ZAMAN SO PREPIRI, KDO JE DOLŽAN POPRAVLJATI STARE GREHE OSNOVNEGA ŠOLANJA Armada, ki šle j e 200.000delavcev • Približno toliko imamo v Sloveniji zaposlenih brez dokon čane osnovne izobrazbe • Izpovedi 36-letne delavke iz Planike in mlajšega delavca iz Iskre • »Potuha« ali zahteva razvoja sodobne družbe? # Učimo se tudi pri srbskih sindikatih STRAN 9 1942 - TRIDESET LET - 1972 Montažna linija štedilnikov v velenjskem „Gorenju“ Foto: A. AGNIC DELAVS1 ENOTNOST I FEBRUARJA 1972 - ŠT. 6 - L. XXIX ^KTIV KOMUNISTOV - ČLANOV Ri ZSS V BITKO ZA URESNIČENJE USTAVNIH DOPOLNIL Najvažnejša naloga sindikatov je zagotoviti odločilen vpliv delavcev na celotni razvoj naše družbene skupnosti Mercator vreme ni zanesljivo zanesljiv je P6tek, 4. februaija, je aktiv komunistov — članov republiške sindikatov Slovenije razpravljal o nalogah komunistov, elajo v sindikatih. Ta razprava je bila nekakšen „vrh“ podobn •'azprav, ki sta jih CK ZKS in predsedstvo RS ZSS skupaj organi; [ala sredi minulega meseca na osmih področnih posvetovanjih, i ^terih je tekla beseda o akcijskem programu ZSS s stališča n; n°vejših političnih dogajanj v naši družbi, še posebej pa dogaja 21. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Na teh p r«čnih posvetovanjih so sodelovali tudi sekretarji občinskih kon e*v ZKS, razpravi aktiva komunistov — članov RS ZSS pa s Prisostvovala in v njej aktivno sodelovala predsednik CK Zb ranc Popit in član sekretariata CK ZKS Zvone Dragan. \ uvodni besedi v razpravo je Predsednik RS ZSS Tone Kro-PU«k poudaril, da se ne želi ^Puščati v podrobnosti akcij skeli3 Programa sindikatov niti v vštevanje rezultatov njegovega resničevanja, temveč žeh samo Pozoriti na nekatera osnovna Juejnopolitična izhodišča komunistov, ki delajo v sindikatih ki so bila ponovno preverjena ia Področnih posvetih v minu-ieui mesecu IZ UVODNE BESEDE TONETA KROPUŠKA in izhodiščna naloga sin-ucatov _ je dejal Tone Kropu- šek — je zagotoviti odločile vpliv delavcev iz združeneg dela na celotni razvoj naše drui be in tako neposredno in staln zagotavljati uresničevanje sed: njih in zgodovinskih interese delavskega razreda. Po 21. se. predsedstva ZKJ in po II. kor ferenci ZKJ je ustvarjeno ugoc no politično vzdušje, mi komu nisti pa imamo revolucionam dolžnost, da odločno in doslec no zagotavljamo odločilen vpil delavskega razreda na vseh pc dročjih družbene reprodukcije Ta vpliv danes ni v skladu s pr spevkom, ki ga delavci dajej pri ustvarjanju materialni osnov naše družbe — in to moramo spremeniti! Uresničevanje ustavnih dopolnil — je poudaril Tone Kropušek — praktično pomeni prerazdelitev vpliva ter ekonomske in politične moči v prid delavcev; v tem je tudi razredna vsebina ustavnih sprememb. To pa pomeni, da se bodo morale nekatere strukture v naši družbi odpovedati moči, ki sojo doslej imele, da bi jo lahko dobili delavci, ki so osnovni nosilci ustvarjanja nove vrednosti. To pa ne bo lahka bitka, kajti težko je najti tistega, ki bi ploskal, ko se bo moral odreči svoji družbeni moči. V to bitko smo že stopili -je nadaljeval Tone Kropušek — in čeprav smo šele na začetku uresničevanja ustavnih sprememb, smo že naleteli na prve odpore in poskuse izigravanja ustavnih določil. Jasno je, da te bitke brez odločilnega vpliva komunistov ne bomo izpeljali do konca. Gre za revolucionarne spremembe, ki jih samo s pedagoškimi prijemi ne bomo mogli uveljaviti. Zato je čas, da se vsi komunisti, tako v sindi- katih kot drugod, nepomirljivo, ustvarjalno in odgovorno priključimo tistim, ki že iščejo (Nadaljevanje na 4. strani) fndfp • Obalni sindikati v odločnem boju za odpravljanje negativnih pojavov na njihovem območju Burja na obali STRAN 3 • Železniški spor in še kdo drug pred sodiščem? Po ovinkih in naravnost STRAN 5 ■■■noMi 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA # FOT LJUBLJANA, 7. februaija - Danes se je sestalo predsedstvo Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana. Na seji so člani med drugim obravnavali organizacijo seminarjev za člane vodstev osnovnih sindikalnih organizacij in samoupravnih organov, pravilnik o oblikovanju in uporabi sredstev sklada za pomoč članom sindikata ter pravilnik o oblikovanjih in uporabi sredstev sklada za izobraževanje, publicistično dejavnost in raziskave. , ! >S«4 ie* LJUBLJANA, 8. februarja - V dneh od 6. do 8. februarja se je mudila v Sloveniji delegacija treh sindikalnih central, v kateri so bili Aran-do Luis Mendez, član izvršnega odbora enotne centralne organizacije delavcev Čila, Antonio Tomayo, sekretar nacionalne kovencije Urugvaja in Soliman Ali, predstavnik mednarodne konfederacije arabskih sindikatov. Člani tujih sindikalnih central so obiskali TGO Gorenje Velenje in občinsko skupščino, v torek pa so se pogovarjali na RS ZSS o položaju in vlogi sindikatov v samoupravnih odnosih. Republiški ud bor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije KATALOG-3 OSNOV IN MERIL SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Vsebina kataloga bo zajemala: poglavitna načela zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in družbenega dogovora, določbe samoupravnih sporazumov vseh družbenih dejavnosti, napotke za uskladitev pravilnikov s sporazumi, odgovore na najpomembnejša vprašanja ob uresničevanju samoupravnih sporazumov in tabelami pregled vrednosti značilnih skupin delovnih mest vseh samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti. Katalog-3 bo dotiskan v začetku marca 1972, založništvo in kolportažo je prevzela DELAVSKA ENOTNOST, ki sprejema tudi naročila. Cena izvoda bo 10 dinarjev. Vsem delovnim skupnostim in osnovnim organizacijam, občinskim in medobčinskim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije predlagamo, da naročijo Katalog-3 vsaj za vse člane svojih samoupravnih organov in za člane vodstev sindikata, po možnosti pa tudi za druge delavce. Katalog lahko naročijo tudi posamezniki. Zaradi omejene naklade Kataloga-3 ne bo v javni prodaji. Naročilnice pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. PLENARNA SEJA RS ZSS NA LINIJI 323-554 VELENJE Med 15 izbranimi občinami v SR Sloveniji, kjer bodo strokovnjaki analizirali pravilnike o sistemizaciji, je tudi Velenje, Gre pravzaprav za drugi del akcije, v kateri sd predstavnike delovnih organizacij seznanili s potrebnostjo izdelave pravilnikov o sistemizaciji, zdaj pa bodo preverili, kako so se v delovnih organizacijah lotili uresničevanja te naloge. V akcijo, ki jo bodo izvedli po naročilu Zveze sindikatov Slovenije, Skupščine SR Slovenije in zavoda za zaposlovanje, bodo v Velenju vključili 12 delovnih organizacij, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev. To nalogo bo opravila celjska Delavska univerza. (vš) ■ ■ ■ ■ ■ ■ a ■ S ■ ■ im I V OBVESTILO sindikalnim organizacijam industrije in rudarstva Slovenije V založbi CZP Delavska enotnost je izšla publikacija Dokumenti III. kongresa Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. V knjižici je objavljen celoten tekst programske osnove in ciljev tega sindikata v obdobju 1971—75 ter statut Sindikata delavcev industrije in rudarstva. Vse osnovne organizacije sindikata, občinski odbori, občinski sindikalni sveti, delegati na kongresu in člani plenuma republiškega odbora bodo prejeli brezplačno po en izvod te publikacije. Cena knjižnice je 6 dinarjev. Dodatna naročila pa sprejema CZP Delavska enotnost,1 Ljubljana, Dalmatinova ulica 4. RAZGOVOR Z JULKO ŽIBERT, PREDSEDNICO MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH LJUBLJANE____ Na napakah se učimo Mestni odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Ljubljana je minuli teden na plenarni seji razpravljal o analizi občnih zborov sindikalnih organizacij v kolektivih prometa in zvez na ljubljanskem območju ter o delovnem programu za letošnje leto. Ker zaradi zaključka redakcije o tej seji nismo mogli poročati v zadnji številki našega lista, smo predsednico odbora Julko Žibedzaprosili za razgovor o najvažnejših ugotovitvah, stališčih in sklepih sprejetih na tej plenarni seji. - Najprej: zakaj šele zdaj razprava o analizi občnih zborov, od katerih je minilo že ve kot leto dni? - Analizo prejšnjih občnih zborov naših osnovnih sindikalnih organizacij smo resda obravnavali z veliko zamudo, vendar nam bo to zdaj bolj koristilo, kot če bi o njej spregovorili lani ob tem času. Pozitivne in negativne ugotovitve te analize namreč služijo kot zelo dober podatek za letošnje občne zbore. Obenem pa smo že le h ugotoviti, kako se predlogi, mnenja, zahtevajo in stališča, izrečeni na prejšnjih občnih zborih, zrcalijo v predlogu delovnega programa, pripravljenem za obravnavo na tej plenarni seji. — Ta utemeljitev opozarja na novo metodo v delu sindikalnih organizacij. Zato tudi nas zanimajo te ugotovitve. - Analiza kaže, da so bili občni zbori vsebinsko J kadrovsko in tudi organizacijsko dobro pripravljeni ter da so se osnovne sindikalne organizacije v kolektivih prometa in zvez v Ljubljani - če že ne uveljavile, pa vsaj začele uveljavljati kot samostojni dejavniki v delovnih organizacijah . V primerjavi z nekaj leti nazaj se zdaj vse bolj ukvarjajo z bistvenimi problemi kolektivov, saj denimo, opozarjajo na nujnost hitrejše modernizacije, načrtno in z modernizacijo povezano kadrovsko ter izobraževalno politiko, zahtevajo hitrejše urejevanje samoupravnih in drugih notranjih odnosov, poudarjajo potrebo po učinkovitejšem obveščanju članstva tako o delovanju in stališčih dejavnikov v ,lastni1 hiši in drugod, zastavljajo si naloge pri uveljavljanju in izpopolnjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja. To pa seveda ni vse, s čimer sc predvsem ukvarjajo naše osnovne sindikalne organizacije, omenila sem le politično najvažnejše naloge. Ne glede na ugotovitev, da so bili občni zbori tudi kadrovsko dobro pripravljeni, naj opozorim na misel, večkrat ponovljeno na plenarni seji, da bi morali v nova vodstva izvoliti čimveč delavcev iz neposredne ope-rative. Ce se namreč pri razreševanju tistih problemov v kolektivih, s katerimi se še posebej ukvarja sindikat, še vedno pojavljajo nasprotovanja in druge ovire, bi po mnenju mnogih razpravljalcev morali glavni vzrok za to iskati v tem, da v izvršnih odborih še ni dovolj neposrednih proizvajalcev. Negativni ugotovitvi prejšnjih občnih zborov pa sta pravzaprav samo dve: iz večine zapisnikov ,občnih zborov ni razvidno, da bi osnovne organizacije svoje delovne programe gradile na oceni poprej sprejetih programov, temveč zvečine upoštevajo le trenutne razmere. Razen tega pa so samo na šestih od triinsedemdesetih občnih zborov članstvu predložili delovni program za naslednje obdobje, medtem ko o ostalih programih, čc so sploh bili sprejeti, članstvo ni kaj dosti izvedelo. Primerjava med stališči občnih zborov in osnutkom našega programa pa kaže, da smo enotni v hotenjih. - Bi k slednjemu vendarle še kaj dodali? - Nekaj vsekakor. Skladno s sklepi zadnjega kongresa našega sindikata si je mestni odbor zadal, da bodo njegovi člani obiskali vse kolektive in na sejah izvršnih odborov osnovnih organizacij zahtevali, naj izdelajo konkretne programe za uresničevanje nalog s posameznih področij, še posebej pa programa o urejanju delovnih razmer in o varstvu pri delu. Skupaj z republiškim odborom bomo sodelovali pri pripravi samoupravnega sporazuma o delovnih razmerah šoferjev in drugih delavcev v cestno transportnih podjetjih, skupaj z MS Zveze sindikatov Ljubljana pa pomagali pri oblikovanju stanovanjske politike Ljubljane. -inG Proučiti predloge za odpravo nelikvidnosti Sindikati bodo v nekaterih delovnih organizacijah proučili delovanje ukrepov ZIS za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu in potem dali svoje pripombe na predloge teh ukrepov • Izvolitev komisij RS ZSS za telesno kulturo, šport in rekreacijo ter za informiranje v delovnih organizacijah Tone Kropušek ZIS Po sklepu zadnje seje predsedstva je predsednik RS ZSS poslal pismo zveznemu izvršnemu svetu, v katerem je pojasnil stališča slovenskih sindikatov o predvidenem zveznem limitu splošne porabe v višini 14 %,ki so ga slovenski sindikati zavrnili. V pismu predsednik RS ZSS poudaija, da zvezno linearno lim hiranje splošne porabe ne upošteva razlik v razvitosti posameznih družbenopolitičnih skupnosti in različnih potreb. V Sloveniji že tri leta načrtno zadržujemo prav vse oblike porabe, tako da naraščajo znatno počasneje, kot pa narašča družbeni proizvod, za letošnje leto pa smo predvideli povečanje splošne in kolektivne porabe za 16%, pri čemer naj bi se dvignil družbeni proizvod naše republike na 20,3 %. Če pa bi obveljal predvideni ukrep zveznega izvršnega sveta, potem bi morali zmanjšati to porabo za 2 %, kar bi nam povzročilo velike težave. To bi pomenilo, med drugim, da v Sloveniji ne bi mogli povečati pokojnin za 21 %, kar smo že storili ob začetku leta, prav tako pa tudi ne bi mogli povečati otroškega dodatka za predvidenih 87 %. Zavoljo teh dejstev predlagajo slovenski sindikati zveznemu izvršnemu svetu, naj sprejme drugačno rešitev, in sicer tako, da naj bi splošna in kolektivna poraba naraščala za približno 4 — 5 % počasneje od rastidružbenega proizvoda. Potem ko se je seznanil z nadaljnjimi ukrepi za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu, ki jih pripravlja zvezni izvršni svet, je republiški svet ZSS na svoji plenarni seji minuli petek sklenil, da bodo sindikati delovanje predlaganih ukrepov preizkusili v nekaterih delovnih organizacijah. Tako bodo najlaže ugotovili, kakšne posledice bi ti ukrepi povzročili v gospodarstvu, to pa bi omogočilo, da bi še pred uveljavitvijo lahko vplivali na njihovo vsebino. Mimo tega bo vodstvo sindikatov dalo pobudo izvršnemu svetu in gospodarski zbornici Slovenije, da te ukrepe ocenita s stališča našega celotnega gospodarskega sistema, komisija RS ZSS za ekonomske odnose pa bo za predsedstvo slovenskih sindikatov pripravila predlog pripomb na predloge ZIS za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu. O predloženih ukrepih ZIS je člane plenuma RS ZSS informiral sekretar Sveta ZSJ Marjan Rožič, ki je na kratko orisal sedanji položaj jugoslovanskega gospodarstva in nekatere značilnosti predlaganih ukrepov za odpravo nelikvidnosti, nato pa je pojasnil, kakšne so dosedanje pripombe vodstva jugoslovanskih sindikatov na te predloge. KRITIČNO STANJE GOSPODARSTVA Prvi „paket“ ukrepov ZIS za stabilizacijo gospodarstva — je dejal Marjan Rožič - je imel namen urediti odnose med družbeno-politič-nimi skupnostmi in gospodarstvom pa tudi odnose med bankami in družbeno-poli ličnimi skupnostmi ter gospodarstvom. Ti ukrepi bodo obrodili rezultate šele čez dva ali tri mesece, zato tudi ugotavljamo, da se likvidnost gospodarstva za zdaj še ni zboljšala, temveč seje nasprotno, še poslabšala. Tako so se obveznosti od decembra leta 1970 do decembra leta 1971 povečale z 8 na 16 milijard dinarjev, višina blokiranih žiro računov gospodarskih organizacij pa sa je v tem času prav tako podvojila, dolgovanja kupcev dobaviteljem pa so se v devetih mesecih minulega leta povečala za 44 %. Zato lahko rečemo, da je stanje gospodarstva kritično, kar seveda slabi tudi stabilnost družbenega in ekonomskega položaja delavcev; približno pol milijona jugoslovanskih delavcev je v negotovosti, ali bo prejelo osebne dohodke ali ne. Ukrepi za odpravo nelikvidnosti, ki jih sedaj predlaga ZIS, sodijo v drugo skupino ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, njihov cilj pa jc urediti odnose v gospodarstvu s tem, da se odpravi poraba, ki presega možnosti. Ukrepi naj bi dosledneje uredili vprašanje pokrivanja izgub v gospodarstvu in vplivali tudi na realnejše ocenjevanje investicij. ALI SO PREDLAGANI UKREPI V SKLADU S CILJI, KI JIH ŽELIMO DOSEČI? Za sindikate - je poudaril Marjan Rožič - je najvažnejše, da ugotovimo, ali so praktične rešitve v predlaganih ukrepih takšne, da zagotavljajo uresničitev ciljev, ki jih z njimi želimo doseči. Če bo odgovor na to vprašanje pritrdilen, jim bodo sindikati dah polno podporo. Trenutno pa ima ZSJ na te ukrepe nekaj pripomb in pomislekov. Normalno je, da ukrepi zaostrujejo nujnost ekonomičnosti poslovanja, toda to bo zaostrilo tudi nekatera vprašanja, ki zadevajo druž-beno-ekonomski položaj delavcev. Če ne bodo vnaprej vedeli, kako bomo organizirano reševali te probleme, potem lahko pričakujemo nasprotovanje tem ukrepom tudi med delavci; sindikati se morajo torej dogovoriti, kaj morajo s tem v zvezi konkretno ukreniti. Sindikati tudi menijo, da sedanji obsežni administrativni mehanizem pomeni prepreko za uveljavljanje ekonomičnosti gospodarjenja in da nekatere rešitve za odpravo izgub preveč temeljijo na prisili, premalo pa na spodbujanju poslovnih partnerjev, da ekonomske probleme rešujejo na načelih krepitve samoupravnega sistema. Prav tako bi kazalo razmisliti, ah ne bi bilo bolje, če bi nekatera vprašanja urejali z dogovori in' 's' 'samoupravnimi sporazumi, ne pa z zveznimi ah republiškimi predpisi. ZAHVALA Sindikalni podružnici Megrad se zahvaljujem za izkazano materialno po- Mihelj Damjan moč. Čeprav ZIS svojih predlogov še ni dokončno izoblikoval - je sklanil Marjan Rožič - smo v sindikatih o. njih že razpravljah, ponovno pa bomo te predloge proučih še p redno bodo poslani zvezni skupščini, saj bo od njihove pravilnosti v marsičem odvisen položaj delovnih ljudi. Potem, ko je plenum v zvezi s pripravljanjem nadaljnjih ukrepov za odpravo nehkvidnosti sprejel že v uvodu tega poročila navedene sklepe, je izvohl še dve komisiji. Obe komisiji - komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo ter komisija za. informiranje v delovnih organizacijah - sta številni; prvo bo kot predsednik vodil Jože Vidic, njen podpredsednik bo Janez Kavčič, sekretar pa Andrej Ulaga; za predsednika komisije za informiranje v delovnih organizacijah pa je bil izvoljen Andrej Grahor, za tajnika pa Dušan Rebolj. m p. Pravna posvetovalnica Mi VPRAŠANJE: Po 16 letih neprekinjene zaposlitve v podjetju sem v januarju letos sporazumno prekinil delovno razmerje in odšel v drugo delovno organizacijo. V dosedanjem podjetju sem prosil, da mi omogočijo izkoristiti letošnji letni dopust, pa sem prejel odgovor, da pri sporazumnem prenehanju dela do tega nisem upravičen. V novem podjetju pa mi je rečeno, da bom lahko izkoristil dopust šele po enajstih mesecih zaposlitve. Kot kaže, mi je torej letošnji dopust propadel. Zanima me, kdo mi mora omogočiti izkoristiti letošnji dopust prejšnje ah sedanje podjetje in koliko dni mi gre? Ž. M. - PREBOLD ODGOVOR: Na takšna in podobna vprašanja smo že večkrat odgovorili; kljub temu, da je z zakonom vprašanje izkoriščanja dopusta ob prenehanju delovnega razmerja jasno urejeno, je v praksi to vprašanje sporno in prihaja do pogostih nesporazumov med delavci in delovnimi organizacijami. V primerih prenehanja dela po lastni odpovedi ah po odpovedi delovne organizacije brez delavčeve privolitve ali z njegovo privolitvijo ima delavec pravico, da izkoristi dopust v času izstopnega oziroma odpovednega roka. Delovna organizacija je delavcu dolžna omogočiti, da v tem času izkoristi ves svoj letni dopust ne glede na to. v katerem mesecu preneha delo. topij tudi v primeru, da preneha na začetku koledarskega leta. Omogočiti delavcu, da izkoristi dopust ob prenehanju dela. je torej dolžnost stare delovne organizacije; nova delovna organizacija, kjer se bo delavej: šele zaposlil, pa lahko to obveznost prevzame nase le, če hoče in če je to delavcu izrecno zagotovila. Ce tega zagotovila poprej ni dala. nova delovna organizacija Tli dolžna omogočiti delavcu, da izkoristi dopust. Predvsem bi torej morah izkoristiti dopust v prejšnjem podjetju; če pa ste vztrajali na takojšnji razrešitvi - brez tako imenovanega odpovednega roka ste se s tem odpovedali tudi pravici do dopusta in ga ne morete več zahtevati niti od stare niti od nove delovne organizacije, ki vam očitno omenjenega zagotovila ni dala. Če pa ste po-dani odpovedi ostali na delu toliko časa, kot to določa statut ali kak drug samoupravni akt in ste v tem času tudi zahtevali dopust, pa vam ga prejšnje podjetje ni hotelo dati, lahko uveljavljate odškodnino za škodo, ki jo imate zaradi izgubljenega letnega dopusta. Seveda morate v tem primeru imeti dokaze, da ste dopust res zahtevali in da vam ga podjetje ni hotelo omogočiti, čeprav ste bili ves odpovedni rok na delu. Kot rečeno, v primeru takojšnje sporazumne razrešitve, kjer odpovednega roka sploh ni bilo, ni bilo niti praktično mogoče, da bi dopust izkoristil, torej v tem primeru tudi ni odškodninske odgovornosti delovne organizacije. Kot se da sklepati iz vašega vprašanja, vam je letošnji dopust propadel, vendar ne iz razloga, ki ga navaja novo podjetje, temveč na podlagi omenjenih zakonitih določil. M. UPU ŽIČ komisija za obveščanje bo pripravila delovni NAČRT Za celovitost obveščanja diferencirana uporabnost baterij Na seji plenuma republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 4. februarja so preimenovali dotedanji odbor RS ZSS za tisk in informacije v delovnih organizacijah v komisijo RS ZSS za obveščanje v delovnih organizacijah ter potrdili njen sestav. Na svojem prvem sestanku bo komisija razpravljala o predlogu delovnega načrta, pri pripravi katerega bo upoštevala nedavno sprejeta stališča in sklepe predsedstva republiškega sveta ZSS o obveščanju v delovnih organizacijah. med posamezniki, organi in skupinami v delovni skupnosti in kar predstavlja neločljivi del poslovanja in organizacije dela. Zasnovano kot sistem samo-upravljavskega komuniciranja, omogoča vsem nosilcem samoupravljanja — predlagateljem, tistim, ki odločajo, in izvajalcem odločitev — medsebojno vplivanje, izmenjavanje ugotovitev pa tudi kontroliranje uresničevanja odločitev. Obveščanje je sestavni del samoupravljanja in demokratizacije odnosov, način za usklajevanje različnih interesov, možnost za preprečevanje konfliktov ter način za boljše sodelovanje samoupravljavcev, za razvijanje njihovih moralnih vrednot, njihovega znanja in drugo. Tako opredeljena vloga in položaj obveščanja pa ni le ustavna in zakonska pravica delavcev — je zapisano v omenjeni listini — da so o vseh stvareh obveščeni, temveč pomeni tudi dolžnost delovnih skupnosti, da obveščanje, podobno kot druge funkcije delovnega procesa, načrtno organizirajo. PODROČJA IMAJO PREDSTAVNIKE V KOMISIJI Petnajstčlansko komisijo RS ZSS za obveščanje v delovnih organizacijah sestavlja po regionalnem načelu osem članov komisij občinskih svetov Zveze sindikatov za obveščanje v delovnih organizacijah, dva člana plenuma RS ZSS ter pet strokovnih sodelavcev RS ZSS, RK ZMS in Gospodarske zbornice SRS, ki se ukvarjajo s problemi pbveščanja, propagande in raziskovanja javnega mnenja. Komisijo sestavljajo: predsednik Andrej Grahor — predsednik RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, tajnik Dušan Rebolj — vodja službe RS ZSS za informiranje, Lojze Cepuš — GP „Gradis“ Ljubljana, Rado Derlink - ObSS Kranj, Danilo Domanjko — »Delavska enotnost" Ljubljana, Dušan Gačnik - RK ZMS, dr. Bogdan Kavčič — vodja centra RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja, Marjan Maznik — „No-voles" Novo mesto, Franc Mažgon — ObSS Velenje, Nataša Pobega — ObSS Koper, Jože Podbršček — „Gostol“ Nova Gorica, Janko Popovič -Gospodarska zbornica SRS, Zlatko Šenljurc — Cinkarna Celje, Slavko Uršič - ObSS Maribor in Janko Vrhunc — mestni svet ZS Ljubljana. SINDIKATI SE ZAVZEMAJO ZA CELOVITOST OBVEŠČANJA ZAPOSLENIH Iz sklepne listine, ki so jo prejeli na seji predsedstva RS ZSS o obveščanju v delovnih 0rganizacijah, je v uvodu mo-8oče razbrati, da se sindikati zajemajo za celovito obveščanje srenih v delovnih skupno-.m, kar pomeni nepretrgano sistematično komuniciranje CELOTNO AKTIVNOST PRENESTI V OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V sklepih predsedstva RS ZSS o obveščanju v delovnih organizacijah je rečeno, katere osnovne aktivnosti bodo sindikati na tem področju uveljavljali. - Osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah bodo same ali ob pomoči občinskih svetov Zveze sindikatov analizirale razvitost obveščanja članov delovnih skupnosti, njihovo obveščenost in možnost vpliva na vsebino samoupravnih odločitev pred sprejemanjem v organih samoupravljanja. Na osnovi svojih ugotovitev bodo zahtevale od pristojnih strokovnih služb v delovnih organizacijah predloge o organizaciji obveščanja zaposlenih, od organov samoupravljanja pa odlo- čitve, naj bi obveščanje tako statutarno kakor tudi organizacijsko, finančno in kadrovsko uredili, da bo lahko učinkovito. Občinskim svetom Zveze sindikatov priporoča predsedstvo RS ZSS, naj čimprej skrbno ocenijo sedanje razmere na področju obveščanja v delovnih organizacijah od statutarne opredelitve, organizacije, zagotavljanja finančnih sredstev in kadrov do vsebine, o kateri morajo biti zaposleni sproti in vselej obveščeni. Redno delo na področju obveščanja in skrb za urejanje teh vprašanj pa naj prevzamejo komisije za obveščanje v delovnih organizacijah, ki naj bodo sestavljene iz organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih delavcev. Republiškim odborom sindikatov posameznih dejavnosti in njihovim organom priporoča predsedstvo RS ZSS, naj proučijo možnosti za tesnejše sodelovanje z organizatorji obveščanja v delovnih organizacijah in s komisijo RS ZSS za obveščanje v delovnih organizacijah. Služba RS ZSS za informiranje bo razširila stike z organizatorji obveščanja v delovnih organizacijah in z uredniki glasil delovnih organizacij, tesneje bo sodelovala s komisijami občinskih svetov Zveze sindikatov za obveščanje ter organizatorjem obveščanja v delovnih organizacijah redno pošiljala publikacije, strokovne študije in glasila sindikatov. Sindikati bodo še nadalje in v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi dejavniki podpirali in financirali strokovne raziskave in analize o obveščanju delavcev, o učinkovitosti načinov obveščanja, o norrhativnem urejanju obveščanja v statutih delovnih organizacij in drugo. Pri urejanju vprašanj, kot so položaj organizatorjev obveščanja, urednikov glasil delovnih organizacij in služb za obveščanje, financiranje informativne dejavnosti, preprečevanje cenzuriranja informacij in podobno, bodo sindikati aktivneje sodelovali z združenjem novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, svoj delež pa bodo prispevale pri tem tudi osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah. Sindikati bodo v bodoče pri urejanju vprašanj obveščanja zaposlenih v delovnih organizacijah najtesneje sodelovali z Zvezo komunistov Slovenije, Zvezo mladine Slovenije ter z drugimi organizacijami, ustanoVami ter društvi, ki se tudi zavzemajo za boljše obveščanje in za večjo obveščenost članov delovnih skupnosti. DUŠAN REBOLJ vam omogoča optimalno izkoriščanje energije super zlata — za zahtevne aparate extra srebrna — za navadne aparate normal črna — za razsvetljavo OBALNI SINDIKATI V KOPRU V ODLOČNEM BOJU ZA ODPRAVO NEGATIVNIH POJAVOV NA NJIHOVEM OBMOČJU BURJA V\ OBALB Iz izjave TIHOMILA JAVORŠKA, predsednika obalnih sindikatov: »Očitajo nam, da poskušamo razvrednotiti vse pozitivne dosežke v občinah in v delovnih organizacijah na obalnem območju. To sploh ni res! Res pa je, da vztrajamo pri tem, da je treba pri koreninah odpraviti in zatreti vzroke negativnih pojavov, ki razburjajo delovne ljudi obalnega območja!