Proletarci vseh dežel,združite se! ZAVAROVALNICA SAVA o o DELAVSKA Enotnost E Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ŽELEZARNE RAVNE NA KOROŠKEM GREGORJEM KLANČNIKOM________ Spodbudni dosežki Delovna skupnost ravenskih železarjev doslej še ni bila deležna pomoči družbe, ki pa bo v prihodnje potrebna © Dosežki so izključno rezultat prizadevanj delovne skupnosti Železarji iz Raven na Koroškem dosegajo letos izredno zadovoljive proizvodne uspehe. Zato smo obisk pri direktorju ravenske Železarne, Gregorju Klančniku, izkoristili za pomenek o dosežkih, načrtih in problemih, ki tarejo delovno skupnost. 5- julija 1969 Št. 27., leto XXVI! 1 @ Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je nedavno tega obravnava) potek sanacije v slovenskih železarnah. Ko je ugotovil, da se položaj v tej bazični industriji na Sloven- iiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiM alpska modna industrija radovljica — jugoslavija ALMIRA — garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto !l!!!!l!ll[||||||||llllllllll!llinilllllllll!lll!lll!lllinilllll)l llll!lll!llll ]||l!lll|]l!lllll skem popravlja, je menil, da bo tudi v prihodnje še potrebna pomoč družbe pri urejanju položaja železarn. Tovariš Klančnik, kakšna je bila doslej pomoč družbe vaši delovni skupnosti? — Za Železarno Ravne na Koroškem moram izjaviti, da te pomoči, ki pa bo v prihodnje potrebna, do sedaj ni bila deležna. Kar je bilo v letošnjem letu doseženega, je bilo izvršeno izključno samo z lastnimi silami v delovni skupnosti. Omenjate letošnje dosežke. Kakšno pa je gibanje proizvodnje in prodaje? IS fkor je znano, so se v fet°šnjem prvem četrt-Čali, }etiu v Sloveniji poveza '. *nc,-ustrijska proizvodnja iohn]l6. povprečni osebni Za s«1«* Za 17’6 %> uvoz blaga rijo • A/a prvi pogled govo-t0s l1 Podatki, da nam gre le-»n.0 kot lani; če pa ve- /i0J,. a «o realni osebni dotam1 narasU le za 5,6 %, po-Ve^ toliko razlogov za Ije* l2e,n> saj nam »gre bo-cejj sj!et na račun naraščanja ^ Plač in — inflacije. prefs samo to: izkušnje iz ia let so nas poučile, Proj?, Porastu industrijske ^očn 0dnie nad 10 % vedno Prgijj.0 naraste uvoz in to skeanSern uvoz reprodukcij-nrateriala. V takih pri-tr8u Se Položaj na notranjem la)iCQ2aostril naša plačilna bi-teh v, ?a Poslabša. Pri oceni Kipr^oiavov se zato postavlja sPoii„anie: ali lahko naše go-iio rirSt”0 brez težjih posle-Dajije e^ese nadaljnje stopnje-konjunkture (letno na- S KONGRESA GENERALNE KONFEDERACIJE DELA ITALIJE Delo in položaj delavca — osnovna gibalna sila napredka italijanske družbe >3 Intervju s Tonetom Kropuškom, vodjo delegacije jugoslovanskih sindikatov na kongresu Generalne konfederacije dela Italije — Poznano je že, da je proizvodnja, predvsem pa realizacija v železarnah ob vstopu v leto 1968 dosegla najnižjo raven in da je po tem času v stalnem vzponu. Na Ravnah, na primer, je bila realizacija v zadnjem četrtletju leta 1968 za celih 38 % večja, kot v prvem četrtletju prejšnjega leta. Vzpon obsega poslovanja se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Letos smo tako v petih mesecih dosegli 117.700 ton skupne proizvodnje, kar je za 16,7 % več od povprečja lanskega leta (primerjava naj bo s povprečjem, ker bo zaradi nizke proizvodnje na začetku leta 1968 realnejša) Realizacije, to je proizvodnje in prodaje blaga, smo dosegli do konca maja za 136,6 milijona din, to pa je skoraj za 25 % več v primerjavi s povprečjem lanskega leta. Tudi v primerjavi z internim sanacijskim načrtom .za letošnje leto so rezultati ugodni Skupne proizvodnje je za 3,2 % več. kot smo računali, realizacije pa celo za 7.1 % več. Iz tega izhaja, da na začetku: tega leta, ko smo izoblikovali sanacijski načrt., nismo še mogli predvideti takb hitrega vzpona realizacije Sanacijski program predvideva. da bomo letos dosegli 396 milijonov din realizacije In če' upoštevamo dosežke prvih petih j mesecev, je mogoče. trditi, da 3.30 milijonov din realizacije v letu 1969 ni nedosegljivih © Zanima nas. kako je mogoč naenkrat tak hiter vzoon ?red Polletno anco bil 0^stofL Proizvodnje okrog 10 na Oosuna Mar ne pelje takŠ~ ,vosPodarska politika do Oospodarske aktiv- »Sr* ^Pcr^p^iPravljajo gospodar-/nco „ ,tet°šnjo polletno bi-r kazala 0Jiko zaskrbljeni. Bo '°i7)io _’7. a uresničujemo re- Prk *anLPa bo'- - Nekai šte- ^e7nalo •Je 20 Vi roki ~ ““Sovo. stcer za dokončen ■i0^ Pa >na to vprašanje, do-n ^o “ uP°tovitev, da plu-9lejmn a v nevarne vode. Sl jih! ^^ijska proizvodnja je ^venui 90slavin kot tudi v v&e v močnem vzponu. da bo proizvodnja :e E ' ! 2 lanskim v državi ? % » Slo,,- j ^ po ^ 9 13 %• Razen tega n p za industri- t?ro^ila tavl}i ~ Povečujejo - iudi Čk°_.za domači trg prodaja belju gla- ‘vaihr,l.' teče normalno le6ala Jrn,Sk0k0Vit0 se je polu k°vin- fPodnia in predela-2>ja sa jfr z?. 47 % (meta-ciektrnLj ladjedelništvo za Jnska za ?4. Pn- jasti lustrija •ssr - za 14 %) investi-izvoza Ta strani) u M CL H co > H S O H < h 2 š O U ca CL J O H cfl > H a; O h < E- 2 W S O • U H 0- J O H C/5 Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je vodil jugoslovansko sindikalno delegacijo na kongresu Generalne konfederacije dela Italije (CGIL), ki je bil od 16,—21. junija v Livornu. CGIL je najmočnejša italijanska sindikalna organizacija, drugače pa je pod močnim vplivom komunistov. Zaradi velikega pomena tega sindikata za delavsko gibanje v Italiji je naše uredništvo zaprosilo tovariša Kropuška, da odgovori na nekaj vprašanj o dogajanjih na tem kongresu in o sindikal- nem gibanju odgovoril na v Italiji nasploh, naša vprašanja: DE: Tovariš predsednik, kaj je bil osnovni cilj nedavnega kongresa Generalne konfederacije dela Italije? TK: Nedvomno to, da se CGIL postavi na čelo prizadevanj za združitev vseh sil in organizacij delavskega gibanja v Italiji na enotni platformi. Sindikalno gibanje v Italiji je namreč precej razdrobljeno, ker je pod močnim vplivom posameznih političnih strank in zato v konkretni akciji nezadostno enotno. Značilno za prizadevanja za enotnost delavskega gibanja v Italiji pa je, da so ta prizadevanja še posebno močna v bazi in da izhajajo iz političnega gibanja za večje pravice delavcev pri odločanju o razvoju italijanske družbe in gospodarstva. Italijanski delavci imajo ne glede na svojo strankarsko opredeljenost nedvomno mnoge enotne zahteve in interese, povezane z njihovim delom in življenjem. Iz. teh skupnih interesov se je med njimi tudi začelo gibanje za enotno sindikalno akcijo, kadar gre za njihove skupne življenjske zahteve. Te zahteve, čisto konkretno izražene, je bilo zelo močno slišati tudi na kongresu CGIL Kot nekakšna rdeča niti pa jih ie povezovala misel, da sta v sodobni italijanski družbi osnovni gibalni sili napredke družbe delo in položaj delavca n -o pq kot trdijo meščansk’ ideologi — kapital in dobiček DE: Ali bi nam hoteli našteti vsaj najvažnejše zahteve, ki iih italijanski delavci enotno postavljajo? Predsednik RS ZSS je takole TK: To je na primer zahteva za boljšim zaslužkom, ki pa se ne omejuje samo na mezdno gibanje, temveč prerašča v gibanje za večjo besedo delavcev pri delitvi narodnega dohodka na sploh. Tudi za Italijo — kot za mnoge druge zahodne države — je značilno to, da dobički kapitalistov naraščajo mnogo hitreje kot pa delavske plače, kar seveda pomeni povečanje izrabljanja delavcev. Nadaljnja skupna zahteva italijanskih delavcev je večja zaposlenost, ki pa ne sme iti na račun nižjih plač. Ta zahteva vključuje tudi nujnost večjega konsultiranja delavcev glede investicij in pravico delavcev do soupravljanja služb za zaposlovanje. Enotna zahteva je dalje izboljšanje pogojev dela, boj za skrajšanje delovnega časa oziroma za 40-urni, petdnevni delovni teden ter boj za izboljšanje raznih oblik zavarovanja v smislu prisotnosti delavcev pri določanju politike zavarovanja. Enotna zahteva italijanskih delavcev je tudi večja uveljavitev sindikalnih pravic in vloge sindikatov v podjetjih. Ta zahteva odraža prizadevanja italijanskih delavcev. da si zagotovilo položai. ko bodo delodajalci morali spoštovati njihove potrebe in zahteve. DE' Kakšno akciie ie kon-voc predlagal 73 uveliavitev anatvogn sindilralnpcs, Piv,nr|ia-) TK: Kongres je predložil, da se v okviru podjetji, kjer delujejo različne sindikalne organizacije. ustanovijo tako imeno-(Nadaljevanje na 3. strani) i I i I i KAKO BI CELJSKA CINKARNA, KONJIŠKI KONUS IN CERKNIŠKI BREST OBČUTILI POSLEDICE »HITRIH POSTOPKOV« V SKUPŠČINSKIH ORGANIH Klofuta namesto spod- bude Predvsem zaradi ostrega nasprotovanja malodane celotnega našega gospodarstva so organi zvezne administracije na zadnjem zasedanju Zvezne skupščine prvič in tudi občutno odstopili od lastnih predlogov v zvezi z raznimi spremembami v zunanjetrgovinskem in deviznem režimu ter carinskem sistemu. Kakor je znano (o tem smo pisali v predzadnji številki našega lista), l:«.- bi s sprejemanjem omenjenih zakonskih sprememb po »nagiem postopku« vplivali ne, le na počasnejšo modernizacijo naših podjetij, marveč tudi na občutno in takojšnje zmanjšanje izvoza na konvertibilna področja. No, zdaj vemo, da bodo o nekaterih predlaganih spremembah razpravljali in odločali jeseni, po rednem postopku. Tiste spremembe predpisov pa, ki so jih vendarle potrdili, so bile sprejete v obliki, ki je za izvoznike vseeno ugodnejša od tiste, kot jo jc prvotno predlagala zvezna administracija. Kaj o vsem ■ tem menijo v slovenskih delovnih organizaci- ■ jah? Obiskali smo celjsko Cinkamo. konjiški KONUS in cerkniški BREST, torej tri, kolektive. ki so že dolgoletni in priznani izvozniki in ki sveso ekspanzijo na tuje trge iz leta v leto samo še povečujejo. -VSI NAČRTI BI PADLI V VODO. GE .. .