja ccsarski orel in zastava. Obiskali smo najprej lcpo ccrkvico srca .lezusovega (Cordi Jesu Sacrum), potem pa nas jc sprejel in že na slopnice nasproti prišel niil. škof in niisijonar Sogaro. Njegovi predniki, slavni Slovenec Abima Soliman (Knoblchar), polem Kircliinajer, Ruinthakir, slavni Daniel Comboni stanovali so prej v Gliartuiii-u. Ko so se pa ustaši pod Mahdijem polastili inesta in dežftle, uničena je tainošnja mieijonska ustaniiva. Kaj jo z duhovniki, kaj z redovnicami, kani jih je zavlekel Mahdi, liog ve! Škol osiednjc Afrike staiiuje sedaj v Kahiri. Ta sta dve šoli, za dočke in deklice, take, ki so so odvzele onim ljiidem, ki zainoree lovijo in v sužnost prodajajo. Teb črnili sirotic je lu brez štovila. Nekatere so še imele na Kobi ztiainenja krutosli, prorezana usta, lic;a itcl. '1'oliko srčnosti, kakor na blagein školu Sogaru, že dolgo nisein opazoval. Vsaki novčič ide za odkupIjenje ujetih misijonarjev in redovnic, zastonj! Sodaj nainerava sam so Lje podali, bo pač tudi zastonj. Da, še novili bridkoslij niogoče prinese ta nakana. 0 iniHijon.skem njegovein delovanji pripovedoval mi je mnogo zanimivega. Sedaj stavijo eerkev v Suakini-u nasproti Mcki. Zapreke .so neznanske, najbuji pa jo moliamedanski fanatizem, ki brani vsako spreobrnjonje na boljše. lJred 11 leli sta se podala dva misijonarja v Suakim iskat prostora za cerkev. Tri dni nju v svoj hram sprejme bogata niohainedanka. Mestni glavar pa jo za lo pred vscrn Ijudstvom sramotno kaznuje. — Lani prislopil jc liiohamedan k angleški cerkvi. Za odpadnika pa terja koran smrt. Konzul angleški hiti h kcdiveju. Šajk-ul-lslam (najviši cerkveni glavar inobainedanski) se pozove, ali odloči: »Za odpadnika — smrt! To je postava in ne da se spromeniti drugače, kakor če prorok sain, Moliained iz nebaslopi!« Ta pa se ve, da ne bo več prišel in na laki način jo misijonsko delo jako ncvarno. Zaveden mobamedan silno sovraži krisijana, poscbno katoličana. Zoper te hujskajo najlmje tlrvisi. Za škofoni, če ga na uliei ngledajo, za šolsko seslro kričijo lanatiki: »lmšab-el-naar —dr va za ogenj!« Le sreča, da so Angleži z vojaki tu, meni škof Sogaro, inače - smrt vsemu misijonskemu delu. Sicer so škof Sogaro in v obče vsi misijonarji in redovnice po Egiptu in Palestini vsako uro pripravljeni na mučeniško smrt, ako še le enkrat dobi izlam malo prostosti. Doli ga tiščijo evropskc velevlasti. (Dalje prih.) Smešnica. »Oče«, nagovori potovalec kmeta, ki stavi oves v križo, ves v potu, »oče, ali je pri vas zmerom tako vroče?« »Ne, gospod», zareže jo kmet, »ne, po zimi je tudi mrzlo«.