Štev 45. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 9. novembra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Amerika 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje*. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v "Poslanom" tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVlN”. Otvoritev naše železnice se bo vršila, kak so to g. minister Anton Sušnik pismeno naznanili narodnomi poslanci g. Kleklni, novembra 22. sobotni den. Te velepomembni dogodek naj nas vse navdüši da se popravimo kak je dostojno za sprejem prvoga vlaka, ki nas bo stalno vezao z našimi brali prek Müre. Herriot—Radič—Macdonald. Erio (Herriot) je predsednik vlade na Francuskom ; — Radič je protivnik vsake poštene vlade v Jugoslaviji, ar navadno te guči proti njej skodljivo, gda bi ta lehko državljanom pomagala i jo ovira v njenom deli; Macdonald je pa predsednik vlade v Angliji. — Ti trije etak pridejo vküp. Erio je pretrgao veze z Rimskov svetov Stolicov i je priznao sovjetsko Rusijo. Penez za to nema, da bi za 37 milijon francuskih katoličancov držao zastopnika pri Kristušovom zastopniki pri rimskomi papi; to je prej nepotrebno, papeštvo je prej nikaj — rajši naj živejo krvoločno boljševniki i rajši naj plačüjejo francoski katoličanci za vzdrževanje poslaništva v boljševiškoj Moskvi. — Kakša krivica, Radič se je zvezao z boljševiki v Rusiji. Njegova stranka je zdrüžena z tistimi ropari, ki so teliko milijon ljüdi spomorili nedužno — poznate njihovo divjaštvo v Slov. Krajini — zato brše den za dnevom ona tak grdo proti kat. cerkvi i vere. V Varaždini je sam Radič glasno povdarjao, ka Rim nam več ne bom zapovedavao, to je ka papa vu verskih rečej nam nema juša ravnati, kak njemi ga je dao sam Kristuš. Ka to pomeni? Ka Kristuš nema prav, nego Radič? Kam bo to pripelalo? Boži ljüdje, Premislite malo, kama idete, ki slepo verjete Radičovcom. Premislite, ka se tü že zača iti za düšno zveličanje, ka se tü že zača širiti kriva vera. Macdonald angleškoga ministra je pri volitvah, štere so se te preminole dni vršile, vrglojedino to, ka je iskao zveze z ruskimi boljševiki. Samo edno pismo Zinovjovega, ruskoga boljševiškoga državnika na njega je napravilo to, da veren protestantski i katoličanski Angleški naród njemi je vzeo 40 poslancov i je dao protíbolj-ševiškim konservativcom 191 absolutne večine. Pa Macdonald je bio en dober, vero spoštüva-joči politik. Pazimo zato, Bog je prvi i vse drügo za tem pride, i ravnamo se po angleškoj peldi. Kakše naj bo živlenje v Kmečkih zvezaj. Na dugo i podrobno govoriti o tom, ka je Kmečka zveza, kakši cio ima i kakega pomena je za kmeta i maloga obrtnika, se mi ne vidi potrebno. To že tak vsakši zna, da je Kmečka zveza tista Organizacija slovenskoga ljüdstva, Štera se bori za to, dá bodo vladala v našem političnom življenji krščanska načela, da dobi narod v parlamenti zastopnike, ki se bodo bojüvali za pravičnost v javnom življenji. Kmečka zveza je organizacija, ki šče obvarvati narod pred zapelivimi nasprotniki vere — pred liberalci, ki se trüdijo, da bi spravili v svoj tabor verni slovenski narod i ga s svojimi idejami o slobodi napravili nevernoga. Kmečka zveza si je stavila težavno nalogo i dosegne jo samo te, če s trdnov rokov prime za vsako orožje, štero njoj je dano. Glavno orožje vsake organizacije pa je, da živo delüje, se spopunjava i dela z vsemi silami na to, da dosegne svoj cio. Uspeh organizacije je odvisen od toga, kakše živlenje Vlada v njoj; če je v njej vse mrtvo, je to znamenje, da organizacija propada, nasprotno pa, Če se Člani organizacije zanimajo za vse, ka se v njoj godi, če pomagajo pri vküpnom deli, organizacija napredüje, dobiva moč. Kmečka zveza je tüdi organizacija, zato vala to tüdi njoj. Kem več je v njoj "življenja, tem več uspehov doseže. Pred par tjedni — 28. okt. — sem bio na zborüvanji SLS (Kmečke zveze) v Črensovcaj, štero je priredo g. Klekl za celi d. lendavski okraj. Na zborüvanji se je zbralo prek 2000 ljüdi. Za navaden shod je to zadosta, če pa pomislimo, da je bilo to zborüvanje za okraj, šteri je pri zadnjih volitvah dao za SLS prek 3600 glasov i v šterom ma skoro vsaka ves Kmečko zvezo, je to premalo. Hvalevredno je, da so prišli ljüdje tüdi iz jako oddaljenih vesi, a Čüdno, da jih je bilo iz sosednih vesnic, iz šterih bi lehko prišli vsi, razmeroma malo. Začno sam razmišlati, ka je tomi zrok. I prišeo sem do osvedočenja, da je krivda v tom, da v Kmečkih zvezah nega pravoga življenja; da so ljüdje premalo organizirani. Ne je najmre zadosta, da je što samo vpisani v zvezo, tüdi to ne zadostüje, če redno plačüje — če namre trbe plačati — članarino. Vse to je nikaj ne. Što je član, mora biti pravi član; član, po slojih djanjih, ne pa samo po imeni. Dužnost vsakoga (člana) je, da pri drüštvenom deli pomaga, da se zanima za zvezine zadeve, prihaja k sestankom i preda-vanjom. Organizacija kama pa mora meti skrb na to, da bo članom mogla podajati ka hasnovitoga, zamimvoga, da jih na te način pridobi. Pri vsakšoj organizaciji je najvažnejše, da ma odbor ki je sposoben organizacijo voditi. To je važno tüdi pri Kmečkih zvezaj, potrebno je, da njih vodijo možje, ki se na to razmijo, ki majo ugled i vpliv. Odborniki morajo biti ljüdje, ki majo veselje do dela, ki so pripravleni porabiti svoje moči za to, da bo zveza, napredüvala. Samo odbor pa je ne zadosta. On je samo za to, da vodi, delati pa morajo tüdi drügi. I v čem naj obstoji to delo ? V izvršavanji drüštvenih dužnosli. Zveza nalaga članom dužnosti i nalaga jih zato, da se spunjavajo, ne pa zato, da bi njim pravili: „Ka me briga" i drüge takše lepe govore. Pravo življenje — drüštveno najmre — je samo tam mogoče, gde vsakši član na tenko spunjava dužnosti. To naj si vsakši Zapomni. Gda bo se vsakši tüdi držao — ar samo znati to, neje zadosta — bodo mele naše zveze več uspehov. Te ne bodo člani spitavali, če jih bomo vabili na shode, "ka bom tam", nego se vzdignejo i bodo šli. I te jih tüdi naši nasprotniki ne pripravijo do toga, da bi pri volitvaj glasüvali na nje. Organizacija, zveza, pa mora članom tüdi nekaj podati. Ar samo s tem, da jim nalaga dužnosti, jih ne pridobi, celo odbija jih. Ne sme od njih samo zahtevati, nega mora jim tüdi davati. I ka naj Kmečka zveza svojim članom poda, popišem ob drügoj priliki. NEDELA. Po Ris. 22. Evang. sv. Mataja XXII. 15—21. Farizeji so šteli Jezuša v reči dobiti. I osramotili so se. Ne v reči dobiti, nego nasledüvati moremo Jezuša v ljübezni do bližnjega, to nam odpre nebesa. Ljübezen do bližnjega.*) Ja, čüdežno Bog takšim vnogokrat pomaga v stiskaj, jih rešüje v nevarnostaj, jih blagoslavla pri blagi i živini i deci, jih vodi že v tom čas-nöm živlenji Od sreče do sreče, od uspeha do uspeha, tak da se očividno spunjava nad njimi reč Iz knige Pregovorov: Što se ubogoga' smili, na intereš posodi Gospodi, i njemi povrne, ali kak je pravo Pobožen mož, gda so ga grajali zavolo njegove velke darovitnosti. Pri tistih vrataj, pri šterih ide miloščina vő, ide boži blagoslov notri! Predragi! Obdelajmo svoja srca po tistih, linijaj, štere je Bog sam zarisao v nja, po linijaj ljübezni i smilenja! I če bi se videlo naše srce šče tak trdo, verjimo, da se da izklesati ž njega ljübezen. Michelangelo je ednok stao zamišlen pred sirovov *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljub-ljani Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Fabijola ali Cerkev v katakombah. H. Boj. Zapovedao je vratari, da dveri li naj püsti odprejte, ar bi se znalo pripetiti, da ga ne bi bilo pri vrataj, kda bo se on vračao i da čakati ne vtegne, ar se njemi silno trbe paščiti. Tüdi sprevajalca, ki bi njemi pokazao Fabiolino hišo, ne potrebüje, ar itak sam dobro zna za njo. Fulvij si sede nasproti Fabioli i etak nadelüje: ,,Ne smete se čütiti razžaljeno, da tak nepričaküvano pridem k vam: to sem se od vas navčo dnes v Tuljanovoj vozi! — pa morem začeti od začetka. Kda so me vaš oča oprvim pozvali na obed, sem našeo tükar dekličko — imenüvati vam je ne potrebno — štera si je s svojim obnašanjom včasi pridobila moje srce, pa tüdi njeno srce je bilo meni vsikdar naklonjeno!" „Nesramnik!" zakrči Fabiola. „da sploh vüpate edno reč od nje spregovoriti ! Ka pravite Od njene naklonjenosti do vas, je debela i mastna laž!" Fulvij njoj odvrne: »Ka zadeva gč. Agneško, mi je najbolši svedok vaš oča, šteri me je sam večkrat opominao, da naj ne neham, da nebi hodo v ogledi, ar njemi je Agneška sama pravila, da me ma rada" ! Fabiola se je čütila nekako ponižano ar se je zdaj spomnila, da Fulvij guči istino, ar je njeni oča istinsko živo v toj zmoti ! "Znam, da je moj oča živo v toj zmoti, ali jaz, šteroj je ona nikaj ne zakrivala —.“ ,,Kak svojo vero!" jo Stavi Fulvij i jo zasmehüje. "Tiho, tiho ! Iz vaših vüst Prihaja to, kak da bi kunoli, jaz sem pa dobro znala, da vas ona ne more videti 1“ ,,Se razmi potom, kda ste jo ví pregovorili i preslepili. Od tistoga časa, kda sva se prvič vidila, ste mi ví najhüjši neprijateo; ví i oni izdajalec, tribun, šteri je pa že dobo svoje plačilo i šteroga ste si zvolili za tisto mesto, za štero sem se jaz potegüvao; — o le mirni bodile, jaz ščem, da me poslüšate — ví ste pokopali moje dobro ime, ste zagiftali njena čütila, zato ste njeno ljübezen spremenili v sovraštvo !" "Ljübezen ?“ zakriči. „Vse drügo prle, kak to! Kakšo ljübezen ste pa vl čütili do nje? Kak vuk do ovce, ste hrepeneli po njenoj vrednošči i po njenom rodi ! To vas je gnalo i nikaj drügo ne!" ,,Ne je istina! Če bi poslünola mojo prošnjo i bi se Zaročila z menov, bi živo tak, kak bi to terjao moj stan Bio bi zadovolen i ta gvüšno vreden njene roke..." ,,Kak tisti, Šteri njoj zdaj zagvüša svojo lübav, po trej vöraj njoj je pa gotov ponüdbo staviti: Ali me vzemeš ali te pa dam vmoriti ! Le vkraj od mene, le vkraj! vi celo zrak, ki vas obdaja, pokvarjatel" Včasi, včasi, Odidem, samo, da dogotovilm kam sam nameno; i povem vam, da se bote skoro veselili mojega odhoda. — Nikdar vas ne sam zbantüvao, pa ste ni denok zaprli pot do vsakoga poštenoga živlenja! (Dale). 2 NOVINE 9. novembra 1924. skalov marmora i gda so ga pitali, zakaj tak pazlivo ogledüje kamen, je pravo majster, da je v kamni angeo, šteroga mora ž njega iz vabiti. Prelep odgovori Se zna je trbelo vztrajno špre-lico i majstersko roko... Tüdi v naša srca je od Boga skrito zarisana ljübezen. Glasi. Slovenska Krajina. Radičov shod dnes dva tjedna se je vršo mirno v D. Lendavi. Govorila sta poslanca Čišmešija i dr. Krnjevič. Od naše stranke se je povdarjalo na shodij. Radičevci ne agitirajo proti nam, zemlje neščejo deliti, granice moro ostati, siromak, ki je zemljo dobo, jo more obdržati. Vse to je po našem programi, kak kmečka zveza ne glasi samo, nego tüdi dela za to. Ne odgovarja pa istini, kak piše "Slobodni Dom", da je 7000 ljüdi biIo na shodi. Bilo jih 3000 Madjarov. Tem menje je istina, da je Prekmurje bilo horvatsko i mora tüdi bit. Istina je to, da nikdar neje bilo horvacko i tüdi ne bo — slovensko je bilo i bo, mora bit, za to smo se borili proti madjarskoj vlasti. Naj si Radičevci iščejo drügih poti za zvezo z Rusijov, Prekmurje nede za to slüžbo. Nede nikdar. Država. Čüdne vrste zdravilo. Fr. Otorepac je policiji dobro znan. Kak šteč pa je künšten človek, ga je itak doletela nesreča, da je bio iz-gnani iz Ijubljanskoga policijskoga okoliša. A hrepenenje ga je gnalo nazaj v Ljubljano. Stražnik ga je naskori Opazo i ar se je včasi z za-čüdenjom osvedočo, da se je možiček nekako Čüdno odebelio i da se debelost neje ednako mernó porazdelila, ga je stavo. Pa glejte čüdo. Mož si je omotao kaput pod obleko. „Ka pa mate tü i zakaj ?" ga pita stražnik. ,,Ej gospod Stražnik, strašno me mantra protin! Ve nimam obstanka pa sem šo k doktori; mislo sem si, gospod so modri i mi bodo znali pomagati. I doktor so pravili: „Ar je tvoj protin močen i prav poseben, moreš si kaput vsigdar tak omo-tati, da ti pokrije črevo. Črevo je oglavitna reč pri protini. “ Stražnik, se zna, ne je vervao čüdnomi recepti i je künštneža odpelao na policijo. Tam so odmotali z njegovoga protinas-toga čreva lep kaput, šteri je bio vkradnjeni V špitali. Včasi tüdi ropar pomaga. Pred kratkim sta na poti stavila dva ropara nekšega poštara i sta zahtevala od njega peneze. Te penez ne je meo, zato jiva je proso, da ga püstita. Preiskala ga sta i sta pri njem resan najšla samo nekšo malo šumico, Te je pa mlajši pravo svojemi tovariši, naj njemi da ednoga "kovača", da bo meo več. Te je začno iskati, a meo, je samo banke po 100 i 1000 dinarov. Po žepaj pa je vküp najšeo 10 kron i te je dao poštari. Svet. Vöra iz slamnatih bilk. V Müncheni je trajna razstava za prvovrstno umetelno obrt. Tam vidimo zdaj vöro napravleno iz Samih slamnatih bilk, brez kovine, brez per. Pa je tak natančna kak vsaka drüga. Vöra stoji na podi, je 170 cm. visika i predstavla cerkev, ki je tüdi iz slame. Napravo jo je čevlarski majster, že več let ide i je ne je trbelo popravlati. Boj proti ženskoj modi. Mehikanci so jako lagoji na deklice, ki si dajo vlase okrožiti. Naj prle so se borili proti tomi s članki v novinaj, zdaj pa s škarjami. Pri gledališčaj, plesiščaj itd. čakajo na takše deklice, jih pelajo vö na prosto i jim ščista zrežejo vlase. Ženske so, to se zna, zavolo toga jako razburjene i pravijo. ,,Mi se lehko oblačimo i nosimo kak se ščemo.” Zanimivo znamenje za položaj je to, da majo kočiši v Mehiki na kočijaj napis: ,,V tom vozi je nova ženska moda varna,” — Cerkev je začnola v zadnjem časi odločen boj proti prevelkoj razgaljenosti žensk. Včasi pride do prav neprijetnih nastopov. Dobro je zadeo nekši francoski župnik. Če se njemi vidi Zaročnica premalo oblečena, jó pela v šegeštijo, joj oprči na rame debeli plašč z vune i jo pela k oltari. Pred zdavanjom jo nagovori z očetovskim glasom: "Cerkev je premrzla i bojim se, da bi se v vašoj lehkoj obleki prehladili. Obdržite plašč i oddajte ga potom v Šegeštiji, gde ga Ohranijo za poznejšo rabo. Nihče njemi nemre zameriti. Bogata herbija. Na Angleškom je že davno vmro lord Nelson i je zapüsto 11 miljon funt šterlingov, (1 šterling, je okoli 300 dinarov). Oblasti so dugo ne mogle najti pravoga dediča. Zdaj pa se je oglaso dedič, ki je bio do toga časa vratar v malom varaši Osteróde na Ruskom. Srečni dedič je že odpotüvao na Angleško. Pišliva glava — prostor za reklamo. V Beči, ki je jako iznajdliv v reklamaj, se kaže zadnji čas v javnih prostoraj mož, ki ma na svojoj pišlivoj glavi pisane i risane najrazličnejše reklame. Gda se je oprvim pokazao v kakšoj kavarni ali sprehajališči, se odkrio i pokazao na svojoj glavi reklame raznih podjetij, se je vse gnjetilo okoli njega. Na ednok se je raznesla novica, da je to eden od visokih oficerov, šteri je inači ne mogo najti zaslüžka i je nazadnje svojo pišlivo glavo odao za rek-íame. Dopisnik bečkih novin se je spüsto v razgovor ž njim i te se je skazao kak pravi velkovaraški modrijan. »Naj ljüdje samo govorijo, ka sam bio prle, ar je Čisto vseedno, ali sam bio oficer, uradnik, umetnik, igralec ali kašteč i naj znam to ali ono. Od znanja, štero ma Človek od prle, se ne da vsigdar živeti i ar ščejo vsi živeti, se Vnogi tüdi Odavlejo. Če oda eden celo svojo glavo, svojo pamet, svoje srce, celo svoje Ieto, zakaj ne bi jaz odao svoje pislivosti?" Domača politika. V domačoj politiki se ne dosta spremenilo. Vlade ešče nemamo. G. Timotijevič bi mogo koncentracijsko vlado sestaviti. Pogajanja so se do zdaj ne posrečila. Naša stranka, muslimanski klub, Davidovičova stranka, kak Zavezniki, ščejo sporazum med Srbi, Hrvati i Slovenci. To želi sam krao. Radič bi mogo to podpirati! Naglaša dostakrat tüdi ali guči pa tak, ka se ne ve, ka šče. Krono povišüje ednok do zvezd, drügikrat pa tak poniža, ka se niti nemre popisat. Njegova politika bi do revolucije pelala, kak zdaj šče. To si pa itak ne Želemo. Če bi Pašič—Pribičevičova stranka pelala volitve, te de znan bežao v Moskvo k bolševikom. Svetovna politika. Volitve na Angleškom so se vršile 29. oktobra. Izid je sledeči: konservativci so dobili 402 mandata, delavska stranka 157, liberalci 41 i neodvisni 4. Takšega izida ne je nihče pri-čaküvao. Konservativna stranka, šteroj je lani pri volitvaj Mac Donaldova delavska stranka iztrgala oblast iz rok, je prišla nazaj k moči. Dobila je več kak polovico vseh mandatov. Da Mac Donald ne je dobo več mandatov, je pripišüvali njegovoj pomirjevalnoj politiki, štero je vodo nasproti Rusiji i tüdi tomi, da njegova Vlada ne je mogla Odpraviti brezposelnosti, kak je to pri svojem nastopi naglašüvala. Kakšo politiko bo vodila nova vlada i kakše stališče zavzeme nasproti njoj Mac Donald s svojov strankov, štera bo šče tüdi zdaj mela velki vpliv v zbornici, se ne ve. iz dobre familije ednoga učenca za mlinara. GVÖRKÖŠ PETER mlinar Lutverci p. G. Radgona Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Zahvala. Za mnogobrojno izraženo sočutje ob smrti našega nepozabnoga očeta, Ivana Baller, izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki so dragoga pokojnoga spremili na zadnjoj poti. Otroci. Köszönetnyilvánitás. Mindazoknak, kik forron szeretett, drága jó apánk Baller Janos elhuriyta alkalmával a temesen megjelenni szívesek voltak és ezzel mely fájdal-munkat enyhitettek ez uton mondunk köszönetet. Gyermekei. MALI OGLASI 6 plügov zemlje je k odaji v Dolnjem Lakoši. Küpci se naj zglasijo pri Ignaciji Nemšič v Dolnjem Lakoši. V dugoveškoj (Lendavahasszufalui) ciglenici se dobi, dokeč je v zalogi, I. klase črep 1000 kom cigeo t po 1000 Din pa po 45O Din. Slovenska Banka d.d. podružnica DOLNJA LEDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. FAL CIGEO I ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja pro-, stora — küpcom ki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednjoj znižanoj ceni; cigeo (za Zidanje) po 550 Din. črep (Fab.) po 1400 za 1000 falatov KUPITE! PRODATE ! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica „SILVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. Podpirajte Novine! dolare in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interuirati telefon štev. 2. vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Račun Ček. urad Ljubljana št. 12726. Tisk: ERNEST BALKANYl Dolnja Lendava.