<* V celjski Cinkarni je na naše vprašanje odgovoril analitik Hinko Has takole: -Po pravici povedano, nas predlagane -spremembe glede razpolaganja z retencijsko kvoto ne bi praktično nič prizadele! Zato namreč, ker inozemske ' komercialne kredite, ki smo jlb pred tremi leti najeli za modernizacijo, odplačujemo na račun retencijske kvote. Vse naše načrte pa bi ogrozilo nekaj drugega: prvič omejevanje pri razpolaganju s tistim delom amortizacije, ki se oblikuje v devizah in drugič, omejevanje tistih investicij, ki jih podjetja vsaj za zdaj še iah-ko izvajajo na račun skupnega vlaganja in prelivanja deviznih ter dinarskih sredstev. Naj zadevo pojasnim: v primeru, da ne bi smeli razpolagati z »levizno amortizacijo, bi bilo onemogočeno normalno obnavljanje obstoječih naprav, saj prenekateri rezervni del lahko dobimo samo iz uvoza. Tistih 10 odstotkov amortizacije, ki jo oblikujemo v devizah, namreč pomeni za nas edini razpoložljivi vir, saj z retencijsko kvoto, kot sem povedal, praktično sploh ne razpolagamo. In še pojasnilo v zvezi s skupnimi (Nadaljevanje na 6, strani) 7 dni v sindikatih NA ROB OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ MARIBOR i J _ _ I c Dobra volja — vendar zvezane roke Številni razpravljavci so na občnem zboru poudarili, da bo potrebno čimprej urediti vprašanja za uveljavitev beneficiranega delovnega staža na določenih delovnih mestih Pred tednom dni je bil v Mariboru občni zbor občinskega odbora sindikata delavčev prometa in zvez. Skoraj peturna razprava je pokazala, da danes najbolj tarejo slovenske delovne organizacije s področja prometa in zvez materialna vprašanja, to je pomanjkanje sredstev za nujno potrebno modernizacijo. Seveda je občni zbor pokazal, da kljub perečemu pomanjkanju sredstev za potrebna investicijska vlaganja v železnico, cestna, avtoprevozniška in PTT podjetja, ne gre na tem področju le za ta vprašanja. Tako je na primer marsikdo od navzočih poudaril potrebo po čim prejšnji ureditvi vprašanja beneficiranega delovnega staža zaposlenih na posameznih delovnih mestih. Številne predčasne in INVALIDSKE UPOKOJITVE »Nekateri železničarji, na primer vlakovodje, kurjači* delavci v kurilnicah in drugi, so nenehno izpostavljeni velikim temperaturnim spremembam, stalno vdihujejo prah in strupene pline, imajo neredno prehrano itd., kar vse se potlej odraža na njihovem zdravju,« je povedala predstavnica železniškega podjetja. »Zato ni čudno, da imamo prav pri nas tako številne primere poklicnih obolenj. Naši podatki o upokojitvah na mariborskem območju za minulo leto so naslednji: od 138 delavcev smo imeli le tri primere starostne upokojitve. Več kot polovica delavcev, točneje 88, je bila upokojenih invalidsko, kar 47 delavcev pa predčasno. To so vsekakor podatki, ki nam narekujejo, da REZERVIRANI STOLPEC Alojz Zver predsednik odbora gradbenih delavcev v Mariboru: 9 Kaj vam pomeni »Delavska enotnost«? Delavsko enotnost redno prebiram in lahko njeno vsebino samo pohvalim. Pišete o številnih problemih, ki so v neposredni zvezi z delom in življenjem delovnih organizacij. Zadnje leto je DE zelo veliko prostora posvetila vprašanjem gradbeništva. Prizadevanja sindikata, da bi sklenili družbene dogovore, ki so življenjskega pomena za vse zaposlene delavce v gradbeništvu, so doživela vso podporo v sindikalnem glasilu. To je zelo pomembno, saj smo tako sproti obveščali članstvo o vsebini družbenih dogovorov in o vseh pozitivnih posledicah, ki jih bodo imeli za njihove bolj urejene delovne in življenjske razmere. y 'naslednjem obdobju si bomo morali prizadevati, da bodo samoupravni dogovori tudi zaživeli v praksi, da jih bodo podprli vsi člani kolektiva. Delavec, ki je prebral članke v vašem časo-pisu, bo lahko jutri trdneje nastopil v delovni organizaciji z realnimi zahtevami sindikatov. Ne gre pa le za področje gradbeništva. Osebno z zanimanjem prebiram tudi prizadevanja sindikatov in delovnih organizacij drugih področij. Drug pri drugem se namreč lahko učimo, zgledujemo, povzemamo dobro in se izogibamo slabega. Take mož^ nosti daje vsebina DE. Zato sem proti temu, da bi jo spreminjali ali drobili. Nasprotno, sindikalno glasilo je treba šs obogatiti in ga razširiti. To mora biti naš skupni interes, če želimo, da bodo sindikalne organizacije čim uspešneje sodelovale s svojim članstvom. Janez Usenik tajnik Občinskega sindikalnega sveta Vrhnika: 9 Kako ocenjujete informiranje v sindikatih nasploh in posebej Delavsko enot-i nost kot informativno sredstvo Zveze [ sindikatov Slovenije? Razmišljanja o oblikah in samem informiranju v sindikatih, v širini, ki je dosežena, vsestransko pozitivno ocenjujem. Ne glede na nasprotujoča si mišljenja je povsod prisotna želja po izpopolnitvi in razširitvi informiranja, ki pogojuje delo v naši organizaciji in to je tudi garancija za konkretno delovanje na tem področju. Osebno nasprotujem predlogu, da bi Delavsko enotnost ukinili in namesto tega vpeljali sindikalno prilogo v dnevnem tisku. Smatram, da imajo dnevno časopisje in druga sredstva javnega obveščanja dolžnost z enako doslednostjo, kot poročajo o delu drugih organizacij, spregovoriti tudi o delovanju sindikatov. Prostor verjetno ne bi bil problem, ker v dnevnem časopisju večkrat zaslediš članke, za katere sem prepričan, da so natisnjeni zaradi preobilice prostora. Določevanje učinkovitosti Delavske enotnosti po številu bralcev s kriteriji dnevnih časopisov in revij je neobjektivno, a si vseeno upam trditi, da DE ni prodrla do širšega kroga proizvajalcev. Govorimo o majhni nakladi 20.000 izvodov, a kot mi je znano, so plačniki naročnine v veliki večini sindikalni forumi, tako da še tu lahko postavimo vprašanje izkoriščenosti. Osebno sem proti, da člani prejemajo DE brezplačno, ker s tem umetno zvišujemo naklado, zmanjšujemo vrednost DE pri članstvu in destimuliramo kvaliteto našega časopisa. Predlagam, naj bi naročnik plačeval simboličen znesek, ostali stroški pa naj se krijejo iz sredstev članarine. Morda je vzrok dejanskemu stanju, ker imamo v Sloveniji preveč časopisov, ki obravnavajo podobno tematiko kot DE (Prosvetni delavec, Komunist, Občan). Predlagam razmišljanje o možnosti integracije na enakopravnih pozicijah. S tem bi ustvarili tudi večja sredstva in postavili osnovo kvalitetni in kvanti-tetni rasti enotnega glasila. Kolikor je integracija nemogoča, dajem v razmislek še en predlog. Priznati moram, da je DE dober časopis. Ne glede na to menim, da bi s pametnimi črtami in marsikje z jedrnatostjo dobili dovolj prostora, ki bi ga izkoristili za napotke in izobraževanje članov samoupravnih organov pri njihovem vsakdanjem delu, v obliki, ki je dostopna našemu neposrednemu proizvajalcu — samoupravljavcu. Prepričan sem, da bi s tem znatno povečali tudi število naročnikov DE, ki bi spremljali tudi delo in prizadevanja sindikatov. zares čimprej uredimo vprašanja beneficiranega delovnega staža delavcev na železnici. Ne zdi se mi namreč humano, sploh pa ne v duhu naših socialističnih načel, da tako rekoč dopuščamo popolno iztrošenje nekaterih ljudi v letih njihove delovne dobe oziroma v nekaterih primerih še v krajšem času...« Predstavnik Špedtransa, Jože Petek pa je na občnem zboru načel vprašanje samoupravljanja v svoji delovni organizaciji. Povedal je, da so nekateri člani delovne skupnosti, posebno vozniki, ki so nenehno na Poti, slabi samoupravljavci. V žclii, da bi bili potrebni stiki s šoferji, ki preživijo tako rekoč polovico vsega svoiega časa .v vozniški kabini, kar najbolj tesni, redno izdaja njihova delovna organizacija »INFORMACIJE«, Vendar to še ni dovolj, Jože Petek je poudaril, da bi morali omogočiti tem ljudem boljše pogoje dela, predvsem pa to, da bi bili manj na poti in da bi imeli vsaj v večjih krajih na voljo sodobno urejena parkirišča s potrebnimi objekti za prehrano in počitek. V tem primeru bi šoferji gotovo našli več časa za druge stvari, med drugim tudi za reševanje perečih vprašanj v svoji delovni organizaciji. »GLASNO OPOZARJAMO, PA NAS NIHČE NE SLIŠI...« Izredno zanimiva je bila na občnem zboru občinskega odboru sindikata delavcev prometa in zvez Maribor tudi diskusija Ivana: Sisingerja, predstavnika cestnega podjetja Maribor. »Cestarji že tri leta glasno opozarjamo na našo nevzdržno situacijo, vendar se za nas nihče ne zmeni. Ljudje se samo jezijo, seveda upravičeno, medtem, ko smo mi povsem brez moči. Tako ne gre več ...« je ogorčeno menil Ivan Sisinger in nadaljeval: »Naše podjetje mora vzdrževati 1555 km cest prvega, drugega in tretjega reda. Ceste so z vsakim letom bolj obremenjene,- po statistiki narašča promet vsako leto za 25 do 28 odstotkov, medtem ko so naši dohodki vseskozi enaki. Kdor se je letos vozil po naših cestah, predvsem po cestah Maribor—-Ptuj ali Maribor—Celje, ga je moralo boleti srce. Ljudje so> negodovali in se čudili, kako je kaj takega sploh mogoče. Tudi mi smo se čudili, kako je mogoče, da od nikoder ni denarja za najnujnejša popravila cest, da nihče ničesar ne ukrene. Trudimo se, kolikor moremo, iz. leta v leto povečujemo storilnost, toda s sredstvi, ki so nam na voljo in na ragun mačehovskega. odnosa cestnega sklada do našega podjetja imamo cestarji povsem zvezane roke. Stroški za vzdrževanje cest naraščajo stoodstotno letno, mi pa moramo ukrepati z enako visokimi sredstvi kot pred leti...« Vsekakor položaj cestnega podjetja Maribor danes ni zavidanja'vreden. Posebno zato ne, ker mora podjetje na račun nerazumljivega odnosa Cestnega sklada sklepati pogodbe šele sredi leta in ker mora vrhu vsega potlej to delovno organizacijo še za določen čas kreditirati. Tovariš Sisinger je dejal, da mora v tem primeru »revež« kreditirati »bogataša«. VEC kot dovolj dela ZA PRIHODNJE OBDOBJE! Ce bi strnili vse razprave, ki smo jih slišali na omenjenem občnem zboru v Mariboru — v mislim imamo tudi diskusije predstavnikov PTT podjetij, potem ugotovimo, da gre, kot smo že uvodoma dejali, za skupne probleme, to je v prvi vrsti za pomanjkanje sredstev. Gre za pomamkanje obratnega kapitala, še bolj pa za vprašanje potrebnih investicijskih vlaganj. Vsem je namreč jasno, da bo treba delati čez leto dni bolje in več kot danes, in da 'bo to mogoče le s pomočjo modernizacije. Predstavniki najvišjih sindikalnih forumov, ki so tudi prisostvovali občnemu zboru sindikata delavcev prometa in zvez, so obljubili, da bodo probleme, ki sicer niso novi, prenesli naprej in pospešili njihovo reševanje oziroma da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči. Čeprav na "omenjenem sestanku sindikalnih delavcev v Mariboru ni bilo dosti govora o delu sindikalnih organizacij, točneje povedano: bilo ga je zelo malo, lahko mirno in z gotovostjo trdimo, da je bil občni zbor nadvse koristen. Ponovno je potrdil, kako potreben je ta strokovni sindikat, novo izbranemu vodstvu pa je dal nedvomno vedeti, da bo imel v prihodnjem mandatnem obdobju več kot dovolj dela. A. ULAGA RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS at ajon ._________ Interna zakonodaja delovnih organizacij nima ustrezne družbene veljave V sredo, 2. julija, je bila razširjena seja predsedstva republiškega sveta ZSS. Opravičujemo se bralcem, ker o tej seji zaradi tehničnih ovir (predT časne oddaje rokopisov v tiskarno zaradi praznika — dneva borca) ne moremo poročati že v tej številki našega tednika; obširnejše poročilo o njej bomo objavili v številki, ki bo izšia 12. t. m, Osrednja točka dnevnega reda ha seji sta bili razprava o poteku javne razprave o dopolnitvah pokojninskega in inva-' lidskega zavarovanja ter razprava o poteku dosedanjih razgovorov po občinah glede uresničevanja XV. ustavnega- amand maja in o nadaljnji akciji, ki je s tem v zvezi še potrebna. O uresničevanju omenjenega ustavnega amandmaja je bilo govora dah pred tem tudi nh tiskovni konferenci, ki ‘jo je priredil predsednik Komisije za samoupravljanje pri RS ZSS Mitja Švab in ki je ob tej priložnosti opozoril na neke zelo negativne težnje v pripravah za sodobnejše oblikovanje samoupravnega mehanizma v delovnih organizacijah. Mitja Švab je pozitivno ocenil zanimanje, ki so ga dblovne organizacije pokazale do razprave o XV. ustavnem amandmaju in ki jih je v večini naših občin že organiziral sindikat; obsodil pa je. težnjo, ki je po- llllllllllip* KOLEKTIV nekod zelo opazna in ki se izraža v mnenju, da je vse delo v zvezi z uresničevanjem tega ustavnega amandmaja nekako izključna »sindikalna« zadeva. Dejstvo je, da je sindikat nedvomno zelo zainteresiran dejavnik pri takšnem oblikovanju samoupravnih organov, kakršno najbolj ustreza razmeram in potrebam v delovnih organizacijah; ni pa dvoma, da morajo pri tem delu' sodelovati tudi vsi drugi dejavniki, ki jim je pri srcu razvoj delavskega samoupravljanja. Predsednik komisije za samoupravljanje pri RŠ ZSS . je s tem v zvezi opozoril tudi na pomanjkljivo družebno veljavo interne zakonodaje delovnih organizacij, ki je v hudem nasprotju z mestom, ki smo ga tej zakonodaji namenili v naši družbi. Dejstvo je, da mimo sindikatov tako rekoč ni bilo dejavnika, ki bi pokazal ustrezno skrb za čim boljše oblikovanje te zakonodaje; občinske komisije za statute delovnih organizacij so — razen zelo redkih izjem (Kranj, Bežigrad, Nova Gorica) — skrbele v glavnem samo za usklajenost interne zakonodaje z veljavnimi zakonskimi predpisi, republiški dejavniki pa so vso skrb posvečali pozitivni . zakonodaji, razvoju notranje zakonodaje v podjetjih pa niso posvečali tako rekoč nobene pozornosti. Tudi sedaj, Lesne industrije, Kranj ČESTITA ZA DAN BORCA 4. JULIJ ko se zmanjšujejo zakonodajne pristojnosti federacije, povečujejo pa pristojnosti republik in pomen interne zakonodaje, še vedno na republiški ravni ni organa, ki bi na ta proces prenašanja zakonodajne pristojnosti gledal z očmi uveljavljanja samoupravi j a vske zakonodaj e Zaradi vsega tega potem ni čudno, da. interna zakonodaja delovnih organizacij nima prave veljave niti pred sodišči. Nadaljnja negativna težnja, na katero je tov. Švab še posebej opozoril, je težnja po enotnem, šablonskem oblikovanju samoupravnega mehanizma v delovnih organizacijah, čeprav XV. ustavni amandma vsaki delovni organizaciji dovoljuje, da mimo delavskega sveta postavi toliko in takšne samoupravne organe, kolikor in kakršne potrebuje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je v publicistični dejavnosti kar precej teženj po ponovnem šabloniziranju samoupravnega mehanizma, ki bi se od nekdanjega razlikoval pravzaprav . samo po nazivih posameznih samoupravnih organov: ee bolj kot to pa zaskrbljuje dejstvo, da takšne težnje izpričujejo tudi posamezni zakoni, ki jih sedaj pripravljajo — npr. zakon o delovnih organizacijah Naše uredništvo se obvezuje, da bo v naslednjih številkah DE tem pojavom posvetilo ustrezno pozornost. M. P. m GROSUPLJE Ob dnevu borca — 4. prireja občinski sindikalni svet veliko sindikalno zborovanje v počastitev petdesetletnice sindikatov* ZKJ in SKOJ. V slavnostnem programu, med katerim bodo razvili tudi prapor ObSS Grosuplje, bodo med drugim sodelovali združeni pevski zbori ter godba na pikal* kočevskih rudarjev. Skupaj z občinsko skupščino in delovnimi organizacijami z obmoČ' ja občine pa bodo istega dne ^ prostorih osemletke odprli tudi razstavo »Včeraj in danes v občini Grosuplje«. Razstava bo prikazovala gospodarski razvoj občine in urbanizacijo naselij v povojnem času, sicer pa tudi lovske, ribiške in turistične zanimivosti z območja občine. Od zadnj? podobne prireditve t- Grosupljem je minilo že skoraj deset let. Tudi zato letošnje prt' reditve ne bodo samo slavnostne* marveč jih občani tudi sicer pričakujejo r' zanimanjem. —m& © VRHNIKA Člani predsedstva so se na zadnji seji seznanili z analizo letošnjih volitev v organe samoupraV-1'anja v delovnih organizacijah * občini. Analiza med drugim razkriva, da se je znižala poprečna starost novo izvoljenih članov samoupravnih organov, da so v pri' merjavi z minulim letom obdržali praktično enako razmerje med številom moških in žena v teh organih in da se je na splošno izboljšala izobrazbena raven letos izvoljenih članov. Ta premik je zlasti očiten pri visoko in srednješolskih kadrih ter pri občutnejšem prodoru kvalificiranih delacev. m SLOVENSKE KONJICE Na posvetovanju gospodarskega in političnega aktiva konjišk® občine, ki ga ;’e pred kratkim sklical občinski sindikalni svet v Slov. Konjicah, so obširno razpravljali o spremembah in dopc* nitvah samoupravnih aktov P° XV. amandmaju zvezne ustave ter nekaterih drugih splošnih predpi' sov. Prisotni predstavniki delovnih, sindikalnih in partijskih organizacij so dali več konkretnih pobud, mnenj in predlogov za urejanje posameznih zadev, ki so pr®' nesene v pristojnost samoupravnih organov, o katerih bomo v našem listu še poročali. Ob tej pr*' ložnosti so se dogovorili tudi o nekaterih organizacijskih in vseblh' skih nalogah ter o pomoči, ki n3J jo pri oblikovanju samouprav' nih predpisov v podjetjih nudil6 sindikalne organizacije, delavsK univerza in razna strokovna dri* štva. V. L. © RAVNE MA KOROŠKEM Občinski sindikalni svet Ravde na Koroškem se je odločil, da h® pripravil v tem letu več seminaf jev za člane vodstev o«£ovnih sh* dikalnih organizacij oz. za čla**6 vodstev strokovnih sindikatov. Tako je pripravil zadnje dn* junija seminar za blagajnike novnih sindikalnih organizacij. P0 samezne sindikalne organizacij6 razpolagajo dokajšnjimi sredstv > zato si n." občinskem sindikainehl sv?tu prizadevajo, da bi bilo tu blagajniško poslovanje na ustreZ ravni. vš m RIBNICA Občinski sindikalni svet in 1,6 lavska univerza v Ribnici sta Pr redila dvodnevni seminar za Pre stavnike sindikalnih podružnic vodstev samoupravnih orgah°V' Na seminarju so obravnavali vl0*h in naloge sindikalnih podružnic sedanjih pogojih gospodarjenj^ naloge samoupravnih organov zvezi s samoupravnimi akti in drd go. Razprava po končanjem sed1 narju je pokazala, da je semin uspel. D. V. © VELENJE Občinski sindikalni svet nje je predlagal delovnim orga^ zacijam, da ustanovijo komisW strokovnjakov, ki naj bi pripraV vse potrebno za spremembo sp*0 ^ nih aktov delovnih organizacij zvezi s spremenjeno ustavo (sta*1* tov, pravilnikov, poslovnikov itd‘ ki naj bi kar najtesneje sodelov ? posebnim strokovnim organ0 ^ pri občinski skupščini in z ustr®2^ no strokovno komisijo, ki bo dila pomoč zlasti še manjšim lovnim organizacijam. Za komisij, ki jih bomo imenovali delovnih organizacijah, pa bo P pravil velenjski občinski sindi^3 ni svet seminar. V. S# J i ' 7 dni v sindikatih INTervju S TONETOM KROPUŠKOM, VODJO DELEGACIJE JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV NA KONGRESU S£NERALN£ KONFEDERACIJE DELA ITALIJE Delo in položaj delavca— osnovna gibalna sila napredka italijanske družbe (Nadaljevanje s 1. strani) k^K- komiteji sindikatov, * bi združevali vse te organi-cije na skupni 'akcijski plat-rmi. j^a ravni provinc oziro-a Pokrajin, kakor tudi na na-onalni ravni pa naj bi se ianovile skupne konference eh sindikalnih central, kjer bi jj, dogovarjali o vprašanjih, ki Cjn želijo urediti s skupno ak-3o. Te ideje sicer niso nove, ejstvo pa je, da do sedaj še so biie uresničene. Sicer pa je na kongresu pre-e adoval° prepričanje, da bo hotnost sindikalnega gibanja v i^kji moč doseči le tedaj, če do delavci v sindikatih manj dvisni od svojih političnih h3nk in če bodo tudi posa-ezni sindikati manj odvisni strank. O načinu, kako naj s to neodvisnost sindikatov do-pa kongres ni bil enotna mnenja. Socialisti so zah-c.VaH, naj se takoj ločijo funk-■k Posameznikov v sindikal-'h vodstvih in v vodstvih ^rank, komunisti pa so menili, a bi na to kazalo iti le posto-POhia. Vsj udeleženci kongresa pa so bili enotnega mnenja, da je treba takoj ločiti funkcije v sindikatih in parlamentu — kar z drugimi besedami povedano pomeni, da sindikalni funkcionarji ne bi več mogli biti poslanci. Očividno je, da CGIL nima zaupanja v urejanje zadev v parlamentu in zato tudi noče več sodelovati v njegovem delu. DE: Kakšna stališča pa je kongres zavzel do mednarodnega delavskega gibanja? TK: Kot na notranjem planu stremi CGIL tudi na mednarodnem planu k enotnosti delavskega gibanja, seveda ob spoštovanju določenih načel. Ta pa so: polna samostojnost in suverenost vsakega delavskega gibanja in odbijanje zapiranja sindikalnih gibanj v nacionalne okvire, kakor tudi odbijanje zapiranja sindikalnih gibanj v regionalne okvire — zlasti še, če so ti okviri blokovsko pogojeni. Generalna konfederacija dela Italije je članica Svetovne sindikalne federacije (SSF). ki združuje predvsem sindikalna gibanja pod vplivom kompartij in pod močnim vplivom Vzhod- ne Evrope. V skladu s prizadevanji za enotnost sindikalnega gibanja v Evropi, pa tudi v svetu, pa je kongres CGIL zahteval vsebinsko obnovo SSF v smislu, da se odpre do vseh progresivnih delavskih gibanj v svetu oziroma da se odreče usmeritvi na izključno komunistična gibanja, ali celo izključno na delavska gibanja na čisto določenem prostorskem področju. K takšni usmeritvi silijo CGIL tudi ekonomska gibanja v svetu, ki težijo k monopolizmu, k zapiranju v razne skupnosti, ki dežele izven svojega okvira ne obravnavajo na enakopraven način. Pojavljajo se torej nove ekonomske strukture, v katerih se delavci do sedaj niso uspeli ustrezno politično organizirati. Kongres CGIL se je odločno izrazil proti blokovski razdeljenosti delavskega razreda v raznih sindikalnih centralah in se zavzel za široko sodelovanje z vsemi delavskimi gibanji, ne glede na to, kateri sindikalni centrali neko gibanje pripada. Kako najugodneje in najceneje NA POTOVANJE -NA DOPUST? 0 Z vpisom obveznic za modernizacijo železnic, ker s ten. dobite brezplačne karte za potovanja — 6 % obresti, razen tega — nagradno loterijsko žrebanje s 700 dobitki, med katerimi so večdnevna potovanja po inozemstvu ter letovanja na morju. • Z vpisom obveznice za 500 N-dinarjev — 1 brezplačna karta, z vpisom obveznice za 1000 N-dinarjev — 3 brezplačne karte, ki pa jih lahko izkoristite v letu vpisa ter v naslednjih dveh letih. 0 Prva anuiteta zapade v izplačilo leta 1972. Za podjetja —- na vsako obveznico za 10.000 N-din — 3 % popust pri prevozu blaga v letu vpisa in v naslednjih dveh letih. 0 Poslužujte se te nove ugodne oblike in pogojev varčevanja ter vpisujte obveznice za modernizacijo železnic! Prednost je dal čim širšemu dvostranskemu sodelovanju, drugače pa se je izrekel tudi za različne oblike večstranskega sodelovanja pri razreševanju določenih vprašanj. Po mnenju kongresa je osnovni problem sindikalnega gibanja na Zahodu v tem, da je neenotno, osnovni problem sindikalnih organizacij na Vzhodu pa v tem, da jih hromi njihova brezpogojna privrženost državni politiki. Nasploh pa je po mnenju kongresa CGIL potrebno obnoviti mednarodne sindikalne centrale predvsem zaradi tega, ker so premočno obremenjene z blokovsko politiko; in ker je blokovska politi-. ka v krizi, so v krizi tudi mednarodne sindikalne centrale. DE: Imeli'ste priložnost poslušati razprave na tem kongresu, ki so bile i dolgotrajne \ žive. Ali ste pri tem zapazili kakšno posebno značilnost? TK: To, kar sem zapazil, najbrž ni značilno samo za razprave na tem kongresu — namreč izredna miselna prožnost, izredna miselna dinamičnost, ki so jo izpričali vsi udeleženci razprave. Dobil sem vtis, da se na takšnem kongresu sploh ne da nastopati, če diskutant nima povedati kaj res bistvenega. Z nizanjem lepih fraz ni nič — to ne samo, da ne »vžge«, temveč je sploh nesprejemljivo. Govorniki, ki nastopajo, morajo pač računati s tem, da bodo poslušalci njihova stališča kritično ocenjevali in si zato nikakor ne smejo dovoliti nobenega pleteničenja, saj bi zelo hitro doživeli političen polom. Prav to neprestano preverjanje stališč, ki jih zastopajo sindikalni delavci, pa le-te sili k živemu spremljanju vseh dogajanj in miselnih tokov, saj bi drugače zaostali za razvojem, s tem pa izgubili vsak ugled. DE: Za konec še vprašanje o perspektivah nadaljnjega sodelovanja med jugoslovanskimi in italiianskimi sindikati? TK: Z italijanskimi sindikati že imamo zelo dobre odnose, ki daleč presegajo okvire protokolarnih stikov. Že ustaljena praksa je, da se vsako leto sestanemo na ravni predsedstev in da se medsebojno informiramo o stališčih na notranjem in zunanjem planu. Sestanemo se tudi takoj, ko se v mednarodnem delavskem gibanju zgodi nekaj, kar zadeva italijanske oziroma naše sindikate, ali pa kaj važnega, kar zadeva mednarodno delavsko gibanje sploh. Redno izmenjujemo tudi študijske skupine, ki proučujejo določena vprašanja. Naše medsebojne sodelovanje je torej dobro in ga kaže samo nadaljevati in nadalje krepiti. To pa gotovo ne bo težko, saj imamo zelo podobna stališča do vrste zelo pomembnih vprašanj, kar je lahko samo v prid vse tesnejšemu in vse bolj vsestranskemu sodelovanju. M. P. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV BO PRIHODNJE LETO Kongres jugoslovanskih samoupravljavcev bo najbrž ob kcmr cu prihodnjega leta; to bo izrazito delovni zbor, na katerem bo podana kritična analiza dosedanjih samoupravnih izkušenj in začrtana smer nadaljnjega razvoja samoupravljanja. O tem kongresu je na svoji zadnji seji razpravljal Svet ZSJ, ki je ob tej priložnosti tudi predlagal, kaj naj bi bila teipa glavnega referata na tem kongresu. To naj bi bila »Vloga združenega proizvajalca v boju za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in za samoupravno integracijo družbe — osnovo socialističnega razvoja Jugoslavije-«. »Patronata« nad tem kongresom ne bo imela nobena družbenopolitična organizacija, vse pa bodo sodelovale v njegovih pripravah. Čeprav torej sindikat ne bo pokrovitelj kongresa samoupravljavcev, pa ni dvoma, da bo levji del priprav za ta kongres padel prav na njegova ramena. SLABA ORGANIZACIJA INFORMATIVNIH SLUŽB V PODJETJIH Dvodnevno posvetovanje o informiranju v delovnih organizacijah industrije in rudarstva Srbije, ki je bilo minuli teden v Priboju na Dimu, je poudarilo, da je informativna dejavnost v večini kolektivov te panoge srbskega gospodarstva nesodobno organizirana. Status informativnih služb ni urejen, večinoma so vezane na direktorja in tako tudi pod njegovim vplivom oziroma pod vplivom tehničnega in upravnega vrha delovnih organizacij. Zato tudi informacije, ki jih dajejo te službe, ne prispevajo k hitrejšemu razvoju samoupravljanja. Izhod iz tega položaja so udeleženci posvetovanja videli v tem, da se informativnim službam prizna status strokovnih služb in da jih za to tudi usposobijo v kadrovskem in materialnem pogledu. Te službe bi morali obravnavati kot službe samoupravnih organov, družbeno-politične organizacije v podjetjih pa bi jim morale dajati, polno podporo. V tem smislu so na posvetovanju tudi predlagali, da se pri RO sindikata delav>cev industrije in rudarstva, ali pa pri republiškem sindikalnem svetu ustanovi neka služba oziroma organ, ki bi informativnim službam v delovnih organizacijah nudil strokovno pomoč. NA KONCU POTI — INVALIDSKA POKOJNINA Občni zbor zagrebških gradbincev je ugotovil, da so življenjski in delovni pogoji teh delavcev zelo slabi, kar dokazuje tudi podatek, da se delovna doba 70% vseh gradbincev zaključi z invalidsko upokojitvijo. Od 27.000 delavcev, kolikor jih dela v zagrebškem gradbeništvu, jih samo ena tretjina stanuje v objektih za samce, ki so jih zanje zgradila njihova podjetja, pa še večina teh objektov komaj zadostuje minimalnim stanovanjskim pogojem. Pri dodeljevanju stanovanj gradbinci malokdaj pridejo na vrsto, njihova prehrana je slabo organizirana, organizacija prevoza na delo pa prav tako. Pomemben vzrok bolezenskih izostankov z dela in invalidskega upokojevanja gradbincev je tudi nezadostna zaščita na delu; več kot polovica delovišč sploh nima organizirane delovne zaščite, ali pa je ta zaščita slabo organizirana. Ugotovljeno je. da so tista podjetja, ki so tej zaščiti posvetila ustrezno pozornost, zmanjšala število nesreč na delovnem mestu na evropsko povprečje. JllllllllliBffllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII® ekskluzivni model) — plašč) In obleke modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajn) servis Ljubljana—Maribor—Osijek lil!llllllllllllll!lllllllll!!!!!!l!llllllllll!l!ll!lll!!llllllllllllll!lllllllllllll!!!!l!l!lll!lllllllllllll!ll!!ll!llllllllllllllllllllll>IIIIIIIII!l!llllllll!!!!!l!!!>!l!..»:ii>niii9nilllHIII!il!l!IIIIIUIIDIIIlUl Pravna posvetovalnica PE VPRAŠANJE: Zaposlen sem v delovni enoti v Kamni-'ejei Podjetje pa ima sedež v Celju. Pred kratkim sem vn Odločbo o prenehanju dela zaradi ukinitve mojega de-pa • niesta ter sem se pritožil na delavski svet podjetja, 'tiuk?6 mo''0 Pritožbo zavrnil z odločbo, kjer mi v pravnem čbe , jUe možnost, da v roku 30 dni od »>rejema te od-lločii Pri pristojnem sodišču tožbo. Smatram, da je !l0 5 0 Prenehanju dela nezakonita, ker dejansko moje ce j e obstoji, zato bi s tožbo rad uveljavil svoje pra-refl f,,. lovnega razmerja, vendar pa bi rad tožbo vložil Tjuhi-inskim sodiščem v Kamniku ali pa pred sodiščem tfiaia" ni’ sai se vse priče, katere nameravam predlagati, izkij, 1° v lej delovni enoti, kjer delam, pa tudi sicer zaradi ratnih°Seknih dohodkov ne bi mogel nositi stroškov vec-a. nj.- Prevozov na razprave na sodišče v Celju. Prosim vas, 'dišgg^ročite, ali obstoje možnosti za vložitev tožbe pred • ODGOVOR: Po --- • v Kamniku ali v Ljubljani! E. D. — Kamnik • Ogovor : Po določilih zakona o pravdnem postop-sw?jevno pristojno v načelu sodišče, kjer prebiva tože-hasta- •’ oz‘ kier ima tožena stranka svoj sedež. Za spore, '1 aj O 12 dplmmiH -ra -7 m pri i r>a i p DristoinO poleg SO- enoti, lahko izberete tudi pristojnost za reševanje vašega delovnega spora občinsko sodišče v Kamniku, eventualno pa bi si lahko izbrali pristojnost za reševanje vašega delovnega spora tudi pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, seveda pa bi morali v takem primeru oceniti vrednost spora preko 10.000 N-dinarjev. A.POLJANSEK 0 VPRAŠANJE: Prejela sem odločbo, s katero mi je priznana invalidnost I. kategorije, vendar pa mi zaradi prekratke delovne dobe ni priznana tudi invalidska pokojnina. V delovni organizaciji, kjer sem zaposlena, so me z dnem prejema odločbe KZSZ odjavili, smatrajoč, da mi je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, čeprav sem se sama pritožila zoper tako odločbo KZSZ in ta odločba sploh še ni postala pravnomočna. Prosim vas za odgovor, ali je postopek delovne organizacije zakonit in pravilen? K. M., Ljubljana 0 ODGOVOR; Po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti, preneha delavcu v delovni organizaciji delo v primeru, če pristojni organ socialnega zavarovanja spozna delavca za trajno in popolnoma nezmožnega za delo- V takem' primeru delavcu preneha delo z dnem vročitve pravnomočne odločbe o ugotovljeni nezmožnosti za delo. Po določilih temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju pa je izvršljiva in s tem tudi pravnomočna _ odločba, s katero se ugotavlja^ pravica do invalidske pokojnine ter v takem primeru pritožba ne zadrži izvršitve odločbe pristojnega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Vendar pa v primeru, kadar kljub ugotovljeni popolni invalidnosti in nesposobnosti za delo zavarovancu ni priznana invalidska pokojnina, delo takemu delavcu ne preneha z dnem vročitve prvostopne odločbe, temveč šele z dostavitvijo pravnomočne odločbe o ugotovljeni nesposobnosti, to je v konkretnem primeru šele takrat, ko boste prejeli glede na vloženo pritožbo odločitev republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Način prenehanja dela, kot se ga je poslužila vaša delovna organizacija, je zato nezakonit, ter zato zahtevajte izstavitev odločbe o prenehanju dela, če je doslej še niste dobili, ter vložite zoper njo ugovor na drugostopni organ, pristojen za reševanje ugovorov v vaši delovni organizaciji, če pa bo tudi ta zavrnil vaš ugovor, boste nato lahko uveljavljali svoje pravice iz delovnega razmerja s tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti. A. POLJANŠEK Na 10 c i cer o • AJDOVŠČINA Pred kratkim je ObSS sklical sestanek, na katerem so se predstavniki podjetij, društev upokojencev, kmetov in družbenih političnih organizacij pogovorili o predlogih za izpopolnitev pokojninskega in invalidskega sistema. V razpravi so poudarili, da bo treba urediti status bivših kolonov v Brdih. Sicer pa so menili, naj bi pogoji za predčasno upokojevanje ostali še vnaprej strogi kot doslej, da pa naj bi vojaške upokojence oddvojili od splošnega TZPZ. Solidarnost naj bi v pokojninskem sistemu bila v veljavi še nada^c, vendar pa bi s skladom ne smeli reševati socialnih problemov državljanov, so menili na sestanku v Ajdovščini. V triurni razpravi so dali še vrsto koristnih predlogov. H. F. • SLOVENSKA BISTRICA Komisija za izobraževanje pri ObSS je skupaj s Temeljno izobraževalno skupnostjo pripravila seminar za člane vodstev sindikalnih organizacij na območju občine Slovenska Bistrica. Posebej so na seminarju spregovorili tudi o metodah in oblikah dela v sindikalnih organizacijah. Anketa, ki so jo izvedli ob zaključku seminarja, je pokazala, da so bili udeleženci zadovoljni z njim in da želijo, da bi na tak način ObSS seznanjal Člane sindikata o vseh pomembnih problemih. H. V. • KOČEVJE Na podlagi pred časom izvedenega referenduma so se zaposleni na vseh obratih Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje, ki posluje na območju občin Ljubljana-Vič-Rudnik, Ribnica in Kočevje odločili, da bo to podjetje v prihodnjo poslovalo kot združeno podjetje.., Gospodarski panogi kmetijstvo in gozdarstvo bosta odslej poslovali ločeno. Tako bodo od-padli, očitki, da gozdarstvo vzdržuje .kmetijsko dejavnost. Te dni so-v? teku priprave za izdelavo samoupravnih aktov in ostalo. D. V. VPELJE Na celjskem področja beležijo Trsteh. dneh. dober turistični obisk. V Rogaški 'Slatini je okoli 900 gostov, na Dobrni 280, v Laškem 260, v ostalih krajih pa okoli 200. Skupaj jih je za desetino več, kot Jani v istem času. (Pk) • JESENICE Z letošnjim šolskim letom bosta dali poklicna industrijska šola in tehniška srednja šola, ki delujeta v okviru železarskega izobraževalnega centra. Železarni Jesenice okoli 150 novih kadrav. V minulem tednu so izročili na svečan način diplome 54 absolventom poklicne industrijske šole iti 40 absolventom tehniške srednje šole. Računajo, da se bo sedanjim absolventom priključilo po opravljenih popravnih izpitih in po jesenskih zaključnih izpitih še nad 50 novoizučenih kvalificiranih delavcev ter metalurških in strojnih tehnikov, tako da bo predvideni plan 150 novih kadrov dosežen. D. U. @ SLOVENJ GRADEC Gostinsko-tiiristične objekte na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu je prevzelo podjetje Ljubljana-transport, ki ima v. načrtu prece j del z namenom, da poživi turistično-gostinsko dejavnost v tem delu Mislinjske doline. V teku je gradnja novih restavracijskih prostorov, modernizirali in asfaltirali bodo cesto do letališča ter zgradili tudi več športnih objektov. (vš) Inles ribnica OKNA v/RATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT © DRAVOGRAD Na predlog izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti je občinska skupščina Dravograd imenovala poscbpo komisijo za otroško varstvo, katere naloga je, da pripravi program razvoja otroškega varstva na območju te koroške občine. V komisijo bodo imenovale svoje predstavnike tudi krajevne skupnosti in vaški odbori, saj je potreb po ureditvi otroško varstvenih ustanov izven samega Dravograda precej. (vš) 9 RAVNE NA KOROŠKEM Tudi v Mežiški dolini se pripravljajo na aiiVjo za usklajevanje oz. dopolnitev splošnih aktov delovnih organizacij, kot jih — med drugim — terja XV. amandma ustave SFRJ. Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem bo pripravil več razgovorov za člane vodstev sindikalnih organizacij, in to z namenom, da se sindikalni aktiv, Jri naj bi bil pobudnik akcije, kar najbolje seznani z vsebino amandmaja. Sicer bo ravenski občinski sindikalni svet imenoval posebno komisijo. ki bo spremljala akcijo usklajevanja oz. dopolnjevanja splošnih aktov delovnih organizacij, po dopustih pa bodo pripravili poseben seminar za sekretarje delovnih organizacij in za predsednike samoupravnih organov. (vš) IZKUŠNJE »ŽELEZARNE«; KAKO V DELOVNEM ORGANIZACIJAH USKLADITI SAMOUPRAVNE AKTE S SPREMENJENIMI USTAVNIMI DOLOČj^: SAMOUPRAVLJANJE vzporednica tehnologije V jeseniški železarni so dve leti študirali organizacijo samouprave. V ta namen sta tovarniški komite ZK in sindikalna organizacija ustanovila posebno komisijo z nalogo, da zasnuje tako delitev dela v samoupravi, ki bo zagotavljala kvalitetno in učinkovito samoupravljanje in odstranila vse dotedanje negativne učinke v samoupravi, kot so dupliranje dela samoupravnih organov, zasipavanje osrednjega samoupravnega organa z manj pomembnimi vprašanji, odpiranje Škarij med upravljanjem in vodenjem, neučinkovito izpolnjevanje sklepov itd. itd. V sodelovanju z drugimi sodelavci, zlasti s tajništvom samoupravnih organov, je komisija uspela opraviti veliko nalogo. O temnam je pripovedoval Srečko Mlinarič, predsednik tovarniškega odbora sindikalne organizacije v Železarni. Kakor so narekovale nekatere trenutne zamisli, je jeseniška Železarna nekajkrat spremenila svojo orgamizacijsiko podobo. V , Železarni so na primer med prvimi decentralizirali samoupravo po delovnih enotah. Toda taka organizacija jim ni najbolje služila in skrčili so delovne enote od 32 na 4. Tudi v taki organizaciji. se samouprava ni najbolje uveljavila. Zato je bilo potrebno najprej postaviti temelj samoupravi: zasnovati tehnološko in poslovno čvrsto organizacijo in šele »po tem kopitu« organizirati samoupravo. DVELETNO PKOUČEVANJE OKGANIZACAJE SAMOUPRAVE Ob izidu ustavnih amandmajev, marca, so bili jeseniški že-lezarji pripravljeni. Dveletno proučevanje organizacije samouprave, ki bd najbolje služila njihovim potrebam in razmeram, se je ujelo z vsebino ustavnih amandmajev. Zato je DS že sredi maja sprejel začasen statutarni sklep, s katerim so prenehala veljati vsa določila v statutu, ki se nanašajo na struk- turo in pristojnosti samoupravnih organov. Potrjena pa je bila nova organizacija samouprave, njena struktura in pristojnosti samoupravnih organov.. Delavski svet Železarne je postal osrednji organ samoupravljanja v pravem pomenu besede. Vsa njegova dejavnost je usmerjena na oblikovanje, sklepanje in sprejemanje gospodarske in poslovne politike podjetja in na zadeve, ki so skupnega pomena za celotno organizacijo združenega dela. Upravni odbor je »izginil« iz njihove -nove organizacijske sheme, kajti posamezna področja obdeluje poslej 10 specializiranih kolektivnih orgfi-nov, odborov, kot jim pravijo: odbor za poslovno politiko, odbor za osnovna sredstva, odbor za plan in finance, odbor za dohodek in sistem nagrajevanja, odbor za kadre pri DS Železarne, odbor za življenjske pogoje in rekreacijo, odbor za varstvo pri delu pri DS Železarne, odbor za informacije in tovarniški tisk, odbor za splošne zadeve ter odbor za izume in racionalizacijo. Poleg teh desetih odborov pa delujejo na ravni celotnega podjetja še komisije: komisija za delovna razmerja, ko- misija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, komisija za pritožbe, komisija za stanovanjska vprašanja, komisija za varstvo žena, Invalidov in mladoletnih delavcev in komisija za zadeve borcev NOB. Specializirani odbori so prevzeli funkcijo nekdanjega upravnega odbora, poleg tega pa še vrsto pristojnosti v samostojno odločanje. Za primer si oglejmo vsebino dela odbora za poslovno politiko: obravnava predlog dolgoročne poslovne politike, sprejema poslovne odločitve v okviru letnega gospodarskega načrta na podlagi ugotovitev analize tržišča, na primer: krajša preusmeritev proizvodnje dolgoročni poslovni dogovori z interesantnimi domačimi in tujimi kupci, preusmeritev prodaje na interesantna področja, začasno kooperacijsko sodelovanje itd.; na podlagi razvojnega programa in možnosti plasmaja na tržišču uvaja nove proizvode in določa cene; pri sprejemanju odločitev konsultira druge odbore, ki so pri odločitvah zainteresirani za tako poslovanje; spremlja izvrševanje gospodarskega načrta; sprejema kratko* ročne ukrepe; analizira perio- ŽE NA ZAČETKU AKCIJE USKLAJEVANJA IN DOPOLNJEVANJA SPLOŠNIH AKTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ V SLOVENJEM GRADCU VEČ RAZLIČNIH MNENJ, PA TUDI DILEM NOVA DOLOČILA BO TREBA TUDI IZVAJATI Čeprav v slovenjegraški občini še ni zastavljena akcija za usklajevanje in dopolnjevanje splošnih aktov delovnih organizacij, pa o tej nalogi'v delovnih kolektivih, pa tudi v družbeno političnih organizacijah, precej razpravljajo. Dosedanje razprave kažejo na različnost mnenj o nekaterih vprašanjih, opozorile pa so tudi na več dilem, ki bi jih kazalo ne samo preučiti, pač pa tudi razjasniti. Predvsem se poraja vprašanje, kako zagotoviti nedaljnji in vsebinsko popolnejši razvoj samoupravljanja tudi na nekaterih področjih, npr. v družbenih službah, v uslužnostni obrti, posebej še v primerih, l^o je v delovni organizaciji samo nekaj zaposlenih in je mogoče ugotavljati,, da'se v takih razmerah samoupravljanje kaj rado izrodi. Sicer pa ustavni amandmaji samo parcialno rešujejo naloge, saj za zdaj še ni predvidenih sprememb v samoupravljanju v državni upravi in na nekaterih drugih področjih. V zadnjem času je bilo v Slovenjem Gradcu večkrat slišati mnenje, da morajo biti sindikalne organizacije, pa tudi druge družbeno politične organizacije v delovnih kolektivih, pobudniki za to, da se čimprej začne akcija za usklajevanje in dopolnjevanje splošnih aktov in da se akciji nameni posebna pozornost, zlasti še zategadelj, ker je dana delovnim organiza- . cijam možnost iniciative in je zavoljo tega še ponekod prisotna bojazen (upravičena, ali ne?), da bi utegnili z novimi splošnimi akti odpreti marsikje pot birokraciji in tehnokraciji, oziroma, da bi utegnilo priti do dokajšnjih odmikov od splošnih načel, 31. decembra 1969 je rok, do katerega je treba uskladiti oz. dopolniti splošne akte. V slovenjgraških razmerah, ko manjka v večjem številu delovnih POHIŠTVO f organizacij potrebnih strokovnjakov,. bo delo izredno zahtevno. Da bi do predvidenega roka opravili nalogo, bo potrebna velika angažiranost in sodelovanje tako občinskega sindikalnega sveta, občinske skupščine in drugih institucij, posebej še delavske univerze. Ob vsem tem bo treba spremeniti tudi miselnost hekaterih posarrieznikbV, češ da kadrovska okrepitev delovnih organizacij ni potrebna. Spričo čedalje zahtevnejših nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem so novi kadri, slovenjegraškemu gospodarstvu še kako potrebni,. ob boljši kadrovski strukturi v delovnih organizacijah pa bo mnogo laže, kot doslej, izoblikovati in uveljavljati samoupravne odnose. Dela bo torej v Slovenjem Gradcu, če bodo hoteli, da bodo imeli resnično dobre splošne akte, dovolj. Čimprej bo treba ustanoviti pri občinskem sindikalnem svetu in pri občinski skupščini ustrezne strokovne komisije, in to z namenom, da se zagotovi že na začetku akcije dajanje potrebnih spodbud in opozarjanje na morebitne pomanjkljivosti, ter kolikor je najbolj mogoče tudi enotnost terminologije. Ob tem bo treba zagotoviti' nedvomno tudi večjo kreativnost delovnih kolektivov pri oblikovanju splošnih aktov, da se ne bo spet ponovila stara praksa, ko je bilo v modi dejansko prepisovanje samoupravnih aktov. Akcija bo v Slovenjem Gradcu torej stekla že v kratkem. Seveda bi bilo napak, ko bi v zavzetosti, da čimprej opravijo delo, ■ pozabiti pogledati samoupravne akte in pogledati, katere rešitve so bile že zdaj ustrezne. Torej bi zraven prilagajanja določil ustavnim amandmajem spreminjali le tisto, kar praksa ni potrdila. Temeljiteje bi bilo treba preučiti, kako so zdaj obdelane nekatere institucije, kot delitev dohodka, obveščanje (list na oglasni deski še ne zagotavlja zadostne obveščenosti), odgovornost, narodna obramba, samoupravno dogovarjanje, odnosi do družbene skupnosti itd. Predloge in pobude bo treba sproti analizirati, zagotoviti izmenjavo mnenj in sodelovanje, in vse tb z namenom, da bi bila kvaliteta samoupravnih aktov delovnih organizacij v prihodnje boljša oziroma ustreznejša. V Slovenjem Gradcu je bilo nekajkrat doslej slišati več različnih mnenj o tem, kakšna naj bo vloga občinske komisije za pregled splošnih aktov delovnih organizacij. Nekateri menijo, da bi morala občinska komisija ugotavljati zgolj zakonitost oz. usklajenost splošnih aktov z obstoječo zakonodajo, smotrnost splošnih aktov pa naj bi bila izključno prepuščena delovnim organizacijam oz. ustreznim komisijam v delovnih organizacijah. Drugi spet pa poudarjajo, da bi morala občinska komisija opozarjati ne samo na morebitno nezakonitost oz. neusklajenost z zakonodajo, pač pa tudi na nesmotrnost samoupravnih aktov delovnih organizacij. Kazalo bi se torej o vlogi občinske komisije za pregled splošnih aktov delovnih organizacij temeljiteje pogovoriti in tudi z ustrezno kadrovsko zasedbo zagotovit; kar največjo strokovnost in skrbnost pri delu. V Slovenjem Gradcu opozarjajo še na nujnost izoblikovanja dogovora o tem, koliko časa naj traja mandatna doba . samoupravnih organov. Nekateri so mnen_ja, da bi brez dogovora, v manjših delovnih organizacijah določili tudi do 6-letno mandatno dobo, kar pa nedvomno ni sprejemljivo. Pogovoriti pa bi se bilo treba ob tem še o vlogi in pristojnostih zbora delovnih skupnosti v pogojih, ko se oblike in organiziranost samoupravljanja v delovnih organizacijah spreminjajo. Seveda bi kazalo zdaj prisluhniti tudi nekaterim, ki opozarjajo na slabosti v zvezi z izvajanjem samoupravnih aktov. Slišati je, da v nekaterih delovnih organizacijah samoupravni odnosi nazadujejo oziroma da jih ponekod zanemarjajo. Ko bo zdaj silno razvejana samoupravna zakonodaja usklajena, bo treba nedvomno zagotoviti, da bodo v slovenjegraških delovnih organizacijah napisana načela tudi izvajali. vš dične obračune in poroča DS Železarne o svojih stališčih. Pri vsebini dela drugih odborov je morda še bolj razvidna delitev dela in pristojnosti posameznih odborov, in sicer, kdaj je odbor samostojen organ upravljanja, kdaj sodeluje z drugimi odbori, kdaj je delovno izvršilno telo DS, kako se povezuje z delovnimi enotami itd. Na ravni delovnih enot deluje osem svetov delovnih enot, ki si svoje bogato področje dela in pristojnosti vsak deli z devetimi komisijami. Na kratko lahko povzamemo, da gospodarski sveti z delom amortizacijskih sredstev, sprejemajo programe drobnih investicij in spremljajo izvrševanje operativnih načrtov v delovni enoti, imajo vse pristojnosti pri urejanju nagrajevanja, odločajo o kadrovski politiki na ravni delovne enote in o veliki večini zadev iz delovnih razmerij. IZVIRNE OBLIKE IN METODE DELA SAMOUPRAVE Izvirna oblika neposredne samouprave v Železarni je delovna skupina. Zanjo so postavili definicijo: delovna skupina je osnovna celica združenega dela. Preko delovne skupine delovne skupnosti Železarne, delovne enote, obrata itd. uresničujejo pravice in dolžnosti ne posrednega samoupravljanja. Delovna skupina omogoča tudi posamezniku, da sodeluje v samoupravljanju in s tem uresničuje svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Delovna skupina šteje 30 delavcev, ki na občasnih in obveznih kratkih sestankih oblikujejo stališča do posameznih vprašanj, dajejo predloge in mnenja, izmenjujejo informacije in postavljajo vprašanja iz celotnega, področja dela in poslovanja podjetja. Sestanek delovne skupine je tudi oblika za posvet o specifičnih vprašanjih. Ob tako razvejanih oblikah samouprave se sprva vsiljuje občutek prevelikega drobljenja samouprave, množice sestankov itd. Vendar je potrebno predvsem vedeti, da šteje kolektiv železarne blizu 7.000 članov. Mimo tega pa kažejo prve izkušnje nove organizacije samouprave, da je delo ne le formalno razdrobljeno, ampak specializirano in zato je bolj kvalitetno in učinkovito še predvsem zato, ker je spretno in racionalno vključen v samoupra- vo sleherni samoupravljava^ Bistvena razlika med prejšnl” mi in sedanjimi izkušnjami P" je v tem, da se to, kar je nap sano, tudi izvaja. Zato je P votna bojazen delavcev, da s spremembo števila delovni ^ enot cd 27 na 8, nova sam0^ upravna organizacija jemlje a krči samoupravo, kmalu sP*a|e nela. Delovne enote so pos‘a tudi v resnici, ne le na papitl ' čvrste tehnološko samouprava enote združenega dela. Druga zanimivost nove s3, moupravme prakse v Železab1 pa je povezovanje vodenja 1 upravljanja. Nekdanje ločnK med vodilnimi delavci in neP srednimi proizvajalci zgineva) v novih samoupravnih odnosi V Železarni zato poudarjajo, 3 je direktor ali drug vodilni o lavec prav tako samoupravi) vec, kot neposredni proizva) lec pri stroju. Tako načelo J tudi osvojili v praksi. Člani 00 borov in komisij so obvezno * di vodilni delavci posamez3 področij, za katero sta odbor ^ komisija specializirana. Zato ) ’ denimo v odboru za poslov3; politiko, ki šteje 11 članov, P_ službenem položaju glavni rektor, direktor za proizvodni direktor financ, direktor sekt0 ja za ekonomiko; ali v odboru z dohodek in sistem nagrajevan) ki šteje 9 članov, je po nem položaju član odbora 0. rektor za ekonomiko; ali or^, nizator proizvodnje je tudi vo0 ja delovne skupine itd. - Prvi rezultati take upravne organizacije so ze ugodni in kažejo, kakor po ud*3 jajo v Železarni, vse negati^ strani nekdanje neorganizirs3 sti. Sestanki so kratki in ščeni. Sklepi so kvalitetni 1 precizno oblikovani, natanko I določen postopek pri izvajanL sklepov, pri čemer prihaja r. prave veljave tudi odgovori105': Do take organizacije se bilo lahko dokopati, člani sl dikata, ZK in tajništvo sa13 | upravnih organov v Železa13 i so opravili veliko in kvalite,sC I delo. Pri svojih nalogah so zavedali, da terja organiza0'^ samoupravljanja tako resno študijsko delo, kot ga na PT,r!!,e. I terja organizacija tehnolog. Nedvomno ima pri tem zelo . liko zaslug organizacija si3 | kata v Železarni, ki se 7-5vefl(i I da mora svojo veliko nalogo k, | poglabljanju samoupravni!1 _ j nosov podpreti tudi z delanji-I. VRHOVCA1' Predstavljamo vam AVTOMATSKI DIAPROJEKTOR A-15 ' ' ■ V' ' ^ ■ '... - - '•» ’ . % . Ostra in jasna slikaj daljinsko upravijanje menjave diapozitivov,, kooperacija s firmo Ed. Liesegahg, ;■ " Dusseldorf , ** . ‘ 'V- ••v ■ • j1 . -i / S : - ■ ' v i veaa 'v";\ Ljubtjana; Kotnikova 18, telefon 311-129 ®itiiui !!l!!l!l!llllllll!lll!ill!!!l!!l IIII1IIUII I # POGOVOR Z UPRAVLJAVCI 0 I lllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIL »Zakaj ne bi pomagal, če lahko?« Po najnovejših podatkih Združenega železniško transportnega podjetja v Ljubljani so delovne organizacije in ob-canj' doslej že vpisali za 18 milijonov novih dinarjev obveznic za modernizacijo želez-V-io. Hkrati kolektivi obljubljajo nadaljnjih 14 milijonov, vendar morajo o tem še sklepati njihovi samoupravni organi. Med 1631 občani,\ki so doslej vpisali posojilo, ALOJZ JEVSenJAIČ iz Postojne, sicer strojni mojster pri sekciji za vleko na Rekij/predstavlja nekaj izjemnega,,^/pisal je nam-reč za milijon*starih dinarjev °oveznic. »Kako se, počutite kot re- »Rekel sem že, da sem svoj ki mora narediti vse, kar kdo denar naložil tja, kjer se mi od nje zahteva. Kaže, da se bo po lastnem prepričanju naj- stvari le spreminjajo tudi na bolje obrestoval. Drugič pa: ^’° mojem mišljenju smo z tem za izboljšanje delovnih in dosedanjim potekom vpisova-življenjskih pogojev, najbrž nja obveznic lahko kar zado-tudi sami še predobro veste, voljni. Znano j ep da smo ze-Nobena skrivnost na primer leznicarji sami dah vzgled. Le ni, da smo ves povojni čas redki med nami niso vpisa.’ železničarji vedno v najslab- posojila. Mislim, da smo s tem šem položaju. Pri nas so po- vsei javnosti dokazali, da smo /e- svil V rib UUsO OV , ' . . , -f.- korder;?.ikottiprvi med občani, enako varno, kot bi bil v ban- trebna milijardna sredstva, da pripravljeni tudi sami storiti. M soidosleMeUprihrankov po- ki’ naložen pri železnici. Razen u sg občutUa modernizacija kar je pač v naših močeh da sodiliszan modernizacijo želez- te9a so ugodnejši, kot sredstev in storitev. Drugod ie bi gospodarstvu nudili taksne nic? lažje... Razen tega usluge, . kot jih le-to od nas »Vemo, da železniška služba je značilnost železnice v tem, pričakuje Sedanji odziv^ go-predstavlja že kar dedno pra- da mora prevažati blago in lP°da™klbjrj9a™zunj kaze^da uro?03 delavci, ki lahko 'Jel, % in bi se jim praktično doba podaljšala. Pri t^a ________ 2adetK fizični delavci pri-Vin tucJ* Pri višini pokojnine. Pri n s«, da je treba te razlike - • ovi, ureditvi upoštevati in >t, S>itv, fJecl, možnost starostne r‘" letVVe tudi pri 40 oziroma V 111 Pokojninske dobe, ne „ (■) na če je zavarovanec >tarostje®eJ ^ oziroma 55 let >av Prispevek k javni razpravi V prihodnje je treba hitreje in pravičneje usklajevati pokojnine • Več poenostavljanja in ekonomizacije postopka 9 Vpeljati eksistenčni minimum # Novi predlogi za ureditev položaja borcev NOV iz štajerske tako bi morala v no-au tudi predčasna Soji Spltev Pod določenimi po-Jo prav.llaPrej ostati. Seveda si lc° lahko izbere le sam v Poi-n ■anec’ ne Pa d3 bi moral J.na Pritisk delovne or-Prsiv’ ko bi izpolnil Pogoje "Ofn Qcasno upokojitev. Pri kojni na3 bi omejili višino po-bih, ]rj bo zavarovalnih računi srnan rec^asne upokojitve ne C 1 Spodbujati. baj bj v lraTla delovna doba >iala n°Vem sistemu tudi ob-®kodiV-ovna teske račune tako, da bik doria?r?anJ'zaciia kot plač-Priapevka,ib sredstev oziroma bi«sta za taka delovna 80 bjeun vnaPrej ve, kakšne bok ■ obvezn°sti. 1 PrihcK^n^3 osnova nai bi se >Ovi ^n:,e ugotavljala na 1 Ohodka esetletnega poprečja 1ua VHloril-^ da se Prejšnja >ki °nziraJo z enotnimi ko-^ij^^bubliki. Ta predlog 0 na občinskem sin-;efri, da , svO’tu No\'o mesto s r>n0 zJ , daJiše obdobje bolj avcev u.- v?.cii del fizičnih de-Pdi starn +.lrn . zadnja leta za-^ Pešain Stl bzične sposobno-iitn '.vVzPoredno s tem pa “bdek. PraZU'le Judi osebni do-v zato menijo, da so Gani društev upokojencev iz Velenja in Šoštanja so se dokaj aktivno vključili v javno razpravo o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je pripravila in objavila delovna skupina za preučitev sistema zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja Skupščine SR Slovenije. V razpravah kot na občnem zboru društva upokojencev Šoštanj in na letni skupščini društva upokojencev Velenje so upokojenci iz Šaleške doline podprli več predlaganih sprememb. Tako so mnenja, da mora biti pokojnina tudi še v prihodnje ekonomska kategorija, osnova pokojninskega sistema pa vzajemnost in solidarnost. Strinjajo se tudi s predlogi, da bi prispevne stopnje za socialno zavarovanje določali za daljše razdobje, naj bi bila starostna meja enaka za vse kategorije zavarovancev, naj bi bila tudi v prihodnje pokojninska osnova osebni dohodek in končno, da bi bila uveljavljena enotna lestvica, kot doslej, za odmero pokojnine za vse kategorije. Soštanjski in velenjski upokojenci se, med drugim, zavzemajo za to, da bi hitreje in pravičneje usklajevali pokojnine. O tem naj bi konkretno odločale skupščine republiških skupnosti socialnega zavarovanja. Seveda bi bilo treba pri tem zagotoviti enotnost sistema in samoupravljanja v pokojninskem zavarovanju, in to z zvezno zakonodajo. V izpopolnjenem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bi bilo treba zagotoviti tudi več poenostavljanja in ekonomizacije za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojnine bi morali v prihodnje priznavati izven upravnega postopka, predvsem tudi zato, ker temeljijo pokojnine na vloženih sredstvih posameznikov, ne pa na sredstvih, ki jih zagotavlja država. Nadalje menijo soštanjski in velenjski upokojenci tudi, da bi moral izpopolnjeni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja upoštevati eksistenčni minimum. To bi bilo mogoče doseči z degresivno lestvico glede na osebni dohodek zavarovanca. Tako bi odpadla tudi potreba po priznanju varstvenega dodatka, ker bi bila pokojnina prilagojena eksistenčnemu minimumu. Ta sistem naj bi uveljavila zvezna zakonodaja, o tem, pri katerih pokojninskih osnovah pa naj bi uporabljali degresivno lestvico, naj bi odločali v republikah. Upokojenci iz Velenja in Šoštanja so se v dosedanji javni razpravi o predlaganih spremembah v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavzeli za razrešitev problemov borcev-upokojencev s Štajerske. Sklenili so, da bodo predlagali slovenskemu izvršnemu svetu in glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije, da spremeni za Štajersko datum, to je 9. september 1943, ki odloča o določanju pokojninske osnove borcem NOV, ki odhajajo v invalidski pokoj. Prevladuje mnenje, da do 9. septembra 1943 na Štajerskem še ni bilo pogojev za to, da bi se prebivalci v večji meri vključevali v narodnoosvobodilno vojsko, kot je bil to primer v nekaterih drugih jugoslovanskih pokrajinah. Za štajersko bi morali to mejo določiti pravzaprav z razdobjem, ko je prišla na to območje XIV. divizija. Društvi upokojencev Šoštanj in Velenje pa se zavzemata še za spremembo obstoječe določbe v temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju, s katero se odvzame čas za pokojninsko dobo od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 vsem tistim zavarovancem, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in sicer tako, da te določbe ne bi veljale za vse tiste, ki so morali s področij, ki so bila okupirana in priključena tretjemu rajhu v letih 1941, 1942 in 1943, prisiljeni stopiti v nemško vojsko. Vsem tistim pa, ki so se po prihodu XIV. divizije na Štajersko vključili v enote NOV in POJ, pa čeprav so bili pred tem v okupatorjevih enotah, se naj bi štel čas zaposlitve od 6. aprila 1941 do dneva vstopa v nemško vojsko, če so bili pred tem zaposleni, v pokojninsko dobo. (vš) Poslano na P P 313/VI Ljubljana PROBLEMI »TESARSTVA II« Zbrani na zboru delovnih ljudi obrata Tesarstvo n, smo sklenili seznaniti vse o našem problemu obstoja Tesarstva n v okviru Lesnega kombinata Ljubljana. Vse od leta 1949, ko se je ustanovilo samostojno podjetje TESAR z obratoma na Linhartovi in Parmovi ulici, je tesarski obrat posloval visoko aktivno, imel vseskozi dovolj naročil, vendar je ustvarjena sredstva namesto v lastni razvoj, vlagal za pokrivanje izgub ostalih dejavnosti. Pozneje se je podjetje TESAR preimenovalo v EDILIT. Med nadaljnjim poslovanjem je z dejavnostjo, ki ni spadala v njegov okvir, zašio v znatne finančne težave. S priključitvijo leta 1967. k LKL so nam bili obljubljeni boljši delovni pogoji in s tem osebni dohodki. Iz teh obljub se je rodil projekt, ki se pa ni uresničil. Namesto uresničitve projekta pa LKL, namerava prodati Tesarstvo II na Linhartovi cesti, delavce pa preseliti v Tesarstvo I na Ižanski cesti. Ker pa upravičeno iz izkušenj dvomimo, da bi šel denar od prodaje Tesarstva II — tesarski dejavnosti, smo se delavci odločno uprli takim nameram LKL, za katerim stoji »strokovna elita« (nima strokovne izobrazbe za vodenje tesarske dejavnosti in trdi, da tesarstvo izumira, kar pa ni res), ki si lasti pravico, da je edina poklicana, krojiti usodo našega obrata. Od LKL smo zahtevali za naš denar boljše delovne pogoje, to se pravi: sodobne delovne prostore z boljšo organizacijo in tehnologijo dela. S takim obratom bi lahko postali konkurenčni, komerciala bi lažje dobila delo, delali bi lahko kvalitetneje. Z dobro organizacijo dela bi se povečala produktivnost in s tem osebni dohodki. Na drugi strani bi bili cenejši, hitro bi ustregli naročnikom, s tem bi zmanjšali investicije, ki jih morajo grabena podjetja vlagati za ustanavljanje svojih tesarsko-opažarskih obratov. Ti so zaradi pomanjkanja sredstev zelo pomanjkljivo opremljeni, tesni, delo v takih obratih pa je življenjsko nevarno. Sodobno organiziran in »močan« obrat bi omogočal poslovno sodelovanje z vsemi gradbenimi podjetji, ne pa le z GP Grosuplje, kot doslej. Ob dejstvu, da nam GP Grosuplje da redkokdaj kakšno naročilo, po drugi strani je pa le velik kupec naših zemljišč (Roleta na Linhartovi in zemljišče, na katerem stoji naš obrat) se upravičeno vprašujemo, komu koristi tako poslovno sodelovanje? Tesarski dejavnosti v LKL prav gotovo ne. Dobro se zavedamo ugodnosti združitve in smo tudi predvidevali združitev obeh tesarskih obratov, ki bi sedaj v času reforme prispevala k zmanjšanju stroškov. Toda v pogojih, kakršni so sedaj na obratu Tesarstvo I na Ižanski cesti, ne vidimo nobene prednosti. Zaradi neprimernih prostorov, še slabših kot so na našem obratu, bi se delovni postopek podražil, ker ne bi mogli sodobno organizirati tehnologije in samega poteka dela. Produktivnost bi še bolj padla, stroški bi se povečali, pri tem ne bi bili konkurenčni in obrat bi še naprej hiral, tesarska dejavnost v okviru LKL pa izumirala. Ce temu dodamo še dejstvo, da LKL nima strokovnjakov, kadra, ki bi bil sposoben voditi to dejavnost, da bi dobila dejavnost daljšo perspektivo in našla prostor »pod soncem«, potem smo lahko upravičeno revoltirani. LKL v začetku ni nameraval ničesar investirati za tesarstvo. Sele na zahtevo delavcev obrata so pristali na nekaj obljub, ki so se pozneje izkazale kot »vaba«. Dokaz: v 6 mesecih niso uresničili skoraj nič, kar so obljubili. Sedanje vodstvo LKL vlaga*svoja sredstva predvsem v industrijsko proizvodne obrate. Za naš obrat, ki je gradbeni obrat, pa do sedaj niso pokazali nobenega interesa. Naš obrat je interesanten za LKL izključno kot zemljišče, ki ga proti volji delavcev te enote prodaja enostransko, samo enemu ponudniku, to je GP Grosuplje. Pod takimi pogoji, ki jih doživlja naš kolektiv, nam resnično ne nudijo garancije za življenje in obstoj naših še preostalih delavcev. Na vseh sestankih na obratu, na CDS itd. smo se prepričali, da so vsi napori za boljše delovne pogoje v okviru LKL zaman. Iz našega obrata so samo 3 člani CDS, zato smo pri odločanju in glasovanju zmeraj v manjšini in preglasovani. Zato smo se pozanimali, katero podjetje bi nam nudilo najugodnejše pogoje, kjer bi naše konstruktivne predloge lahko s strokovne in možne strani uresničili. Te realne možnosti vidimo le v gradbenem podjetju. Po našem mnenju bi bilo najbolj primerno gradbeno podjetje OBNOVA. S tem podjetjem poslovno sodelujemo že vsa leta našega obstoja. Ima tudi že organiziran tesarsko-opažarski obrat in bi se po zakoniti priključitvi ta obrat povečal in bi imel dovolj strokovnega kadra, ki bi omogočil normalno in uspešno delo. Ob združitvi je naš obrat štel 100 zaposlenih. Od priključitve in v času spora je odšlo iz naše delovne enote 65 delavcev — tesarjev in strokovnjakov. Iz navedenih podatkov je jasno razvidno, kako načrtno je LKL slabil naš obrat. Večina tistih, ki je odšla iz našega obrata, se je zaposlila pri gradbenih podjetjih. Tu so se lepo vključili v delovno okolje, kakršnega jim LKL ni mogel in ni bil sposoben nuditi. Tudi nas čaka podobna usoda, saj nam je LKL že dal odpovedi delovnega razmerja, katere bodo stopile v veljavo, če ustavno sodišče SRS ne bo ugodilo našim življenjsko važnim zahtevam. Zato upravičeno vprašujemo vso pošteno javnost in vse odgovorne forume, ali je to pravično in pošteno, da moramo delavci, ki smo najbolj produktivna leta pustili v našem obratu in tudi ustvarjali sklade, oditi v drug, slabši obrat ali drugo podjetje, ki razumljivo ne more nuditi boljših delovnih pogojev, saj pridemo tja z golimi rokami. LKL pa bi naš obrat prodal in sredstva uporabil za povsem druge namene. Sprašujemo se, kje so ljudje, ki govorijo o delavskem samoupravljanju in o pravicah delavcev, da bi sedaj v 6-mesečni borbi, ki je znana vsej javnosti, podprli naše zahteve za pravice delavcev in spoznali, da se nam dela velika krivica. Nasprotno — do sedaj smo grenko razočarani. Ves čas spora na obrat ni bilo niti enega funkcionarja, ki bi lahko ugotovil, da so naše zahteve upravičene. Pogoji Tesarstva II za ukinitev obrata niso sprejeti. LKL nasprotnih pogojev za odcepitev kljub pozivu ni dal, ker se principialno upira odcepitvi zaradi obogatitve s sredstvi obrata, čeprav bi obrat pristal na kritje vseh obveznosti, ki jih dolguje LKL. Ali je to humano, da LKL prodaja naše obrate za 2.050.000 ND poleg tega pa dobi še 2.500.000 ND posojila za investicijo, ki ni nikjer zagotovljena, da bo uspela. Zaradi tega denarja naj bi mi izgubili boljše delovne pogoje in delovna mesta. Letos nam niso preskrbeli nobenega dela, istočasno pa nam očitajo na vsakem koraku izgubo. Izguba, ki je nastala pri EDILITU, je nasta jala od drugih dejavnosti, ne pa od tesarstva. LKL pa jo je kril iz rezervnega sklada in obratnih sredstev EDILITA. Vse strokovne ljudi so brez pomislekov pustili, da so odšli, danes pa pravijo, da nam ne zaupajo del, ker smo številčno in kvalifikacijsko tako oslabeli. Trdimo pa, da smo vsa dela, ki so nam bila zaupana, uspešno opravili. Normalnega poslovanja nam niso omogočili, na dnevnem redu pa so bile grožnje in odločbe vseh vrst. Vsi ukrepi in sklepi so bili zglasovani na CDS javno, kljub temu, da so naši člani CDS zahtevali tajno glasovanje, ker bi se s tem načinom glasovanja članom dala večja možnost lastne odločitve. Članom CDS so bili na sejah večkrat podani neresnični ali pa čisto enostranski podatki, na katere pa obrat ni mogel ugovarjati, ker kljub naši zahtevi niso dali zapisnikov sej CDS. Arbitražna komisija, na katero je vplival LKL z motivacijo, da ne dovoli odcepitve, ker bi bila to nevarnost, da uberejo isto pot tudi drugi obrati LKL, je po našem mnenju podlegla »čaru« načrtov LKL in pristransko obravnavala problem. Prepričani smo, da bo Ustavno sodišče reševalo naš spor nepristransko. Zagotavljamo, da se bomo borili z vsemi sredstvi proti vsem tistim, ki niso ničesar prispevali za naš obstoj, sedaj pa hočejo prodati naša sredstva, katera smo zgradili v najtežjih dneh prvotnega podjetja TESAR, ki smo‘ga vsestransko po naših zmožnostih in v mejah okoliščin razvijali do danes. ZBOR DELOVNIH LJUDI TESARSTVA H (Sledi 31 podpisov) Prošnji kolektiva TESARSTVO II smo ustregli in objavili njihovo pismo. Seveda pa s tem ne zapiramo razprave, nasprot no, želimo, da se v našem časopisu oglasijo tudi drugi, ki jih zadeva ta problem. UREDNIŠTVO DELAVSKE ENOTNOSTI lesnina, Spalnice, dnevne sobe, Kuhinje, stoli, (otel)l, ItavCl. omare vseb vrst. pisarniško, gostinsko In šolsko pohištvo. stilno In rustikalno pohištvo Superavtomatiem oralni itro]L hladilniki m štedilnik) znamke NAON1S Neuničljiva Iglana^najlonska obloga ea vsak pod rAPISOM SOMMEK Poslovalnice » Sloveniji) Ljubljana, Celje. Koper. Kranj, Maribor. Nova Gorica. Murska Sobota, Žalec In ostale poslovalnice v vseb vefjlb mestih Jugoslavije CENTRALA) LJUBLJANA. TITOVA Tl Ti vrata naših gospodarskih brganizacij (pa tudi na srca ob-J\ čanov) že dlje časa trkajo železničarji s prošnjo: vpišite "*■ 1 posojilo za modernizacijo JZ! Tudi časopisi so polni takšnih povabil. Za kaj vse potrebujejo naše železnice denar, železničarjem ni treba posebej razlagati: v kakšnih stiskah je železnica, občutimo vsakič, ko se odpravimo na pot z vlakom. Marsikateri motorizirani nomad zato ob vpisovanju posojila za modernizacijo železnic zamahne z roko: — Le zakaj modernizirati železnice, ko pa nimajo perspektivne. Če bi razpisali posojilo za gradnje hitrih cest, ne rečem, tako pa ... Zato si velja zastaviti vprašanje, ki je prav zdaj nadvse aktualno: ali imajo naše železnice sploh kakšno perspektivo (ko jih ponekod že ukinjamo), ali jih ne bodo hitre ceste povsem zatrle? