DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo le v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se me tprefemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsafca beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 73.	Sobota 6. septembra 1930.	Leto V.
Nedeljski dogodki v Budimpešti.
Krvave demonstracije proti režimu in gospodarski politiki.
V nedeljo so priredili v Budimpešti socialni demokrati demonstracije proti političnim in gospodarskim razmeram. Madžarski feudalci, grofi, baroni in cerkvena aristokracija so še vedno mnenja, da mora Madžarska, edina država v Evropi, ostati tudi po vojni v oblasti fevdalske diktature. Deset let po vojni je že minilo, toda ta gospoda noče uvajati socialnih in političnih pravic naroda. In proti tej kliki je velika večina naroda, ki pa ne more priti do svojih pravic ne z apelom in ne sklicujoč se na socialne razmere, ki so krivične in ki kažejo tudi vsakršno nebrižnost napram veliki nezaposlenosti na Madžarskem. Samo v Budimpešti in okolici je nezaposlenih okoli 60.000 delavcev.
Politična demonstracija, ki sta jo med drugimi organizirala socialna demokrata Karl Payer in Garany, je nedvomno imela namen pokazati na veličasten način, da je narod nezadovoljen z Bethlenovo vlado in odrekanjem državljanskih pravic narodu ter da je treba pričeti voditi primerno gospodarsko politiko. Demonstracija je uspela. Do konca demonstracije se je pa nabralo do 40.000 demonstrantov, ki so v svoji veliki nejevolji deloma poslušali agente-provokaterje ter hoteli izvajati na-silstva, dasi demonstracija ni imela tega namena. Agitatorji pod geslom komunistične razbijaške politike so stradajoče in do skrajnosti nestrpne trpeče ljudi najhujskali, da tudi s svojim postopanjem dajo izraza svoji nejevolji. Toda, kaj bednim delavcem pomaga, če pobijejo nekaj šip, če to ali ono osebo pretepo in ko pride oborožena sila, se razbeže na vse strani kakor čreda ovac. Demonstracija dokazuje, da se mora delavstvo v svojih bojih zadržati organizirano in disciplinirano ter se za svoje pravice boriti z resnimi pomočki. Nobena umetnost ni, lačnega delavca zavesti k dejanjem, ki so podobna maščevanju. Ni to umetnost! Umetnost pa je dati delavskemu boju dušo, zavest, da je le v organizirani solidarnosti in slogi pričakovati zmago. Pri tem ni glavno taktika, ki se mora ravnati po razmerah, pač pa je jedro resnost duha in resnost načina borbe.
Značilno pri teh demonstracijah je tudi, da so nedisciplinirani in nahujskani demonstranti dejansko napadli Payerja in Garanyja, dasi sta ta dva v zavesti svoje odgovornosti nastopala vestno. Dalje je značilno, da hujskajo komunisti k nadaljnjim dejanskim akcijam in da vse to izrabljajo fašisti, ki so takoj po demonstraciji nalepili plakate z zahtevo po uvedbi vojaško-teroristične diktature, kar znači, da fašisti in komunisti delajo, če že ne skupaj, pa vsaj sporedno proti zdravi človeški pameti.
Nikakor sicer ne trdimo, da bi moralo delavstvo vreči puško v koruzo. Ne! To bi bil velik zločin nad človeštvom. Povsod v Evropi pa namreč opazujemo, da poizkuša kapitalizem s pomočjo fašizma in pro-vokatorlčnega psevdokomunizma u-vajati diktaturo, in sicer v času, ko je na cesti morda dvajset milijonov delavcev brez kruha. Ustvariti hoče fašizem močno oboroženo kliko, ki naj iz družbe izobčene nezaposlene in druge socialno bedne sloje terori-
Deklaracija vlade.
Ministri, bivši političarji, o novi politični grupaciji.
Dnevni listi poročajo iz Beograda:
V četrtek, dne 4. sept., od 11.30 do 13.30 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Seje so se udeležili gg. minstri Uzunovič, dr. Marinkovič, dr. Drinkovič, dr. Kumanudi, dr. Sr-škič, Maksimovič, dr. Šibenik, dr. Švrljuga, inž. Radivojevič, Trifunovič, Preka, dr. Neudorfer in dr. Šve-gel. Gg. ministri dr. Korošec, dr. Frangeš in Demetrovič seji niso prisostvovali, ker so na potovanju odsotni iz Beograda.
Na seji so razpravljali o načrtu dela za nadaljnjo izvajanje sklepov.
sprejetih na seji ministrskega sveta dne 4. julija 1930.
Poleg ostalega je bilo v zvezi s prej sprejetimi sklepi sklenjeno, da vsi člani kabineta javno izjavljajo: da imajo samo en program, ki je izražen v manifestu Nj. Vel. kralja od 6. jan. 1929 in v deklaraciji vlade od 4. jul. 1930. Oni se zato smatrajo za člane homogenega kabineta, uverjeni, da sta za pravilni razvoj narodnega in državnega življenja v bodočnosti izključena povratek in obnova nekdanjih strank. Izjavljajo, da so odločeni v bodočem političnem delu nastopiti samo na tej osnovi in skupno sodelovati brez ozira na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost.
Krvavi proces v Trstu.
Fašizem čuti nevarnost, zato hoče strahovati javnost s krvavimi obsod-
bami.
Obtožnica proti 87 obtožencem, ki so obtoženi po zakonu o zaščiti države, obseza 99 kaznjivih dejanj, ki so navedena na 88 polah. Glavni obtoženci so Rupelj, Španger in Štoka, ki so baje vodili tajno organiza-
cijo.
Obtoženci se vedejo cinično, ker se prav dobro zavedajo, da jim o-pravičevanje ali zagovor ne bi nič pomagal. Obsodba je že vnaprej gotova.
Italijansko fašistično časopisje sluša prikazati obtožence kot manjvredne, neizobražene ljudi, ki nimajo nobenega čuta za visoko itali-
jansko inteligenco in kulturo. Hladnokrvnost obtožencev, ki so se re-signirano že vdali usodi, hoče italijanski tisk v najvišji meri izrabiti v namene nacionalističnega hujskanja in umetno podkrepiti krvavo obsodbo, ki bo izrečena pred fašističnim tribunalom. Največje izdajstvo so storili obtoženci s tem, da so hoteli odcepiti Goriško in Istro od Italije ter uničiti Italijo. Na take obdolžit-ve bo seveda naduti italijanski nacionalizem sprejel obsodbo obtožencev z notranjim zadoščenjem.
Razprava bo v soboto končana in sodba razglašena.
Generalska politika v Nemčiji.
Težnje po generalski diktaturi se ne morejo uresničiti.
V Nemčiji hočejo na vsak način generali uveljaviti svojo politiko. Zato so prisilili šefa vojnega vodstva, generala Heye, da se je umaknil, ker se ni bavil s politiko. Spletke je vodil general Schleicher. ki ga smatrajo za političnega demona v državni brambi, in je tudi povzročil, da je bil na mesto Heyeja imenovan političar Hammerstein. Zmede v politiki so v Nemčiji velike in v teh zmedah bi rado generalstvo podprlo kakršnokoli diktaturo. Nemški generali se vtikajo v zadeve notranje in zunanje politike, kar vladi znatno škoduje na ugledu. Kljub temu so pa v Nemčiji močne demokratične stranke, predvsem socialni demokrati, dalje nova državna stranka, demokrati in centrum. tako da generali ne morejo upati, da se bo njih diktatorično stremljenje uresničilo.
Avstrijski „Heimwehr“ v krizi.
Dr. Steidle in dr. Pfrimer odstopila.
V heimvvehrskem gibanju je več struj. Gibanje ima pa znake absolutističnega terorja. Vršila se je že dalje časa notranja borba. Iz tega razloga sta odstopila od vodstva dosedanja voditelja dr. Steidle in dr. Pfrimer. Pri volitvi novega voditelja je komaj^ dobil večino znani Starhcm-berg. Zanj so glasovali dunajski zastopniki, zastopniki obeh Avstrij in železničarska heimvvehr; proti pa Tirolska, Predarlska, Burgenland in Koroška. Štajerci niso glasovali.
Avstrijski listi pričakujejo v gibanju bistveno reorganizacijo in proglasitev gibanja kot politična stranka. V Avstriji pa za tako politično gibanje tla niso ugodna.
Tudi v Kanadi se pojavlja občutna brezposelnost, zato je kanadska vlada prepovedala priseljevanje :-drugih držav.
iz
žira, da morajo umirati gladu. Namesto pozitivnega dela za ureditev in obstoj človeštva, hočejo fašistične diktature izobčiti čimveč ljudi in jih prepuščati usodi. Toda tudi ti ljudje so iz krvi in mesa, tudi ti ljudje imajo um, tudi ti ljudje hočejo živeti. Zato mora priti reforma človeške družbe.
Evropo čakajo težke razmere, ako se bo politično razvijala v tem pravcu.
Pohlepneži po oblasti, ki delajo v interesu kapitalizma na tak način, so v veliki zmoti. Politika fašistične diktature, ki s tako silo sili na dan, je zločinska za kulturni svet. Ta politika, če se bo nadaljevala, privede
Evropo v propast, ker je nenaravna in ima svojstvo reakcije, ki zaduši napredek in razvoj. Fašistična diktatura ustvarja v svojih posledicah duševno anarhijo, ker sloni na brahijalni sili ter mori in zamori naravni umski razvoj.
Prav dobro poznamo nevarnost, ki preti narodom. Zaraditega mora delavstvo vse Evrope biti na straži in voditi najodločnejši boj proti grozeči katastrofi z metodami, ki so primerne.
Delavstvo se ne sme umakniti z bojne črte, ker ne mara propada evropske civilizacije in propasti evropskih narodov.
Združenje strokovnih organizacij na Čeho-slovaškem.
Likvidacija komunistične strokovne centrale.
Neodvisne delavske strokovne organizacije na Čehoslovaškem so dosegle lep napredek, ki kaže. da se čehoslovaško delavstvo zaveda velikega pomena konsolidacije strokovnih organizacij.
Čehoslovaški zgled bi moral biti poučen tudi za strokovno gibanje pri nas in drugod.
Poleg čehoslovaških strokovnih organizacij, ki so združene v strokovni komisiji, so imeli še Haijevo skupino, ki je pripadala doslej komunistični zvezi. Poslanec Tayerle je objavil o tem dogodku daljše poročilo, v katerem ugotavlja, da se je imenovana skupina prostovoljno priključila strokovni komisiji in je s tem onemogočen obstoj čchoslova-ške komunistične centrale.
Tajnik strokovne komisije Ta-yerle pravi, da čehoslovaško delavstvo čuti centralizacijo za srčno potrebo. Osrednja strokovna komisija je s tem' pridobila okoli 30.000 članov. Najmočneje so bile v Haijevi organizaciji zastopane kemične stroke.
Strokovne organizacije so dosegle s tem združenjem velik moralni uspeh in so se prav prisrčno združile, čeprav so se prej med seboj bojevale, ker se zavedajo, da je skupni interes večji, kakor malenkostni prepiri. Nedvomno je, da ima ta korak velik praktičen pomen, da utrdi pozicijo čehoslovaškega strokovnega gibanja, ki bo utegnila upli-vati na gospodarski položaj v državi.
Pristopivša organizacija bo dobila tudi na strokovnem kongresu, ki bo od 21. do 24. septembra v Pragi, primerno zastopstvo, da se bo ta združitev dokumentirala tudi že na tem kongresu.
Tako delajo iskreni in zavedni organizatorji v strokovnih organizacijah.
Potek volilnega boja v Nemčiji.
Razkol med Hitlerjeve!.
Hitlerjevi nacijonalni socijalisti v Nemčiji se dele v glavnem v dve sku-Phii: v politično in napadalno, ki je vojaško organizirana. Med političnim vodstvom in vodstvom napadalnih oddelkov v Berlinu vlada že dali časa napeto razpoloženje, ki se je zadnji čas še poostrilo, ker politično vodstvo ni moglo dobaviti sredstev za izplačilo mezd napadalnim četam, ki stoje pod vodstvom bivših oficirjev. Zgodilo se je, da so napadalni oddelki napadli in demolirali berlinske lokale političnega vodstva in jih drže zastražene.
Hitler, ki se je nahajal v Miinche-nu, je jadrno odpotoval v Berlin, da pomiri duhove. Sklical je shod napa-dalnikov, na katerem so pa člani prepevali komunistične pesmi, po cestah so pa delili letake, s katerimi so pozivali nacijonalne socijaliste, naj volijo komunistično stranko. Hitlerju se je končno posrečilo prepir ublažiti s tem, da je pristal na njihove zahteve glede izplačil, ki določajo, da pripadejo tudi prispevki narodno socialističnih poslancev strankini blagajni, samo v korist napadalcem. En oddelek, v katerem je bilo 200 komunistov, je moral razpustiti.
Volilni oklic narodnih socijalcev zaplenjen.
Narodni socijalci, nemški fašisti, so izdali volilni oklic z naslovom: »20.000 mark plače«, ki ga je oblast zaplenila, ker vsebuje obrekovanje državnih in pruskih ministrov kot tudi republike. Tudi neki drugi volilni proglas pod naslovom: »Angriff« (napad), ki ga je ista stranka objavila, je bil zaplenjen.
Rožnat gospodarski položaj, samo za brezposelne ni denarja.
Nemški državni kancler dr. Brii-ning je imel v nedeljo volilni govor v Mtihlheimu in je med drugim rekel, da on ne smatra, da bi bil gospodarski položaj v Nemčiji tako neugoden, kot ga slikajo pesimisti, ki to delajo z gotovim namenom. Nemčija more samo pridobiti z znižanjem cen surovin, ki jih nemške tovarne predelujejo. Nemška trgovska politika že kaže konsekvence tega razvoja. Nemčija je v zadnjih mesecih izkazala tak izvozni prebitek kot še nikoli.
Torej, Nemčija je enkrat silno revna, potem zopet zelo bogata! Kdo naj to politiko razume? Ampak g. Briining je bil tudi med tistimi, ki so Miillerjevi vladi nasprotovali pri malenkostnem povišanju podpor brezposelnim, češ, da državne finance tega ne bi prenesle, kar je imelo za posledico demisijo koalicijske vlade in pa predčasne volitve.
Pogajanja z Gandijem ukinjena.
Gandi zahteva več, kakor pa more vlada trenutno dati, ozir. zagotoviti.
Zastopniki Gandija so vodili pogajanja z indijskim podkraljem, ki pa nišo dovedla do sporazuma.
Verjetno je, da se bojkotno gibanje obnovi. V okolici Kalkute je že zopet prišlo do krvavih rabuk.
Iz dogodkov sledi, da bo morala v razprave poseči angleška vlada, ki bo vsekakor imela več avtoritete kakor podkralj, ki ga prav nacionalisti silno sovražijo in je tudi vobče jako nepopustljiv pri pogajanjih.
M
JIUuiqi
~ »' J OtHkUO n**
Razpečava v kraljevini Jugoslaviji Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26.
Potreba obrambne organizacije konzu-
mentov.
Borba za cenejši kruh v Avstriji. — Konzumne zadruge regulator cen.
Delavsko konzumno društvo na Dunaju, ki ima tudi lastne pekarne, je sklenilo znižati cene kruhu in sicer pri hlebu rženega kruha 130 dkg od 76 na 70 grošev, pri črnem kruhu 130 dkg od 72 na 66 grošev, pri malih hlebcih od 44 na 40 grošev in pri drobnem pecivu (žemlje) od 6 na 5 grošev. Te cene so stopile že v Dondeljek v veljavo. To znižanje krušnih cen od strani konzumnega društva pa je učinkovalo na tovarnarje kruha kot strela iz jasnega neba, ker niso na to bili najmanj pripravljeni, saj imajo tovarne kruha kartel, od katerega pa je konzumno društvo seveda neodvisno. Razen tega ima Dunaj še okrog 700 malih pekov.
Kakor hitro so konzumentje zvedeli za cenejši kruh pri konzumu, so trumoma hiteli po kruh v kon-zum in to je krušne barone prisililo, da so takoj sklicali konferenco, na katero so povabili tudi zastopnike konzumnega društva z namenom, da jih pridobe za zopetno zvišanje cen ali pa saj pripravijo na kompromis, t. j. da bi konzum povišal ceno zopet vsaj za dva groša (16 par) od 70 na 72 pri hlebu. Konzum pa se seveda ni dal k temu pripraviti, radi česar je nastala velikanska zadrega
pri krušnih podjetnikih, ki pravijo, da ne morejo konzumu slediti, ampak da bi znižali kvečjemu na 72 grošev!
Ta borba je sijajen dokaz, da so močne konzumne zadruge silen ter naravnost neusmiljen regulator cen življenskih potrebščin. Kajti kako bi šele cene izgledale, ako takih zadrug ne bi bilo. Zato koristi konzum tudi onim, ki niso njegovi člani, kajti trgovci morajo radi konzuma cene nastaviti nižje kot bi jih sicer. Mi zavidamo Dunajčane, ki se branijo za vsak groš, da ga ne izdajo brez potrebe, medtem ko se pri nas ta-korekoč vse molče in potrpežljivo prenaša. Cene kruhu pri nas gotovo ne odgovarjajo ceni žita: to smo sicer že dokazali, toda to ni dovolj. Le organizacija konzumentov bi mogla špekulante prisiliti k popuščanju. Vsak konzument bi moral biti član konzumne zadruge in vsak producent svoje produktivne zadruge. Radi zanikrnosti ali malomarnosti posameznikov gredo milijoni tja, kamor ne bi bilo treba. Naravnost žalostno pa je, da ml tukaj v agrarni državi jemo dražji pa tudi slabši kruh kot pa drugod, kjer morajo žito in moko uvažati!
Lekarnarji goljufajo bolniSke blagajne in bolnike na CehoslovaSkem.
Goljufija z zdravili na Čehoslovaškem. — Energičen nastop čehoslo-
vaških oblasti.
Na Čehoslovaškem je bil v soboto aretiran lekarnar J. Ruprecht zaradi goljufije, ker je ogoljufal bolniško blagajno. Centralna zveza bolniških blagajn poroča, da ne gre za posamezen slučaj. Oškodovanje se ne dogaja le nad bolniškimi blagajnami, ampak tudi nad bolniki. Bolniki dobivajo zdravila slabše vrste in v manjši množini, kakor je zdravnik zapiše. Zlasti se to ogrožanje zdravja dogaja pri članih bolniških blagajn. Lani je bila napravljena iz Slovaške ovadba na zdravstvenega ministra, ki opisuje neznosne razmere v apotekarstvu. Na Slovaškem so v letih 1924—1927 revidirali v 600 primerih. Samo 310 zdravil je odgovarjalo predpisanemu receptu. 143 zdravil je bilo mala fide (vedo-ma) iz dobičkarstva pokvarjenih. Od sedmih lekarn v Levica ni niti en lekarnar dajal predpisanih zdravil. V Tyrnovu so bili dognani slučaji, ko so lekarnarji med seboj konkurirali, da so dajali članom bolniškega zavarovanja, da so jih privabili darila, toaletno milo in drugačne predmete. Zgodilo se je, da je bolnik smatral šampon (milo) za zdravilo ter ga užival in obolel. Do-
gnalo se je tudi, da je lekarnar dal bolniku denarno odškodnino 8 Kč, to je polovico vrednosti predpisanih zdravil mesto zdravila. Ta lekarnar je naročal obenem, da naj bolniki svojim sorodnikom in znancem priporočajo njegovo lekarno ter jim bo dal denar ali milo kot odškodnino. Vse nadzirane lekarne so dajale zavarovancem namesto zdravil milo in drugačne toaletne predmete. Sleparije se vrše na te-le načine:
Lekarna daje manj zdravil, dražjih sestavin ne dodaja zdravilu, tako da se često zgodi, da zdravilo sploh ne vsebuje učinkujočih snovi; zdravilo se napravi iz cenih, slabih kemikalij, farmacevtske specialitete ponarejajo, priprava zdravil se vrši s kaznjivo malomarnostjo. Tudi v historičnih deželah te manipulacije niso redke, vendar pa redkejše kakor na Slovaškem. Bolniške blagajne zahtevajo, da ministrstvo izvaja stroco nadzorstvo nad lekarnami.
Najpametnejše je zahtevati, da postanejo lekarne javne institucije, v rokah občine, dežele in države in pa socijalno-zdravstvenih institucij. Lekarne ne smejo biti v rokah privatnega kapitala.
Po razpustu poljskega parlamenta.
Volitve po starem volilnem redu.
Poljski parlament je bil razpuščen 30. avgusta in se bodo v devetdesetih dneh po razpustu, kakor določa ustava, vršile nove volitve, in sicer za sejm 16., a za senat 23. novembra.
Uspeh volitev pa ne utegne biti ugoden za režim. Zaradi tega se pripravljajo vladni politiki na agilno volilno delo, samo pravega volilnega gesla še nimajo, ki naj bi obsezaio izpremembo ustavo in nacijonalnost. Za poljsko žlahto je neprijetno, da more izpremembo ustave izglasovati le štiripetinska večina, to je od 444 poslancev najmanj 300. To bo pa vlada težko dobila za poslabšanje ustave.
NekrSiansko krščanstvo.
Vedno nove laži v nemški volilni borbi.
V Nemčiji je izdala zveza strokovnih organizacij oklic, v katerem priporoča najodločnejši boj za zmago socialnodemokratične stranke pri volitvah v parlament. Naraven je ta korak nemških strokovnih organizacij, ker le socialnodemokratična stranka dejansko zastopa v svojem minimalnem programu zahteve strokovno organiziranega delavstva.
Nad tem dogodkom so pa silno razburjeni krščanski socijalci in napadajo z vso zlobnostjo voditelje svobodnih strokovnih organizacij po svojem časopisju, dasi so pisali o Briiningu in Stegervvaldu, da sta oba že davno izstopila iz njihovega gibanja. Postala sta popolnoma neodvisna od našega gibanja. Gibanje jima ne more dajati nobenih navodil in smernic. Seveda ne more sprejeti tudi nobene odgovornosti za njiju dejanja in sklepe.
Tako so pisali kmalu po nastopu Briiningove vlade. Danes pa, ko se reakcijonarna buržuazija združuje za volitve, da čim uspešneje vodi borbo proti delavstvu, pa krščanski socijalci podpirajo to reakcijo s tem, da očitajo svobodnim strokovnim organizacijam. krivdo zaradi Briiningo-vih in Stegerwaldovih ukrepov in dejanj, dasi vedo, da je ta vlada popolnoma prežeta s protidelavskim duhom in skozi in skozi reakcijonarna.
Krščanski socijalci se dejanj svojih somišljenikov sramujejo, zato jih pa hočejo naprtiti socialnim demokratom.
Ali sl že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Tone Maček:	21
Ženin iz Amerike.
Vprašanje je tudi, če imam jaz do njega kako pravico; če ga je določil njima, bi ga jaz zaman zahteval. Sicer imam pa tudi jaz dobiček. Petnajsto goldinarjev bi mu moral še iz grunta šteti, tako mi jih pa ni treba. Dobro, da se ni poprej poročil.
Odšel je in tudi brata je kmalu pozabil.
O Božiču je prišel Krajčev Nande na dopust. Domači so mu redko pisali in šele doma je zvedel, kaj se .ie zgodilo pri sosedovih. Nande se je medtem razvil v čednega fanta. Položil je v jeseni maturo in ker ni imel ^sredstev, da bi šel študirat na vseučilišče, je nastopil službo kon-cipijenta pri nekem celjskem advokatu. Pod nosom so mu že poganjale prve brčice.
Sel je k Zagajevim s težkimi občutki. Je li vse res. kar so mu pripovedovali? Je li res Tilka, njegov vzor ženske, za vedno mrtva. Mrtva na način, ki je strašnejši kakor če bi počivala na polzelskem pokopališču? Kako jo bo našel? Ga bo li spoznala? Vse to ga je mučilo, ko je stopa! navzdol po ozki stezi. Prišedši pred
kočo, je postal in se ni upal vstopiti. Bal se je prizora, ki ga je pričakoval.
Mati ga je videla skozi okno in mu je prišla naproti pred prag.
»O, Nande, ali si došel na dopust? Lepo, da nas prideš obiskat. Vstopi vendar. Ampak ne začudi se preveč.« In že si je začela brisati solzne oči in je jokaje pristavila: »Ne vem, če te bo spoznala.«
A Tilka ga je vseeno spoznala. Ko je vstopil, je ravno preštevala jagode na nekem starem molku. Debele jagode je imela za koklje, drobne pa za piščeta:
»Pet kokeli! In joj, koliko piščancev! To bo jajc!«
Ni se zmenila za vstopivša. Trudila sc je prešteti vsa piščeta. Nande jo je molče opazoval. Zazeblo ga je pri srcu. Bilo mu je, kakor da mu je ravnokar nekdo iztrgal iz duše prelepo dragoceno sliko in jo nadomestil s spakedranim nestvorom. Globoko se mu je zasmilila. Veliko lažje bi prenesel pogled na njeno mrtvo truplo. Tako bi mu ostala v spominu vsaj tista mila deklica, o kateri je nekdaj v svoji študentovski ljubezni sanjal in ki je bila še vedno njegov, čeprav brezupni, vendar najdražji spomin. Slika pa, ki se mu je nudila, je vse te njegove spomine, sanje in
vzore, na mah razrušila, mesto njih je začutil veliko praznino, žgočo bolest. Kaj bi dal, da bi ga pogledala zopet s svojimi jasnimi, dobrodušni-ni. sinjimi očmi, da bi ga s prijaznim glasom pozdravila, se mu s svojim zvonkim smehom nasmejala. Ko bi vsaj hotela dvigniti pogled, da se prepriča, če ga še pozna.
Mati je stopila k nji:
»Gosta smo dobile. Pozdravi ga.« Počasi je dvignila glavo. Njen obraz je ostal neizpremenjen. Nič se ni v njem1 zganilo. Nepremično zroč v Nandeta je vprašala:
»Ga nisi nič videl?«
»Koga ?«
»Toneta. Danes bi imel priti. Pisal mi je.«
Sam ni vedel, kako mu je prišlo na jezik: »Da, danes zjutraj sem ga videl v Celju. Rekel je, da pride najbrž jutri. Ima veliko za nakupiti.«
Njene oči so oživele. Vrgla je pa-ternošter proč in je sedla tik k Nandetu in je hitela pripovedovati:
»Veš, tako dolgo ga že čakam. Vse sem že pripravila. Kamrica je poslikana, postelja postlana, šivilja mi dela poročno obleko. Vina imamo dosti. Murnova Micka mi bo družica, ti boš pa njegov drug.«
Da bi se meril, jo ie vprašal:
»Pa me poznaš? Veš, kdo sem?«
Pogledala ga je nezaupno. »Kaj te ne bom poznala! Študent Nande si.«
Takoj nato pa se je razjezila in začela tožiti:
»Vsi me tako čudno vprašujejo. Nihče mi nič ne verjame. Govorijo z menoj kakor s kakim otrokom, kakor da bi bila znorela.«
Začela je bridko plakati in zibati život sem in tja. Očividno je že pozabila, kaj ji je povedal Nande, kajti žalostno je tožila:
»O Tone, Tone, zakaj mi nič ne pišeš. Koliko pisem sem ti že poslala. Vse sem ti pripravila. Kamra je poslikana, postelja postlana, tebe pa ni. In nič ne pišeš!«
Mati je jokaje odšla iz sobe. Nandetu se je srce krčilo pri pogledu na tolikšno gorje. Kaj naj napravi? Pomagati ne more. Vsa njegova učenost in dobra volja je tu zaman. Skušal jo je tolažiti.
»Nič ne jokaj. Pismo bo gotovo prišlo. Sam bo najbrž tudi kmalu prišel. Dobre volje bodi.«
Prestala je plakati. Proseče ga je prijela za roko.
»Nande, dragi Nande, prosim, poidi v Polzelo na pošto in prinesi mi pismo. Gotovo leži že dolgo doli. Šla bi sama, pa mi mama ne pusti. Se boji, da bi se prehladila. Sneg je.«
Doma in po svetu.
Potreba solidarnosti strokovno organiziranega delavstva. Organizator mora predvsem sam vedeti, kaj je organizacija in kakšen namen ima. Morda sem bedak, ali vendar mislim, da moramo graditi svoje strokovne organizacjie na pojmovanju delavskih interesov in namenov ter solidarnosti. To je velika izobraževalna naloga delavcev v strokovnih organizacijah. Razne pretveze, demagogija, nespametne obljube, klicanje na pomoč tujih elementov ali celo gojenje osebnih bojev in zahrbtnih intrig ne morejo nikdar služiti iskrenemu organizatorju pri do-vrševanju in izgradbi delavskih strokovnih organizacij. Tudi materialni osebni interesi, če služijo kot pretveza in koncesija, so v moralnem pogledu zločin v taktiki delavskega gibanja. Zločinec bi bil tudi organizator, ki bi rekel, če ne obvelja moje mnenje, pa razbijem* organizacijo. — Tega sem se spomnil, ko so neki tuji vplivi, da bi škodovali strokovnemu pokretu, nadlegovali oblast, da naj prepove nameščencem delavskih zbornic sodelovanje v delavskih organizacijah, dasi imajo po zakonu pravico do sodelovanja in da tudi načelno ne moremo biti za omejitev državljanskih pravic nameščencev. Celo država sama svojim uradnikom ne prepoveduje delovanja v strokovnih organizacijah. Taki dogodki so žalostno znamenie. Zaveden organiziranec nedvomno ve, da sta organizacija in osebni ali taktični spori dvoje. Med organiziranimi delavci, če so ztivedni. razni spori nikdar ne vplivajo razkrojeval-no. Čim živahnejše so debate, tem boli se kristalizirajo pojmi ali druga vprašanja, tem bolj vneti morajo biti organizirani delavci za\ enotnost organizacije. Tako delajo zavedni in iskreni ljudje, neiskreni pa porabijo vsako priliko, da rušijo solidarnost.
Denarstvo beograjske rumene organizacije. Organizacija znanega Stankoviča, ki jo podpirajo podjetniki, je imela v šestih mesecih 103.934.50 dohodkov. Od tega zneska so vplačali 98.650 Din podpore kot podpora, člani so kupili v šestih mesecih 232 znamk ter vplačali na prispevkih 3500 Din. Število članov bi znašalo po teh prispevkih 46. — Kaj more pomeniti taka organizacija? Res smo radovedni, kako so prišli slovenski narodni do tega, da so tako organizacijo pozdravili z dolgo solidarnostno izjavo, ki je bila objavljena.
Javni delavci v Murski Soboti. V nedeljo so imeli napredni javni delavci podoben sestanek kakor v Mariboru in Ptuju tudi v Murski Soboti. Tudi na tem sestanku je bil navzoč dr. Kramer.
Incident na italijansko - jugoslovanski meji. Pri Slivnici blizu Postojne so trčili med seboj italijanski miličniki in slovenski omladinci. Italijanska poročila pravijo, da gre za orjunaše (tri), ki so imeli po dva revolverja, daljnogled, kompas in druge stvari, ki so zelo važne za varnost države. Miličnik je stopil iz šotora in je padel nanj iz bližnjega grma strel. Tudi on je streljal in ubil Josipa Kukca iz Postojne, ki je še ležal v grmu, dočim je napadalec bežal. Tudi te&a je miličnik obstrelil.
To fe prava Kolinska cikorija!
Ubit pa je bil tudi en miličnik in ranjena dva. Miličniki so poslali po ojačenje v Postojno in so jeli zasledovati ubeženca po gozdu. Omladinci so hoteli prekoračiti jugoslovansko mejo. Kukca so italijanske oblasti zasledovale že dalje časa in so celo razpisale na njegovo glavo 20.000 lir.
O zvezi balkanskih držav pišejo z ozirom na balkansko konferenco, ki se sklicuje v Atenah, grški listi, da naj bi balkanski zvezi pripadale predvsem Grčija, Jugoslavija. Madžarska, Rumunija, Albanija in Turčija. — Misel je pametna, pot je pa dolga zaradi doslednosti posameznih politikov, o katerih bi, če bi smeli kritizirati, lahko rekli, da se imenuje njih doslednost — trmoglavost.
Ženevske seje Društva narodov se udeleži za Anglijo minister za zunanje stvari Henderson. V Parizu bo imel Henderson še posvetovanje z Briandom.
Kongres narodnih manjšin. V Ženevi se je vršil te dni šesti kongres narodnih manjšin pod predsedstvom dr. Wilfana Josipa. Na kongresu’ je bilo zastopanih 30 različnih manjšinskih skupin. Na kongresu se je ugotovilo, da manjšinski problem v Evropi še ni rešen, dasi jo zahtevajo interesi Evrope. Narodnih manjšin, izvzemši Rusijo, je v Evropi okoli 40 milijonov. V državah manjšine nimajo varstva; v nekaterih državah se pa manjšine zatirajo in ogroža mir v Evropi.
Budimpeštanske demonstracije. Budimpeštanskih demonstracij se je udeležilo okoli 120.000 oseb. Prvi spopadi so nastali ob prihodu udeležencev iz okolice, ki jih žandarme-rija ni pustila v notranjost mesta. Podobni konflikti so se dogajali tudi drugod in končno je nastalo napeto razmerje, ki je dovedlo do dejanskih spopadov in napadov. Posebno agilne so bile pri demonstraciji žene. Težko ranjena sta bila pri demonstracijah tudi socialna demokrata poslanec dr. Payer in Ernest Ga-ray. — Socialni demokrati zahtevajo takojšnje sklicanje parlamenta.
Slovesen pogreb žrtve v Budimpešti. Socijalistično strankino vodstvo je imelo v Budimpešti razgovore, katerih vsebina je tajna. Vodstvo namerava truplo umorjenega proletarca slovesno pokopati. List »Nep-szava« je objavila oklic na madžarski proletarijat, kateremu se zahvaljuje za njegovo zadržanje v ponde-ljek ter pravi, da je madžarsko delavstvo zopet pripravljeno na borbo. Socijaldemokratični vodja Karl Ple-yer pravi, da je stranka z demonstracijo lahko popolnoma zadovoljna, delavstvo, da je političen cilj doseglo. Ernst Garami, socijalno-de-mokratični voditelji, ki se je nedavno tega vrnil iz emigracije, se je izrazil, da je krvavi pondeljek pokazal, da so delavci na Madžarskem zopet postali političen faktor. Soci-jalni demokrati stremijo za uvedbo zavarovanja za brezposelne ter podpiranje brezposelnih. V nedeljo se začne socijalno-demokratični državni strokovni kongres, ki bo sklepal o nadaljnji taktiki v dosego cilja. Garami je tudi kritiziral postopanje ministrskega predsednika Bethlena, ki se v najbolj kritičnem času zabava na lovu. Bethlen se dosledno odteguje odgovornosti s tem, da je ali na svojem posestvu ali pa v inozemstvu. Grof Bethlen je Madžarsko zapustil, toda tudi Madžarska bo izhajala brez grofa Bethlena.
Napeto razmerje med dunajskim županom in avstrijskim vojnim ministrom. Ker imajo letos avstrijske zvezne čete (Bundesheer) svoje velike jesenske vaje v bližini Dunaja in ker bo konec teh vaj velika vojaška parada na Dunaju, je nameravala uprava dunajske mestne občine avstrijsko vojsko na poseben način počastiti, in sicer bi bil tem povodom rotovž slovesno razsvetljen, vsi vojaki bi imeli na dan parade, 6. septembra, prosto vožnjo na mestnem tramvaju in mestni železnici, za spomin bi dobili vsi vojaki albume z dunajskimi znamenitostmi v dar,
m
to?
A
d*
t
&
i
Parlament konzumentov na delu.
Zadružna ženska konferenca.
— Konferenca pomožnih odborov. — Prireditev na Hohe Warte. — Otvoritev kongresa.
Konferenca Mednarodne zadružne ženske gilde se je vršila v četrtek in petek 21. in 22. tm. Za Zvezo gosp. zadrug sem ji deloma prisostvoval. Udeležba 330 iz nad 20 držav. Le Čehinj je bilo 20. Otvorila in predsedovala ji je Emmy Freundlichova (Avstrija). Neobičajen pričetek: nastopi na odru ženski zbor v belih športnih bluzah in modrih krilih pod vodstvom floridsdorfske pevovodkinje H. Zvvicklove in zapoje »Internacionalo mater«, ki nam nekako nenavadno zveni; slišimo »La Patrina Internacionalo« v esperantu. Po številnih pozdravih, med katerimi je nazival predsednik Internacijonal Vaino Tanner ženo kot »finančnega ministra rodbine« in izraža prepričanje, da doseže internacijonala vse, ko pridobi zase tega mogočnega faktorja v gospodinjstvu in po tem tudi posredovalca med rodbino in zadrugo. V otvoritvenem govoru v nemščini, francoščini in angleščini, ki jih vse popolnoma obvlada, je Freundlichova poročala o naraščanju ženskega zadružnega gibanja; zlasti je omenjala nove gilde v Finski, v balkanskih državah in drugod. Povdarjala je, da sicer povsod v vseh državah govore o narodnem gospodarstvu, ali nikjer ni to gospodarstvo naroda, marveč glavno kapitalizma. Dalje je govorila o mirovni propagandi in potrebi, da žena v njej učestvuje. Po tajniškem poročilu je sledilo predavanje P. Hasdstaffove, predsednice škotske ženske gilde o vprašanju: kdo naj bo pravzaprav član zadruge. Po pregledu članskih imenikov je dognala, da je večinoma mož član zadruge, dasi vrši faktično žena ves posel posredovalca med rodbino in zadružnim od-dajališčem. Poteguje se za to, da se pripusti in priporoča članstvo cele rodbine v zadrugi, torej poleg očeta in matere tudi odraslih otrok. S tem se bo zanimanje za zadrugo in tako tudi prodaja blaga na eno rodbino povečala. To naj bi bilo svobodno članstvo, s katerim bo šele dosegla žena ozir. mati vpliv v zadrugi. — Dr. Marja Orsetti (Poljska) pa zahteva, da naj bo pripuščena kot član le rodbina kot taka oz. gospodinjstva, ne pa njega člani. Vsaka rodbina pa naj ima dva glasova, enega za moža, drugega za ženo-gospodinjo. Pravila zadrug naj se izpremene torej v tem, da se mesto starega pravila: Vsak član ima le en glas, vstavi: «Vsaka rodbina ima dva neodvisna glasova za oba svoja predstavnika.® V debati je Rusinja Butuzovs (USSR) proti prostemu članstvu, zastopnice Švedske (Engholm), Holandske (Moll) in Anglije (Hewitson) so pa za prosto članstvo. Belgijska delegatinja Heymann-Coulon pa sporoča, da po tamošnjih zakonih brez brez dovoljenja moža žena ne more niti vstopiti v kako organizacijo niti si pridobiti nepremično premoženje. Slično toži zastopnica Švice (Weinch). V debati so še govorile Fotjebatlova (Bolgarska), Krau-
sova (CSR), Riedlova (CSR), Mimzkerova
(Avstrija).
O »Bodočnosti mater« je govorila Ne-časkova (CSR) ki je pledirala za ohranitev matere gospodinjstvu, dočim je proti-govornica Butuzova (Sovj. Rusija) zagovarjala skupno vzgojo otrok. Debata je bila dolgotrajna ter je pokazala mnogo različnih naziranj o vprašanju: ali je mati res najboljša vzgojiteljica? Govorile so dele-gatinje: Rossbacher (Avstrija), Nusworth (Anglija), ki je stavila vsem Dunaj za vzgled, Szeparoviczewa (poljska Ukrajina), Klava (Letska), Funke (Nemčija), ki je u-gotovila, da je bilo že pred petimi leti v Nemčiji 11.5 milijonov s poklicem se ba-večih žena, Mc. Conbry (Irska), ki je zahtevala zakonsko pravico mater na varu-štvo, Hugenholtz (Nizozemska), Kainacher (Avstrija) in Kiinzel (nemške zadruge v CSR). Podrobno poročilo prinese Zenski list.
Butuzova (Sovj. Rusija) je predložila nato dodatni predlog k protivojni rezolu-ciji. K temu je govorila angleška mirovna sodnica Bartonova. ki je izjavila, da ni nobene vojne, na kateri bi ne imele matere krivdo, ker je niso zabranile. Dalje so govorile še Moliova (Holandska), Enthol-mova (Švedska), Nejimannova (CSR), Ba-rišnkova (Sovj. Rusija) in Mooreova (Anglija). Predlog odbora je bil sprejet s 100 PTOti 23 glasovom.
Po zahvali Riedlove (CSR) vsem, ki so pripomogle k uspehu, zlasti pa avstrijskim zadrugaricam, je bila konferenca s petjem bojevnih pesmi v petek ob pol 7. zvečer zaključena.
♦
Mednarodna velenakupna družba, ki je
bila pred nekaj leti registrirana v Londonu kot družba, je zborovala v soboto. Z delom še ni mogla prav početi. Sedaj študira glavna vprašanja, kake vrste kolonialnega blaga rabijo posamezne države in preizkuša možnost skupnega nakupa. Sklenjeno je bilo uvesti konference poslovodij posameznih oddelkov družb, ter konference družb, ki imajo prodajni trg v istih območjih. Izvrševalni odbor je bil razširjen in dobile so v njem zastopstvo tudi posamezne male države.
♦
Mednarodna bančna komisija se je sestala tudi v soboto. Poročal je Gaston Le-wy s Pariza o mednarodnih bančnih vprašanjih, zlasti o novi reparacijski banki. U-gotovilo se je, da se denarna sredstva zadrug množe ter da ta denar ne sme obležati mrtev. Govorilo se je o zvezi in kreditiranju Velenaktipne družbe ter o ustanovitvi mednarodnega fonda, ki naj bi podpiral države z malim in slabotnim zadružništvom. Tudi o boju s karteli in trusti se je razpravljalo.
(Konec prih.)
končno bi imeli biti vojaki v rotovžu pogoščeni. Sedaj pa se poroča, da vse to odpade in sicer radi nekih napadov vojnega ministra Vaugoina, ki je sedaj obenem tudi predsednik krščanskih socijalcev, na dunajsko občinsko upravo, kateri načeluje so-cijalist Seitz. Najbrž ni šla Vaugoi-nu taka pogostitev njegovih vojakov od strani socijalistične občine v ra-
čun, ker bi vojaki mogli dobiti preveč dobre vtise, ki bi jih ponesli s seboj v črne pokrajine.
Za vrhovnega vodjo Heimwehra
je na mesto izgnanega majorja Pab-sta, izvoljen knez Starhemberg. Heimiwehr namerava pri bodočih državnozborskih volitvah, po vzorcu nemških Hitlerjevcev, nastopiti samostojno.
CITOJTE,.DELAVSKO
"nfiROCP SE ^
m PR I BOR
POSTIH PREDRLA
Žrtev volilnega boja — Huggen-berg težko zbolel. Vodja nemških nacijonalcev, znani Huggenberg, je prispel v Bochum na volilni shod, ki ga pa ni mogel obdržati, ker je hudo obolel. To je tudi en dokaz, da je sedanji volilni boj v Nemčiji izredno oster in težak.
Kongres angleških strokovnih organizacij, ki se vrši te dni, razpravlja predvsem o nezaposlenosti. V delavskih vrstah se pojavlja močna struja, ki odločno zahteva, da se nekaj odločilnega stori proti gospodarski krizi in nezaposlenosti. Vlada se mora zaraditega resno baviti z vprašanjem, za katero mora dobiti v parlamentu večino. Odtod je tudi domneva, da bi bilo morda mogoče pridobiti za konkreten program liberalce, ki bi tudi v svojem političnem interesu dali svoj placet. Vsekakor je položaj tak, da bodo še pred božičem volitve v parlament, če bi Macdonald v tej zbornici ne uspel s svojimi nujnimi načrti. Volitve pa pričakujejo na Angleškem vsekakor kmalu po novem letn.
Novi atentati proti angleškim policijskim funkcijonarjem v Indiji. Glasom poročil iz Indije, sta bila zopet izvršena dva bombna atentata proti angleškim policijskim funkcijonarjem. V Mymeusingu (Bengali) sta bili hiši dveh policijskih častnikov razdejani, pri čemur sta bili dve osebi lažje ranjeni.
Ameriški časopisni magnat llearst izgnan iz Francije, oziroma iz Pariza, kamor je pred nekaj tedni prišel iz New Yorka. Vlada utemeljuje izgon s tem, da so Hearstovi agenti svojčas ukradli diplomatične dokumente, nanašajoče se na tajni dogovor med Francijo in Anglijo, ki so jih potem njegovi listi objavili. Isto-tako nastopa njegovo časopisje proti vstopu Amerike v Društvo narodov in zahteva plačilo francoskih
vojnih dolgov Ameriki.
*
Radi brezposelnosti in bede je v Chem-nitzu delavec Sicher odprl ponoči v stanovanju plin. Njega, njegovo ženo in štiri otroke so našli drugo jutro mrtve.
Banko so oropali pri belem dnevu. Pro-šli teden sta nekega popoldneva prišla v mestno hranilnico v Bremenu dva maskirana moža, ki sta z napetima samokresima držala uslužbence v šahu in pobrala iiz blagajne 23.000 mark, nato pa sta se odpe-
ljala s čakajočim avtomobilom. Dognati se je moglo samo toliko, da je bil avtomobil, na katerem sta se odpeljala, pred nekaj dnevi v Bremenu ukraden.
Nenavadno spremembo temperature beležijo v nekaterih krajih Zedinjenih držav ameriških. Pred par dnevi je vladala še neznosna vročina 38 stopinj, sedaj je pa padla temperatura na 2 stopinji pod ničlo.
Ljubljana.
Ljubljana za Panevropo. V sredo so ustanovili v Ljubljani organizacijo panevropske unije. Predsednik pripravljalnega odbora je bil dr. Andrej Gosar. Izvolili so poseben častni odbor, v katerem so: dr. Ku-manudi, dr. Korošec, dr. Šverljuga, B. Jevtič, dr. Frangeš, dr. L. Pitamic in Iv. Me-štrovič. V odboru, ki bo vršil dolžnosti, so pa med drugimi: predsednik dr. Gosar, pod-predsenik dr. Ravnihar, dr. Metod Dolenc, dr. Majaron ml., dr. Slokar, dr. Brejc, dr. Benkovič, dr. Windischer, dr. Iz. Cankar, Milan Vidmar, dr. L. Bohm, dr. Grossmann, dr. Perne, dr. Goljas, I. Avsenek, dr. M. Božič in dr. M. Slavič,Odbor je velik, zato bo javnost pričakovala od njega tudi več delavnosti.
Zborovanje Konzumnega društva za Slovenijo. V ljubljanskem okrožju so se minuli mesec vršila tri zborovanja in sicer za okraje: Trnovo, Vodmat in Šiška. Na vseh treh zborovanjih je članstvo s svojim zanimanjem referata o decentralizaciji pokazalo, da razume upoštevati važnost obstoja svoje lastne zadružne organizacije. Po 23 letih svojega obstoja je zadruga postala močan in važen faktor na gospodarskem polju kot edina zaščitnica in obramb-nica delavskega razreda. Prepričani pa smo, da bomo svojo organizacijo v prihodnjih letih tako pojačili, da bomo slej ko prej lahko brez sramu nudili roko našim zadružnikom drugih držav, da jim krepko sledimo po enotnih potih k cilju delavskega zadružništva. — V mesecu septembru bo ljubljansko okrožje nadaljevalo s svojimi zadružnimi zborovanji. Dne 12. septembra se vrši ob pol 8. uri zvečer v Zadruž-
Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov!
Tvomica glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
EMIL PERC
KONCESIJ. ZOBOTEHNIK
Sl USOJA NAZNANITI, DA JE OTVORIL SVOJ
ZOBNI ATELJE
MARIBOR, TATTENBACHOVA ULICA 18, II. NADSTR.
Veletrgovina igrač in galanterije
F. Konig, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal i. t. d. po naj nižjih cenah.
nem domu v Šiški, 13. septembra v Zadružnem domu na Viču ob pol 8. zvečer in dne 14. septembra v gostilni pri Fortuni na Vodovodni cesti ob 8. uri zvečer.
Maribor.
Osrednje društvo strojnikov in kurjačev za Slovenijo, podružnica Maribor, vabi vse svoje člane strojnike in kurjače na sestanek v gostilni pri »Belem zajcu« (Ho-nigsmann) na Meljski cesti 10, ki se vrši v nedeljo, 7. sept., ob 9. uri dop. — Dnevni red: 1. Poročilo zagrebške konference: 2. odstranitev penzijonistov iz privatnih obratov; 3. odstranitev neizprašanili organov iz strojne službe; 4. starostno zavarovanje: 5. plače in delovni pogoji; 6. slučajnosti. — Dolžnost vsakega našega sotrpina je, da: se tega sestanka udeleži.
Pobreško cesto je treba nujno razbremeniti. Brez dvoma je Pobreška cesta, kar se tiče prometa v mestnem pomerju, najbolj obremenjena in je le čudež, ako se ni dosedaj zgodila še nobena večja nesreča. Cesta je predvsem silno ozka, neregiilira-na; njena širina na nekaterih mestih ne presega štirih do petih metrov. Razen tega tudi sicer ni urejena. Ker se je v zadnjih letih avtomobilski promet silno povečal, zato na tej cesti obstoja trajna nevarnost zlasti za pasante, ki največkrat ne vedo, kam bi se umaknili, zlasti kadar jim pripeljejo nasproti veliki mestni avtobusi in številna privatna vozila. Piočnika na tej cesti sploh ni, na eni strani je zid, a na drugi pa strmina proti Dravi. Ta cesta torej ne odgovarja več potrebam. Zato bi bilo želeti, da občinski svet najde način, kako bi se Pobreška cesta razbremenila. To bi se morda zgodilo tako, da bi se otvo-rila nova cesta in sicer od Državne ceste preko Tržaške, pri čemer bi bil potreben najmanj en podvoz pod železniško progo, da bi se na ta način dobilo lahko poljubno široko cesto. To se sicer ne bo moglo zgoditi čez noč, vendar pa je potrebno na to misliti. Preden pa se bi to izvedlo, bi bilo mogoče še na drug način Pobreško cesto razbremeniti, in sicer z napravo one poti, ki je projektirana ob desnem bregu Drave in ki bi lahko služila vsem pešcem. Cesta
pa bi bila na razpolago samo vozilom. Razen tega je tudi skrajni čas, da se začne že enkrat z zgradbo drugega mostu v Melju. Tudi ta most bi močno razbremenil o-menjeno cesto ne samo glede pešcev, temveč tudi glede vozil. To zadevo smatramo za eno najbolj nujnih v našem; mestu.
Štajerska hranilnica in posojilnica v Mariboru otvorjena. 2e dolgo pogrešani denarni zavod, ki bi služil malemu kmetu in delavcu, je bil te dni v Mariboru otvor-jen. V hiši Zadružnega doma na Rotovškem trgu 6 se nahaja lična pisarna tega novoustanovljenega denarnega zavoda, ki daje vsemu trgu tudi po svoji okusni zunanjosti povs.in novo lice. Načelstvo zavoda je te dni določilo uradne ure za poslovanje in obrestno mero za hranilne vloge in posojila. Zavod bo otvorjen dnevno od 9.—12. ure in popoldne zlasti za delavce, ki so čez dan zaposleni, od 6.—7. ure. Vloge se bodo obrestovale na odpoved po 7%, sicer pa po 5%. Posojila se bodo dajala v prvi vrsti malim ljudem in sicer na menice po 10%, na vknjižbo po 9‘A%. Vloge v tekočem računu po 5 in 7%, posojila v tekočem računu pa po 10 in 12%. — Resni časi silijo malega človeka k štednji. Štajerska hranilnica in posojilnica je predvsem radi tega ustanovljena, da privadimo široke plasti ljudstva bivše štajerske pokrajine na varčnost in radi tega je treba ta zavod toplo pozdraviti!
Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6: v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-raz-redu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se!
Nov zobotehnik. Tukajšnji diplomirani zobotehnik Emil Perc otvori te dni v Tat-tenbachovi ulici 18, II. nadstr., nov zobni atelje.
Delavski Šport.
Desetletnica S. K. »Svobode« Maribor.
Dne 14. septembra 1930 proslavi klub desetletnico svojega obstoja v obliki velike športne prireditve. Sodeluje 6 klubov. Povabljena sta dva zunanja delavska kluba. Pozivamo delavstvo in vsa del. društva in organizacije, da se proslave polnoštevilno udeležijo. Sodeluje tudi železničarska godba. Natančen spored proslave se še objavi.
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Mariboru toplo priporočimo vsakomur I
Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjižnice itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavi i
Maribor, Sodna ulica 20
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
Oh Pričetku šole.
Najcenejši in najboljši vir za nakupovanje vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 5'— navz. Moške nogavice od Din 5•— navz., damske nogavice od Din 7'— svilene po Din 12 —, prvovrstne flomogavlce od Din 17-— navzgor. Čipke vezenine m od Din l-— navz. Šolski nahrbtniki od Din 15‘— navzgor, Šolske torbice (mape) iz prvovrstnega usnatega platna Din 35-—, Šolske mape iz prvovrstnega usnja Din 60’—, puščice po Din 3’50 navz. šolske majce iz čiste volne od Din 48-— naprej. Obleke pletene lastnega izdelka od Din 100 naprej. Vse vrste sukanca, preče, igelj, gumbov in druge potrebščine po brezkonkufenčili cenah.
H
EKfPORTNA HIŠA „LUNA
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 19
NaMte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Vlote obrestujemo po 71.
proti trimesečni odpovedi.
1
ol
lillUliliiilB
Tiska: Ljudaka tlakama d. d. ▼ Mariboru, predatavltelj Josip Oilalt ▼ Maribora. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Erfeo ▼ Mariboru.