« Afera Časar, ki v teh dneh dobiva epilog pred koprskim sodiščem, je med drugim povzročila, da so občasne sapice in veter kritike na račun negativnih pojavov najrazličnejših vrst na slovenskem obalnem območju prerasle v buijo, ki zadnje dni ne le udaija v vse močnejših sunkih, ampak postaja tudi vse bolj vroča. Na slovenskem obalnem območju se namreč vrstijo sestanki družbenopolitičnih organizacij, ki s stališč IIIfkonference slovenskih komunistov o socialnem razlikovanju ter skladno s stališči XXI. in XXII. seje predsedstva ZKJ zavzemajo tudi lastna stališča in programe za odpravljanje najrazličnejših negativnih pojavov, ki jih je — tako kot drugod — mogoče opaziti tudi na obalnem območju. Sodeč po dosedanjih razpravah in sestankih, so najbolj odločni obalni sindikati. Bili so namreč prvi, ki so razpravo o „piranski aferi" razširili v odločno zahtevo, da akcije za odpravljanje negativnih pojavov ne gre usmeijati in zoževati samo na območje piranske občine, marveč na vse obalno območje, skratka proti vsem, ki kršijo družbenopolitične norme. Vsi, za katere bi ugotovili, da so ah da še kršijo te norme, naj bi bili takoj razrešeni vseh funkcij. Za voljo tega so obalni sindikati na zadnji razširjeni seji predsedstva tudi predlagali, naj bi takoj razrešili predsednico Skupščine občine Piran Jolando Kos, ki pa so jo istega dne — 4. februarja — odborniki piranske skupščine izrekli zaupnico. Zaradi tako odločnega stališča do razreševanja negativnih pojavov na obalnem območju, zdaj na obalne sindikate letijo najrazličnejši očitki in kritike, češ da so šli predaleč, da so se prenaglih in podobno. Čeprav je iz doslej zapisanega jasno, zakaj so obalni sindikati ravnali tako in ne drugače, smo predsednika obalnega sindikalnega sveta Tihomila Javorška vseeno vprašali za njegovo mnenje. Odgovoril je: „Vdelovnih organizacijah na našem območju že dlje poteka Sindikati so za doslednost Predsedstvo Obalnega sindikalnega sveta je v razširjenem sestavu sprejelo stališča in sklepe o nekaterih negativnih pojavih na obali Na razširjeni seji predsedstva je obalni sindikalni svet v Kopru Prejšnji petek zavzel stališča in sprejel sklepe o razreševanju neka-erih negativnih pojavov na obali. Predsedstvo je posebno pozor-posvetilo naslednjim vprašanjem: upravljanje z družbenimi sredstvi in odnos do volivcev, odgovornost za delo v upravnih orga-in> Dcupravičeni dohodki, sklicevanje na kadrovsko politiko kot ’j°P^il°“ za nekatere negativne pojave, neučinkovitost davčne °bnt 6*11 s*e^n^: Proces' združevanja in sodelovanja na obalnem .y nadaljevanju povzamemo samo nekatera najvažnejša stališča in SK ePe predsedstva sindikatov: ereče probleme, ki obsta-1A,na obalnem območju, bo 1p ,učinkovito odpravljati Q te^aL če bodo sindikalne ganizaaje tega območja enot-Preprečevanju družbenih tlk’ , niso posledice rezultant 0se^uega dela, pri ustvaija-trphP°u°iev za enotno rast vseh vanlobčm in njihovega povezo-sffi na vseh področjih, pri do- javnosfi1 HTljavljanju načela dn1o^Sb, dela’ Pn ustvarjanju dolgoročne kadrovske politike Drivn° • 6 zaPOslovanja brez Pnvdegrranja trenutnih potreb, DmiiJU ■proti neupravičenemu Prelivanju družbenih sredstev v iavJn zemliišč, glede česar naj pravobranilstvo uvede po- stopek za oceno realne vred-losti vseh dodeljenih parcel, pri preprečevanju dodeljevanja neupravičenih in visokih kreditov, pri onemogočanju prodaje družbenih stanovanj zasebnikom. Obalni sindikati nasprotujejo neracionalnemu izkoriščanju zemljišč za gradnjo, zlasti še, če gre za zasebno gradnjo. Sredstva in zemljišča za gradnjo stanovanj je treba uporabiti predvsem za skupinska in najemniška stanovanja. Pristojni organi naj ugotovijo, ali je število zgradb, stanovanj in počitniških stanovanjskih enot ter njih vrednost v skladu s pozitivno zakonodajo. Proti kršilcem naj pa hitro in temeljito ukrepajo. Obalni sindikati se zavzemajo za tak način organiziranega dela, ki bo preprečeval kakršnokoli zlorabo družbenega položaja. Vsako zlorabo je treba strogo kaznovati. V prizadevanjih obalnih sindikatov podpirajo vse dejavnike, ki varujejo družbene interese, še zlasti pa predstavnike tiska, radia in TV, ki naj tudi v prihodnje seznanjajo javnost o negativnih pojavih na našem območju. Občinskim skupščinam pa obalni sindikati predlagajo, naj odpravijo izvensistemske in neformalne skupine, ki določajo politiko skupščin, čeprav za to niso pooblaščene. Prav tako jim predlagajmo, naj se celotna politika in delovanje upravnih organov izvaja le v organih, določenih z ustavo in zakoni. Prav zaradi tega obalni sindikati tudi zahtevajo, naj občinske skupščine omogočijo svojim službam dosledno opravljanje dela, ki jim je zaupano po veljavni zakonodaji. Predsedstvo predlaga, da bi ugotovili družbeno-politično odgovornost člana plenuma obalnega sindikalnega sveta Andreja Grahorja, nekdanjega podpredsednika - volonterja Skupščine občine Piran. Tovariš Grahor je sicer že izrazil željo, da bi pojasnil svoje delo v tej skupščini. Osnovni sindikalni organizaciji skupščine občine Piran predsedstvo obalnih sindikatov konkretno predlaga, naj skladno s 4. členom statuta ZSS zaradi grobe kršitve temeljnih družbenih norm izključi iz Zveze sindikatov' Jožeta Časarja, skladno s istim členom statuta pa obravnava moralno politično odgovornost Jolande Kos, Alda Gregoriča in, če bo potrebno, tudi drugih članov te osnovne sindikalne organizacije. Po predlogu predsedstva obalnih sindikatov naj bi osnovna sindikalna organizacija Glob-tour razpravljala o utemeljenosti že dodeljenih visokih kreditov zasebnikom. Vsem osnovnim sindikalnim organizacijam pa predsedstvo obalnih sindikatov nadalje predlaga, naj: 1. Ocenijo aktivnost in stališča svojih odbornikov v zborih delovnih skupnosti, še zlasti pa stališča, povezana z izglasovanimi sklepi; 2. V primerih, ko gre za očitno in dokazano kršenje demokratičnih načel, za zaviranje socialističnih družbenoekonomskih procesov, za očitne ne-samoupravne postopke ter za izkoriščanje položaja in funkcij ter za osebno okoriščanje,takoj predlagajo, da se vsi ti člani delovnih kolektivov razrešijo vseh funkcij, ki jih imajo kot voljeni ali kot imenovani funkcionarji; 3. Najmanj dvakrat letno pregledajo vse prejemke zaposlenih — osebne dohodke, dnevnice, kilometrine, kredite itd, - razpravljajo o tem in zavzamejo svoja stališča. Če bi se pokazalo, da izvršni odbor sindikalne organizacije s politiko nagrajevanja in nadomestil ni zadovoljen, mora svoje kritično stališče v pismeni obliki predložiti v obravnavo pristojnim samoupravnim organom. Končno pa je predsedstvo Obalnega sindikalnega sveta Koper v'razširjeni sestavi izreklo zahtevo, naj Jolanda Kos zaradi očitnih kršitev družbeno-poli-tičnih norm in zaradi političnega nerazpoloženja delovnih ljudi odstopi kot predsednica Skupščine občine Piran. razprava o odpravljanju razlik, ki ne izvirajo iz dela. Ko smo na zadnji seji našega predsedstva razpravljali tudi o tovrstnih negativnih pojavih, se nismo želeli izrekati samo o piranski aferi, temveč tudi do vsega slabega v tej in drugih občinah. Ker smo to storili, poslušamo zdaj očitke, da želimo zanikati ali razvrednotiti vse pozitivne dosežke v občinah in delovnih organizacijah na obalnem območju. To pa sploh ni res! Res pa je, da vztrajamo pri tem, da je treba pri koreninah odpravljati in zatirati vzroke negativnih pojavov, ki razburjajo delovne ljudi na obalnem območju. Tako naše stališče, na katerega so vplivala tudi stališča konference slovenskih komunistov o socialnem razlikovanju, po mojem tudi pomeni vzrok očitkov na naš račun, očitkov na rovaš naših konkretnih sklepov in zahtev po organiziranem, načrtnem odpravljanju vzrokov najrazličnejših negativnih pojavov. Povem naj še, da smo za sejo predsedstva pripravili osnutek stališč in predlogov, ki naj bi jih sprejeli Udeleženci razširjene seje pa se z osnutkom niso strinjali in so zahtevali konkretnejši odnos do teh vprašanj. To smo tudi storili s posebno informacijo, ki smo jo poslali vsem osnovnim organizacijam sindikatov na obalnem območju skupaj s stališči piranskih komunistov do problemov v upravi občinske skupščine Piran in tudi do problemov piranske občine kot celote. O tem gradivu bodo v prihodnjih dneh razpravljale naše osnovne organizacije. Zlasti razprava po kolektivih bo po mojem pokazala, ali smo ravnali prav, da smo se tako odločno zavzeli za odpravljanje negativnih pojavov na našem območju. Nočem biti prerok, vendar bi si upal reči, da lahko doživimo v kolektivih kritiko edino v tem smislu, da smo bili še vedno premalo odločni." M. GOVEKAR 7 DNI V SINDIKATIH RAZPRAVA NA AKTIVU KOMUNISTOV - ČLANOV RS ZSS_ Zveza komunistov in sindikati morajo v odkrit spopad z vsem« kar ovira uveljavljanje odločilne vloge delavskega razreda Z aktiva komunistov — članov RS ZSS Po uvodni besedi predsednika RS ZSS Toneta Kropuška na aktivu komunistov — članov RS ZSS — se je razvila široka, odkrita in pogosto ostra razprava, ki jo na kratko povzemamo ne po zaporedju razpravljavcev, temveč po področjih, ki so jim posvetili največ pozornosti. NAJVAŽNEJŠA NALOGA UVELJAVITEV USTAVNIH DOPOLNIL FRANC POPIT: Centralni komite ne bo predpisoval komunistom v sindikatih, mladinski organizaciji in drugod, kaj naj delajo; sami naj na osnovi 21. seje kritično ocenijo po-' ložaj in naredijo svoj akcijski program. Nekateri mislijo, da bo po burji 21. seje kmalu ozračje pomirjeno in da bodo potem zopet prišli na vrh „pametni“ in delali po starem. Tega nikakor ne smemo dopustiti! Omenjena seja predsedstva ZKJ je bila usmerjena v uveljavljanje tako imenovanih delavskih dopolnil naše ustave, kar je predvsem naloga ZK in sindikatov. Stališča v zvezi z dopolnili so jasna, oceniti pa moramo odpore, ki nastajajo proti njim. Kdo so ti, ki se jim upirajo, kakšni interesi stojijo za temi odpori? Kaže, da nekateri pri nas enostavno ne razumejo, da imajo delavci pravico ustvarjati temeljne organizacije združenega dela, saj ta pravica ni nekakšna deklaracija, temveč ustavno določilo. ŠTEFAN MARCIAN: Ob ustavnih dopolnilih, še posebej pa ob ustanavljanju TOZD dobivajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o delitvi dohodka nove, širše razsežnosti, saj se moramo vprašati, kako bomo v združenih organizacijah delili dohodek in osebne dohodke. Naša velika naloga je, da se tega vprašanja lotimo z vso resnostjo. ANDREJ GRAHOR: Drži, da bo ustanavljanje TOZD pomenilo boj za oblast. Ob tem pa opažamo težnje, predvsem izven delovnih organizacij, da se samoupravne pravice delavcev zožujejo oziroma da naj bi veljale predvsem samo v industriji, v drugih panogah pa naj bi nekdo botroval od zunaj tem pravicam. Te težnje opažamo predvsem pri osnutku zakona o cestah. Ob tem zakonu moramo komunisti izbojevati bitko za spoštovanje samoupravnih pravic, saj ne gre samo za eno panogo in za nekaj tisoč delavcev, temveč za težnje, katerih uveljavitev bi za velik del gospodarstva in družbenih služb pomenila zanikanje samoupravljanja. IVAN SISINGER: Ali niso tudi komunisti sodelovali pri osnutku zakona o cestah? Morali bomo javno reagirati, četudi gre za najvišje funkcionarje! Ne moremo dovoliti, da nekateri amandmajem ploskajo, v praksi pa jih potem zanikajo. MITJA ŠVAB: Kljub sklepom CK in RS ZSS, da mora vsaka delovna organizacija imenovati poseben odbor, ki bo skrbel za uveljavitev ustavnih dopolnil, teh odborov še vedno ni ali pa so silno redki. Nujni pa so zato, ker uresničevanje dopolnil ni enkratna akcija, temveč dolgotrajna bitka za vsebino samoupravnih odnosov, ki je ne bomo dobili s parolami. Če se delovne organizacije v tem primeru ne bodo ustrezno organizirale, ne bo potrebnih izkušenj, ki bi jih lahko porabili za politično posploševanje. IVO JANŽEKOVIČ: Samo konkretizacija prizadevanj za uveljavitev dopolnil lahko da rezultate, ki jih želimo. Samo z načelnim govoričenjem ne bomo premaknili stvari z mrtve točke. Manjka nam oprijemljivih navodil za akcijo v delovnih organizacijah - torej poskrbimo zanje! ZVONE DRAGAN: Ni dovolj, če delavci poznajo ustavna dopolnila, vedeti morajo tudi to, kakšne posledice bo imelo njihovo uresničevanje. Mnogi vodilni kadri v podjetjih mislijo, da uresničevanje dopolnil ni njihova zadeva, da je to stvar ZK in sindikatov. Boriti se moramo proti lažni dilemi, da so v podjetju nekateri odgovorni za poslovanje, drugi pa za samoupravljanje in s tem tudi za uresničevanje ustavnih dopolnil. Naš samoupravni socializem bi propadel, če ne bi dokazal tudi svojih ekonomskih prednosti. To pomeni, da je ekonomska stran .samoupravljanja enako pomembna kot druge njegove strani. Zato je tudi nujno, da je stopnja celotne samoupravne razvitosti podjetij eno temeljnih meril za ocenjevanje sposobnosti vodilnih kadrov, predvsem direktorjev. SAMOUPRAVNI SPORAZUMI SO POKAZALI, KJE VSE SO ŠE NAPAKE V USMERJANJU DELITVE DOHODKA JOŽE GLOBAČNIK: S samoupravnimi sporazumi sicer res še nismo odpravili vseh defektov v delitvi, vsekakor pa so nam o mogočih tehtno analizo vzrokov, ki povzročajo nepravilnosti v delitvi. Nekatere panoge ne morejo izplačevati osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih in upravičeno se sprašujemo, ali so za to same krive, ali pa so krivi gospodarski instrumenti. Vemo tudi, da smo z davkom na preseganje izplačil osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih nekako uzakonili to preseganje - in to moramo sedaj preprečiti. Spoznali smo tudi, da sedanji način verificiranja sporazumov ni dober, da bi bilo bolje, da jih verificira ustrezni organ tistih, ki so jih sklenih. Vemo tudi, da so merila o najvišjih osebnih dohodkih marsikje izigrali. Skratka, temeljito moramo analizirati sedanje razmere in iz te anahze potegniti sklepe o nadaljnjem izpopolnjevanju družbenega in samoupravnega usmerjanja dehtve dohodka in osebnih dohodkov. MARTIN ANDREJAŠ: Primarna dehtev bi morala biti boljša, kot je, saj po njej mnogim organizacijam ostane kaj malo za notranjo delitev. Ah mi v celjski „Cinkarni“ zares tako slabo delamo, da ne moramo izplačati niti kalkulativnih osebnih dohodkov? Lahko še tako dobro samoupravljamo, toda če ni materialne osnove za to, kaj naj potem samoupravljamo? MARIJA VILD: Kdo je podrl naš sklep o najvišjih osebnih dohodkih? Podrla gaje naša repubhška skupščina! Komunisti v sindikatih smo podprli stabilizacijo in pripravljeni smo se odreči marsičemu, potem pa pridejo ukrepi, ki vse podrejo. Devalvirali smo dinar, nihče pa ni mishl, kaj bo s podjetji, ki morajo uvažati. Sedaj to proučujemo na dolgo in široko, gospodarstvo pa je v čedalje večjih težavah. DANTE JASNIČ: Glasni smo, ko govorimo o potrebi razbremenjevanja gospodarstva, ko pa nato razpravljamo o splošni porabi, imamo vsi velike apetite. Pravimo, da smo za tržno gospodarstvo, zato pa moramo tudi pristati na to, da se vsak v njem znajde, kot pač zna, saj prav za vsakogar ne more biti vse dobro. KRITIČNO CM SAMOKRITIČNO IVAN KRAMER: Zaprtost mnogih delovnih organizacij je eden od vzrokov, da razmere v njih rade prekipijo. Sindikalne funkcionarje vabijo na razhčne proslave, ne vabijo pa jih takrat, kadar govorijo o samoupravnih odnosih, o investicijah itd. Ce mi vsi skupaj, od vodilnih v podjetjih pa do političnih funkcionarjev na vseh ravneh ne bomo pripravljeni na pogovarjanje z delovnimi ljudmi, da bomo videli, kaj želijo in hočejo, tudi ne bomo mogli ostati na svojih delovnih mestih. JOŽE MAROLT: Naši področni posveti so dali enotno oceno vsebinske usmeritve komunistov, dali pa so tudi kritične pripombe glede uresničevaja te usmeritve. Komunisti želijo več podobnih posvetovanj o uresničevanju sprejetih sklepov, zahtevajo pa tudi večjo uskladitev dela med ZK in sindikati, da ne bomo delali drug mimo drugega. MIHA BRIŠKI: Ce delavec hoče oditi z dela na sestanek, je to, baje, takoj v škodo podjetja, vodilni ljudje v podjetjih pa kar v skupinah hodijo službeno naokoli, kar pa menda ni narobe! Razprave, kakršna je naša današnja, bi morali organizi- rati tudi za vodilne ljudi v podjetjih; če bomo o tem govorili, samo z delavci, se. stvari ne bodo spremenile. LOJZE CUPUŠ: Če nas je toliko komunistov v različnih organih, zakaj potem dopuščamo najrazličnejše nepravilnosti? In če govorimo o napakah, zakaj ne povemo konkretno, z imenom, kdo je kriv zanje? ADOLF ŠUŠTAR: Razprave o delu komunistov moramo organizirati tudi na vrhu, pri tem pa biti kritični, da bodo ljudje-videli, da mislimo zares. Tudi naši republiški skupščini bi morali dopovedati, naj ne sprejema več zakonov po hitrem postopku, kar smo tako radi kritizirali, ko seje to dogajalo v federaciji. FRANC GODINA: Delavci so pri nas pogosto samo glasovalne lutke. Mnogi želijo napredovati v svoji organizaciji, to pa je marsikje odvisno od tega, ali so „pokorni“ vodilnim. Vodilni naj odgovarjajo za poslovni uspeh, ne morejo pa imeti oblasti nad ljudmi. JANEZ JAPELJ: Samoupravne mehanizme smo sicer razvili, kaže pa, da ne tako, da bi delavci lahko zares odločali. To pa pomeni, da moramo za izpopolnjevanje teh mehanizmov še marsikaj storiti. Več skrbi moramo posvetiti tudi kadrovski politiki - in to tako, da bodo delavci zares prišli do veljave tudi v forumih, saj bomo samo na ta način lahko odpravili kratek stik med njimi in bazo. RADO BREMEC: Vodilnim strukturam v podjetjih, predvsem pa direktorjem, večinoma ne gre za nekakšno oblast nad ljudmi, temveč predvsem za zagotovitev poslovnega uspeha, osebnih dohodkov itd. Ce torej te strukture kritiziramo, potem točno povejmo, za koga konkretno gre, kajti posplošena kritika lahko samo škoduje. IVO TAVČAR: Imamo sindikalne organizacije, ki so zaprte vase in ki se ukvarjajo samo z drobnimi zadevami in s tem izgubljajo svoj politični smisel. Imamo pa tudi organizacije, ki se upajo spoprijeti z nepravilnostmi - in te organizacije navadno dobijo pomoč tudi od višjih forumov. Vendar pa se pri tem ustvarja nekakšen občutek, daje dolžnost sindikata, da „pomirja“, kar odraža njegovo povezanost z oblastjo. Ta zraščenost z oblastjo resnično obstaja v tistih delovnih organizacijah, kjer so se povezali sindikati, ZK in uprava podjetja, zato, da bi skupaj obvladovali delavce. Škrajni čas je, da sindikat neha biti gasilec, pomirjevalec za vsako ceno; bolje je, da imamo vsak dan spopade in boje, da bijemo majhne, konkretne bitke, ker nam potem ne bo treba iti v velike hude bitke. Bilo je mnogo stavk, ki pa so bile organizirane mimo sindikatov in ZK; nismo bili zraven zavoljo vzrokov, ki smo jih že omenili. Ce pa bi bili zraven, potem teh stavk najbrž sploh ne bi bilo, zato pa bi bilo to h ko več odstopov in odpoklicev direktorjev in samoupravnih organov. Spustiti se moramo v odkrite, javne spopade .za uresničitev interesov delovnih ljudi; samo tako bomo povrnili zaupanje v ZK in v našo organizacijo in samo tako bomo usposobili delavce za resnično samoupravljanje. FRANC POPIT: Tovariš Tavčar ima popolnoma prav! Naših težav je kriv predvsem oportunizem v lastnih vrstah. Izogibali smo se bitkam in jih zato izgubljali, s tem pa smo izgubljali tudi ugled med ljudmi. Vsak dan se moramo boriti za konkretne interese delovnih ljudi in voditi te bitke, saj jih bodo sicer vodili delavci sami, brez nas. Sindikatom se ni treba bati sporov s skupščino ali vlado; normalne je bi bilo, da se na primer vlada boji spora s sindikati ali pa z ZK. Za vse komuniste mora biti jasno naslednje: če ne bomo zmogli z našo koncepcijo samoupravljanja, če bomo s to koncepcijo propadli, potem bo to neprecenljiva škoda ne samo za Jugoslavijo, temveč za vso mednarodno delavsko gibanje. Ta naša odgovornost je izredna in zato ne bomo poznali milosti v našem b°ju! MILAN POGAČNIK Brez popuščanja Na vprašanje, kaj je pokazala in kaj je predvsem poudarila razprava na aktivu komunistov-članov republiškega sveta Slovenskih sindikatov, bi osebno odgovoril takole: Ta razprava je izpričala veliko samokritičnosti in veliko odkrite, pretehtane kritičnosti glede vsega, kar se dogaja v sindikatih in v naši družbeni skupnosti nasploh. Poudarila pa je predvsem to, da komunisti ne smejo dovoliti, da bi svež veter, ki ga je v naše družbeno ozračje prinesla 21. seja predsedstva ZKJ, popustil in se spremenil v blago sapico, pod katero bi ponovno lahko dvignili glave vsi tisti, ki so delavski razred ter njegove pravice imeli sicer venomer na jeziku, v resnici pa so ga stalno odrivali od odločanja o najpomembnejših vprašanjih naše samoupravne socialistične skupnosti. V boju za premagovanje ovir, ki stojijo na poti dejanskega uveljavljanja odločilne vloge delavskega razreda, ne sme biti mlačnosti in oportunističnega popuščanja. To bitko moramo izbojevati ne glede na to, odkod bodo prihajali odpori, saj sta samo dve možnosti: ali bomo zmagali in uveljavili našo koncepcijo samoupravnega socializma ali pa bomo v tej bitki propadli, kar bi bila neprecenljiva škoda ne samo za Jugoslavijo, temveč za celotno mednarodno delavsko gibanje. Komunisti se te velike odgovornosti zavedajo in so zato pripravljeni na bitko, v kateri ne bo usmiljenja za nikogar, ki bi se upiral osnovnim interesom delavskega razreda! Komunisti, ki delajo v sindikatih, so samokritično pogledali na svoje delo in priznali: Za težave in napake v naši samoupravni skupnosti smo krivi predvsem sami, zaradi oportunizma v- lastnih vrstah. Izogibali smo se bitkam in jih prav zato tudi izgubljali, s tem pa smo izgubljali tudi ugled v očeh delavskega razreda. V delovnih organizacijah smo dopuščali, da se osnovne sindikalne organizacije zapirajo vase in se ukvarjajo s tako imenovanimi tipičnimi sindikalnimi zadevami, kar dejansko pomeni z obrobnimi vprašanji. Na dogajanja v podjetjih smo gledali predvsem v luči uspešnosti poslovanja in zato smo preradi prepuščali oblast vodilnim strukturam - vse do tedaj, ko je prišlo do težav v gospodarjenju in smo se spomnili na to, da je tudi v samoupravnih odnosih marsikaj narobe.. . Dopuščali smo zraščanje uprave in vodstev ZK ter sindikata v delovnih organizacijah, ki je imelo namen obvladovati delavce in jim preprečiti, da povedo, kaj želijo in kaj zahtevajo. Ker nismo mi izražali interesov delavcev, so jih izrazili sami - tudi s številnimi stavkami, iti so bile praviloma organizirane mimo ZK in mimo sindikatov. Če pa bi bilo drugače, če bi bilo tako, kot bi moralo biti, potem komunisti ne bi predstavljali nekakšnega gasilca, nekakšnega pomirjevalca — in to pomirjevalca za vsako ceno! - v konfliktnih razmerah, temveč bi na čelu delavcev šli v konkretno bitko za uveljavljanje njihovih interesov. In če bi bilo tako, potem velike bitke najbrž ne bi bile niti potrebne in bržčas stavk sploh ne bi bilo, zato pa bi bilo gotovo mnogo odstopov in odpoklicev tako posameznikov kot različnih organov. Nauk iz tega je lahko samo eden: komunisti morajo v javen, odkrit spopad vselej, kadar so ogrožene pravice in interesi delavskega razreda. Samo tako bodo povrnili zaupanje delavcev v njihove organizacije, v Zvezo komunistov in v sindikat, in samo tako bodo tudi lahko delavce usposobili, da vzamejo v svoje roke oblast, ki jim v naši družbi gre - ne samo v slavnostnih govorih, - temveč tudi po naši zakonodaji. Na odgovornost pred delavskim razredom bomo morali klicati tudi najvišje funkcionarje, kadar se njihove besede ne skladajo z njihovimi dejanji. Na odgovornost bomo morali poklicati tudi tiste, ki krojijo zakone in predpise, ki pogosto niso v skladu s politiko, kakršno si je zastavila naša skupnost. Na odgovornost bo treba poklicati tudi vlado, kadar v konkretni praksi uveljavlja politiko, ki ni v skladu s cilji, ki smo si jih kot družba zastavili Ni treba, da bi se sindikati bali, da pridejo v konflikt z „oblastjo“; moralo bi biti narobe, saj bi sindikati morali izražati resnične interese celotnega delavskega razreda! Bitka za oblast delavskega razreda - je poudaril aktiv komunistov RS ZSS - je bitka za uveljavljanje ustavnih dopolnil, predvsem za uveljavljanje „delavskih amandmajev", ki dajejo delavcem v roke ekonomsko in politično moč. Tu se že javljajo najrazličnejši odpori in zato je naloga komunistov, da ugotovijo, kakšni so ti odpori in kdo konkretno stoji za njimi To pa zahteva ustrezno organiziranost, zahteva ustanovitev posebnih odborov, ki bodo v vseh delovnih organizacijah skrbeli za to, da se uveljavi duh vseh ustavnih dopolnil - tako glede ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela, kakor glede načina planiranja in združevanja sredstev, vrednotenja minulega dela itd. Izkušnje teh odborov bodo omogočile politično posploševanje najboljšega in najhitrejšega uveljavljanja ustavnih dopolnil, s tem pa bomo naredili velik korak naprej v uresničevanju vsega tistega, kar smo si kot samoupravna socialistična skupnost zapisali na svoj prapor: da je v SFRJ oblast v rokah delavskega razreda, ki odloča tako o pogojih, kakor tudi o rezultatih svojega dela.. . V bitko za uresničenje ustavnih dopolnil (Nadaljevanje s 1. strani) konkretne rešitve za uveljavitev ustavnih dopolnil. Uspešno zagotavljanje odločilnega vpliva delavcev na celotno reprodukcijo družbe pa seveda pomeni tudi večji vpliv sindikata kot' politične organizacije vseh delavcev na vseh ravneh in na vseh problemskih področjih. Osnovna idejna, politična in delovna usmerjenost komunistov v sindikatih — je zaključil Tone Kropušek — je in mora biti usmerjena v nenehen boj za takšne ekonomske in socialne odnose, ki bodo odprav- ljali ostanke, težnje in pojave razrednih odnosov, ki bodo osvobajale človeka, utrjevale njegovo socialno varnost, krepile njegove samoupravne sposobnosti ter zavest njegove pripadnosti socialistični družbi. Tu, na tej poti je še mnogo ovir: nekatere že poznamo, druge pa bomo še spoznali. Biti politično hladen in len v odnosu do teh ovir, bi pomenilo odstopanje od sedanjih in zgodovinskih interesov delavskega razreda! V razpravi, ki je nato sledila, so sodelovali Franc Popit, Štefan Marcian, Jože Globačnik, Andrej Grahor, Ivo Sisinger, Martin Andrejaš, Marija Vild, Dante Jasnič, Mitja Švab, Ivo Kramer, Jože Marolt, Miha Briški, Adolf Šuštar, Ivo Janžekovič, Ivo Tavčar, Franc Godina, Janez Japelj, Rado Bre-mec (direktor Emo), in Zvone Dragan, sklenil pa jo je Tone Kropušek. Udeleženci razprave so odkrito in kritično spregovorili o pomanjkljivostih v delu sindikatov pa tudi drugih dejavnikov v naši družbi. Na koncu so izvolili komisijo, ki bo povzela akcijske naloge komunistov, ki delajo v sindikatih. Še vedno slabo • Zasavski rudarji še vedno niso ustrezno nagrajevani za svoje delo Povprečni osebni doho- • dek na zaposlenega v zasav- 0 skih premogovnikih je znašal 0 lani 1.689 din, kar pomeni, da imajo delavci številnih ® drugih gospodarskih panog ® znatno višje osebne prejem- • ke. Osebni dohodki zaposle- 0 nih v delovnih enotah za- 0 savskih premogovnikov pa so se gibali takole: v rudniku ® Hrastnik 1754 din, v Trbov- ® Ijah 1728 din, v Zagoiju ob 0 Savi pa 1689 din. 0 V povprečne osebne do- 0 hodke zaposlenih v zasavskih premogovnikih so všteti * tudi prejemki za delo na ® Proste sobote. Do sprejema ® samoupravnega sporazuma o 0 Usmerjanju delitve dohodka 0 in osebnih dohodkov so bili — H prejemki še nekoliko nižji. Pri tem pa kaže opozoriti, • da v podjetju še venomer ne • morejo izplačevati osebnih 0 dohodkov v skladu z merili, 0 sprejetimi v samoupravnem 0 sporazumu, ker bi v tem primeru ostali ne samo brez • skladov, marveč bi lahko za- # Sli celo v izgubo. 0 Položaj zasavskih premo- 0 govnikov nazorno kaže zaključni račun gospodarjenja ® za leto 1971. Ta sicer še ni v • celoti izdelan, znani pa so 0 nekateri najosnovnejši po- 0 datki. V podjetju so dosegli . lani 272 milijonov din celot- * nega dohodka, dohodek je ® Znašal 163 milijonov din, • dohodek za razdelitev pa 0 146 milijonov 800.000 din. 0 Za bruto osebne dohodke so Porabili 137 milijonov din, * za bruto sklade pa je ostalo ® samo 8 milijonov din. Osta- S nek dohodka bo torej mini- 0 malen, čeprav je v celotna 0 realizacija dejansko zelo ve- 0 Uka. Delitveno razmerje v ® Podjetju je 94,4:6,6 % v ko- • rrst osebnih dohodkov. Če • pa podjetje ne bi novembra 0 lani dobilo soglasja za podra- 0 žitev premoga, bi zaključili . poslovno leto z izgubo. Pri ® tem ne bo odveč poudariti ® tudi to, da so zasavski ru- • darji ponovno nekoliko po- 0 večali storitve in racionali- 0 zirali poslovanje in gospo- . darjenje ter dosegli znatne Prihranke pri reprodukcij- • skem materialu. • -m- # ŽELEZNIŠKI SPOR IN ŠE KDO DRUG PRED SODIŠČEM? PO OVINKIH IN NARAVNOST Neurejeni odnosi in pristojnosti v skupnosti jugoslovanskih železnic so eden od vzrokov, da se bo moralo Z2TP Ljubljana morda celo pred sodiščem potegovati za zaščito lastnih koristi, ki pa so hkrati tudi v korist jugoslovanskih železnic kot celote • Ni daleč od resnice trditev, da smo sami še najbolj krivi za vse večjo prometno izoliranost naše republike Javna polemika o prevozu železove rude iz pristanišča Bakar v Avstrijo, o katerem smo poročali v članku „Čudna strategija" v 4. letošnji številki DE, se je zadnje dni le pomirila, seveda šele potem, ko so vsi neposredno prizadeti postregli s svojimi dokazi in protidokazi. Kot kaže zdaj, naj bi spor in vsa druga nasprotja zgladili v pristojnih organih Zvezne gospodarske zbornice, morda pa že na skupnem sestanku upravnih odborov gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske, ki bo te dni. Če sporazum ne bo dosežen, naj bi, po predlogu sveta za promet in zveze pri gospodarski zbornici SR Slovenije, ljubljansko ZŽTP s tožbo na sodišču, torej po pravni poti doseglo ničnost pogodbe o kombiniranem rečno-železniškem transportu železove rude, sklenjene med ŽTP Zagreb in njegovimi partnerji ter avstrijskim koncernom VOEST. Take javne polemike, ki so se po našem in tudi tujem tisku razpredle v zvezi s tem sporom, prav gotovo niso dobrodošle, saj samo še zaostrujejo odnose, namesto da bi jih razčiščevale. Zato je prav, da bodo prizadeti zadevo zdaj le poskušali urediti po „normalni“, že opisani poti, kar pa bo vseeno težje, v primeru pravnega spora pred sodiščem pa tudi zelo dolgotrajno, kakor pa bi bilo, če bi namesto javne polemike že od vsega začetka ubrali redno in za tovrstne primere ustaljeno pot. Ne glede na izid spora; torej v prid ZŽTP Ljubljana ali pa v prid ŽTP Zagreb in njegovih partnerjev, je namreč javna polemika močno škodila ugledu Jugoslovanskih železnic kot celote in obenem vrgla precej senc na pogodbene odnose s sosednjimi avstrijskimi železnicami, kar nadaljnjim dvostranskim odnosom teh dveh železniških uprav pač ne bo v korist. Vse to, o čemer pišemo zdaj, v bistvu pomeni le eno stran medalje, tisto, ki govori o urejanju posledic spora. Drugo plat medalje in problema torej pomenijo dejanski vzroki, ki so pripeljali do takega, vsekakor neljubega razvoja dogodkov. Prvo in bistveno vprašanje zadeva organizacijo Jugoslovanskih železnic. V načelu naj bi veljalo, da Skupnost JŽ zagotavlja enotnost železniškega transportnega sistema in da bi morala razpolagati s sredstvi, ki naj preprečijo kakršnokoli in kogarkoli ravnanje, Id bi razbijalo enotnost tega sistema. Dejstvo je, da je generalni direktor Skupnosti JZ Vanja Vra-njican že v začetku novembra lani — takoj ko je bila nesporno dokazana nezakonitost pogodbe ŽTP Zagreb in njegovih partnerjev s koncernom VOEST — izdal odločbo o razveljavitvi te pogodbe, ker očitno zaradi koristi enega ŽTP škoduje drugemu ŽTP in tudi JŽ kot celoti. Po vsej logiki bi zadeva morala biti s tem urejena, čeprav se v resnici ni izteklo tako. Iz vsega tega torej sledi vpra- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti V . y Ljubija«,« šanje, kakšna je dejanska organiziranost in moč Skupnosti Jugoslovanskih železnic, da same ne morejo razrešiti sporov in nesporazumov, ki škodujejo predvsem njim samim? PROMETNA IZOLACIJA SLOVENIJE? Drugo, prav tako bistveno vprašanje v zvezi z omenjenim železniškim sporom, pa zadeva vse hujšo izolacijo Slovenije. Stvari so znane in bi jilTpono-vili le na kratko: zaradi zaostajanja pri gradnji sodobnih avtomobilskih cest z ene in počasne modernizacije cestnega omrežja po drugi strani se sodobni avtomobilski promet vse bolj usmerja mimo naše republike. Glede na gradnjo cestnega omrežja v sosednji Avstriji in Italiji lahko pričakujemo, da bo prihodnji razvoj samo še pospešil izolacijo naše republike. Zaradi enostranskega ravnanja sosednje ŽTP zdaj naša republika izgublja tudi dobršen del železniškega prometa. Naši republiški organi ta problem sicer proučujejo, je bilo rečeno v odgovoru na poslansko vprašanje v republiški skupščini. Z drugimi besedami: nimajo še lastnega stališča. Očitno pa ga tudi ne morejo imeti, dokler v Sloveniji ne bomo izoblikovali vsaj zasnove naše lastne transportne politike, o čemer govorimo že dolga leta, kar zahtevajo tako kolektivi prometnih dejavnosti kot sindikati, vendar se delo pri izdelavi osnutka takega dokumenta nikamor ne premakne. Sklep, da smo za sedanjo prometno izoliranost naše republike in tudi za škodo, ki jo zaradi železniškega spora občuti ŽTP Ljubljana, sami še najbolj krivi, je morda vseeno preveč kategoričen in tudi preuranjen, vendar pa dokaj blizu resnici. Kakšna bo torej naša nadaljnja poteza, da bi ta vprašanja slednjič le spravili z dnevnega reda? M. GOVEKAR KOMENTATORJEV STOLPEC DIAGNOZA IN ZDRAVILO Diognoza razmer v našem gospodarskem življenju ne daje osnove za pretiran optimizem Za sedanji ekonomski položaj Jugoslavije so značilni izrazito nestabilni odnosi na trgu. Od januarja do oktobra minulega leta so se v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečale proizvodne cene v industriji za 14,2 %, maloprodajne cene za 14,4 %, življenjski stroški pa za 15,2 %. Takšna gibanja povzročajo tudi velik prenos inflacije v leto 1972. Če k temu dodamo podražitve, ki so napovedane najemninam, energetiki, živilom kot tudi spontani proces prenosa stroškov zaradi podražitve uvoza in nominalnih osebnih dohodkov na cene, bi se lahko pripetilo - če ne bi sprejeli ustreznih ukrepov - da bi bila nestabilnost v letu 1972 enaka, če ne celo večja kot v minulem letu. Sedanjo inflacijo je povzročilo povečanje stroškov poslovanja, prevelike potrebe v vseh oblikah in strukturno neskladje gospodarstva: Inflacija, ki je občutno večja kot v drugih gospodarstvih, zahteva pogoste spremembe v zunanjetrgovinskih instrumentih, da bi zagotovili izvozno uvozno konkurenčnost države, kar še dodatno povzroča neugodna gospodarska gibanja. Politika družbe, da bi vse oblike porabe uskladili z realnimi možnostmi, se ni uresničila Se naprej vse oblike porabe presegajo realne možnosti in povzročajo nestabilne gospodarske tokove in povečujejo deficit v plačilni bilanci. Nelikvidnost v gospodarstvu je vedno večja, se pravi, da je vedno manj plačanega blaga in storitev. Nelikvidnost grozi z zamrznitvijo blagovno denarnih odnosov, s tem, da se bo podrl ves sistem družbene reprodukcije in da se bomo vrnili v administrativno urejanje gospodarskih tokov. O tej senčni diagnozi našega gospodarstva so razpravljali tudi na nedavni 2. seji konference ZKS, nato pa sestavili akcijski program, s pomočjo katerega naj bi gospodarstvo rešili sedanjih težav. Konferenca ZKS je sodila, da je gospodarska stabilizacija zelo pomembna družbena in politična naloga, hkrati pa pogoj za okrepitev samoupravnega socialističnega sistema, za odločilno vlogo delavskega razreda in združenega dela v družbeni reprodukciji, za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in na tej podlagi za stabilno povečanje življenjske ravni delovnih ljudi. Konferenca je zadolžila vse družbene dejavnike, še posebno komuniste v samoupravnih in družbenih orga nih, da se zavzemajo za povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, za omejitev vseh oblik porabe v skladu z materialnimi možnostmi in racionalnostjo; za hitrejše odločanje in uresničevanje politike dohodka in osebnih dohodkov na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov kakor tudi v skladu s stabilizacijskimi cilji za odločnejše reševanje strukturnih problemov in problemov, ki izhajajo iz družbeno neupravičenih socialnih razlik. Naloge stabilizacijske politike so torej takšne, da je potrebna odločilna akcija v predstavniških, politično izvršilnih organih in drugih družbenih institucijah, če hočemo zagotoviti 'uspešno delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča v vseh njegovih elementih. To je edina pot iz sedanjih težav! V. B. V OBJEKTIVU »Dana« — (ne)mirna na Dolenjskem Letos mineva 20 let, odkar je v Mirni na Dolenjskem iz majhne zasebne žganjar ne nastala okrajna žganj arna s štirimi zaposlenimi. Dve leti kasneje jih je bilo pet. Odkupih so osnovna sredstva, uvedb samoupravo in začeli osvajati nove proizvode. Kasneje so vsako leto vlagali sredstva v proizvodnjo. Danes, po 20 letih, je v „Dani“ 260 zaposlenih. Na trg prihaja sto njihovih različnih proizvodov: od žganih pijač, likerjev, sadnih sokov do osvežujočih pijač in sadnih sirupov. Bili so pravzaprav prvi, ki so pred leti začeli uvajati nove pijače. Od vodke, gorjana, hermelike do cynarja in mnogih drugih. Med njimi je 11 izdelkov iz zelišč, in to brez umetnih esenc! Zagorjan, na primer, so po naključju našli recept, ki izvira iz arhiva gradu Prežek pod Gorjanci. Mnoge od njihovih znanih zeliščnih likerjev so sami ,,pogruntali“. Osnova glede pijač je macerat, to je izvleček iz rastlin, ki ga dobivajo v posebnih kotlih. Temu tudi dodajajo raztopino alkohola v vodi, sladkorno raztopino in žgan sladkor, ki da le želeno barvo. Eden od njihovih zadnjih proizvodov je cynar, ki ga delajo po italijanski licenci in iz uvožene rastline artičoke. Zanj so tudi leta 1970 dobili na vinskem sejmu v Ljubljani zlato medaljo. Lani so šli prvič v večjo investicijo. Zgradili so veliko halo, kjer ravno zdaj dokončujejo z montažo petih polnilnih strojev. S tem so odpravili najožje grlo v njihovi proizvodnji. Lani so poslali na trg 69 vagonov izdelkov v vrednosti 55 milijonov dinarjev, poslej pa jih bodo še veliko več. A. A. nHhn3-’ iP,a nat b° to žgana ali zeliščni liker, mora zoreti oziroma se starati. Veliki s°di v nphovi kleti'so vedno polni. Laboratorij je njihova kuhinja, kjer nastajajo recepti za nove pijače in kjer seveda kontrolirajo kvaliteto vseh izdelkov Prav kmalu se bodo posloviti od te polročne, polavtomatske polnilnice steklenic ...v jugoslovanskih sindikatih POSLEJ TISOČ DIN SRBIJA Upoštevaje porast življenjskega standarda in specifične razmere v glavnem mestu države, so člani mestnega sveta Zveze sindikatov Beograda sprejeli predlog, po katerem naj bi znašal minimalni osebni dohodek zaposlenih v letošnjem letu 1000 dinarjev. Doslej so se sindikati v Beogradu potegovali za to, da bi pravzaprav šele morali ugotoviti, kaj je eksistenčni minimum zaposlenih, ne pa da o tem razpravljamo samo na pamet in v političnih krogih. Odgovor na vprašanje, kaj je minimum eksistence, bi morali dati strokovnjaki, sindikati pa bi se morali zavzeti, da do tega čimprej pride. Bolj preudarno Upravni odbor hrvaškega republiškega sklada za ceste je zahteval, naj sklad v celoti dobi republiški odstotek - 31,7 % - od zveznega davka na promet z gorivi. Razen tega predlaga, da bi vprašanje financiranja nerentabilnega potniškega prometa na Jadranu vključili v Sanacijski program republike. Zahteva tudi, da se določijo prioritetne prometne smeri, tako da bi lahko sklad svojo dejavnost opravljal v mejah stvarne bilance republike. Ko so razpravljali o razpisu posojila za gradnjo avtocest, je predstavnik IS sabora dejal, da je sedaj bolj potrebno nacionalno posojilo za sanacijo gospodarstva kot posojilo za avtoceste. X enciklopedijska zbirka KNJIGE ZNANJA mm o spim IZVIRNA ENCIKLOPEDIJA •*. DOMAČIH STROKOVNJAKOV 800 BARVNIH ILUSTRACIJ izide v februarju Državna založba Slovenije Odliv delavcev iz BiH Gospodarstveniki Bosne in Hercegovine ugotavljajo, da je več kot 100.000 delavcev iz BiH na delu v drugih republikah; ti delavci pa ne zasedajo ustreznih delovnih mest niti nimajo vseh pravic, ki jim gredo. Vedno bolj je očitno dejstvo, da veliko teh delavcev ne živi v primernih razmerah, mnogi med njimi pa ne uresničujejo niti vseh pravic zaposlenih, ki jih predvideva zakon. O teh vprašanjih govorijo tudi analize zavoda za zaposlovanje BiH, v katerih opozaijajo na nenehne težave delavcev s stanovanji, prehrano in drugim. Kaj je »minulo delo«? Ustavno sodišče SFRJ sodi, da pojem minulega dela ne pomeni enostavne dolžine delovnega staža posameznega delavca, temveč da ima delavec pravico na delitev osebnih dohodkov vse dotlej, dokler se ne amortizirajo sredstva za delo, ki so jih kupili tudi z njegovim presežkom dela Znano je, da je konferenca ZKJ na svoji drugi seji zaostrila odgovornost komunistov, zlasti še komunistov, ki delajo v sindikatih, za uresničitev načela, po katerem je delavčev prispevek k uspehu in razvoju organizacije, ki izvira iz njegovega celotnega, torej sedanjega in minulega dela, temelj za ustvarjanje osebnih dohodkov ter meril za oceno velikosti delovnega prispevka in poslovnega uspeha. Da pa bi uresničili z ustavnimi dopolnili zagotovljeno pravico delav- j cev do osebnega dohodka in druge pravice, ki zagotavljajo njihovo socialno varnost in stabilnost, bo treba z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ne le v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji čimprej določiti tudi velikosti osebnih dohodkov ter vrste in obseg teh pravic, razummljivo, v skladu z razmerami, ki vladajo v tistem okolju, kjer delavci delajo in živijo. Potrebno bo razvijati tudi različne skupne institucije solidarnosti - na podlagi ustvarjanja skupnih rezerv, zavarovanja po načelih vzajemnosti in solidarnosti ali pa v obliki ustvarjanja različnih interesnih skupnosti in podobno. Najtežavnejša naloga pri uresničevanju ustavnih dopolnil je nedvomno, kako konkretno opredeliti pravice iz minulega dela Mnogo pojavov in primerov priča, da so to pravico ponekod napačno razumeli. Zato si tudi v ustavnem sodišču Jugoslavije prizadevajo, da bi dali bolj podroben odgovor na vprašanje, kaj vse se lahko opredeli kot minulo delo. V 21. amandmaju je rečeno, da je pravica delavcev, da se njihov osebni dohodek oblikuje ne samo na podlagi rezultatov sedanjega, temveč tudi poprej vloženega dela Kot delovni prispevek se ne ocenjuje samo sedanje delo delavcev, temveč tudi vlaganje presežka dela delavcev v delovne naprave. Iz tega ustavnega določila povzema ustavno sodišče enostavnejši, zato pa toliko bolj pomemben sklep. Predvsem sodi, da pojem „minulo delo“ ne pomeni enostavne dolžine delovnega staža posameznega delavca, temveč to, da ima delavec pravico na delitev osebnih dohodkov vse dotlej, dokler se ne amortizirajo sredstva za delo v tistem podjetju, kjer so jih kupili tudi z njegovim delom in prispevkom. To pravico ima delavec torej tudi tedaj, če zapusti delovno organizacijo. Čim večji je prispevek delavca v minulem delu, toliko večji bi moral biti njegov delež v sedanji delitvi osebnih dohodkov. To so, razumljivo, šele prva razmišljanja o tem, kaj je minulo delo, ki še ne prispevajo veliko h konkretnim napotkom, kaj bi morali storiti v praksi, da bi to načelo uresničili. Pri določanju prispevka v minulem delu bo namreč precej težav tudi zato, ker so delavci v različnih razmerah različno prispevali k razvoju proizvodnih zmogljivosti. Vendar je bolj pravično, če začnemo te deleže med seboj primerjati in ocenjevati, kot pa če bi avtomatično in le po letih službe priznavali pravice do minulega dela. V. K. Preveč neobdavčenih osebnih dohodkov 0 Predsedstvo republiške konference sindikatov BiH se je na zadnji seji zavzelo za čim hitrejšo revizijo predpisov, ki omogočajo porajanje socialnih razlik. Predlagali so, naj bi štipendije spremenili v kredite, štipendirali pa naj bi samo otroke iz delavskih družin ter študente tistih poklicev, ki jih primanjkuje. Eden od virov socialnih razlik so prejemki na račun dohodka in materialnih stroškov pod postavko „drugi prejemki11. V BiH letno na račun honorarjev, dnevnic, ločenega življenja, kilometrin za privatne avtomobile, reprezentance in reklam izplačajo kar 140 milijard dinarjev. Zato so predlagali, naj bi „druge prejemke11 izplačevali samo prek blagajn matičnih podjetij. Vsem delovnim organizacijam, ki prihajajo do neupravičenega dobička zaradi monopolnega položaja ali kršitve predpisov, naj bi dobiček odvzeli. Na seji so navedli tudi po- datek, da do 25. januarja letos v 45 delovnih organizacijah kar 42.000 delavcev ni prejelo decembrskih zaslužkov. Zato bodo pristojnim organom predlagali spremembo predpisov v tem smislu, da bodo imeli zaslužki delavcev v neposredni proizvodnji prednost, šele nato pa druge dejavnosti in družbene potrebe. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Prepoved Sekretariat za finance SR Srbije je odpravil vse občinske odloke, ki dovoljujejo postavljanje avtomatov za igro na srečo. Sprejeli so stališče, da so ti odloki občin nezakoniti in da gre za najbolj navadne igralnice. Okrožno ter občinsko javno tožilstvo v Valjevu je s tem dobilo zadoščenje, ker so prav te inštitucije prve energično intervenirale v preprečevanju tega družbenega zla. In kam zdaj z prepovedanimi avtomati? K nam vendar, v Slovenijo, kjer takšne prepovedi ni. , -e* = 0 0 0 0 0 0 S 0 t 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ne plačujejo davkov V skupščini Kosova so obravnavali analizo o deležu podjetij iz drugih republik v prometu blaga na Kosovem in njihovih zakonskih obveznostih. Poslanci niso bili proti poslovanju 0 0 0 0 0 0 0 0 f0 0 Inles ribnica PKOI) VIA IKll.kN \ V It A l \ OKN \ N \ kiti t). I teh podjetij na Kosovem, čeprav se mnoga med njimi glede svojih obveznosti do pokrajine obnašajo skrajno malomarno.. Maloprodajna mreža teh podjetij je lani ustvarila tretjino skupnega prometa, delež predstavništev v prometu blaga na veliko pa je dosegel 50 %. Podjetja se tudi spretno izogibajo zakonskim obveznostim do občin. Zato so se poslanci spraševali, ali je sploh potrebno tolerirati takšno ..pomoč11 posameznih jugoslovanskih podjetij Kosovu, ker se tako prelivajo sredstva iz najbolj siromašne pokrajine v druge predele države. TE DNI SO REKLI Predsednik IS SRS STANE KAVČIČ na seji predsedstva SZDL Slovenije: Celovita po h tično-program ska usmeritev je znana in zdaj gre za praktična vprašanja, ki jih mora rešiti slovenski izvršni svet v prenovljeni sestavi. Zdaj gre predvsem za to, kako uresničiti stališča zveze komunistov, zlasti pa še II. konference ZKJ in slovenske skupščine. V tem pogledu je nalog izredno veliko, marsikatera med njimi ni lahka, zato pač, ker sč ne obetajo lagodni časi. Kar zadeva gospodarstvo, niso razrešene vse posledice devalvacije. Na politično zahtevo po stabilizaciji smo - reagirali z zamrznitvijo cen, s čimer je bilo razreševanje gospodarskih problemov odloženo. Hkrati je opaziti pritiske, ki merijo na to, da bi iz devalvacije in stabilizacije vsakdo prišel ,,nepoškodovan11. In če bo vsakdo to lahko dosegel, potlej v celotnem gospodarstvu ne bomo ničesar dosegli. Izvršni svet je pripravil socialni program na podlagi stališč konference ZKS o socialnem razlikovanju. V zadnjih petih letih izvršni svet še nikoli ni imel tako obširnega zakonodajnega programa, saj skorajda ni področja, ki ne bi zahtevalo zakonodajnih posegov. Hkrati že sedaj polovica dela izvršnega sveta odpade na sodelovanje v medrepubliških komitejih pri ZIS, s čimer so bistveno povečane možnosti za vpliv na oblikovanje jugoslovanske politike, upoštevaje interese Slovenije in hkrati možnosti, razmere in strukture v Jugoslaviji. Član predsedstva ZKJ KIRO GLIGOROV v „Ninu“: Tehnokrat v delovni organizaciji po mojem nastane takrat, ko se pri njem pojavi težnja ali konkretna akcija, da bi si prilastil pravice samoupravljavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Menim, da moramo potegniti mejno črto med konkretnim organizacijskim delom, ki prispeva k razvoju delovne organizacije, in med tistim, kar teži k prisvajanju pravic delavcev. Če te črte ne bi potegnili in če bi uvrstili v tehnokrate vsakogar, ki opravlja neko visoko kvalificirano organizacijsko, znanstveno ah iznajditeljsko delo, bi prišli v nasprotje s celotno tehnično inteligenco. Ti ljudje so v sodobnih razmerah gospodarjenja sestavni del delavskega razreda, saj s svojim delom prispevajo k povečanju skupnega družbenega dela, seveda pod pogojem, da delavcem ne jemljejo njihovih imo-vinskih in drugih pravic. “ Akademik DR. PAVLE SA VIČ v „VUS“: Od šoferjev avtobusov, ki jim zaupamo 40 potnikov, zahtevamo šoferski izpit, da ne pijejo in da imajo dobre reflekse. KO pa naj bi nekdo upravljal s sto-tisoči ljudi, ga nihče ne vpraša, kakšna je njegova izobrazba ii* kakšno je njegovo zdravstveno stanje, niti to, ali je duševno nor malen. Od vsakogar, ki žeČ upravljati z ljudmi, bi jaz zahteval takšne dokaze. Če od šoferja zahtevamo izpit, zakaj potem ne bi, denimo, od poslancev zahtevali - ne sicer izpitov, vendar pa vsaj to, da na določenem preizkusu znanja dokažejo, ah s« sposobni opravljati to odg0' vorno delo. /7L/'-7L/'7? n UME ST POHIŠTVO KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO HRVAŠKEnOA SABORA PREDLAGA_ Posekati korenine zla Poskusni zajec v različnih fazah družbenih ukrepov I KC.i'.a Komisija za družbeno nadzorstvo sabora Hrvatske je razpravljala o delovanju družbenih in državnih organov pri odkrivanju in odpravljanju raznih družbenih deformacij. Poudarila je, da je že prej opozarjala, kako zelo so razširjeni pojavi nakupovanja, korupcije, neupravičenega bogatenja, zlorabe družbenega položaja, čeprav so odkrili in ugotovili le minimalno šte- vilo takih pojavov. Hkrati so opozorili, da so neresnični in politično škodljivi glasovi, češ da se pri nas nič ne doseže brez modre kuverte. Glavna žarišča podkupovanja in korupcije, iz katerih izhaja neupravičeno bogatenje, so najbolj pogosto na področju blagovnega prometa, zlasti z inozemstvom, pri izdajanju gradbenih dovoljenj in par-celiranju gradbenega zemljišča. Celo delovna mesta ponekod prodajajo! Takšni pojavi cvetej0 zlasti v okoljih, kjer samouprav; ni odnosi niso razviti in kjer 1” bilo zadosti interne kontrol6, pa tudi organi družbene ■[’ državne kontrole niso d e lova*1 učinkovito. Komisija sabo*3 sodi, da je vse te pojave potreb' no ugotoviti in energično o° praviti njihove vzroke, pri £e' mer pa se je potrebno izogiba pretiravanju in dramatiziranj*1 „ tem ko so oni z najmanjšimi zaslužki primorani, da se uničujejo z zasebno gradnjo." Bitka je torej nadvse ustvarjalna in odločna, zato se je vsak občan dolžan po svojih močeh vključiti vanjo. Velika škoda pa je, da človek ne ve, kje in kako bi zagrabil vraga za roge: zgoraj v pravljični stil pripovedovanja (nekje, nekoč), da bi se lahko ustvarjalno vključil v boj proti pojavom, ki vodijo do, kot se glasi fraza: „ne-upravičenih socialnih razlik, bogatenja, korupcije, poneverb, špekulacij itd." Torej začnimo! Nekoč in nekje se je zgodilo naslednje: kupce in zaračunali provizijo v višini 5 % tudi v primerih, ko je kupec blago direktno naročil pri podjetju brez posredovanja potnika. Provizijo so si potem delili trgovski potnik in direktor ali pa računovodja podjetja. Iz gradiva se da sklepati, da sta računovodja in direktor iz tega naslova prejela v zad- računi pa ne vplivajo na višino provizije. - Jasno je (?), da podjetje za izplačilo vseh materialnih stroškov, ki jih je smatralo kot pavšalno, ni zahtevalo nikakršne predložitve dokumentacije, čeprav je to interna zakonodaja v podjetju predpisovala. Kljub temu pa so trgovskemu pot- Zadnje čase si na vso moč prizadevamo, da bi končno bobu rekli bob. Odgovorni družbeni dejavniki preteče dvigajo glasove ali skrivajo svoje nojevske glave v pesek (kakor je pač kateri s srcem in žepom za sedanjo akcijo), našemu delavskemu razredu pa se počasi svita. „Družbe- STROGO ZAUPNO! na kontrola osebnih dohod- kov, posebno tistih, ki izvi- kuhajo načela in pravijo, da — pri obeh podjetjih mu njih 3 letih okrog 90 tisoč niku bili izplačani izjemno rajo izven delovnega raz- je konkretizacija stvar terena je bila ves čas celotna provi- dinarjev. visoki materialni stroški, ki- merja, je neogibna", se pou- (kar je pravilno), spodaj pa zija izplačana v obliki nado- — komercialnemu pred- lometrina npr. po 1,30 din. daija na odgovornih mestih, dobijo v roke le kakšno po- mestil za dnevnice in potne stavniku je bilo izplačano Ugotovili smo, da potnik v še zlasti na tistih, ki so za neverbo blagajničarke kra- stroške. Znesek izplačanih 84.324.- din kilometrin, času pregleda ni mogel do- takšno kontrolo neposredno jevne skupnosti in pravijo, ..materialnih stroškov" zna- kar pomeni, da bi moral pre- kumentirati nobenega repre- pristojna. „Številni primeri da riba pri glavi smrdi (kar ša za obdobje od maja 1967 voziti 129.757 kilometrov, zentančnega izdatka. Naj- kažejo", se klepeta na se- ni pravilno). Tako konkret- do zaključno decembra kar znese povprečno meseč- bolj nemogoče pa je pod- Stankih, „da ni malo ljudi, ki na akcija večkrat obstoji, na- 1970 skupno 250.398,65 no 10.813 kilometrov, ozi- jetje poslovalo pri izplačilu so si lepe denarce prislužili mesto da bi se tekoče odvi- din. Od tega je pri pregledu roma tedensko 2.703 kilo- dnevnic. Le-te so bile meseč- prav s podi, ki ne sodijo v jala. (na podlagi naknadno sestav- metrov. Pri tem še ni upošte- no izplačane v znesku, ki so njihovo delo. Izvor vil, oseb- No, včasih ima človek v Ijenih obračunov, ki so v van redni letni dopust, kar presegali znesek zmnožka v nih avtomobilov, počitni- življenju krompir in tako mi skrajnem primeru le verjet- bi zvišalo število prevoženih pravilniku določene višine ških hišic in drugih predme- je nepričakovano prišla v ro- ni) ugotovljeno, da so neto kilometrov na teden oziro- posamezne dnevnice in ma- tov luksusnega življenja bi ke ena izmed tistih 160 in- osebni dohodki in ne nado- ma na mesec. ksimalnega števila dni v me- bilo treba preveriti oziroma formacij SDK, ki vsebuje mestila stroškov vsaj v zne- — Delovne organizacije seču (24). v prihodnje z davčnim siste- nekaj več popra za sedanjo sku 71.757,70 din, kar pred- izplačujejo provizijo potni- Odgovore na vprašanja, mom dosledno regulirati. akcijsko uporabo kot ga de- stavlja: dvakrat obračunane kom na podlagi opravljenega kdaj, kje, kako (zakaj se ve) Socialne razlike pa nastajajo lovni ljudje pravkar trosijo dnevnice (za isti dan pri prometa - fakturirane reali- pa naj si poišče vsakdo sam. zlasti zaradi različnih mož- na aktualnih sestankih raz- obeh podjetjih) 17.420,00 zacije, ne glede na dejansko Seveda, lahko to ne bo: tre- nosti posameznih kategorij ličnih organizacij po Slove- din; — dvakrat obračunano plačilo. V zvezi s tem se do- ba se bo ozreti malo okrog občanov za izkoriščanje niji. Na mojo veliko žalost kilometrino 40.989,80 din. gaja, da morajo delovne or- sebe ali pa si izprašati vest — družbenih dobrin. Primer: pa je ta poper embaliran z ganizacije včasih odpisovati kakor kdo. Morda le načel- občani z visokimi osebnimi napisom „zaupno“, zato se — Sistem obračuna provi- milijonske zneske, ker so no, morda pa tudi kon- dohodki tudi laže dobijo moram (v izogib kazenskim zij je bil takšen, da so trgov- potniki stimulirani od oprav- kretno. \/IXTIZDl 1 TNTIIZ družbeno stanovanje, med- in drugim sankcijam) zateči ski potniki imeli razdeljene ljenega prometa, neplačani VINKO BLATNIK NAGRADNA KRIŽANKA INDIP Nagrade: 1. zbirka knjig, 2. — 5. nagrada: celotena naročnina na DE, 6. — 10. nagrada: po 10. dinarjev. Rešitve pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, do torka, 22. FEBRUARJA 1972. Na ovojnico napišite .JVAGRADNA KRIŽANKA INDIP“. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 26. februarja. Prva nagrada v Kočevje Prejeli smo 488 rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 4. številki Delavske enotnosti 29. januarja 1972. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrade, ki jih prejmejo naslednji: 1. nagrada — zbirka knjig: MARICA BATIS, 61330 Kočevje — Slaščičarna, 2. nagrada — zbirka knjig: DR. MILAN OREL, 66.257 Pivka, Postojnska 8; 3. — 6. nagrada po ena knjiga: ROBERT KASTELIC, 61270 Litija, Cesta Zasavskega bataljona 18, FRANC ŠTA-GAR, 64000 Kranj, Koroška c. 49, ADO JERIC, 61240 Grosuplje, Trubarjeva 14, ANTON AVSEC, 61320 Domžale, Var-škova 4; 7. — 10. nagrada: celoletna naročnina na Delavasko enotnost: VIDA LONČARIČ, 62325 Kidričevo 20, MIRA PRIMOŽIČ, 64228 Železniki, Na Plavžu 11, IGOR IVANClC, 65000 Nova Gorica, Trubarjeva 11, in ROZALIJA DOLINŠEK, Sp. Hajdina 123, 62232 Hajdina. Vsem nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti, Delavsko enotnost pa začeli pošiljati s 1. marcem 1972. PRAVILNA REŠITEV VODORAVNO: L. H., KPI, M. M. Man, Jonas, Rostand, Laert, Osor, U Tant, astatin, vrtnarstvo, Ben, raster, les, I. A., mikron, Ilanos, oris, steblo, dvom, J. S., op., C. J., mastodont, Aalen, Alor, Oona, Diem, Rast, osa, normoblast, vrat, Bengt, Ankaran, Irak, Tomos, Union, Ravne na Koroškem, I, Arran, elasticiteta, narek, boksit, goral, Enare, EGS, Rim, kota. Mednarodno leto knjige Na XVI. zasedanju generalne konference UNESCO so soglasno sprejeli resolucijo, s katero so leto 1972 proglasili za Mednarodno leto knjige. ..Mednarodno leto knjige" ima namen prikazati pomembnost knjige v današnji družbi, saj je knjiga postala eno glavnih sredstev množičnega komuniciranja. Velik napredek v proizvodnji in distribucijski tehniki' je omogočil, da so poceni in kvalitetne knjige postale pristopne širšemu krogu ljudi. Akcijski program UNESCO ..Mednarodno leto knjige" je zelo obširen, saj zajema skoraj vsa področja in institucije, ki so kakorkoli povezane s knjigo in njenim širjenjem. Prav ta širina programa UNESCO je botrovala zamisli, da tudi v Sloveniji ustanovimo širši odbor za ..Mednarodno leto knjige" pri predsedstvu Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije, ki bi združeval vse sile na področju knjige za izvajanje programa, ki ga do neke mere tudi nam narekuje že program UNESCO. Sodelujoče organizacije, društva in institucije naj bi v tem odboru svoje konkretne akcije usklajevale. Nekatere organizacije so že sprejele konkretne naloge. Tako bo npr. odbor za založništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije v povezavi z jugoslovanskimi založniki organiziral strokovno posvetovanje o tržni raziskavi za knjigo. Ta odbor je tudi že načelno sprejel zamisel maribor i skih Obzorij in Cankatjeve založbe iz Ljubljane, da se jeseni 1972. leta organizira knjižni sejem slovenskih založb. Ne gre za konkurenčni sejem beograjskemu, zamišljen je sejem kot manifestacija, ki naj spodbudi zanimanje za knjigo in naj bi torej ne imel komercialnih interesov. Ne bi smel imeti značaja razprodaje, saj le-ta zmanjšuje vrednost knjigam in avtoijem. Strokovna služba Zveznega sekretariata za finance je izdelala osnutek predloga Zakona o obvezni poštni znamki, ki naj bi jo prodajali v tednu knjige. S to akcijo bi zbrali tudi določena sredstva, ki bi jih uporabili za povečanje knjižnega fonda in za razširitev aktivnosti knjižnic v vseh republikah. Tudi strokovni odbor za knjigo pri predsedstvu Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije je že predvidel svoje akcije, s katerimi se bo vključil v ..Mednarodno leto knjige". Ker je ugotovitev generalne konference UNESCA, da je knjiga že pdštala pristopna širšemu krogu ljudi, v naših pogojih precej relativna, bi v tem letu morali še zlasti razvijati akcije, ki bi k širjenju knjige največ doprinesle: uspešiti bi morali raziskave na področju knjige; posredovati izkušnje o proizvodnji in distribuciji poceni knjig za široke množice bralcev in tako povečati število bralcev; povečati bi morali materialne možnosti in aktivnosti šolskih knjižnic in kulturnih centrov; napraviti ankete o navadah bralcev, jih proučiti in s tem v zvezi tudi storiti določene korake; več pa bi morali storiti tudi za to, da bi knjiga v permanentnem izobraževanju zaposlenih dobila večjo veljavo. Tudi to so namreč nekatere akcije, ki jih v svojem programu predvideva že UNESCO in so še kako pomembne za naše razmere. Minuli četrtek so imeli v Poklicni gasilski brigadi v Ljubljani majhno slovesnost. »Nekatera podjetja praznujejo in podeljujejo nagrade svojim delavcem vsaj vsakih deset let,“ je v uvodu povedal poveljnik brigade LOVRO RUČIGAJ. »Pri nas pa, čeprav gre za ljudi, ki s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo rešujejo življenja in premoženje, smo mnenja, da moramo vsaj tridesetletnico dela naših tovarišev proslaviti, čeprav skromno." Za svoje tridesetletno delo pri poklicni gasilski brigadi so dobili čestitke, zlate značke in pismena priznanja tovariši FRANC DEZELAN, ALOJZ LUKANČIČ, PAVLE BOH in JOŽE PETROVČIČ. Na sliki: slavljencem je med drugimi čestital tudi predsednik sveta delovne skupnosti gasilske brigade, tovariš PETROVČIČ. ZAKAJ KATALOG - 3? Najkasneje v začetku marca bo republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije razposlal med svoje organizacije publikacijo ,JCata-log-3 osnov in meril samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti". Sklep o pripravi in izdaji Kataloga-3 so sprejeli na svoji januarski plenarni seji. S prvo, zlasti pa z drugo izdajo Kataloga, je bil podan zaokrožen prikaz osnov in meril POTRJENA SOLIDARNOST Kot da bi skozi sivino sedanjih polzimskih meglenih dni posijalo sonce tudi v to staro Solo (na sliki I. osnovna šola v Celju), je bilo minulo nedeljo, ko so se občani celjske občine na referendumu odločili za to, da bodo v prihodnjih petih letih s samoprispevkom pomagali zgraditi nove šolske prostore in vrtce. Prepričani smo bili, da bodo razumeli potrebe in omejene možnosti, pri katerih brez njihove udeležbe izgradnja vsega prepotrebnega ne bi bila mogoča. Kljub vsemu pa nas je presenetil visok odstotek tistih, ki so rekli „da“ minulo nedeljo. Velika večina jih je bilo in med njimi tudi veliko takih, ki svojih otrok nimajo, pa so pripravljeni solidarno pomagati tistim, ki jih imajo, predvsem pa mlademu rodu, da bi živel v varnem in urejenem okolju šole in vrtca. S samoprispevkom, ki ga bodo občani plačevali pet let, bodo zbrali 32 milijon ov dinarjev in tako bodo skupaj z deležem občinske skupščine in s sredstvi Skupnosti otroškega varstva dobili 48 novih matičnih učilnic pri osnovnih šolah, 580 novih mest v vzgojno-varstvenih ustanovah, posredno pa bodo omilili tudi stisko v srednjih šolah, saj pre-nekatera gostuje na različnih neprimernih krajih. Občani bodo poslej pet let plačevali en odstotek od netto ose bnega dohodka Plačevanja samoprispevka so oproščeni tisti občani, katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega 1200 dinarjev mesečno pa tudi, če je povprečni dohodek v družini na družinskega člana manj kot 500 dinarjev na mesec. Olajšava velja še za vsa kmetijska gospodarstva z manjšim katastrskim dohodkom od 750 dinarjev. za vrednotenje dela družbenih dejavnosti na Slovenskem. Veliki večini delavcev družbenih dejavnosti, njihovim sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom je postal Katalog neposreden pripomoček pri urejanju vprašanj v zvezi z vrednotenjem dela in delitvijo po delu, vse bolj pa so ga upoštevali tudi organi družbeno-političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Koristnost opravljenega dela, katerega rezultat sta bila Kata- meril iz Kataloga je tako doživela široko samoupravno potrditev prav v teh sporazumih. Seveda pa sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov še v marsičem niso dorečeni, marsikaj bo treba še spo-polniti ali spremeniti, da bi v celoti uresničili načelo „za enako delo enako plačilo" tako pri posameznikih kot delovnih organizacijah. Zato so sklenili pripraviti Katalog-3, ki naj bi tiste, katerim bo prišel v roke, temeljito seznanil z določbami sa- log-1 in Katalog-2, je prišla naj- moupravnih sporazumov, spod-bolj do izraza pri pripravljanju bujal zakonito izvrševanje sa- samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in o osebnih dohodkih. Merila in osnove iz Kataloga-2 so bistveno vplivali na vsebino samoupravnih sporazumov. V tem smislu je Katalog-2 koristil vsem komisijam, ki so pripravljale predloge sporazumov, delovnim organizacijam, ki so k sporazumom dajale svoje pripombe, organom sindikata, ki so k sporazumom dajali svoja soglasja in ne nazadnje tudi republiški verifikacijski komisiji, ki je odločala o vpisu v register samoupravnih sporazumov. Velika večina osnov in moupravnih sporazumov v notranji delitvi dohodka in oseb- nih dohodkov. Katalog-3 naj bi omogočil čim bolj usklajeno delo pri dopolnjevanju in spreminjanju samoupravnih sporazumov ob neposrednem sodelovanju čim večjega števila delavcev. Vplival pa naj bi tudi na izpopolnjevanje sistema plačevanja dela družbenih dejavnosti in prispeval k učinkovitejši javni kontroli uresničevanja sporazumov in k zaostritvi ustrezne odgovornosti organov in posameznikov. Katalog-3 bo med drugim obravnaval tudi odgovore na najpomembnejša vprašanja, ki se pojavljajo pri uresničevanju samoupravnih sporazumov. Odslej družno z rudarji Trboveljsko društvo upokojencev se je odločilo svoja sredstva iz stanovanjskega prispevka združiti z denaijem kolektiva Zasavskih premogovnikov, ki bo gradil nova stanovanja za potrebe rudarjev in upokojencev. Za ta korak se je upravni odbor društva trboveljskih upokojencev odločil zavoljo tega, ker je prepričan, da bodo hitreje prišli tudi do novih stanovanj za svoje člane. Od lanskega prispevka je ostalo še okrog 1 milijon din, za letos pa predvidevajo, da se bo zbralo nekoliko več, najmanj pa 1 milijon 200.000 din. Trboveljsko društvo upokojencev pa se je hkrati tudi izreklo za enotno zbiranje sredstev iz stanovanjskega prispevka pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje, ki naj bi vsako leto dodeljeval ta denar pač glede na število upokojencev v vsaki občini za nadaljnjo graditev njihovih stanovanjskih enot. V trboveljskem društvu upokojencev še pravijo, da so bili za tak sistem že od vsega začetka in so ga razložili tudi na občnem zboru republiškega društva upokojencev, -m- PREDSEDSTV0 OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA VELENJE 0 DOGODKIH IN POLOŽAJU V INDUSTRIJI PLASTIKE »P0LYPEX« ŠOŠTANJ_ Krepko pred svojim pragom Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji poslušalo ugotovitve posebne komisije, ki je proučevala notranjepolitično situacijo v industriji plastike Polypex Šoštanj. Komisija se je po- govarjala s petino vseh zaposlenih, to je z 41 člani delovne skupnosti. Zaposleni pa so odgovarjali na 16 vprašanj. Večina anketiranih je menila, da so vzroki za zadnje konfliktne si- Bogat program Litijska delavska univerza je tudi za letošnjo sezono pripravila bogat program izobraževanja odraslih. Poleg stalnih in večernih šol seje že in se še bo zvrstilo precej seminarjev, tečajev, predavanj in drugih oblik, strokovnega in družbenoekonomskega ter idejnopolitičnega izobraževanja in izpopolnjevanja znanja. Letos so se odločili organizirati tudi šolo za mlade samoupravljavce. Z delom je začela pred dnevi, obiskuje pa jo 25 delavcev iz litijskih podjetij, v starosti do 30 let. Šola bo teden dni imela strnjen pouk, tri tedne pa bodo udeleženci pripravljali seminarsko nalogo, ki si jo bodo izbrali iz ene od obravnavanih tem v šoli. Nalogo bodo morali zagovarjati pred strokovno komisijo delavske univerze. To je nedvomno nova oblika preverjanja znanja, ki jo bodo v Litiji zagotovo še izpopolnjevali, kaže pa, da želijo doseči kar najboljše rezultate v vseh podobnih šolah in seminarjih. Program šole je zahteven. Med drugim bodo mladi samoupravljavci poslušali predavanja o našem sedanjem in prihodnjem ekonomskem razvoju; nadalje o vlogi samoupravljanja, organizaciji samoupravljanja v podjetjih, seznanili sc bodo s pomenom samoupravnih aktov in dokumentov, govorili bodo o srednjeročnem razvojnem programu gospodarstva v svoji občini, o vlogi subjektivnih sil pri nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja in'drugem. Pomen sedanje šole za samo- upravljavce je nedvomno tudi v tem, da so se odločili za vpis mlajših delavcev, torej kadrov, ki so že ali še bodo delovali v organih samoupravljanja, pa jim bo pridobljeno znanje v šoli solidna osnova za njihov nadaljnji individualni študij in razumevanje samoupravnih procesov v delovnih skupnostih. S kladivom. Gospodinje iz Slovenjega Gradca, pa turisti, ki so potovali skozi središče Mislinjske doline, so zadnjo nedeljo, 6. februarja, zaman pritiskali na vrata tistih trgovin z živili trgovskih podjetij Merx, Koloniale in Zarja, ki so bile doslej ob nedeljah odprte. Čakalo jih je obvestilo, za to priložnost združenih trgovcev, da bodo poslej trgovine z živili zaprte ob nedeljah in da priporočajo nakup ob sobotah. Razlogov za to pravzaprav nepričakovano odločitev slovenjegraški trgovci niso navedli. O nameri niso obvestili niti sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri slovenjgraški Občinski skupščini, niti upravnih organov, pač pa so v petek, 4. februarja, objavili obvestilo po slovenjgraškem radiu. Tisti, ki so slišali obvestilo slovenjgraških trgovcev, so bili kljub vsemu vendarle prepričani, da bodo trgovine odprte tudi ob nedeljah. Nihče namreč ne ve razlogov, zakaj bi morale biti trgovine v Slovenjem Gradcu ob nedeljah zaprte. Problem bi lahko rešili, če že drugače ne, da bi bila dežurna vsaj ena ali dve trgovini z živili in to dežurstvo bi trgovska podjetja menjala. Verjetno pa bi se dalo z drugačno razporeditvijo delovnega časa in organizacije dela urediti stvar tako, da bi imeli tudi trgovci en dan v tednu prosto. To so pravzaprav samo ugibanja in predlogi, saj pravih razlogov za to odločitev slovenjgraški trgovci niso navedli. Vprašati seje mogoče tudi, če so slovenjgraški trgovci resnično vsestransko, temeljito in odgovorno preučili svojo odločitev o zaprtju trgovin z živili, ob nedeljah, posebej pa tudi, če so pri tem vendarle upoštevali tudi prizadevanja, da bi se Mislinjska dolina v prihodnje razvila v privlačno turistično središče za domače in tuje goste. Vse namreč kaže, da slovenjgraški trgovci - tokrat enotni -zasledujejo le ozke, lastne interese! (an) po prstih tuacije znotraj same delovne organizacije (čeprav so mnogi trdili, da temu ni tako — op. pisca), posebej slaba delovna disciplina, slaba obveščenost in neodgovoren odnos do dela. Samoupravni organi so bili ob tem premalo pozorni na pomanjkljivosti in napake, ki so se pojavljale v delovni organizaciji. Med drugim je mogoče ugotoviti, da so si zaposleni želeli zborov delovne skupnosti, vendar pa jih v Polypexu niso sklicevali. Potrebna je tudi sprememba samoupravne strukture delovne organizacije in vključitev večjega števila neposrednih proizvajalcev v samoupravne organe. Po mnenju anketiranih je sanacija stanja v delovni organizaciji osnovna naloga sedanjega obdobja za vse, pri čemer pa pomeni razrešitev direktorja šele začetek prizadevanj za sanacijo. Zaposleni računajo pri sanaciji na pomoč tudi od občinske skupščine in občinskih družbeno-političnih organizacij. Po mnenju anketiranih se mora Občinski sindikalni svet Velenje v prihodnje vključiti v prizadevanja, da se ponovno vzpostavijo normalni odnosi in sodelovanje z občinsko skupščino, da se zagotovi perspektiva delovni organizaciji in da se zagotovi realnost programiranja. Osnovna organizacija sindikata pa bi se morala kar najbolj povezati z delavci, takoj reagirati na slabosti, sprejemati jasna stališča ter okrepiti ter negovati odgovornost, disciplino, odnose in obveščanje. Na eni od prejšnjih sej je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje sklenilo, da bo sklicalo v Industriji plastike Polypex Šoštanj izredni občni zbor osnovne organizacije sindikata do 31. januarja. Ta sklep so spremenili in preložili rok za sklic izrednega občnega zbora. Počakali bodo, da dobi delovna organizacija novega direktorja, da bi dali na izrednem občnem zboru osnovne organizacije sindikata p°' udarek predvsem razpravi o peI' spektivi delovne organizacije in 0 nalogah članov sindikalne organizacije pri tem. M. L- Osnovne šole, ki predstavlja temelj vsakemu nadaljnjemu izobraževanju, v Sloveniji še vedno- uspešno ne dokonča 30 do 40% generacije. Velik osip v osnovni šoli je prvo ozko grlo za hitrejše spreminjanje izobrazbene strukture zaposlenih v Sloveniji, pomeni ne le resno oviro za proizvodno delo in strokovno napredovanje Posameznikov, temveč tudi za družbeno samoupravljanje delavcev. Osip je pri fantih večji kot pri dekletih, večji med otroki delavcev in kmetov. V 13 slovenskih občinah, ki so vse, razen kranjske, gospodarsko manj razvite, je osip v osnovni šoli celo nad 40 %. Otroci iz ekonomsko in kulturno manj razvitih sredin se ne glede na svoje umske sposobnosti težko prebijejo do višje izobrazbe, ker je nedokončana osnovna šola močna ovira, ki jo tudi kasneje težko premagajo. Posledice neučinkovite osnovne šole so torej mnogostranske. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bila leta 1966 več kot tretjina zaposlenih v Sloveniji brez dokončane osnovne šole, od tega števila pa jih je več kot polovico mlajših od 35 let. Tudi v naslednjih letih se je vsako leto zaposlilo veliko mladih delavcev brez dokončane osemletke. In resnici na ljubo je treba povedati, da vedno teže najdejo ustrezna delovna mesta. O osnovni splošni izobrazbi Zaposlenih so slovenski sindikati razpravljali že pred dobrimi Šestimi leti. Terjali so odločnejše spreminjanje stanja: zmanjševanje osipa v rednih °snovnih šolah in dopolnjevanje Pomanjkljive osnovne splošne izobrazbe že zaposlenih — zlasti mlajših. Predlagali so delovnim organizacijam, da bi sprejele konkretne programe za izboljšanje izobrazbene sestave delavcev, da bi izobraževanje zaposlenih našlo svoje mesto v njihovih statutih. In terjali so na-P°re, da bi program, metode in Izpovedi Moja mladost Moja rana mladost ni bila rožnata. Med očetom in materjo je bilo veliko nasprotje; v letih in v 2načaju. , Oče je bil hrupen, domišljav vdan alkoholu in le pri-_ ,ost.no Zaposlen. Če je le na-'. °> Je ves denar zapil, se vi-JCn vračal domov, zmerjal in Pretepal vse, kar mu ni ušlo sko- * vrata. Naslednjega dne ga je jnucila žeja, zato je bil zadirčen n slabe volje. V takih dneh smo ,, skrivaj izmuznili ven. Najraje _*no stali na cesti, kjer smo opre- ah proti mestu, odkoder smo Pričakovali mater. Mati, skromna, tiha žena je stajaia ob treh, kot sonce po-leti, raznesla časopis po številnih inestnih hišah, nato pa se je udinjala pri bogatih gospeh kot pe-lca. Skrbeti je morala za števil-o družino od ranega jutra do ne teme - daje preživela dolge neve, tedne, mesece. Vračala se ' Pozno popoldne utrujena, Pcmogla. Dolge so bile ure ob njeni odsotnosti . . . (Odlomek iz domače na-loge, ki jo je napisala 36 let stara delavka iz tovarne Pla-n*a mati dveh otrok, ki je v kranjski osnovni šoli za od-rasle zdaj vpisana v 8. raz-(e<*’ začela pa je na tej šoli s • razredom.) NAČRTI za bodočnost se ko sem hodil v osnovno šolo, bQni|iem zavedal, da bom potre-nn u °.snovno izobrazbo. Takoj končanih šestih razredih sem zaposlil v Iskri. Pri ttem mi je v magal stric. Večkrat mi je sam DnViSter pripovedoval, da brez krat3 ne bo veliko denarja. Ta-s 1 sem se šele zavedel, kako dam 8a polomil. Odločil sem se, Sedse b°m vpisal v večerno šolo. Jo,."!1 razred sem obiskoval na ga i ^im°n Jenko. Končal sem obkv?Z P°pravnega izpita. Sedaj I V, kUjem osmi razred na šoli bn "ceta Prešerna. Upam, da ga Za Uspešno dokončal in potem VojUsf** svoje delovno mesto. ,z"čU seehn°m V P°k,icno šolo. čavniv bom za strojnega ključa, - carja ... Ko bom dokončam h anje ’ bom *e* k vojakom, bon, "orn * ^ mesecev in nato se ust ZaPoslil v Iskri. Imel bom u Zno delovno mesto in horm ' da bom boti z veseljem °d“ v službo kot sedaj... ' JIz šolske naloge ki jo je krPISa* mlad delavec iz šo|-re 1'va kranjski osnovni 1 za odrasle je obiskoval ^nuin osmi razred.) organizacijo osnovnega izobraževanja odraslih bolj približali potrebam delovnih organizacij, ki pa naj bi temu šolanju zagotovile ustrezno materialno osnovo. Stanje šest let kasneje je skoraj nespremenjeno. Osip v osnovni šoli je v petih letih padel komaj za 0,3%. Med ,,nedokončanimi" so najštevilnejši otroci tistih staršev, ki tudi sami nimajo popolne osnovne izobrazbe. Vpis v oddelkih za odrasle je v teh letih le počasi napredoval, lansko šolsko leto pa zopet nekoliko upadel. Tudi analiza 130 statutov delovnih organizacij kaže na nespodbuden odnos do tega problema. Okvirni podatki govore o tem, da imamo v Sloveniji že armado blizu 200.000 delavcev, ki nimajo popolne osnovne izobrazbe, od tega skoraj polovico mlajših od 35 let! V oddelke za odrasle osnovnošolskega izobraževanja pa se vključuje predvsem mladina: nezaposleni, tisti, ki se pripravljajo na vpis v poklicno šolo, ali tisti mladi, ki jim je delovna organizacija ob sprejemu na delo postavila ta pogoj. Sindikati ponovno postavljajo v svojih organih na dnevni red ta „stara“ vprašanja. Trenutek, v katerem to delajo, je politično izostren in ne gre le za to, da bi ponavljali stara, a še vedno zelo aktualna stališča, potem pa stvar prepustih samo-teku. V slovenski družbi in tudi sindikatih narašča nestrpnost do stanja v osnovni šoli. Potreben bo velik skok v hitrosti in učinkovitosti pravnih ukrepov. Ne nazadnje bo tudi vprašanje o nezadostnih materialnih in kadrovskih zmogljivostih osnovne šole potrebno tokrat ovrednotiti z drugačnega stališča: kako so razpoložljive materialne in kadrovske zmogljivosti porazdeljene in uporab- ljene? Mar ni mogoča tudi prerazdelitev sredstev in kadrov? Pa tudi oklevanje in omahovanje z reformo osnovne šole ni več mogoče! Tudi to vprašanje lahko postane izrazito politično in šolstvu v prid ne bi bilo, če bi zaradi političnih pritiskov morali ukrepati zelo hitro in zavoljo tega morda ne dovolj smotrno. Sindikati pa bi morali zlasti spodbuditi delovne organizacije, da bi z dodatnimi sredstvi omogočali organizirati predšolsko vzgojo, zlasti za otroke zaposlenih staršev, omogočali podaljšano bivanje na šoli za otroke prezaposlenih staršev ali tiste, ki doma nimajo dovolj spodbud za učenje in so torej potrebni tudi dopolnilne pomoči pri učenju. Odpravljajmo vzroke, ne le posledice socialnih razlik! ,,. . . O socialnem razlikovanju pri nas zadnje čase mnogo govorimo, vendar pa stvar poenostavljamo, če mislimo, da gre pr) tem samo za razlike v osebnih dohodkih in v materialnem položaju posameznikov in družbenih slojev v družbi. Ne podcenjujemo teh razlik in problemov, ki izhajajo iz njih. Mislimo in prepričani smo, da so ob načelu delitve po delu, ki je nepogrešljivo gibalo hitrejšega napredka, nujne; poudariti pa želimo, da so materialne razlike predvsem posledica neke druge diferenciacije, ki je mnogo kompleksnejša. Razlike v materialnem položaju so posledica razlik v sposobnosti in zmožnosti ustvarjanja razlik v znanju in v kulturni razgledanosti, prepada med fizičnim in umskim delom .. . ... Zato moramo socialne razlike reševati pri koreninah in vzrokih in ne le pri posledicah! To pa pomeni, da moramo vsem postopno ustvarjati bolj izenačene možnosti za ustvarjalno delo. Naj ponazorim to malce zapleteno stališče: polpismen in nekvalificiran delavec nikoli ne bo mogel ustvarjati tako in toliko kot delavec z večjim znanjem in sposobnostjo. Torej bo tudi njegova materialna participacija pri ustvarjenem dohodku temu ustrezna - vsekakor manjša. Rešitev ter smer naše dolgoročne politične usmeritve se nam tedaj ponuja sama: več znanja in več sposobnosti vsem, zlasti pa tistim, ki jih def icit na tem področju postavlja v neenakopraven položaj v ustvarjalnem delu . . . . . . Osnovni izobraževalni sistem naravnost kliče po spremembah. Danes se ne moremo odločiti, da bi zaposlovali le tiste mlade ljudi, 'ki uspešno končajo osemletno šolanje, saj bi s tem zaprli perspektivo velikemu delu mlade generacije. Torej je treba popraviti osnovno šgJo! Tistim pa, ki so že zaposleni in nimajo osemletke, je treba omogočiti, da jo dokončajo. Zaman se je prepirati o tem, kdo je dolžan popravljati stare grehe osnovnega šolanja. Vsi smo to dolžni storiti, od šol in izobraževalnih skupnosti pa do podjetij m seveda tudi prizadetih posameznikov. .. “ TONI'. K ROPU ŠT K na //. konferenci slovenskih sindikatov Obrnjeni naprej - ne nazaj! Podpredsednik RS ZSS IVO TAVČAR je pred dnevi na komisiji za izobraževanje, znanost in kulturo dejal, da je vsekakor boljši avtokritični pogled v šolstvo kot napadi od zunaj. Zato bi se tudi strokovni sindikati, ki združujejo prosvetne delavce, morali odločneje spoprijeti s subjektivnimi razlogi za neuspeh naše osnovne šole. Spoprijeti bi se morali tudi z dokaj razširjeno miselnostjo, češ daje osnovno izobraževanje v oddelkih za odrasle zgolj „po-tuha“. To enostranost v nekaterih naših prosvetnih krogih, pa tudi delovnih organizacijah gospodarstva, moramo razobličiti. Dopolnilnega osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih, še nezaposlenih, ali prerasle" mladine, ne smemo obravnavati kot problem likvidacije zaostalosti in „potuho“, temveč kot nujno potrebo sodobne družbe, osebnega in družbenega razvoja, dela in življenja zaposlenih. Je prvi pogoj za vsako nadaljnje strokovno napredovanje. Zato bo v prihodnje nujno treba upoštevati objektivno razliko med panogami in smotri osnovne šole za mladino in odrasle. Za zaposlene stareiše delavce, ki že ima- jo določeno prakso in tudi drugačen odnos do izobrazbe (in ti naj bi v bodoče postali jedro oddelkov za odrasle!), osnovna šola ne more predstavljati le popravljanja nekoč zamujenega, temveč predstopnjo za poklicno napredovanje oziroma nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Večje zanimanje za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih so pokazale tiste delovne organizacije, ki so za sprejem na delo ali v uk od mladih delavcev terjale, da uspešno 'končajo osemletko. Najpogosteje se to dogaja pri gradbenih podjetjih, ki ne morajo dobiti v uk mladine z dokončano osemletko. Sicer pa jih nekaj naštejmo: Poučno tudi za nas V Srbiji so sindikati že pred dvema letoma spodbudili akcijo za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih. Izdelali so skupni program, ki ga uresničujejo vsa republiška, pokrajinska in občinska vodstva sindikatov. Tej pobudi so se kasneje priključile tudi skupnosti osnovnih in učiteljskih šol. SZDL, ZK in ZM, sprejele pa sojo tudi skoro vse delovne organizacije. Izhodišče akcijskega programa za odpravo nepismenosti in izboljšanja osnovne splošne izobrazbe odraslih jc teza. da le-to ne pomeni le likvidacije zaostalosti in podedovanega zla, temveč da je višja osnovna splošna izobrazba nujnost sodobne družbe, osebnega in družbenega razvoja, dela in življenja človeka. Zahvaljujoč tako zastavljeni in skupno osvojeni akciji vseli družbenopolitičnih, delovnih in strokovnih organizacij, so uspehi že v prvih dveh letih več kot razveseljivi. Namesto prejšnjih 10 do 15.000 slušateljev v osnovnih šolah za odrasle se je njihovo število povečalo v prvem letu na 26.000, v drugem pa na 34.000 slušateljev. Veliko zaslugo pri tem imajo srbski sindikati, ki v tej akciji ne sodelujejo le z družbenopolitično podporo, temveč tudi sami organizirajo seminarje za prosvetne delavce, ki poučujejo odrasle. Izredno pomembna pa je tudi njihova vloga pri moralnem in materialnem stimuliranju najboljših delovnih organizacij, izobraževalnih ustanov, prosvetnih delavcev in slušateljev. I ako je n. pr. skupina najboljših prosvetnih delavcev letos bila od republiškega sveta Zveze sindikatov Srbije in republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejav-rfosti Srbije nagrajena z 8-dnevnim potovanjem po sledeh V uka Karadžiea. Tudi Slovenija bi se od njih lahko marsikaj naučila. Avtomontaža Ljubljana, Tehnik in Jelovica Škofja Loka, SGP Tržič, Komunalni servis Kranj ter Zavod za zaposlovanje Kranj, ki je plačal 25 % stroškov šolanja. JOŽE ŠUŠMKLJ iz Nove Gorice je pred dnevi povedal, daje majhen interes delovnih organizacij za spodbujanje dopolnilnega osnovnega šolanja, ker jim primanjkuje delavcev, zlasti moških in vzamejo vse ln ker tudi ni razlik v osebnih dohodkih med tistimi, ki imajo in onimi, ki nimajo popolne osemletke. za došolan je ni motivacije pri samih delavcih. Polemično je postavil vprašanje, ali naj ne bi to razliko uveljavili samoupravni sporazumi? Toda, ali bodo delavci pristali na take razlike ob enaki produktivnosti? Medsebojna odvisnost med izobrazbo in delom gotovo je in delavce bi spodbudili le, če bi delovne organizacije uspešno končano osemletko vezale na boljša delovna mesta. Pred petimi leti je bilo vpisanih v oddelkih za odrasle osnovnih šol pri delovnih univerzah komaj 1.859 slušateljev, predlani pa 4.185, žal, pa je lani vpis bil že nekoliko nižji. Tretjina slušateljev lanskega letnika je bilo nezaposlenih in vedno več je med njimi starih do 17. leta. Oddelke za odrasle osnovne šole jc lani imelo 24 delavskih univerz, štiri delavske univerze, v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Kočevju, ki vključujejo več kot polovico slušateljev, pa imajo za odrasle verificirano osnovno šolo. Ljubljanska, mariborska in kranjska so izvedle na svojem območju popis izobrazbe zaposlenih, se povezale z večjimi delovnimi organizacijami, ki so v svojih statutih določile obveznosti in pogoje za pridobitev osnovne splošne izobrazbe, a uspehi so bili zelo majhni. V Kranju n. pr. so organizirali posebne oddelke le za tovarno „Sava“ in upravo javne varnosti, v Mariboru jc DU uspešno sodelovala s podjetji TAM, MTT, Metalno, Livarno, Avtoobnovo in Swaty. O izkušnjah praktikov, ki organizirajo to izobraževanje, bomo še pisali. Za zdaj pa povejmo. da se v organih slovenskih sindikatov že oblikujejo predlogi za spremembo programa in organizacije osnovnošolskega izobraževanja odraslih, ki temelji na pred leti že uveljavljenem učnem načrtu Zavoda za izobraževanje odraslih SRS, a smo ga zaradi vedno večjega navala mladine v te oddelke opustili. Klasičen pouk po razredih naj bi zopet zamenjali s tečaji po predmetnih področjih, ta sprememba pa bi seveda terjala spremenjene metode izobraževanja in posebne učbenike za odrasle. V sindikatih pa se lahko zavzemajo, da bi sindikalna vodstva, izobraževalne skupnosti in zavodi za zaposlovanje sprejeli skupne akcijske programe za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih. Programi naj bi bili zelo konkretni. Ne nazadnje je npr. tudi v Sloveniji treba narediti načrt, kako odpraviti nepismenost pri 2,5 % zaposlenih! SONJA GAŠPERŠIČ Brezplačno za posameznika Po podatkih, ki jih je zbral zavod za šolstvo, je v prejšnjem šolskem letu veljala v Sloveniji šolnina za slušatelja osnovne šole za odrasle od 70 do 140 din. V tem letu je slaba polovica slušateljev to šolnino plačevala iz lastnega žepa, za nekaj več kot četrtino slušateljev so te stroške poravnavali starši, nekaj nad 10% slušateljem so šolnino plačevale delovne organizacije, temeljne izobraževalne skupnosti so del šolnine povrnile nekaj nad 13% slušateljem, 4 % slušateljem pa so šolnino poravnali zavodi za zaposlovanje in drugi. Odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije je, da so šolnine za splošno izobraževanje protiustavne. V drugih republikah so že sprejeli odloke, po katerih je to šolanje za posameznika brezplačno. Izobraževalne skupnosti bi tudi v Sloveniji morale v bodoče zagotoviti več sredstev za osnovnošolsko izobraževanje odraslih. Posamezniki, ki uspešno končajo osnovno šolo za odrasle, naj bi praviloma ne plačevali šolnine iz svojega žepa torej tudi pri nas. Po zamislili predlaganega akcijskega programa slovenskih sindikatov pa hi delovne organizacije lahko največ pripomogle, če bi prispevale sredstva za plačilo skrajšanega delovnega časa ali študijski dopust, če bi svojim delav ceni nabavile učbenike, jim organizirale eventualne prevoze do šole in podobno. GOSPODARJENJE V TOVARNI MERIL SLOVENJ GRADEC V tovarni hlačnih nogavic v Prevaljah dela 280 deklet in žena. Normativi so v tej dejavnosti izredno visoki in vsaka izgubljena sekunda, vsak nepotreben gib pomeni za kakšen dinar manjši osebni dohodek. Norme, moramo priznati, so visoke, vendar kljub temu kolektiv že dosega okrog 90 % predvidenih, nekatere delavke pa normo celo presegajo. Upravičeno trdijo, da je tovarna spremenila in še spreminja podobo Prevalj in okolice. Še pred leti je bilo za ženske skoraj nemogoče dobiti zaposlitev. Danes je to drugače. Seveda pa delovnih mest v tem predelu Koroške še vedno primanjkuje. In marsikatera, ki je odšla pred leti v tujino na delo, bi se želela vrniti, pa za zdaj to, žal, še ni mogoče. Upajmo pa, da bo ob marljivosti kolektiva tovarna počasi zrasla in da se bodo postopoma odpirala nova delovna mesta tako za tiste, ki čakajo še na delo doma, kot za tiste, ki bi se rade vrnile iz tujine.^ kvv Več in boljše izdelke za domače in tuje tržišče Slovenjegraška Tovarna meril želi ostati tudi v prihodnje konkurenčna na tujih tržiščih • Letos bodo ustvarili kakih 30 milijonov dinarjev realizacije, na tuje pa bodo izvozili za najmanj 700.000 dolar« jev izdelkov V Tovarni meril Slovenj Gradec so lanskoletne proizvodne naloge dosegli in nekaj tudi presegli. Najbolje so se izkazali pri izvozu, saj so predvidevanja presegli za dobrih 10%. Slabše je bilo z doseganjem dohodka, saj je bila povprečna cena za 6,5 % nad predvideno, v primerjavi z letom 1970 pa so se stroški — zaradi podražitev lesa in reprodukcijskih materialov — povečali kar za>18 %. Za letošnje leto imajo v Tovarni meril Slovenj Gradec v načrtu dosego najmanj 30 milijonov realizacije, ali petino več, kot sojo bili ustvarili lani. Izvozili pa bodo za okrog 700.000 dolarjev izdelkov. Računajo, da bodo povečali dobave lesne galanterije na tržišče Združenih držav Amerike, kamor izvozijo kar 93 % vse za tuja tržišča namenjene lesne galanterije, na Eden od najbolj zahtevnih proizvodov Tovarne meni iz Slovenjega Gradca so logaritmična računala. novo pa naj bi začeli prodajati izdelke tudi v sosednjo Avstrijo in Švico. Večje serije v obratu Zaradi podražitev - zamuda V celjski »Cinkarni« upajo, da bo novi obrat za titanovo belilo le začel s proizvodnjo na jesen letos • Največja povojna investicija v Celju se je podražila # Jugoslovanska investicijska banka noče prispevati svojega deleža za podražitev 0 Problem bo rešila slovenska vlada, ki bo zagotovila manjkajoča sredstva • Naložba v ta obrat je ena največjih investicij v Sloveniji_ lesne galanterije, namenjene za prodajo na tuje, j5a naj bi omogočile tudi ustvaritev večjega dohodka. V vseh treh obratih Tovarne meril Slovenj Gradec, in sicer v lesni galanteriji, plastiki in v kovinskem obratu, bodo v letošnjem letu povečevali proizvodnjo, le-to pa naj bi omogočila tudi nadaljnja modernizacija tehnoloških procesov. V načrtu je obnova žage in lesnega skladišča ter nakup novih strojev za obrat lesne galanterije. Na obseg gospodarjenja bodo te investicije bistveneje vplivale v letu 1973. Predvsem si prizadevajo, da bi kar najbolj izpopolnili in posodobili tehnološki proces v vsej tovarni, da bi — spričo nenehnega zviševanja proizvodnih stroškov — ostali konkurenčni tudi na inozemskih tržiščih. V obratu plastike bo Tovarna meril Slovenj Gradec v tem letu nadalje povečevala obseg proizvodnje, in sicer na račun večje kooperacijske proizvodnje, v kovinskih obratih pa bodo pO' večali proizvodnjo kovinski! libel in metrov. (An) Novi obrat za titanovo belilo celjske „Cinkarne‘ PALETNE ZATRPNE VALJČNE PROGE se namestijo lam. kjer lahko pride do zastojev. ,Tukaj predstavljajo transportni elementi krožne veri- ge, v katere so vstavljeni tekalni valji. Ce pride do zastojev, se paleta ustavi in valjčna preproga se pod paleto enostavno odvali naprej. Na predajnih mestih se v zastojnn progo vgradijo posebno razviti dodelci. Zatrpni tlak, ki nastane pri zastoju in zbiranju več palet, se lahko zmanjša s prestavljanjem nosila konstrukcije. PALETNE VRTLJIVZ MIZE razdeljujejo palete, ki prihajajo iz glavnega toka na stranske proge. Kot sestavni elementi se namestijo v glavne proge. Na nosilo konstrukcije se položi kroglični rotacijski venec. Ta v največ primerih odvzame del, gnan po valjčni progi. Zračni cilindri ali električne naprave za prestavljanje, ki delujejo tudi z impulzom na daljinsko upravljanje, prestavijo mizo za 90*. Po odteku palete se miza samostojno zavrti nazaj v star položaj. Proces premikanja se lahko poljubno ponavlja. Pri majhnih ovojih palet Je možno ustaviti mizo z normalnimi tekalnimi valji. Ta se prestavlja z roko. Proizvajalcem, ki hočejo letve in mize izdelovati sami, so načrti za namestitev na razpolago. TRBOVLJE INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TONČKE ČEČEVE 45 SESTAVNI ELEMENTI ZA PALETNI TRANSPORT V Cinkarni so nekaj časa živeli v pričakovanju potrditve, da bo slovenski izvršni svet poskrbel za manjkajoča sredstva za dograditev obrata za titanov dioksid, ki znašajo nekaj nad 13 milijonov dinaijev. Ta manjkajoča sredstva izvirajo iz podražitev investicije. Gre namreč za del od 80 milijonov dinarjev obsegajočega zahtevka za podražitve. To je tisti delež, ki bi ga morala prispevati glede na dosedanja vlaganja jugoslovanska investicijska banka. Ta pa je, žal, po precejšnjem zavlačevanju konec leta sporočila, da zahtevanih dodatnih sredstev ne more prisjjevati. Po dogovoru bi za podražitve dal 20 milijonov tuj partner WB Lacke und Farben iz Berlina, nekaj nad 19 milijonov Jugobanka, okrog 27 milijonov Ljubljanska banka in 13,7 milijona dinaijev jugoslovanska investicijska banka. Kreditoiji pa bi dali ta sredstva le, če odobrijo vsi partnerji dodatna sredstva. Vendar se je ta problem reševal počasi, Cinkarna pa je zaradi tega kot investitor prišla v zelo neprijeten položaj. Ker sredstva niso bila zagotovljena, so izvajalci začeli zmanjševati dela. To pa pomeni zamudo v roku za začetek obratovanja tega -obrata. Tovarna bi morala steči že letos spomladi, vendar se bo investicija zavlekla do prvih jesenskih mesecev. Gradnja tega obrata v sklopu Cinkarne je največja povojna naložba v Celju. Spada pa tudi med največje in najdražje naložbe v republiki. Po prvotnih izračunih bi tovarna morala veljati okrog 300 milijonov dinaijev. Ker pa je od pričetka del prišlo do devalvacije dinatja in občutnih podražitev materiala in dela, bo cena investicije precej višja. Vrednost se bo vrtela okrog 400 milijonov dinaijev. Gradnja obrata je že v sklepni stopnji. V proizvodnem obratu so že vstavili okrog 70 odstotkov opreme. Vstavljene so tudi že ogromne rotacijske peči. Nekaj opreme čaka še monterje. Poleg tega so zgrajeni že tudi drugi objekti, kot obrat za mletje rude, prostor za deponije, obrat za mehčanje vode, ter objekt za nevtralizacijo odpadnega materiala. Ker so v tovarno titanovega belila vložili že ogromna sredstva, je zahteva cinkarne, da kreditoiji omogočijo dograditev tovarne, bila prav gotovo upravičena. Nova tovarna bo dajala okrog 30.000 ton titanovega belila. S kakršnim koli zavlačevanjem pa ne moremo napraviti ugodnega vtisa na tujega partnerja, ki pri investiciji sodeluje z 49 odstotki kapitala. Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na to, da je to prva večja mešana naložba pri nas. M, B. GNANE PALETNE VALJČNE PROGE se vstavijo tam, kjer ni na razpolago nobenega padca ali pa mora transport prisilno potekati na dve strani. , Valji z veliko nosilnostjo se vložijo v profile. Ležaji s prirobnico prevzamejo težišče valjev. Vsaka valjčna os je opremliena z dupleksnim verižnim kolesom. Verige z valji opravljajo pogon od valja do valja. Motor z gonilom skrbi za pogon. Progo do ca. 1,5 m žene en motor. Pri daljših progah je treba namestiti več pogonov. TRANSPORT PALET. Pri tem v glavnem mislimo na namestitev viličarjev, ki palete zagrabijo in prinesejo na določeno mesto. Fiksni stroški za transporter, voznika in nadomestne dele niso majhni. So pa gospodarni, kadar so vozne poti kratke. Nujna naloga inženirja zia racionalizacijo je, da skrajša vozne poti naprav. Ta naloga naj se reši z »normaliziranimi elementi za paletni transport«. Elementi so razviti po sistemu dograditvenlh enot. Ce se smiselno sestavijo, se lahko — po naročilu — gradijo vse transportne proge in palete se lahko premikajo tudi preko različnih ravnin. TRANSPORTNI ELEMENTI ZA PALETNI TRANSPORT Najcenejši element je paletna valjčna letev. Transport poteka z izrabo težnosti. V zanesljivo profitno JelJeno ogrodje so v določenih razmakih vstavljeni tekalni valji, ki imajo veliko nosilnost. Palete pokažejo visoko stopnjo obrabe. Njihova teža ni vedno ravna. Zgodi se, da Je zaradi hrapavosti (neravnine) le nekaj valjev močno obremenjenih. Razmak med valji naj zato ne bo premajhen. Letve so dolge ca. 1,5 m In se lahko-povežejo v poljubno dolge proge! ŠPORT IN REKREACIJA PLANINSKO DRUŠTVO PTT LJUBLJANA STOPA V 20. LETO DELA IN OBSTOJA_ SPODBUDE OB JUBILEJU Prvenstvo TAM v veleslalomu Z rednim letnim občnim zborom, ki je bil minulo soboto, je Planinsko društvo PTT Ljubljana skupaj s svojimi planinskimi skupinami v Kranju, Novi Gorici in Novem mestu vstopilo v dvajseto leto dela in obstoja. Ta njihov korak do jubileja mineva v znamenju številnih delovnih uspehov, obenem Pa spodbud in načrtov za v prihodnje. Člani Planinskega društva PTT Ljubljana so se tudi v minulem letu v velikem številu udeleževali vseh skupnih akcij in srečanj slovenskih in jugoslovanskih planincev, še posebej pa zborov planincev iz vrst PTT delavcev. Zelo množična je bila tudi njihova udeležba na tradicionalnem pohodu ob žici okupirane Ljubljane. S to akcijo ter z izletom na Kočevski Rog, udeležbo na dnevu planincev na Rašici ter na orientacijskem pohodu po partizanskih poteh Gorskega Kotara in na partizanskem maršu PTT delavcev Jugoslavije na Papuku so se vključili tudi v praznovanje tridesetletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Za svoje člane je društvo organiziralo 26 izletov po simbolični ceni in organiziralo 8 predavanj s planinsko tematiko. Govorica povprečij je sicer varljiva, vendar so tudi tovrstni podatki zanimivi. Povedo na primer, daje bil vsak član društva poprečno na dveh izletih. Če pa upoštevamo še udeležbo na drugih skupnih akcijah in pohodih, pa je vsak član povprečno sodeloval trikrat. To torej pomeni, daje društvo veliko storilo za oddih in rekreacijo svojih članov, jih popeljalo v gorski svet in jih spoznavalo z manj znanimi predeli naše do- movine. V tej smeri bo seveda s svojim delom nadaljevalo tudi v prihodnje. Kot že omenjeno Planinsko društvo PTT Ljubljana zdaj vstopa v jubilejno, dvajseto leto dela in obstoja. Njihov praznik se časovno ujema z 80-letnico organiziranega planinstva v naši republiki. Ta dvojni jubilej nameravajo počastiti z začetkom gradbenih del v zvezi s povečanjem Poštarske koče na Vršiču, ki naj bi pridobila novih 70 ležišč, novih 80 sedežev v pokritih prostorih in urejene sanitarije. S tem bi v tej planinski postojanki imelo možnost letovanja in oddiha neprimerno večje število planincev in PTT delavcev, kajti sedanja koča ne more sprejeti vseh, ki se za to zanimajo, niti jim ne more nuditi želenega udobja. „ Na Pohorju je bilo minulo soboto prvenstvo TAM v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo 50 tekmovalcev; ki so se borili za najboljše naslove in hkrati za uvrstitev v ekipo TAM, ki bo nastopila na avtomobilskem prvenstvu v veleslalomu. Na 800 m dolgi progi z 28 vratci je bil prvi Rusjan Vili pred Hercogom in Kramaričem. V prvem starostnem razredu je zmagal Kajzer pred Raišpom in Lašičem, v starostni skupini nad 40 let pa Salecl pred Pez-dičkom. Ekipno je zmagala orodjarna. Na množičnem tekmovanju pa je nastopilo 60 tekmovalcev od najmlajših do starejših. Zmagovalci v posameznih skupinah: do 10 let — Korošec, 10 do 14 let - Černoga, do 18 let - Izlakar, do 30 let — Rusjan, do 40 let — Kramarič in nad 40 let — Salecl. Smučarska tekmovanja v TAM pa še niso končana. V pri- N0VA GORICA hodnje bodo organizirana tudi za športno značko TRIM, za katero vlada veliko zanimanje. J. RAIŠP Smučarji Mebla na Lokvah Prejšnji teden je organiziral sindikat tovarne Meblo na Lokvah nad Novo Gorico tekmovanje v smučanju. Predstavniki Mebla so tekmovali v veleslalomu in v rekreacijskem razredu. Nastopilo je 30 smučarjev in smučark. Najboljši so bili: v tekmovalnem razredu pri članih 1. Vrančič, 2. Kolenc, 3. Curk itd., pri članicah pa 1. Batistič, 2. Finžgar itd. Rekreacijski razred: pri članih 1. Grutsch-raiber, 2. Čujk, 3. Brezigar in pri članicah 1. Skok, itd. R. KOLENC Z ZAKLJUČKA V. TRADICIONALNIH ŠPORTNIH IGER 0SS KRANJ Na startu skoraj 1400 tekmovalcev V prihodnje bodo v Kranju še povečali število nastopajočih, prav posebno pozornost pa bodo posvetili ženskam, ki so bile doslej aktivne le v kegljanju in smučanju Minuli teden je bila v konferenčni dvorani Delavskega doma v Kranju prisrčna slovesnost. Tako kot vsako leto doslej J® tudi letos priredil občinski sindikalni svet svečan zaključek športnih iger, ki so mu prisostvovali najuspešnejši tekmo-v^lci kranjskih delovnih organizacij. Tudi rezultati minulih športnih iger OSS Kranj so pokazali, da so se športne igre že udomačile med predstavniki sindikalnih organizacij in da predstavljajo za del zaposlenih že redno obliko športne rekracije. Komisija pri občinskem sindikalnem svetu ugotavlja, da je organizacija dela na tem področju dobro zastavljena in da bi kazalo v prihodnje s to prakso nadaljevati s tem, da bi še razširili krog sodelujočih. »Tekmujemo v osmih športnih panogah, pozimi pa še v fnučanju in sankanju. Letnih Portnih iger se je minulo leto udeležilo kar 44 sindikalnih organizcij oziroma 879 posameznikov, medtem ko je bilo na zimskih igrah več kot 500 tekmovalcev. Skupaj je torej nastopilo minulo leto nekaj manj kot 1400 posameznikov, kar nedvomno kaže na precejšen interes zaposlenih za športno rekreacijo. Žal ob tem ugotavljamo, da je pretežna večina nastopajočih moških in da nam še ni uspelo vključiti v vrste športnikov tudi ženske. Na naših igrah so nastopile le v kegljanju in seveda na snegu. Vendar je to premalo. V letošnjem letu se bomo morali potruditi, da razširimo krog sodelujočih in da zainteresiramo za športno dejavnost čimvečje število žensk ..je na zaključni slovesnosti v Kranju poudaril inž. Milan Turel, predsednik komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu. V Kranju ugotavljajo, da vlada med zaposlenimi precej- JUBILEJNE IGRE GRADBINCEV Desetega februarja so se v Kranjski gori pričele X. jubilejne zimske športne igre gradbincev Slovenije. Predstavniki slovenskih gradbenih podjetij so se pomerili v veleslalomu in v tekih. Tekmovali so v več kategorijah, moški posebej, ženske posebej. Veliko jubilejno tekmovanje je organiziralo SGP „Pro-jekt“ Kranj. Slavnostna razglasitev rezultatov, podelitev pri-znanj in nagrad je bila pred novim hotelom Larix v Kranjski šen interes za novo športno gibanje TRIM. S tem v zvezi so sklenili, da morajo razdeliti delovnim organizacijam večje število potrebnih kartončkov, kot pa so jih doslej in posvetiti celotni akciji vso pozornost. »Zaradi koristi, ki nam jih prinaša, naj bo trim gibanje obenem tudi — naše gibanje . . .“ so poudarili na zaključku športnih iger v Kranju. Organizacija iger bo tudi v prihodnje ostala približno takšna kot doslej. Ker se je obnesla, je ne bi kazalo spreminjati. Umestno pa bi bilo, da bi tekmovalni program malce razširili in s tem zainteresirali za dejavnost tudi tiste, ki doslej niso mogli nastopati v »svojem “ športu, so po udarih v Kranju. Kot že rečeno, so tekmovali predstavniki kranjskih delovnih organizacij na minulih V. letnih športnih igrah v osmih disciplinah. In kdo so bili najboljši? Nogomet: 1. TekstiUndus, 2. Iskra A, 3. IBI itd. Rokomet: 1. Iskra, 2. Prosvetni delavci Preddvor, 3. Sava itd. Tenis: 1. Furlan Marjan, 2. Anzeljc Peter, 3. Plene Andrej Namizni tenis: ekipno — 1. Iskra, 2. Sava, 3. KZSZ; posamezno: 1. Novak Anton, 2. Berle Niko, 3.-4. Keroten Boris in Trček Matevž. Kegljanje: 1. Elektro Kranj, 2. Tekstilindus, 3. Iskra, Kegljanje ženske: 1. Iskra, 2. Tekstilni center, 3. Elektro Kranj itd. Streljanje: 1. Iskra, 2. IBI, 3. Sava itd. Posamezniki: 1. Petr-nelj Henrik, 2. Žagar Pavle, 3. Černe Franc itd. Odbojka: 1. Elektro, 2. Iskra, 3. Sava itd. Šah: 1. Vojetič Ratko, 2. Jovanovič Uroš, 3. Bukovec De-simir itd. Zanimivo je, da je tekmovalo največ predstavnikov delovnih organizacij v kegljanju. V tej disciplini je namreč nastopilo kar 28 ekip, 23 moških in 5 ženskih, to je skupaj blizu 300 tekmovalcev. Po vsej verjetnosti bi nastopilo na igrah v kegljanju še precej več delavcev, če bi bilo na območju občine Kranj več kegljišč oziroma če bi imeli zaposleni več možnosti za tovrstno rekreacijo, kot pa jih imajo danes. A. ULAGA TRIM - ŠPORT ZA VSAKOGAR Ali veste, kako osvojite značko TRIM? Glavni namen Trim značke je, da vas spodbuja k raznim športno-rekreativnim aktivnostim v prostem času. Lahko si v kartonček vpišete tudi pešačenje, tek ali kolesarjenje v službo in domov. Seveda pa si poti v službo ali domov ne boste vpisovali, če ste se v prostem času ukvarjali s kakim drugim športom. Vpisujete predvsem take športno-rekreativne aktivnosti, ki jih zavestno opravljate zaradi boljše telesne kondicije, razvedrila, zdravja in sprostitve, ne pa aktivnosti, v katere so vas prisilile slučajne okoliščine. Opraviti 150 aktivnosti v 365 dneh se bo zdelo morda komu preveč. Toda, vsi strokovnjaki svetujejo: vsaj pol ure intenzivnega gibanja vsak dan! Od vas pa pričakujemo aktivnost poprečno le trikrat tedensko. Najbrž res nimate časa pa tudi možnosti igrati trikrat tedensko odbojko ali namizni tenis, zato pa lahko vsak dan telovadite, kolesarite, pešačite, tečete in podobno. Za Trim značko se morate pač potruditi? Na kartonu, ki ste ga prejeli, so navedeni le minumi aktivnosti za en dan, s čimer pa seveda ni rečeno, da ne bi smele trajati dlje. Toliko bolje! Saj ni vaš cilj samo osvojitev značke, ampak čim več gibanja - rekreacije vsak dan. Če opravljate vaje z veliko intenzivnostjo, je aktivnost lahko tudi časovno krajša od predvidene. To morate oceniti seveda sami. Nedvomno se boste kakšen dan ukvarjali z več različnimi panogami. Vpišite tisto, ki je najbolj koristila vašemu zdravju in telesnim sposobnostim. In katera je ta? To je odvisno predvsem od namena, s katerim ste se s panogo ukvarjali. Če ste se odločili shujšati, vam je pomenilo 30 minut kolesarjenja več kot pa recimo 10 minut telovadbe ali ura sprehoda. Izbrati in vpisovati morate take naloge, pri katerih ste se najbolj oznojili in zadihali, pri katerih ste izgubili največ kalorij. Če bi radi okrepili mišice, vam bo 10 minut vaj za moč bolj pomagalo, kot pa večina navedenih aktivnosti. Nasprotno pa, če ste težak in opravljate težka fizična dela, vam priporočamo izvajanje in vpisovanje aktivnosti, ki vas bodo sprostile. Te aktivnosti so plavanje, ribolov, mini golf, sprehodi itd. To naj opravljajo tudi tisti, ki ves dopoldan presedijo. Vpisano aktivnost lahko opravite v največ dveh delih. Na primer: 100 metrov plavanja dopoldne in 100 metrov popoldne, ali: 15 minut kolesarjenja popoldne in 15 minut kolesarjenja zvečer. Če obe aktivnosti se štejete, dobite minimum ene aktivnosti za en dan. Ne seštevajte večkratnih aktivnosti v eno - vsi koraki, ki jih opravite v enem dnevu, še ne predstavljajo uro hoje!. Vpisujte redno, po možnosti vsaj enkrat tedensko! Karton imejte doma na vidnem mestu, da vam bo vedno pri roki. Zaradi boljšega pregleda si vpišite v neoštevilčena polja skupno število aktivnosti za posamezne mesece. Vpisujte do konca leta, čeprav ste 150 aktvnosti že dosegli. Izzovite prijatelja in tekmujte z njim! Kdo bo izpolnil več polj, kdo bo izgubil več kilogramov, kdo bo več preplaval, kolesaril, prepešačil itd. Trim značka je namenjena predvsem odraslim. Potreben kartonček dobite pri svoji osnovni sindikalni organizaciji, pri TVD Partizan, na občinski zvezi za telesno kulturo, na voljo pa vam je tudi v nekaterih kioskih in športnih trgovinah. Tisti, ki boste kupili karton sami, se pozanimajte v svoji delovni organizaciji, kako je organizirana ta akcija. Če ni nikogar, ki bi vam ob koncu leta pregledal karton in podelil značko, se obrnite na odbor, ki vodi to akcijo v vaši občini. Kolikor slučajno tudi tega ni, pošljite karton Zvezi za telesno kulturo Slovenije. Značko boste dobili po pošti, brezplačno. SLOVO OD TEKMOVALNE ARENE .Združitev športnikov Izvršni odbor sindikalne '.|anizacije kakor tudi upravni bor športnega društva „To-os“ Koper sta na svojih sejah Opravljala o predlogu Košar-arskega. kluba Koper, da se pri-, Jbčijo kot nova panoga k nji-overnu športnemu društvu. Na eh organih je bil sprejet sklep Priključitvi, kajti ta vrsta P°rta ima tudi na ob ah vedno i c ljubiteljev, poleg tega pa je . °s vključena prvič tudi v poJ}ne igre delavcev obale. Košarkarski klub Koper se je iako *rios“ Preimenoval v KK „To-ter pod tem imenom na- J^Pal tudi že na prvih tek-m°vanjih. V okviru ŠD „Tomos“ delujeta tako sedaj že dve panogi, ki tekmujeta v II. republiški ligi in sicer: odbojka in košarka. Ta dokaj visoka uvrstitev pa dokazuje, da je med delavci še vedno veliko zanimanje za športno dejavnost, poleg tega pa tudi razumevanje kolektiva, ki nudi finančno pomoč pri razvijanju športno-re-kreatiVne dejavnosti. Dokončen sklep o priključitvi bo sprejet na občnem zboru košarkarskega kluba, ki bo predvidoma v tem mesecu in na katerega bodo vabljeni tudi predstavniki sindikalne organizacije kakor tudi špbrtnega društva iz Tomosa. (km ) Tine Šrot seje preselil iz telovadnice v svojo zlatarsko delavnico. Tine Šrot, dolgoletni državni reprezentant v orodni telovadbi, se je dokončno poslovil od tekmovalne arene. Ni pa se še poslovil od športa in od telovadnice, v kateri je preživel toliko lepih, nepozabnih pa tudi grenkih ur. Ljubil je treninge in ljubil je tekmovanja, čeprav je moral za vse to žrtvovati precejšen del svoje mladosti. Ni uspehov brez odpovedovanja in ni veselja brez priukusa grenkobe. No, ne glede na velike uspehe v tekmovalni areni se je Tine odločil, da prepusti svoje mesto v tekmovalni vrsti mladim. Poslovil se je od nastopov, zvest pa bo ostal telovadnici in vzgoji mladega pokolenja. Za seboj ima dvajset let športnih prizadevanj in uspehov, dvajset let dragocenih izkušenj, zato bo skušal vsaj del svojega znanja podariti mladim. Kot kvalificiran zlatar je odprl Tine Šrot z letošnjim letom v Ljubljani svoj lokal.'' Skratka, Tine se je preselil med samostojne obrtnike. Pretaplja zlate kičaste izdelke in potlej iz žlahtne kovine po svoje oblikuje obeske, zapestnice, prstane in druge stvari, po katerih tako zelo rad sega nežni spol „ Ukvarjal se bom le z unikati..." nam je pripovedoval Tine Šrot. „ Veseli me moderno oblikovanje, veselje imam s sodobnimi gladkimi linijami. Likovno mi svetuje in pomaga moj dober prijatelj, akademski slikar France Slana Široko znanje v ročnem oblikovanju je dobil Tine v Celjski zlatarni, kjer je več let delal kot kvalificiran zlatar. Dragocena za njegov sedanji poklic pa je bila tudi šola za oblikovanje, ki jo je Tine opravil v Ljubljani Na tej šoli je dobil Tine obsežno znanje v oblikovanju, ki mu je danes več kot dobrodošlo. Eno z drugim: Tine Šrot ima na področju zlatarske obrti že deset let izkušenj. V svojem lepem novem lokalu pri znani gostilni Vitez ob Ljubljanici ustvarja od jutra do večera. Čeprav je začel na svoje šele z letošnjim letom, ima Tine že polne roke dela. A. Ul. IZ NAŠE SAMOUPRAVNE PRAKSE Foto: A. ACNIČ ZGODBA O ZGOVORNEM MOLKU Na sestanku delavskega sveta razpravljajo o pripombah na osnutek temeljnih izhodišč za sestavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Osnutek, ki ga je podpisala komisija za delitev dohodka, sestavil pa računovodja, so namreč nekaj dni poprej poslali na ogled vodilnim tovarišem in zdaj skušajo uskladiti njihova mnenja o teh izhodiščih. Po nekajurni razpravi pa se je izkazalo, da to ni lahko delo. Izrečeno je bilo toliko nasprotujočih si mnenj, trditev in nasprotnih trditev, sklicevanj na smernice političnih vodstev in na interese proizvajalcev, da je predsednik delavskega sveta moral nekajkrat resno opozoriti tistih pet razgretih razpravljavcev, naj govore bolj demokratično. Ko je kazalo, da se bo besedna vojna o načelnih izhodiščih sprevrgla v osebni spopad zavoljo konkretnih plač, poprosi za besedo delavec Jože Kovač in jo tudi dobi Jože vstane in molči. ,No,“ ga spodbuja direktor, „zberi korajžo in povej, kaj sodiš o teh izhodiščih. “ Jože trdovratno molči. ,,Saj nismo otroci," se jezi računovodja. ,Nihče te ne bo požrl," pravi predsednik sindikata. „Povej vendar, kar si se namenil, “ ga bodri sekretar partije. Jože tako molče stoji kakih deset minut, potem pa sede in reče: ,,Hvala!" Delavski svet se zakrohota in predsednik vpraša molčečega razpravljavca: „Kaj se pa greš? “ Jože Kovač pove: „Razložil sem vam, kaj sodimo o tem osnutku temeljnih izhodišč za sestavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavci v proizvodnih obratih, govoril sem vam tudi o pripombah delavcev iz skladišča in povedal sem,\ za kaj se zavzemamo delavci v remontnih delavnicah. Vsak izmed nas in vsi skupaj lahko rečemo le tisto, kar sem jaz rekel - torej molčimo. Saj tega osnutka, po katerem naj bi v bodoče krojili naše plače, sploh videli nismo. “ Ne vem, kaj se je potlej zgodilo, kajti tudi tovariši, ki so mi ondan to štorijo pripovedovali, niso vedeli, kaj so po Jožetovi molčeči razpravi storili na sestanku delavsekga sveta in kolikšna je bila korist njegovega molka. Zgodba je torej brez konca. Sicer pa to niti ni tolikanj pomembno, saj smo vsi samoupravljavci in vsakdo izmed nas si lahko poišče zase primeren konec v svoji samoupravni praksi. JANEZ VOLJČ GLOSA Avtomobil brez motorja Po dolgem in ne prav lahkem porodu, ki so ga spremljale mnoge komplikacije, je naš prvi nacionalni avtomobil ,,Zastava 101“, le shodil. Avtomobil že drvi po jugoslovanskih cestah, obdan s samimi superlativi, za zdaj izrečenimi v glavnem od očetov iz kragu-jevške tovarne „Crvena zastava". O tem se je mnogo govorilo in pisalo. In obljubljalo, piše beograjski NIN. Najbolj spodbudna obljuba pa je bila tista, da bo še letos iz kragujev-ške tovarne prišlo na jugoslovanske ceste kar 35.000 takšnih avtomobilov. Morda bi se to celo zgodilo, če ne bi bilo vmes le enega detajla, ki se imenuje — motor! Gre namreč za to, da naš prvi nacionalni avtomobil ne poganja nacio- nalni, marveč italijanski motor. Naš motor, ki bi ga morali vgraditi v „Za-stavo 101“, še izdelujejo in konstruirajo, menda, v naši tovarni motorjev „21. maj". Serijsko naj bi jih začeli proizvajati šele nekje proti koncu leta -če .. .? A kaj se dogaja? Kako naj bi se naš nov avtomobil oskrbel s tolikimi italijanskimi motorji, še posebej, če bi želeli letos izdelati kar 35.000 nacionalnih avtomobilov „101". Kje bomo našli toliko deviz, da bi lahko od Italijanov kupili tolikšno število motorjev, ker je za letos najavljena ostra restrikcija uvoza, še posebej vseh tistih delov, ki jih s „šraufencigerjem“ vgrajujemo v „naše“ avtomobile? Saj res, kako torej pognati toliko avtomobilov brez motorja? Pozabljene obljube? Na seji občinske konference ZK Črnomelj o socialni diferenciaciji so vsi razpravljavci ugotavljali, da je Bela krajina ena tistih naših pokrajin, kjer se čas počasi ustavlja. V preteklem letu seje v občini na novo zaposlilo le 75 ljudi, nezaposlenih je 1000, zaposlenih v občini 3809, v tujini pa več kot 900 strokovnih in drugih delavcev. Pri prizadevanjih, da bi v občini ustanovili nove obrate, odgovorni ljudje te občine naletijo mnogokrat na ner azumevanje. Na konferenci so izrazili zahtevo, naj bi v manj razvitih območjih bolj čutili skrb republike. S pravilnim usmerjanjem kapitala na taka področja bi se prepad med razvitimi in nerazvitimi in socialno razlikovanje zmanjšala. Zanimiv je tudi podatek, ki so ga omenili na konferenci — da se je samo od druge svetovne vojne do danes iz Bele krajine odselilo okrog 10.000 ljudi. DELAVKIN VSAKDAN • DELAVKIN VSAKDAN • DELAVKIN VSAKDAN Odločili smo se, da kljub temu, da vse leto spremljamo probleme zaposlenih žensk, v času do 8. marca tem vprašanjem posvetimo še posebno pozornost. Zavedamo se, da problemi niso novi pa tudi, da nekateri med njimi terjajo hitre in nujne pomoči družbe ter delovnih skupnosti. Prav zato bomo skušali nanje opozoriti, da bi s tem vsaj malo pripomogli k temu, da bi jih ob letu bilo vsaj nekaj rešenih. Do 8. marca bomo obiskali nekaj kolektivov, v katerih so pretežno zaposlene ženske, in opisali njihov vsakdan, s tem pa tudi probleme, s katerimi se ukvarjajo. Želimo, da skrb za zaposlene ženske ne bi bila le praznična, temveč vsakdanja tema nas vseh. z možem v službi. Zdaj je mama precej bolna in leži, potrebuje nego. Vzela sem si postrežnico, da poskrbi zanjo in za otroke takrat, ko naju z možem ni doma niti popoldne, to pa je pri nas precej pogosto: jaz .manjkam1 zaradi predavanj vsaj deset popoldnevov na mesec, mož pa ne dosti manjkrat, saj ima šolo dvakrat na teden. Po drugi strani tudi PETERICA V SOLI Če Irmi Kukoviče vi, tehnologinji v krom izdelavi tovarne KONUS v Slovenskih Konjicah, in njenemu možu, ki je zaposlen v isti tovarni, v podjetju ne bi toliko šli na roke, da oba stalno delata le v dopoldanski izmeni, bi bilo veliko vprašanje, ali bi si lahko in kako bi si lahko privoščila „raz-košje", da ob treh šoloobveznih otrocih tudi sama nadaljujeta s študijem. „Ne bi želela, da bi mojo odlogitev za izredni študij kdorkoli razumel kot izraz pretirane ambicioznosti, zaradi katere sem pripravljena storiti karkoli, celo zanemariti vzgojo otrok," mi je najprej zaupala tovarišica Kukovičeva. „Rečem samo to, da imam v tovarni že zdaj lepo delovno mesto, da se tudi mož glede tega ne more pritožiti. Ampak - res je tudi to, da čas prinaša vedno nove zahteve. Če nočeva zaostati za razvojem, če najinim otrokom dejansko želiva nuditi tisto in toliko, kot zmoreva, sama ne smeva zaostajati za razvojem. To pa pomeni, da morava, da sva pravzaprav morala oba v šolo. Naključje je hotelo, da sva prejšnjo jesen tudi začela oba hkrati: mož na delovodski šoli pri Delavski univerzi v Slovenskih Konjicah, jaz pa na celjskem oddelku kranjske šole za organizacijo dela." „Kako usklajujete delovne, materialne, družinske in šolske obveznosti? “ „Rekla bi, da se vse skupaj odvija brez večjih težav in da je temu tako zaradi ugodnega vplivanja vrste okoliščin. Odkar sem poročena, skupaj z družino živi tudi moja mama. Dokler je bila zdrava, je ona popazila na otroke takrat, ko sva bila otroci niso več tako majhni: eden hodi v peti razred, najmlajša — dvojčka pa v prvi razred. Otroci so skratka že tako veliki, da se z njimi že da pogovoriti, da najstrejši po potrebi tudi kaj pomaga ali svetuje mlajšima, kadar mene ali očeta ni doma. Tudi tiste popoldneve, ko sem v šoli in se vrnem domov malo pred osmo, pa je vselej še, čas, da sem vsaj urico z otroki in da se jim tedaj posvetim kot mati. To, kar pripovedujem, so podrobnosti. Vendar pa se mi zdi, da sem jih morala povzeti, kajti vsemu navkljub me navdajajo z občutkom, da je domače življenje urejeno, zato pa lahko v miru delam in tudi študiram. Če ne bi bilo vsaj približno tako, kakor je, se za študij prav gotovo ne bi odločila, oziroma vsaj ne bi oba hkrati hodila v šolo. Zato pa •v. zdaj ob večerih, ko je vse pospravljeno, posoda pomita in ko otroci zaspijo, lahko v miru sedeva vsak na svoj konec mize v dnevni sobi in se poglobiva v skripta, knjige in beležke s predavanj. Skoraj redno do polnoči in še čez traja najin delavnik, če smem tako reči. Zato pa so sobote in nedelje tudi za naju proste in jih lahko v celoti nameniva družini. Povedala pa bi še nekaj: srečo imam, da je tako, kakor je. Če pa samo sebe zamislim v vlogi preštevilnih delavk našega kombinata, ki živijo v slabših razmerah in ki nimajo nikogar, ki bi jim varoval otroke, še predobro vem, da se jim bo možnost nadaljnjega šolanja ah dopolnilnega izobraževanja odprla šele takrat, ko bomo imeli v Slovenskih Konjicah večji vrtec, oziroma bodo na kakršenkoli način v organizirano varstvo vključeni tudi večji otroci. Dokler otrok še ne hodi v šolo ah dokler obiskuje prvi razred, ga pri nas v Konjicah nekako še spraviš v varstvo, potem pa je vsega konec v škodo otrok in tudi prizadetih staršev. Kako naj bi to razreših, ne vem. Morali pa bomo in čimprej . . M. G. s | I BlU'T AlTJSfT A Si?^ZVEZE slNDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIL'1: POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI. telefon uredništva 316-554, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, dev»n, Š^TKTfV 11 račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50^-par — Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 din — Rokopisov ne vračamo — poštni Juiilv 1V/0i plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana IE DELAVSKA ENOTNOST POSEBNA IZDAJA 12. FEBRUARJA 1972 Sindikati v samoupravnih družbeno političnih, in ekonomskih razmerah TEZE ZA II. KONFERENCO ZSJ V našem dosedanjem samoupravnem socialističnem razvoju smo že ustvarili možnosti za to, da bi klasične oblike političnega sistema neposredno prerasle v samoupravni sistem. Vendar pa so resni ekonomski problemi, s katerimi smo se srečevali, neugodno vplivali na življenjske razmere delavcev in povzročali nestabilnost na političnem področju. Stalen razkorak med mnogimi zamislimi in njihovim uresničevanjem jo preprečeval, da bi lahko razrešili nekatera pomembna družbena vprašanja. Takšne družbenoekonomske in politične razmere, družbeni položaj delavskega razreda in njegovo prizadevanje, da izoblikuje čim močnejšo in enotnejšo demokratično, samoupravno in akcijsko učinkovito organizacijo sindikata, opredeljujejo tudi vsebino in značaj II. konference ZSJ. Upoštevaje interese članstva in organov sindikata bo na konferenci govora o družbenoekonomskih odnosih in o delovanju sindikata v sodobnih razmerah, o značaju, načinu dela in o načelih njegovega organiziranja, pri čemer bo razprava izhajala iz aktualnega družbenoekonomskega in političnega položaja delavskega razreda in vloge sindikata pri nadaljnji graditvi samoupravnega političnega sistema. Teze „SINDIKAT V SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH IN POLITIČNIH RAZMERAH", ki jih daje predsedstvo Sveta ZSJ v javno razpravo, izhajajo iz ocene konkretnih družbenih razmer, v katerih deluje naša organizacija, iz osnovnih stališč II. kongresa samoupravljavcev, XXI. seje predsedstva in II. konference ZKJ ter sprememb v družbenoekonomskem in političnem sistemu. Te teze naj spodbudijo široko razpravo med članstvom in v organizacijah sindikata, da bi tako sklepi konference kar najbolj neposredno in avtentično odražali njihov interes ter prispevali k nadaljnji preobrazbi celotne sindikalne organizacije. I. DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DELAVSKEGA RAZREDA 1. V sindikatih ugotavljamo, da okrepljena materialna baza družbe, spremembe v tehnologiji in v družbenoekonomskih odnosih zagotavljajo izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, spreminjanje njihovega družbenega položaja, spodbujajo pa tudi njihove ustvarjalne sposobnosti. Vendar pa je prišlo pri graditvi samoupravnih odnosov in uresničevanju materialnih in družbenih interesov delavcev do omahovanja, pogosto pa tudi do omalovaževanja njihovih potreb. V družbenoekonomskem življenju mnogih okolij lahko zaznamo, da je boj za samoupravne odnose premalo odločen, da so očitne težnje po obnavljanju moči etatizma in managersko-tehnokratskega monopola, po združevanju organov oblasti in centrov finančne in ekonomske moči. Takšne razmere povzročajo, da je gospodarjenje premalo učinkovito, kar upravičeno povzroča nerazpoloženje in zaskrbljenost pri delavcih. Sindikat se zato zavzema, da bi postal boj delavcev za spreminjanje sedanjih razmer in za odstranjevanje vzrokov vsebinsko bolj bogat in ustvarjalen, da bi se zagotovil maksimum materialnega in družbenega progresa ter hitrejša krepitev in konsolidacija delavskega razreda kot družbene sile, ki z uresničevanjem svojih interesov veliko prispeva k celotnemu napredku naše samoupravne socialistične družbe. Od načina dela in organiziranja delavskega razreda, od tega, kako in v kakšnem obsegu uveljavlja svoje ustavne pravice, je odvisen nadaljnji razvoj in krepitev samoupravne družbe. Po ustavnih amandmajih gre dohodek kot celota organizaciji združenega dela in delavcem. Njihova je tudi pravica, da določajo pogoje, ustvarjanja in delitve dohodka, s čimer tudi nastajajo možnosti, da uspešno rešujemo ekonomske težave in probleme delavcev ter celotne družbe. Glavno breme nestabilnosti družbenega razvoja nosijo danes delavci - neposredni proizvajalci. Izhod iz težav in njihovo rešitev le-ti ne vidijo v kvazirevolucionarnih akcijah in stavkah. Prava rešitev iz težav je boj za dejansko samoupravljanje, za večjo učinkovitost gospodarjenja, na tej podlagi pa za večji dohodek, za razvoj medernih proizva- jalnih sil, za uveljavljanje sodobne znanosti in tehnologije ter drugih dejavnikov družbenega napredka. Zavoljo tega je v marsičem od stopnje razvitosti samoupravljanja in od družbenega položaja delavskega razreda odvisno trajnejše zagotavljanje stabilnosti, premagovanje inflacije in preprečevanje porabe dohodka, ki ni ustvarjen. Sindikat v svojem delovanju izhaja iz dejstva, da socializma ni mogoče graditi brez prevladujočega položaja delavskega razreda. Socializem mora biti delo delavskega razreda. Delavski razred mora zato biti v družbi odločujoča sila uresničevanja lastnih neposrednih zgodovinskih interesov in nalog. Da pa bi lahko delavski razred uresničil svoje poslanstvo, da bi lahko postal vladajoči razred, mora biti združen in enoteh'. Samoupravnemu socializmu je tuje upravljanje in odločanje v imenu delavskega razreda. Takšno upravljanje je posebna oblika diktature nad njim kot razredom. Zato se sindikat bori za dejanski razvoj in uveljavitev neposrednega samoupravljanja, ki tudi edino omogoča neposredno samoorganiziranje delavskega razreda. Samoupravni odnosi pa se ne razvijajo spontano. Interesi delavskega razreda morajo dobiti politične razsežnosti, politično organiziranje delavcev pa v svojem bistvu pomeni graditev sindikata kot celovite idejnopolitične in organizirane sile, katere cilj je boj za samoupravni socializem. S tem, ko postajajo delavci dejanski nosilci družbene reprodukcije. se odločilno spreminja tudi položaj sindikata kot organizacije razreda. Vloga in odgovornost sindikata ni v odločanju v imenu delavcev, temveč v boju za njihov samoupravni družbenoekonomski položaj v združenem delu in v družbi nasploh. 2. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov teija krepitev materialne podlage samoupravljanja. Delavski razred mora biti nosilec procesa družbene reprodukcije kot celote, biti mora nosilec vključevanja v mednarodno delitev dela nosilec razvojne politike ekonomsko premalo razvitih področij in nosilec socialne stabilnosti, lastnega materialnega in družbenega položaja, kar izvira iz narave družbene lastnine sredstev za proizvodnjo. Uresničevanje takšne smeri razvoja so v prejšnjem obdobju v znatnem obsegu preprečevala stopnja materialne razvitosti države, predolgo ohranjevanje etatističnih odnosov in drugih oblik odtujevanja dohodka proizvajalcem, obstoj tehnokratskih teženj, neodgovornost nosilcev samoupravnih funkcij, nespoštovanje ekonomskih zakonitosti, nasprotovanja in omahovanja glede tržno-plan-ske in reformne usmeritve, omalovaževanje planiranja itd. Pozornost delavcev je osredotočena zlasti " razvoj proizvajalnih sil z uporabo dosežkov znanosti in tehnike ter sodobne organizacije dela. Delavci so zainteresirani za uporabo vseh dosežkov, ki zagotavljajo uspešnejše gospodarjenje, za sodoben odnos do dela, za povečevanje dohodka in za uresničevanje sprejete dolgoročne socialne strategije kot osnovnega vzvoda stabilnosti družbe. V bistvu gre torej za stabilizacijo gospodarjenja in družbenega položaja delavskega razreda kot prvenstveno družbeno in politično nalogo. S tega stališča je potrebno čimprej in trajno spremeniti gospodarski sistem, sprejeti skupno razvojno politiko in zagotoviti njeno uresničevanje. Nujno potrebno je okrepiti reproduktivno sposobnost gospodarstva, vse oblike porabe uskladiti z materialnimi možnostmi, hitreje je treba uveljavljati politiko dohodka in s pomočjo družbenih dogovorov odločneje reševati strukturne probleme in pereče probleme socialnega razlikovanja. Tehnološki progres in samoupravljanje opredelujeta delavski razred kot osnovnega nosilca teh procesov in kot silo, ki z njimi upravlja, postavljata ga v funkicjo uresničevalca določenih ekonomskih, socialnih in drugih ciljev, zagotavljajoč mu tako potrebno varnost v novih razmera in ob ustreznih spremembah v njegovem bistvu. Osnova za obvladovanje tržišča mora biti razpolaganje delavcev s presežkom dela, uveljavljanje koncentracije in razvojne politike na podlagi blagovnega značaja gospodarjenja, samoupravnega sistema planiranja, delovanja ekonomskih zakonitosti in uveljavljanja socialističnega samoupravljanja nasploh. Tržišče, gospodarski sistem in planiranje morajo biti podrejeni samoupravnim proizvodnim odnosom. Gospodarski sistem ni zadeva državne regulative, temveč je pred- vsem funkcija samoupravnega delovanja združenih proizvajalcev. Enotno tržišče ni samo interes delavskega razreda, temveč je tudi sredstvo za zagotavljanje enakopravnosti, socialne integracije in enotnosti delavskega razreda. Delavski razred je kot nosilec samoupravljanja hkrati tudi nosilec integracije združenega dela in družbenih sredstev. Učinkovito delovanje enotnega tržišča je nujno potrebno zagotoviti tudi z uveljavitvijo ustreznih institucionalnih okvirov in norm ravnanja, vštevši tudi norme poslovne morale. Pri tem je odločilnega pomena vloga bank, velikih trgovskih, finančnih in drugih organizacij. Za ta in druga vprašanja je treba najti rešitve, ki bodo v skladu s samoupravnimi socialističnimi proizvodnimi odnosi. Prav tako je treba zagotoviti pogoje, da se bodo cene oblikovale skladno z zahtevami tržišča, da se izoblikuje in v praksi uveljavi sistem kompenzacij ter da bodo odnosi v cenah in usklajevanje njihove rasti povezani s politično stabilizacijo. 3. Interes delavskega razreda za razširjeno reprodukcijo je odvisen od njegovega položaja pri razpolaganju z dohodkom ter od njegovih možnosti, da upravlja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Podružbljanje dohodka je pogoj za takšno sodelovanje delavskega razreda in za njegov spopad z etatizmom, tehnokratizmom in privatizacijo. Gre za to, da ne bi smelo biti nobenie porabe na katerikoli ravni organizaciji združenega dela in družbe nasploh niti kakršnekoli koncentracije dohodka brez stališča in kontrole tistih, ki ta dohodek ustvarjajo. Sindikat izhaja iz tega, da razširjena reprodukcija in delitev presežkov dela oziroma razpolaganje z minulim delom pomeni žarišče različnih protislovij v družbi. Dejstvo je, da proizvajalci še ne upravljajo s pretežnim delom presežka dela, da še vedno obstajajo oblike odtujevanja presežka dela združenemu delu v proizvodnji ter prelivanje tega presežka na področje prometa, v bančne, trgovske in podobne organizacije, da je še vedno močna privatizacija dmžbene lastnine. Zavoljo tega je nujno potrebno, da delavci odločajo o dohodku, ki so ga ustvarili z minulim in z živim delom, ter da pri tem izhajajo iz tega. daje dohodek družben in da ga ni možno odtujevati. Upravljanje z minulim delom v združenem delu in izven njega ter družbeni položaj delavcev, ki se oblikuje na tej podlagi, je pravica slehernega delavca. Samoupravni sporazumi, družbeni dogovori in druge oblike usmerjanja pri ustvarjanju in delitvi dohodka so osnovne metode, s katerimi delavci v združenem delu in v ustreznih družbenopolitičnih skupnostih samoupravno urejajo vse odnose notranje delitve dohodka. Na enakih osnovah morajo delavci odločati tudi o delitvi narodnega dohodka. Sindikat poudarja potrebo, da izenačimo pogoje gospodarjenja in ustvarjanja dohodka ter da dosledno uveljavimo načelo delitve po delu v organizacijah združenega dela in v celotni družbi. Pri ustvarjanju dohodka je treba dosledno uresničevati načelo enakopravnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela na enotnem jugoslovanskem tržišču, preprečevati različne ugodnosti na podlagi monopola ter druge prednosti, ki ne temeljijo na delu in na rezultatih dela. V nadaljnji aktivnosti moramo zagotoviti neposrednejše sodelovanje med družbenopolitičnimi skupnostmi, sindikati in asociacijami združenega dela, da bi tako uskladili izhodiščna stališča pri določanju podrobnejših osnov in meril za enotnost sistema družbenoekonomskih odnosov. Z notranjo delitvijo, s sporazumi in z dogovori pa morajo delavci neposredno uresničiti načela ustavnih amandmajev o ustvarjanju in delitvi dohodka. Delavci morajo biti nosilci ustreznih programov in sredstev-'za razširjeno reprodukcijo ter določanja okvirov socialnega razlikovanja. Pri tem sta solidarnost in vzajemnost njihovi osnovni načeli, ki tvorita sestavne elemente tekoče ekonomske in razvojne politike gospodarskega sistema, politike dohodka in socialne politike nasploh. Osnovni odnosi v delitvi osebnih dohodkov morajo temeljiti na načelu delitve po delu in rezultatih dela. Boj proti „uravnUovki“ in dohodkom mimo rezultatov dela, prav tako pa tudi boj proti ekonomsko in družbeno nesprejemljivim razponom v osebnih dohodkih pomeni vsebino in konkretno uresničevanje takšnih odnosov ter gonilno silo celotne razvojne politike. Samoupravni proizvodni odnosi morajo vsebovati realno in dolgoročno strategijo razvoja, ki je tako dejavnik ekonomske kot tudi družbene stabilnosti ter varnosti. To terja tudi dejstvo, da sedanje razmere v znatni meri označujejo parcialne zahteve in rešitve socialnih razlik ter odstopanja od socialističnih razrednih odnosov na vseh področjih. 4. Socialno varnost in stabilnost delavcev opredeljuje ustava kot eno od odločilnih komponent proizvodnih odnosov in materialnega razvoja družbe nasploh. To je pravica delavcev, ki izvira iz dela in je odvisna od stopnje materialne razvitosti. Življenjske in delovne razmere so integralni del ekonomskega razvoja in sinteza celotnih materialnih in družbenih odnosov, v katerih mora biti delavec osnovni dejavnik razvoja. Pozornost delavcev zato upravičeno velja delovnim razmeram, stabilnosti delovnega razmerja, zaposlovanja, stanovanjskemu vprašanju, možnostim izobraževanja ter drugim vprašanjem njihovega materialnega in družbenega položaja. Družbena poraba in družbeni standard morata prispevati k stabilnosti- položaja delavcev, k uveljavitvi načela solidarnosti in vzajemnosti v praksi, k zmanjševanju socialnih razlik. Nujno potrebno je zagotoviti stabilnejše pogoje gospodarjenja in rasti proizvodnje tistega blaga in storitev, ki so nujno potrebne za stabilnost življenjskega standarda. Na tistih področjih, kjer vlada stihija in kjer visoki življenjski stroški ogrožajo socialno in materialno varnost delavcev, pa je treba zagotoviti samoupravno usmerjanje tržnih gibanj. Sindikati morajo biti pobudniki angažiranja vseh družbenih dejavnikov zato, da odstranimo vzroke neupravičenih socialnih razlik v naši družbi. Z organizirano družbeno akcijo in s politiko ustvarjanja in delitve dohodka, z davčno politiko, z administrativnimi in z drugimi ukrepi moramo preprečiti pridobivanje sredstev in drugih ugodnosti, ki ne temelje na delu in na rezultatih dela in ki povzročajo upravičeno politično obsodbo in kritiko. Treba je zagotoviti take pogoje, da bodo preprečevali nastajanje in reproduciranje neupravičenih socialnih razlik na podlagi lastnine, nesprejemljivih pogojev šolanja, zaposlovanja itd. 5. Razvoj integralnega samoupravljanja kot temeljnega proizvodnega družbenega odnosa je pogoj za uresničevanje in usklajevanje individualnih in širših interesov, je odločilni nosilec delitve dela, združevanja umskega in fizičnega dela, uveljavljanja na- cionalne enakopravnosti, deetatizacije itd. Delavski razred je nosilec razvoja samoupravnih odnosov, stabilnosti in kohezije družbe, je dejavnik integracije interesov in sil, ki se uveljavljajo v boju z etatizmom, unitarizmom, nacionalizmom in tehnokratizmom. Pomembno vprašanje samoupravnega socializma je neposredno odločanje delavcev. V samoupravni družbi ne more nihče imeti monopola političnega odločanja. Delovni ljudje morajo upravljati z vsemi sredstvi javnega komuniciranja, stalno morajo biti seznanjeni z vsemi vprašanji, o katerih odločajo organi, na katere so prenesli določene pravice upravljanja in odločanja. Pomen teh družbenoekonomskih odnosov, zlasti v osnovnih organizacijah združenega dela, je v pravici odločanja in razpolaganja z dohodkom ter v odgovornosti, kot to sledi iz ustavnih sprememb. Temeljne organizacije združenega dela, podjetja, združena podjetja, poslovna združenja, poslovne skupnosti, zbornice itd. morajo v bistvu nastajati in delovati na podlagi samoupravnih proizvodnih odnosov in sodobne Organizacije dela, da bi tako lahko postale učinkovit dejavnik na področju gospodarjenja in družbenega življenja nasploh. Delavci morajo prav v tem primeru imeti odločilni vpliv, biti pa morajo tudi ustrezno zastopani. Ustavni amandmaji pospešujejo krepitev družebnoekonomske osnove samoupravnih proizvodnih odnosov in s tega stališča tudi zagotavljajo učinkovitejšo in racionalnejšo organizacijo samoupravljanja. Vendar pa lahko pri uresničevanju amandmajev ugotovimo tudi nasprotovanja ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, kar povzročajo ostanki mezdnega v proizvodnih odnosih, obstoj obrtniške organizacije dela in njej ustrezne mentalitete, obstoj tehnokratskih in birokratskih teženj, pa tudi nesposobnost uveljaviti sodobno organizacijo dela, upravljanja in vodenja. Usklajevanje odnosov, razvijanje različnih centrov močk in razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov nasploh predstavlja problem v integriranih celotah, pa tudi v različnih oblikah poslovnega sodelovanja. 6. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje se čedalje bolj uveljavlja kot del sistema samoupravnega odločanja delavcev. Namen tega sporazumevanja in dogovarjanja je, da bi tako zagotovili hitrejše in učinkovitejše reševanje vprašanj, ki so skupnega pomena za organizacije združenega deta in za druge subjekte samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Praksa pa izpričuje, da je za zdaj sistem sporazumevanja in dogovarjanja še vedno v marsičem monopol tistih struktur, ki imajo določeno ekonomsko in politično moč. Zavoljo tega sindikati opozarjajo na nevarnost, da se lahko institucije sporazumevanja in dogovarjanja kompromitirajo ter postanejo podaljšana roka etatističnega vplivanja. Sporazumevanje in dogovarjanje morata odražati bistvo samoupravnih odnosov in ju kot procesa ne bi smeh omejevati in pretvarjati v monopol posameznikov ali skupin. Ti procesi se morajo razvijati kot sredstvo za uveljavljenje različnih interesov, za uresničevanje in uveljavljanje tistega, kar je skupno določeno kot sredstvo za premagovanje posameznih nasprotij in konfliktov, ki nastajajo v družbenem razvoju. Razvojna politika, opredeljevanje • in uveljavljanje posameznih delov sistema, odnosi v družbeni delitvi dela, politika dohodka in osebnih dohodkov, zadovoljevanje skupnih potreb, uveljavljanje solidarnosti, zaposlovanje in druga vprašanja so osnovna področja sporazumevanja in dogovarjanja. Dogovarjanje in sporazumevanje pospešujeta širše in celovitejše integriranje v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih in to' tako, da preprečujeta avtarkijo in podobne težnje zapiranja znotraj republiških meja in nastanek različnih oblik monopola na tržišču, prispevata k širjenju družbene osnove za programiranje razvoja, k razreševanju problemov sistemske narave, politike cen in različnih problemov v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Razen tega omogočata sporazumevanje in dogovarjanje, da se postopno zmanjšuje posredniška vloga države pri oblikovanju skupne in splošne porabe, pospešujeta samoupravno organiziranje interesnih skupnosti in samoupravno povezovanje organizacij združenega dela, ki zagotavljajo storitve na področju te porabe, z organizacijami drugih dejavnosti, omogočata, da omejimo fiskalno zajemanje sredstev za potrebe splošne porabe na primerno raven. Sporazumevanje in dogovarjanje izpopolnjujeta sistem samoupravnih proizvodnih S jdnosov, zagotavljata nadaljnje uveljavljenje neposrednega samoupravljanja in krepita družbenoekonomski položaj delavskega razreda. Od tod tudi prizadevanje sindikatov kot politične organizacije delavskega razreda, da bi se ta sistem odločanja čimbolj razvil in postal splošna metoda za razvoj odnosov in za usklajevanje interesov v družbi. Iz takšnega odnosa sindikatov do položaja delavskega razreda na ekonomskem področju dmžbe izvira tudi zahteva po dosledni graditvi političnega sistema, ki bo temeljil na interesih delavskega razreda in združenega dela. II. SINDIKATI V NADALJNJI GRADITVI SAMOUPRAVNEGA POLITIČNEGA SISTEMA 1. Za dominantno vlogo delavskega razreda v političnem sistemu 1. Naša družba lahko ohrani in razvije socialistični značaj družbenih odnosov, če bo v njeni politični sferi prevladovala vodilna vloga delavskega razreda. Osnovna družbenopolitična naloga delavskega razreda in delovnih ljudi, organiziranih v sindikatih, je nadaljnja graditev političnega sistema na samoupravnih osnovah. 2. po oceni II. kongresa samoupravljavcev delavski razred še nima odločilne kontrole nad temeljnim družbenim procesom — po-družbljanjem presežka vrednosti, s tem pa tudi ne nad procesom celotne družbene reprodukcije. Zavoljo tega delovni ljudje — samoupravljavci iz neposredne proizvodnje zelo malo sodelujejo v političnem življenju in pri političnem odločanju. 1 3. Neizoblikovanost političnega in ekonomskega sistema omogoča, da je razširjena reprodukcija odtujena samoupravno organiziranim proizvajalcem. Posledica tega je čedalje bolj izrazita reprodukcija elementov mezdnega položaja delavcev in delavskega razreda. Reproduciranje elementov mezdnih odnosov pa ogroža doseženo stopnjo razvoja samoupravljanja in pomeni največjo prepreko za njegov nadaljnji razvoj. Zavoljo tega pomeni boj za samoupravnost političnega sistema, ki je prvenstvena naloga sindikatov tudi v tej fazi ustavnih sprememb, obliko in odraz razrednega boja v sodobnih razmerah. 4. Smeri akcije sindikatov pri nadaljnji graditvi političnega sistema določajo stališča VI. kongresa ZSJ, dosedanja aktivnost sindikatov pri spreminjanju ustavnega sistema, zlasti pa jih opredeljujejo ustavni amandmaji o združenem delu in stališča kongresa samoupravljavcev. Pri tem je izhodišče v boju sin-6 dikatov za samoupravno organizacijo družbe delovni človek, samoupravno organiziran na vseh ravneh, združen v osnovne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in v vse družbenopolitične skupnosti. 5. Pod vodstvom delavskega razreda in v znamenju zadovoljevanja njegovih osnovnih interesov je edinole možno zagotoviti tudi enakopravnost v mednarodnih odnosih. To terja tudi polno uveljavitev ;IZveze komunistov kot avantgarde delavskega razreda in smdikatov kot razredne politične organizacije vseh delavcev. Ta afirmacija je nujno potrebna tako na celotnem jugoslovanskem območju kot tudi znotraj sleherne delovne organizacije, občine, republike in pokrajine. Kot politična organizacija delavcev se sindikat bori za enotnost delavskega razreda, hkrati pa je subjekt boja za enakopravnost vseh naših narodov in narodnosti. Samo boj za vodilni samoupravni položaj delavcev v sleherni družbenopolitični skupnosti je lahko poroštvo za uresničenje vseh osnovnih interesov delavskega razreda, vštevši tudi nacionalne interese. 6. Sindikat je vselej in kategorično za polno narodnostno enakopravnost. Delavskemu razredu je tuja in nesprejemljiva sleherna nacionalna diskriminacija in nestrpnost. Delavci vedo, da se ne morejo uspešno boriti za socializem in za samoupravljanje, če se hkrati ne borijo proti vsem oblikam nacionalizma, šovinizma in proti vsem drugim protisamoupravnim silam. To hkrati pomeni, da vsestransko uveljavljanje delavskega razreda znotraj lastnega naroda ne sme voditi v razbijanje delavskega razreda kot celote niti v zapiranje znotraj meja posamezne republike, temveč mora nasprotno krepiti splošno enotnost jugoslovanskega delavskega gibanja. 2. Delavski razred, samoupravljanje in sindikat L V razmerah, ko se samoupravljanje še vedno ni razvilo v celovit družbeni sistem, narašča potreba po aktivnejši vlogi družbenopolitičnih organizacij kot subjektov političnega sistema. Sindikat kot družbenopolitična in razredna organizacija delavskega razreda je pomembna družbena sila, ki zagotavlja, da temeljijo osnove političnega sistema na samoupravnih odnosih v združenem delu. 2. Dosedanji politični sistem ni zagotavljal ustreznega vpliva samoupravne baze na procese in odnose v politični nadstavbi. To je ustvarjalo pogoje za nastanek in krepitev tehnokratskih in eta-tistično-birokratskih teženj in sil na vseh ravneh. Te družbene sile so hkrati največ pripomogle, da so bili sindikati potisnjeni na stran, pobude, ki so prihajale iz njegovih vrst, pa zamegljene. 3. Družbeni vpliv sindikatov je bil zelo pogosto odraz dejanskega položaja in vpliva dela in delavskega razreda. Tam, kjer je bil samoupravni položaj delavcev ogrožen ali pa ni bil razvit, tam so bili tudi otežkočeni pogoji za delo sindikata, sindikat pa izrinjen iz političnega življenja. V takšnih okoljih so antisamoupravne sile pogosto potiskale sindikat v revandikativno in zaščitniško vlogo ter v pasivnost. Socialna baza sindikata pa je tako široka, da mora kot politična organizacija delavskega razreda odkrito in odločno začeti boj za njegov prevladujoči položaj in za odstranitev vseh objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki to zavirajo in preprečujejo. 4. Da bi zagotovili nujno potrebne pogoje za aktivnejšo vlogo sindikatov v političnem sistemu, je nujno potrebno razvijati in krepiti samoupravne odnose. Samo dejanski razvoj neposrednega samoupravljanja lahko pospeši procese samoorganiziranja delavskega razreda in ustvari takšne oblike sindikalnega organiziranja delavcev, ki bodo omogočile, da postane sindikat široka in demokratična delavska organizacija. Da bi ustvarili možnosti, da bo delavec neposredno odločal o sredstvih, ki jih ustvarja in na katerih dela, da sam čim učinkoviteje sodeluje v delu sindikalne organizacije, ki predstavlja politično in organizacijsko obliko izpovedovanja, usklajevanja in boja za zadovoljevanje njegovih interesov. 3. Sindikat in samoupravnost skupščinskega sistema 1. Za odločilno udeležbo delavskega razreda v političnem življenju države je izredno pomembno, da celotni skupščinski sistem zasnujemo na samoupravni osnovi. V naslednjem obdobju ustavnih sprememb moramo postopoma spremeniti dvojno, državno-samoupravno strukturo skupščin in okrepiti vse tiste elemente skupščinskega sistema, ki bodo omogočile, da bodo predstavniška telesa rasla iz združenega dela in njegovih interesov. 2. Celotni skupščinski sistem - od občine do federacije — se mora konstituirati tako, da bodo njegovo osnovo tvorile samoupravne delegacije združenega dela, interesnih in krajevnih skupnosti kot tudi drugih samoupravnih skupnosti in organizacij. Samoupravnost skupščin mora biti zagotovljena v vsakem pogledu: v načinu njihovega konstituiranja, volitev in v načinu njihovega delovanja. Samo tesna povezanost skupščin z vsemi področji družbenega dela je lahko osnova, da bodo skupščine pri oblikovanju stališč in politike bolj in neposredneje izhajale iz interesov delavskega razreda in delovnih ljudi. V tem smislu je potrebno spremeniti veljavni volilni sistem in sedanjo strukturo skupščin. Sindikat se ne more sprijazniti z minimalno udeležbo in sodelovanjem neposrednih proizvajalcev v delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh. 4. Združeno delo v središču samoupravnega koncepta občine 1. Občina mora postati osnova, na kateri temelji struktura in politika republik in pokrajin pa tudi federacije. Nadaljnja graditev celotnega samoupravnega političnega sistema je v marsičem odvisna od položaja združenega dela in interesov delavskega razreda pri samoupravnem konstituiranju občine. Skupna prizadevanja v občini so pogoj za uspešno reševanje mnogih življenjskih vprašanj delavskega razreda in delavcev - od zanesljivosti zaposlitve, reševanja stanovanjskih problemov, do reševanja materialnih in socialnih pogojev za življenje in delo mlade generacije ter delavskega podmladka, pa zadovoljevanja mnogih skupnih potreb delovnih ljudi. 2. V naslednji fazi ustavnih sprememb je treba jasneje opredeliti odnose med občino in organizacijo združenega dela. Občina mora postati osnovna raven političnega sistema, v katerem se -s pomočjo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter. drugih demokratičnih metod -usklajujejo različni interesi enot družbenega dela v skupni samoupravni interes združenega dela. Tako omogočamo, da interes delavskega razreda ne ostaja znotraj meja delovne organizacije in občine. Da pa bi lahko občina postala ustrezna baza samoupravnega političnega sistema, mora tudi sama imeti za svojo bazo delovne organizacije, krajevne in interesne skupnosti pa tudi ustrezno aktivnost in vpliv družbenopolitičnih organizacij, predvsem samoorganiziranih oblik delavskega razreda. 5. Sindikati in drage organizirane subjektivne sile dražbe Razvoj samoupravljanja predstavlja bistvo programa delavskega razreda in vseh družbenih skupin, ki si prizadevajo razvijati sa- moupravni socializem, se pravi, ki so pripravljene pogoje svoje eksistence in reprodukcije zasnovati na načelih in družbenih odnosih, kakršni vladajo v združenem delu. Zavoljo tega je za komuniste delovanje v sindikatih odločilen pogoj za njihov boj za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Kolikor bolj postaja delavski razred neposredni nosilec samoupravne moči, toliko bolj Zveza komunistov uresničuje svojo avantgardno vlogo kot notranja sila razreda (v sindikatih in z neposrednim vplivom na samoupravno gibanje delavskega razreda). 2. Za sindikat in za delavski razred niso sprejemljivi poskusi razmejevanja družbenega položaja in vloge najširše organizacije delavskega razreda in njegove avantgarde na Zvezo komunistov kot zastopnika splošnih ter na sindikat kot zastopnika posebnih interesov razreda, ali pa na Zvezo komunistov samo kot idejno-politično, sindikat pa predvsem kot družbeno-ekonomsko organizacijo. Razmejevanje na podlagi predstavništva11 različnih interesov ni sprejemljivo, ker bi to pomenilo odvzemanje političnih lastnosti tako Zvezi komunistov kot sindikatu. Prav tako ni sprejemljivo ločevanje političnega organiziranja delovnih ljudi na idejno-eko-nomsko področje, nesprejemljiva pa je tudi sleherna praksa institucionalnega paralelizma v aktivnosti obeh organizacij. • 3. Progresivna usmeritev družbenopolitične akcije sindikatov je neposredno odvisna od progresivne in konkretne idejno-politične akcije komunistov v sindikatih, od njihove pripravljenosti in sposobnosti, da se s stališča razrednih interesov upro praksi in pogledom tistih skupin, ki se zapirajo vase in ki si prizadevanje ohraniti privilegiran način eksistence — mimo dela in njegovih rezultatov. Po drugi strani, kadar so zahteve delavcev upravičene in ko temeljijo na širših razrednih pozicijah, morajo biti komunisti pripravljeni, da se postavijo na čelo takšnih pobud delavcev in akcij sindikata. Samo tako se lahko uresničijo stališča Zveze komunistov, da je idejni boj komunistov v sindikatih ena od temeljnih postavk njihove revolucionarne akcije za konsolidacijo in za nadaljnji razvoj samoupravnih proizvodnih odnosov. 4. Vpliv delavskega razreda in sindikatov na oblikovanje politike Zveze komunistov je preveč šibak. Samostojen in kritičen odnos sindikatov je eden od pogojev za preobrazbo in za nadaljnji razvoj Zveze komunistov ter za krepitev delavsko razrednih značilnosti njene vodilne idejno-politične vloge. Brez močnega, revolucionarnega in demokratičnega sindikata namreč ni in ne more biti idejno močne in revolucionarne avantgarde delavskega razreda. 5. Za aktivnost sindikatov v naslednjem obdobju je zelo pomemben odnos do Socialistične zveze. Razen sodelovanja in koordinacije je sindikat zainteresiran za širše vključevanje delavcev v to organizacijo in za takšno graditev Socialistične zveze, da bo le-ta postala najširša osnova razvoja samoupravljanja in uveljavljanja ustavne pravice občanov za politično aktivnost in vplivanje. V Socialistični zvezi kot tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah se sindikat bori za prevlado interesov združenega dela in delavskega razreda. 6. Akcijska samostojnost sindikatov v političnem sistemu 1. Sindikat si od petega, zlasti pa od šestega kongresa ZSJ dalje nenehno prizadeva premagati razmere, za katere je značilno, da je njegovo delovanje v splošnem političnem življenju omejeno na oblikovanje in podporo političnih stališč in sklepov, ki jih sprejemajo drugi. Aktivno sodelovanje pri sprejemanju in obravnavi različnih ukrepov ekonomske in socialne politike, razprava o XV. amandmaju in o novih ustavnih amandmajih, zlasti pa stališča, sprejeta v pripravah in pri uresničevanju sklepov kongresa samoupravljavcev pa izpričujejo, da organi sindikatov čedalje bolj nastopajo na odprti politični sceni s svojimi stališči, alternativami in pred-togi. 2. Čeprav je postal sindikat veliko bolj aktiven pri reševanju temeljnih družbenoekonomskih in političnih vprašanj, pa ostaja s svojo akcijo in predlogi pogosto na ravni parcialnih rešitev in predlogov. Sindikat se še ni dovolj usposobil, da bi kot celotna organizacija izpovedoval in zastopal globalne alternative gospodarskega in političnega sistema, ekonomske in socialne politike ter tako v bistvu nastopa bolj kot sestavni del in manj kot samostojni dejavnik, ki spreminja in razvija sistem v celoti. 3. Samostojnost družbenega angažiranja sindikatov je eden od najučinkovitejših na- činov, da zagotovimo polno mobilizacijo sindikalnega članstva in delavskega razreda za reševanje najvažnejših družbenih vprašanj. Obsežnost in zahtevnost družbenih nalog, ki jih mora reševati po lastni pobudi, neodvisnost in odgovornost pri oblikovanju stališč označujejo bistvo samostojnosti sindikata. Za to samostojnost sindikata pa ni odločilno, da ima vselej in za vsako ceno različna stališča, temveč je odločilno, ali ta stališča resnično odražajo avtentične interese delavskega razreda. 4. Neločljiv element procesa osamosvajanja je kar najtesnejše povezovanje in koordinacija sindikata z drugimi subjekti in silami v političnem sistemu. Pogoj za enakopravnost in za plodno sodelovanje vseh političnih dejavnikov pa je svoboda akcijskega in političnega delovanja sindikatov. Zveza sindikatov lahko uresniči svojo specifično vlogo v samoupravnem političnem sistemu in lahko sprejme svoj del odgovornosti za družbene odnose samo tedaj, če kot organizacija sprejema samostojna, neodvisna in lastna stališča o vseh kapitalnih vprašanjih družbenega razvoja. 7. Ustavno definiranje pravice delavcev do sindikalnega organiziranja in aktivnosti 1. Pri nas še vedno zasledimo določene dvome o ustavnem definiranju položaja in vloge sindikata, kar nekateri pojasnjujejo s strahom pred etatizacijo in podržavljanjem sindikatov. Vendar pa v sodobnih razmerah taka bojazen ni utemeljena. Ne gre namreč za poskus normirati notranje življenje organizacije, temveč za to, da bi zagotovili ustreznejše proceduralne pogoje za njeno družbeno uveljavljanje. Pravilnost takšne usmeritve potrjuje tudi praksa nekaterih osnovnih organizacij sindikata, ki se niso bale v statutih delovnih organizacij zapisati nekaterih svojih pravic in pogojev delovanja; razen tega tudi naš celotni pravni red čedalje bolj izgublja formalno-državne značilnosti, tako da ustavna in mnoga druga določila postajajo svojevrsten pravni izraz najširših samoupravnih odnosov in vplivov delovnih ljudi ter njihovih političnih skupnosti in organizacij. 2. Sedanja splošna ustavna določila-o sindikatih ne zadoščajo in niso v skladu z današnjimi družbenimi razmerami in gibanji. V novih spremembah ustave SFRJ je potrebno v splošnem določilu o sindikatih poudariti naslednje: najprej, da je Zveza sindikatov Jugoslavije družbenopolitična organizacija delavskega razreda in delovnih ljudi, drugič, da samostojnost in moč svojega vpliva v političnem sistemu sindikat črpa iz objektivno samoupravnega položaja delavskega razreda in iz boja za krepitev tega položaja; tretjič, da se delavci in delovni ljudje prostovoljno samoorganizirajo v sindikatih, da bi: a) organizirano sodelovali pri uresničevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov v družbeno-ekonomskih in političnih procesih v združenem delu in v družbi kot celoti; b) zagotavljali odločilno vlogo delavskega razreda in delovnih ljudi v procesih razširjene dmžbene reprodukcije; c) integrirali različne parcialne interese v enoten interes delavskega razreda; d) obvarovali samoupravne pravice delovnih ljudi, njihov materialni položaj, življenjski standard in socialno varnost. Pomembno je poudariti, da moramo pri ustavnem opredeljevanju sindikatov izhajati iz delovnega človeka in iz njegove ustavne pravice, da s sindikalnim organiziranjem zagotavljamo svoje aktivnejše družbeno uveljavljanje in zadovoljevanje mnogih svojih življenjskih interesov. 3. Med konkretnimi ustavnimi instituti in rešitvami je treba upoštevati naslednje: a) Potrebo, da uredimo odnos skupščin in izvršilno političnih teles do pobud, aktivnosti in predlogov sindikatov. Z ustavo bi morah dati sindikatu pravico do zakonske pobude; pravico, da zahteva od skupščin, da razpravljajo o posameznih vprašanjih; da sindikatu omogočimo politični vpliv v posameznih fazah priprave skupščinskih rešitev, za katere je sindikalno članstvo zainteresirano; da ima sindikat pravico do amandmajev k predlaganim zakonom in drugo. Skupščinam bi morah naložiti, da pri vprašanjih, ki opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavskega razreda, zahtevajo mnenje sindikatov, da so dolžne obravnavati pobude in predloge sindikatov ter obvestijo predlagatelje o rezultatih razprave. b) Posebno pomembno je, da na ustrezen način in na ustreznem mestu v ustavi podrobneje opredelimo možnosti izrekanja sindikatov o najpomembnejših elementih družbenoekonomskega sistema in o najpomembnejših ukrepih ekonomske politike. Z ustavo bi morah zagotoviti, da je pri posameznih vprašanjih s tega področja potrebno poprej zahtevati stališče in mnenje sindikatov. c) V novem delegatskem sistemu je nujno potrebno določiti ustreznejše mesto sindikatov v procesu volitev predstavniških organov. Sindikat mora dobiti odločilnejšo vlogo pri volitvah in aktivnosti tistih skupščinskih teles, ki neposredno izhajajo iz različnih področij združenega dela. III. ZNAČAJ, NAČIN DELA IN NAČELA ORGANIZIRANJA SINDIKATOV Delavsko razredni značaj sindikatov 1. Razvoj naše družbe v samoupravni socializem terja radikalno spremembo sedanjega položaja delavskega razreda, ki mora zapustiti obrobje političnega in idejnega življenja družbe in se preobraziti v osnovno socialno politično silo družbenega razvoja. Do takšne spremembe družbenega položaja delavskega razreda pa lahko pride samo tedaj, če se bodo ustrezno razvijale vse njene organizacije, zlasti pa, če se bo sindikat dosledneje razvijal v delavsko-razredno, enotno, akcijsko samostojno in demokratično organizacijo. 2. Sindikat se uveljavlja kot delavskoraz-redna organizacija v boju za polno uveljavitev delavskega razreda kot tiste družbene sile, ki z uveljavljanjem svojih interesov zagotavlja socialistični napredek celotne družbe. Sindikat si ne more pridobiti delavsko-razrednega značaja že s samo prisotnostjo delavcev v njem niti tega ne izgublja zavoljo socialno heterogene sestave članstva. Sindikat je delavsko-razredna organizacija toliko, kolikor se bori za to, da združeni nosilci dela upravljajo s sredstvi za delo, z rezultati dela in s celotno družbeno reprodukcijo, kolikor prispeva k osvobajanju dela in odstranjevanju vseh oblik odtujevanja dela in ostankov mezdnih odnosov in kolikor afirmira razvoj samoupravne socialistične ideologije v zameno za etatistične, tehnokratske, nacionalistične in druge koncepte razvoja naše družbe. 3. Ker je sindikat delavskorazredna organizacija, je tudi enotna organizacija delavskega razreda in delovnih ljudi. Učinkovitost boja delavcev za svoje neposredne in zgodovinske interese je odvisna predvsem od nji-10 hove povezanosti, medsebojne podpore in so Udarnosti v akčijah, ki jih snujejo v delovnih organizacijah, v občini, pokrajini, republiki in v federaciji. Enotnost delavskega gibanja, ki se zagotavlja s pomočjo sindikalne organizacije, je najmočnejše sredstvo za zagotavljanje prevlade združenih nosilcev dela na vseh ravneh družbene organizacije. To je tudi nujen pogoj za uspešen boj proti birokratskim, tehnokratskim, skupinsko-last-niškim, nacionalističnim in egalitarističnim nasprotovanjem interesom združenega dela. Akcijsko nepovezane in izolirane sindikalne organizacije, zaprte v katerikoli okvir delovne organizacije ah občine, so glavni vzrok nemoči delavskega razreda. Neodložljiva naloga sindikatov je, da povežejo ločene in v interesih različne dele delavskega gibanja v enotno gibanje delavskega razreda. 4. V sedanjih protislovnih razmerah razvoja naše družbe je delavskemu razredu potreben samostojen sindikat, tak, ki ima svoja stališča, svoja merila, konkretne alternativne rešitve in ki svobodno nastopi proti vsem sklepom vodstvenih struktur, če so v nasprotju z interesi delavskega razreda. Samostojnost je sindikatu potrebna zato, da lahko v konkretnih razmerah vselej vsili prednost razrednega interesa, s čimer pa sam postaja živo gibanje delavskega razreda znotraj vseh njegovih formalno-pravnih institucij. Da bi usposobili sindikalno organizacijo za samostojno akcijo, morajo pokrajinske in republiške organizacije sindikatov zagotoviti pomoč in podporo vsem tistim sindikalnim organizacijam v delovnih organizacijah in občinah, ki so premalo samostojne v odnosih do vodilnih struktur in organov oblasti. S tem, ko se zavzemamo za samostojnost sindikatov, pa ne uveljavljamo niti pritiskov niti ne obnavljamo zaščitne vloge sindikatov v družbi. Samoupravno dogovarjanje in usklajevanje družbenih odnosov je namreč veliko bolj radikalna pot in način osvobajanja delavskega razreda ter dejanski odraz njegovega razrednega interesa. Zato niso sprejemljivi čedalje pogostejši poskusi, da bi sindikat potisnili na področje parcialnih in generalnih stavk. 5. Delavskemu razredu je potrebna takšna sindikalna organizacija, ki se bo manj uveljavljala v imenu razreda, zato pa bo čedalje bolj postajala organizirana politična akcija razreda samega. To terja tudi razvito demokratično strukturo sindikatov. Demokracija se v sindikatih uveljavlja v tistem obsegu, v katerem ima sindikalno članstvo možnost, da v sindikatu svobodno in brez strahu pred pritiski in posledicami izraža svoje interese, da je objektivno informirano o možnostih uveljavljanja svojih interesov, da med seboj usklaja in korigira različne in posebne interese, da določa skupne interese in da se za njihovo uresničitev organizirano bori. Osnovna organizacija sindikata - neposredna oblika akcijske organiziranosti sindikalnega članstva 1. Osnovna organizacija sindikata je neposreden družbeni okvir, v katerem se uresničujejo vsi interesi, ugotavljajo posebni in identificirajo skupni interesi. Osnovna organizacija sindikata je temeljna politična organizacija in osnova celotne sindikalne organizacije, saj je možno šele na osnovi v njej opredeljenih interesov snovati politična stališča sindikalne organizacije, ki odražajo interese celotnega delavskega razreda. Osnovna sindikalna organizacija pa je tvorec avtentične enotne delavsko-razredne politike sindikata samo tedaj, če njeno članstvo organizirano in kontinuirano politično deluje. 2. Svobodno uveljavljanje vseh neposrednih, avtentičnih interesov, takšnih, ki nastajajo v vsakokratnih družbenih razmerah, je osnova za opredeljevanje delavsko razrednih interesov in za oblikovanje stališč sindikatov do njih. Če imajo nosilci združenega dela možnost, da v sindikatu organizirano opredeljujejo svoje interese, potem bodo našli tudi učinkovita sredstva, da bodo te interese uresničili. Sindikat je po VI. kongresu veliko bolj odprta organizacija, v njem se pretakajo in svobodno izražajo različni interesi. Vendar je v nekaterih delih, zlasti v tistih delovnih okoljih, v katerih prevladuje vpliv birokratske in tehnokratske strukture, ome- jena možnost delavcev, da bi lahko uveljavili svoje interese. Nosilci sindikalne aktivnosti so najpogosteje predsedniki ali organi sindikatov, medtem ko se člani sindikata zbirajo v glavnem le na letnih konferencah ali na informativnih sestankih. Tako torej niso zagotovljeni pogoji, da bi članstvo na organiziran način uveljavljalo svoje interese in zahteve. Dokaj razširjena je svojevrstna oblika manipuliranja z delavci, ki se odraža v toleruanju njihovih individualnih protestov, kritik in pritiskov, hkrati pa v preprečevanju organiziranega uveljavljanja njihovega razpoloženja, stališč in zahtev. Povsod, kjer organi sindikata niso samostojni v svojih odnosih do vodilne strukture, se tudi osnovne sindikalne organizacije ne sestajajo ali pa se sestajajo samo formalno. V teh okoljih je prekinjen proces oblikovanja avtentičnih interesov že na samem začetku, torej že v fazi njihovega izpovedovanja; želja članstva, da bi svoje interese svobodno in organizirano uveljavilo, je v takšnih razmerah odvisna od podpore in politične solidarnosti sindikalne organizacije v občini ali v panogi. To zlasti velja za primere, ko vodilni organi delovne organizacije odrivajo na stran interese delavskega razreda in dejavnost sindikata. Naloga osnovne organizacije sindikata je, da ne pomeni samo mesto za svobodno izražanje interesov, temveč da je tudi organizacija, v kateri se opravlja selekcija, usklajevanje in izenačevanje različnih posebnih interesov v skupni delavsko-raz-redni interes. Sposobnost in pripravljenost članov in organov sindikata, da se posebni, neposredni in konkretni interesi ugotavljajo vselej s stališča dolgoročnejšega in pomembnejšega interesa, je pogoj za opredeljevanje skupnega delavsko-razrednega interesa, na katerem je zasnovana enotna akcija sindikata. Delavskemu razredu in delovnim ljudem ni niti v družbi niti v sindikatu dovolj uspelo, da bi ob temeljitejšem spoznanju svojih posebnih interesov odkrivali skupne interese in da bi na le-teh zasnovali enotno akcijo. Zato je povezovanje nosilcev različnih interesov, selekcija interesov in njihov dvig na raven celovitega delavsko-razrednega interesa osnovna naloga sindikatov v sedanjih razmerah. Družbeno dogovarjanja sindikalnega članstva in delo v sindikalnih organizacijah pomeni najučinkovitejšo in najbolj demokratično metodo za ocenjevanje posebnih in za opredeljevanje skupnih interesov, na osnovi katerih je zasnovana politična akcija v organizaciji združenega dela in v širši družbeni skupnosti. Sprememba metod dela sindikatov — odločilni pogoj za večjo politično mobilnost sindikalnega članstva 1. Spreminjanje metod dela organov sindikata je eden od pogojev za organizirano politično aktivnost njegovih članov. V boju za samoupravne odnose ni sprejemljiv hierar-hično-birokratski odnos med članstvom in organom, ki sprejema odločitve na vrhu organizacijske strukture in jih nato prenaša na članstvo kot izvajalce. Prav tako ni ustrezen tudi klasični predstavniški odnos, ko člani izražajo svoje interese, potrebe in zahteve, organi sindikata pa jih zastopajo v centrih političnega odločanja. Spremembe v metodah dela sindikalnih vodstev morajo torej biti v tem, da vodstva povezujejo, organizirajo in usposabljajo člane sindikata, da organizirano izražajo svoje interese, da te interese neposredno usklajujejo in da se kot člani delovne skupnosti, samoupravnih in predstavniških teles ter drugih organov borijo za njihovo uveljavitev in uresničitev. To seveda ne pomeni, da se lahko sindikalna vodstva že v sedanjem trenutku osvobodijo svoje predstavniške vloge. Sindikalna vodstva bodo morala tudi v prihodnje nastopati kot predstavniki interesov delavskega razreda, vendar pa samo tistih interesov, ki so bili izraženi in konstituirani po demokratični poti. 2. Sindikat postaja v pravem pomenu organizacija delavskega razreda, če se v svoji dejavnosti usmerja na tista vprašanja in probleme, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja, odločilnega interesa neposrednih potreb in iz hotenj sindikalnega članstva. V zadnjih letih, zlasti pa po VI. kongresu, so se organi sindikatov ukvarjali z vsebinskimi problemi našega družbenega razvoja in z vprašanji, ki so zadevala delavski razred kot celoto. Slabosti v njihovem delu se ne razkrivajo v izbiri problemov, temveč v načinu, kako se ukvarjajo s temi problemi. Te slabosti se odražajo v premajhni konkretizaciji posameznih problemov, v tem, da ne ugotavljajo vzrokov posameznih pojavov, v tem, da ne obravnavajo kompleksno posameznih problemov, v tem, da niso uveljavili prakse, da bi se šele na podlagi proučitve več možnosti odločili za najboljšo itd. 3. Akcijska samostojnost sindikatov v delovnih organizacijah in v družbenopolitičnih skupnostih je odvisna od odnosov med organi sindikatov na različnih ravneh. Po VI. kongresu je bila dosežena visoka stopnja organizacijske samostojnosti, ki je pripomogla k temu, da so se organi sindikatov usmerili v probleme tistega okolja, v katerem sindikalna organizacija deluje. Vendar pa to osamosvajanje ni potekalo hkrati z usklajevanjem programskih stališč in akcij. Tako kot pri snovanju programov nismo dovolj izhajali iz programov sindikalnih organizacij ožjih družbenopolitičnih skupnosti, tako tudi pri uresničevanju programov ni prišla dovolj do veljave odgovornost za sprejemanje stališč v vodstvih sindikatov širših družbenopolitičnih skupnosti. Da bi premagali notranjo dezintegriranost, je potrebna veliko tesnejša povezanost med organi sindikatov na različnih ravneh, večja stopnja usklajenosti v programski usmeritvi, sinhronizirana akcija ter odgovornejši odnos do skupno sprejetih stališč. 4. S konstituiranjem samostojnih republiških in pokrajinskih sindikalnih organizacij je nastala potreba, da jasno opredelimo značaj in vlogo-zveznih organov sindikata ter njihov odnos do republiških organov. Iz značaja sindikalne organizacije kot enotne organizacije delavcev in delovnih ljudi sledi, da so zvezni organi sindikatov in Zveze sindikatov zvezni organi sindikalnega članstva, ki se vertikalno organizira na vseh ravneh, torej tudi na ravni federacije, da bi tako lahko uresničevalo svoje skupne interese. Vloga zveznih organov se v odnosih do samostojnih republiških organizacij razkriva v koordiniranju in usklajevanju posebnih republiških in pokrajinskih interesov sindikalnega članstva in opredeljevanju posebnih interesov, za katere je treba zasnovati enotno akcijo sindikatov. Zvezni organi sindikata morajo biti stalno odprti tudi za osnovne organizacije sindikata, za sindikalno članstvo, delovati pa morajo tako, da izhajajo iz skupnega interesa članstva, ki se konstituira v republiških organizacijah. To velja tudi tedaj, kadar gre za izražene in neposredno utemeljene interese, pobude, zahteve osnovnih organizacij, organizacij združenega dela, občinskih sindikalnih organizacij itd. Naloga zveznih organov sindikata je, da ustvarjalno združujejo različne interese in opredeljujejo skupne, organizirajo enotno politično akcijo za njihovo uveljavitev, izhajajoč pri tem iz enotnega proizvodnega odnosa in enotnega tržišča. To svojo funkcijo pa bodo Zvezni organi lahko uresničili, če bodo delovali s politično avtoriteto in s pooblastili za odgovorno in učinkovito delo. Pomemben pogoj za uspešno delovanje zveznih organov sindikata v sedanjih razmerah je njihovo konstituiranje po paritetnem delegatskem načelu. To načelo zagotavlja polno enakopravnost republiških in pokrajinskih sindikalnih organizacij, preprečuje možnost majorizacije in preglasovanja. Možno republiško konfrontacijo o slehernem vprašanju, ki se obravnava, prisilno monolitnost republiških delegacij, s tem pa tudi blokiranje dela zveznih organov sindikata je treba preprečevati z ustrezno metodo dela, z demokratizacijo odnosov, s tesnejšo povezavo s članstvom in s tem, da članstvo pritegnemo k oblikovanju stališč, ki so odločilnega pomena za celotni delavski razred. 5. Odnosov med organi sindikatov in Zvezo sindikatov ne moremo pojmovati tako, da bi bili sindikati primarna, Zveza sindikatov pa izpeljana organizacija, se pravi, daje Zveza sindikatov tista organizacija, ki združuje vse, sindikati pa da so deli, ki se utapljajo v njej. Če izhajamo iz zapletenih interesov članstva in njihove potrebe, da se s pomočjo ustreznega političnega povezovanja učinkovito borijo za uresničenje svojih posebnih interesov znotraj posamezne dejavnosti in za uresničenje tudi tistih svojih interesov, ki so obenem skupni vsem delavcem in delovnim ljudem v ožji in v širši teritorialni skupnosti, potem dileme ni. Bistveno pa je vprašanje, kako v boju za skupne interese občine, pokrajine in republike zagotoviti uveljavitev skupnih interesov delavcev določene dejavnosti ali kako doseči, da se z razvojem določenih delovnih celot razvija tudi družbenopolitična skupnost, v kateri le-te delujejo. Rešitev je očitno v zagotavljanju programske in akcijske enotnosti organov sindikatov in Zveze sindikatov. Ta enotnost pa ne pomeni organizacijskega stapljanja niti ne ukinjanja posebnih sindikatov, terja pa demokratične metode v procesu odločanja in sprejemanja stališč, v katerih bodo upoštevani samo tisti posebni interesi (panoge, dejavnosti ali družbenopolitične skupnosti), ki niso v nasprotju z interesi delavskega razreda kot celote. Samostojnost posebnih sindikatov mora biti zagotovljena. Samo s samostojno akcijo se lahko identificirajo posebni interesi posamezne panoge, dejavnosti, na podlagi le-teh s pomočjo družbenih dogovorov v Zvezi sindikatov pa lahko opredelimo skupne interese delavskega razreda. 6. Dejstvo je, da je moč družbenega vpliva delavcev in delovnih ljudi, organiziranih v sindikate, kar najbolj odvisna od obsega in kvalitete njihove informiranosti. Zavoljo tega je potrebno, da sedanji sistem informiranja v sindikatih razvijamo in izpopolnjujemo, da zagotavljamo kontinuirano, objektivno in pravočasno informiranje. Nujno potrebno je, da takoj začnemo graditi takšen sistem informiranja, ki bo omogočil skladno in hitro pretakanje informacij, podatkov, predlogov, zahtev, stališč in sklepov v dveh smereh: od osnovnih organizacij do zveznih organov sindikatov in obratno ter med organizacijami in organi na enaki ravni organiziranosti. Da bi zagotovili čim objektivnejšo in popolnejšo obveščenost delavcev, morajo sindikati usposobiti svoje, od drugih struktur neodvisne kanale informiranja. Tako se bodo delavci seznanili tudi s tistimi podatki in ugotovitvami, ki jim jih v nekaterih delovnih okoljih zavoljo najrazličnejših vzrokov prikrivajo. V ta namen morajo sindikati izkoristiti ugotovitve različnih raziskovalnih ustanov in jih zaprositi za pomoč v vseh tistih vprašanjih, ki so odločilnega pomena za delavski razred in za delovne ljudi. IDEJNO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE V SINDIKATIH 1. Zapletenost boja delavskega razreda in razmer, v katerih se ta boj bije, terja stalno in organizirano idejno usposabljanje delavcev, da bi le-ti lahko samoupravno uresničevali svoje neposredne interese in dolgoročne cilje. Izhajajoč iz interesa l delavskega razreda mora sindikat razvijati in krepiti svoj idejnopolitični vpliv ter razvijati organizirano delo na področju idejnopolitičnega izobraževanja. 2. Razmere v družbenoekonomskih odnosih, položaj delavskega razreda in stopnja razvitosti samoupravljanja - vse to se kar najbolj neposredno odraža v idejnopolitičnem izobraževanju. Poskusi, da bi delavski razred izrinili iz matičnega toka družbenih dogajanj in ga obdržali v podrejenem položaju, samoupravljanje pa omejili na institucionalne oblike, so povzročili, da je oslabela motivacija delavcev za pridobivanje znanja, za to, da bi se bolje usposobili za učinkovito opravljanje samoupravnih funkcij. Idejnopolitično izobraževanje in izobraževanje za samoupravljanje smo v znatnem obsegu družbeno degradirali in zapostavili. Ker smo to izobraževanje oropali delavsko-razredne vsebine, je dobilo predvsem ekonomsko instrumentalni značaj, omejeno pa je na zelo ozek krog delavcev. 3. Sindikati so idejnopolitično izobraževanje razvijali v glavnem s pomočjo delavskih in ljudskih univerz, znatno manj pa s svojo neposredno družbenopolitično akcijo. Idejnopolitično izobraževanje smo obravnavali kot posebno področje in ne kot integralni del celotnega političnega dela sindikalne organizacije. Zavoljo tega tudi ni bilo možno zagotoviti trajnejših programskih, materialnih, organizacij sko-kadrovskih in drugih pogojev, ki bi zagotavljali boljši uspeh tudi na tem področju. 4. Potrebe delavskega razreda in sedanje razmere na področju idejnopolitičnega izobraževanja, zlasti pa razmere, v katerih se le-to razvija, terjajo, da sindikati: - prispevajo k izpopolnjevanju razredne marksistične vsebine idejnopolitičnega izobraževanja in izobraževanja za samoupravljanje; - pritegnejo kar največ delavcev v različne oblike idejnopolitičnega izobraževanja; - integrirajo v to delo znanost, in to z izkoriščanjem obstoječih in z razvijanjem lastnih znan-stveno-strokovnih in analitičnih centrov, ki bodo spremljali gibanja v delavskem razredu in zagotavljali potrebno znanje za idejnopolitično akcijo sindikatov; - zagotovi tesnejše sodelovanje z uredništvi tovarniških glasil, občinskih in drugih glasil, z uredništvi časopisov, radia in televizije, da bi le-ti tudi svojo dejavnost usmerili v vprašanja in probleme, ki so odločilnega pomena za delavski razred; - razvijajo in spodbujajo tako založniško dejavnost, ki bo dostopna delavcem in katere vsebina bo usmerjena v aktualne delavsko-razredne probleme; - postanejo pobudnik in nosilec akcij vseh organizacij in asociacij marksističnega izobraževanja delavcev. Sindikalne organizacije lahko največ storijo, da se ponovno uveljavi razredno idejnopolitično izobraževanje kot sestavni del idejne akcije in boja za samoupravne odnose ter kot integralni del celotne izobraževalne dejavnosti delavcev. Vrednotenje rezultatov dela slehernega delavca mora vsebovati tudi komponento idejnopolitičnega angažiranja za razvoj samoupravljanja, s tem pa tudi idejnopolitičnega izobraževanja kot enega od Pogojev za takšno aktivnost. Samo v masovnem idejnopolitičnem izobraževanju in v politični akciji delavstva lahko zrastejo delavski kadri — strokovnjaki, družbenopolitični delavci, nosilci samoupravnih funkcij. Da bi izboljšali idejnopolitično in družbeno delovanje sindikata, moramo sistematično krepiti Mejno in politično sposobnost njegovih aktivistov, a vseh ravneh organiziranja sindikatov je po-ebno zasnovati stalno in sistematično izobraže-v^nie sindikalnih kadrov in aktivistov. Vsebina izobraževanja sindikalnih kadrov mora temeljiti na a tualnih problemih delavskega razreda, da bi tako a.no Pomagali sindikalnim delavcem spoznavati 32 lene interese v družbi, jih med seboj primerjati 14 in usmerjati v interese delavskega razreda. Pri tem delu je treba izkoristiti različne oblike izobraževanja - od individualnega učenja, predavanj, tečajev in seminarjev do političnih in sindikalnih šol. NAČELA ORGANIZIRANJA SINDIKATOV 1. Pri iskanju najučinkovitejših oblik organiziranja moramo izhajati iz delavsko-razrednega značaja organizacije, iz potrebe delavskega razreda, da se organizacijsko usposobi za uveljavljanje svojih neposrednih in zgodovinskih interesov. Uveljavljanje de-lavsko-razrednega značaja sindikatov terja v sedanjih razmerah predvsem takšno organizacijsko povezovanje delavcev, ki bo omogočilo politično akcijo v dveh smereh: uresničevanje klasičnih zahtev delavskega razreda (zagotavljanje zaposlenosti, minimalnih osebnih dohodkov, socialne zaščite itd.) in razvijanje obstoječega sistema ter nadaljna krepitev in graditev samoupravnih odnosov. Z ustreznim načinom političenga povezovanja v sindikatih teži delavski razred za tem, da okrepi svojo moč in da postane osnovni nosilec družbene preobrazbe. 2. Pri organiziranju sindikatov so zelo pomembne zahteve o samostojnosti sindikalnih organizacij na vseh ravneh organizacijske strukture ter o enotnih stališčih in enotni akciji pri reševanju vprašanj, ki so pomembna za delavski razred kot celoto. Osamosvajanje sindikalnih organizacij se je najpopolneje izrazilo in uresničilo s formiranjem republiških in pokrajinskih organizacij. Pomen organiziranja republiške in pokrajinske sindikalne organizacije se odraža v težnji delavskega razreda, da si zagotovi odločilni vpliv na samoupravni razvoj svoje republike. Toda delavski razred zagotavlja tudi svoje skupne interese — graditev samoupravljanja v jugoslovanski skupnosti. Zato delavski razred tudi ustvaija enotno organizacijo. Razumljivo je, da lahko delavski razred to doseže samo s tesnejšo medsebojno povezanostjo in z obstojem enotne sindikalne organizacije. Brez enotne organizacije delavskega razreda tudi ne bi mogli zagotoviti samostojnega delovanja in odločilnega vpliva sindikatov v republikah. Brez afirmiranih močnih centrov organiziranja delavskega razreda in delovnih ljudi v republikah pa tudi ni enotne organizacije delavcev na jugoslovanskem področju. Velja poudariti, da je sprejemljiva samo tista samostojnost republiških organizacij, ki ne omejuje interesa delavskega razreda kot celote in ki ne ogroža delavsko-razrednega značaja organizacije. Prav tako je delavskemu razredu potrebna samo takšna enotna organizacija sindikatov, ki zagotavlja samodejnost vseh njenih delov ter njihovo polno samostojnost. Samostojnost in kohezija sindikalnega gibanja mora biti temelj nadaljnjega organizacijskega razvoja sindikatov. 3. Integracijska funkcija sindikatov mora biti vodilno načelo pri iskanju ustreznih ob Uk organiziranja. Ta funkcija se mora odraziti predvsem znotraj delavskega razreda. Razhčni pogoji gospodarjenja in ustvarjanja dohodka, različen položaj v tržnem gospodarstvu in pomanjkanje enotnih meril pri nagrajevanju pa so privedli do medsebojne konfrontacije delavskega razreda in do slabljenja njegove družbene moči. Osnovna naloga sindikatov je zato integracija delavskega razreda ter usklajevanje razHčnih parcialnih interesov v skupni delavski - razredni interes. Sindikat mora biti najširši okvir za družbeno dogovarjanje in za postopno premagovanje notranje diferenciacije delavskega razreda. Odločilen pogoj za transformiranje sindikatov v takšno organizacijo delavskega razreda pa je v tem, da najde take oblike povezovanja, ki bodo omogočale usklajevanje interesov delavcev-— in to ne samo v posamezni delovni organizaciji, temveč tudi med delavci, zaposlenimi v različnih delovnih okoljih. Sindikat mora biti organiziran tako, da omogoča delavcem, da bodo prestopih meje delovnih organizacij ter da bodo poiskali rešitve, ki ustrezajo celotnemu procesu družbenega dela in skupnemu interesu delavskega razreda. 4. Ker se delavski razred ne more osvoboditi vseh elementov mezdnega položaja vse dotlej, dokler vsi udeleženci v družbeni dehtvi dela ne bodo zasnovali svojega materialnega položaja na lastnem družbeno koristnem delu in ker se ta proces ne more uveljaviti brez tesne povezanosti delavcev in proizvajalnih delovnih organizacij in drugih družbenih grupacij (s področja znanosti, kulture, zdravstva, prosvete, uprave itd.), je integracija delavskega razreda in drugih družbenih skupin prav tako eno od temeljnih načel sindikalnega organiziranja. Ko tako združuje nosilce proizvodnega dela, se mora sin- dikat v svoji strukturi izobhkovati in organizirati tako, da bo zagotavljal večdimenzionalno povezovanje nosilcev razUčnih vrst dela. Tako organiziranje sindikata bi moralo služiti kot predhodnica ali kot most za samoupravno povezovanje in zagotavljanje takšne medsebojne odvisnosti interesov, ki bo pripomogla k skladnemu razvoju tako proizvodnega kot neproizvodnega dela. 5. Pri nadaljnji graditvi organizacijske strukture sindikatov je treba izhajati iz osnovnega interesa delavskega razreda, da si zagotovi dominantni vpUv pri razpolaganju s presežkom dela v občini, pokrajini, republiki in federaciji. Z ustreznimi obUkami sindikalnega organiziranja tako v horizontalni kot v vertikalni smeri prispevamo h krepitvi vpUva delavskega razreda na celotno družbo in na vse družbene procese. 6. Ustavni amandmaji so dah možnost prestrukturiranja združenega dela v temeljne organizacije združenega dela, ki pomenijo tehnično-tehnološko, ekonomsko in socialno celoto, kjer se neposredno ustvarja in deU dohodek. Ta proces pa lahko sindikat pospeši z lastno reorganizacijo. Od celovite sindikalne organizacije, ki združuje pretežni del zaposlenih v delovni organizaciji, se lahko sindikat reorganizira v ožje, med seboj povezane dinamične obUke, s pomočjo katerih se lahko laže uveljavljajo konkretni interesi članov sindikata ter na tej podlagi opredeljujejo skupni interesi. Te osnovne obUke organiziranja sindikata bi lahko bile predhodnica za prestrukturiranje združenega dela in za razvoj neposrednega samoupravljanja. 7. Graditev vseh obhk združenega dela na temelju združevanja temeljnih organizacij dela bo uresničena toliko prej, koUkor bolj se bo tudi sindikat — kot pomemben nosilec in dejavnik takšnih sprememb - skladno s tem sam reorganiziral. Sindikalna organizacija delovne organizacije in večjih integriranih celot mora postati asociacija osnovnih sindikalnih organizacij, ki sese formirajo tam, kjer nastajajo oblike neposrednega samoupravljanja. Nujno potreben je takšen organizacijski razvoj sindikata, ki bo omogočal, da delavci in delovni ljudje vplivajo na vse ravni integrirane delovne organizacije ter da preprečujejo težnje, da bi odločanje prenesli v hierarhične vrhove. 8. Ni potrebno, da se obUke' organiziranja sindikatov skladajo s teritorialnimi organizacijami družbenopolitičnih skupnosti ali z oblikami organiziranja drugih političnih organizacij. Upoštevaje neposredne in zgodovinske interese nosilcev združenega dela, se sindikalne organizacije formirajo povsod tam, kjer ti interesi nastajajo ali pa naj bi se uveljavili. Ta zahteva izvira iz specifične vloge sindikatov, njihove nujne samostojnosti in iz potrebe, da s pomočjo svobodnega organiziranja odstranjujemo sedanje transmi-sijske odnose. 9. Zapletenost in raznovrstnost interesov delavskega razreda teija, da se sindikat še naprej organizira po proizvodnem in teritorialnem načelu. Tudi v sedanjih razmerah je smotrno delovanje tako Zveze sindikatov kot posebnih sindikatov. Pri koncipiranju oblike organiziranja v eni ali drugi smeri pa je potrebno zagotoviti polno samostojnost in enakopravnost organov posebnih sindikatov in Zveze sindikatov, prav tako pa tudi možnost različnega organiziranja posebnih sindikatov. Bistveno namreč je, da imajo člani sindikata možnost, da v svojem sindikatu nastopijo s problemi in z zahtevami svojega delovnega okolja, in to na vseh tistih ravneh, na katerih je možno te probleme realno proučiti in uspešno razrešiti. Začete procese nastajanja sekcij, pododborov, konferenc in posameznih sindikatih je potrebno pospeševati, če so le odraz interesov članstva posameznih dejavnosti. Tudi za Zvezo sindikatov in za sindikate je sprejemljiva sleherna oblika organiziranja, ki zagotavlja učinkovit boj delavcev za njihove interese, usklajeno delo med sindikati in Zvezo sindikatov, demokratične odnose in oblikovanje enotnih stališč. 10. Naraščanje števila delavcev v proizvodnji, ki nastaja na podlagi sredstev v zasebni lastnini ter njihov sedanji družbenoekonomski položaj teija posebno skrb celotne sindikalne organizacije. Ker ti delavci ne morejo samostojno vplivati na svoj položaj, je potrebno, da se njihove sindikalne organizacije tesneje povežejo z občinskimi sindikalnimi organizacijami, da bi si le-ti ob podpori in solidarnosti delavcev, zaposlenih v družbenem sektoiju, zagotovili boljše delovne in življenjske razmere, zavarovali svoje pravice in interese ter zagotovili soodločanje pri razpolaganju z delom novoustvaijene vrednosti. Uresničitev vseh teh zahtev teija, da se organizacije sindikata otresejo togih organizacijskih šablon, nakritičnega posnemanja drugih struktur ter da zagotovimo možnosti za prožno organiziranje v skladu s težnjami družbenega razvoja, potrebami in interesi zdmženega dela. KADROVSKA POLITIKA V SINDIKATIH 1. Odločilen pogoj za uspešno uresničevanje vseh zahtevnih nalog sindikalne organizacije je kadrovska politika. V dosedanji praksi nismo posvečali potrebne pozornosti temu pomembnemu področju. V celoti gledano nismo uspeli v tem, da bi kadrovska politika postala sestavni del organizirane politične akcije in da bi pomenila trajno — vsakodnevno nalogo in ne le kampanjsko akcijo. 2. Delavsko-razredni značaj sindikata in vloga, ki jo v družbi mora imeti, terjata veliko večji vpliv delavskega razreda na izbiro kadra in na stalno obnavljanje vseh sindikalnih vodstev predvsem iz tistih delov delavskega razreda, ki so v središču sodobnega industrijskega in socialističnega družbenga razvoja. 3. Kadrovska politika v sindikatih mora posvečati posebno pozornost doslednemu uresničevanju splošno sprejetih načel, kot so: a) konstituiranje vseh forumov sindikatov in Zveze sindikatov po delegatskem načelu; b) načelo ustrezne zastopanosti posameznih struktur sindikalnega članstva v forumih sindikatov in v Zvezi sindikatov, in to skladno z njihovo udeležbo v sestavi sindikalnega članstva; c) načelo rotacije, omejevanje ponovne izvolitve, zamenljivost kadrov; d) načelo paritetne zastopanosti republiških in pokrajinskih organizacij v organih sindikatov in Zveze sindikatov v federaciji. Uresničevanje kadrovske politike v sindikatih terja v novih razmerah, da postanejo organizacije sindikata iz socialističnih republik in pokrajin osnovni nosilci predlogov za vsa vodilna mesta v forumih sindikatov in Zveze sindikatov v federaciji. DELAVSKA EN°TN0ST - Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, izdaja ČZP DELAVSKA ENOTNOST v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, ™^°,Va 4’ Poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Rokopisov ne v " lisk LZP Ljudska pravica, Ljubljana. Posebno izdajo pripravil BOJAN SAMARIN. : vračamo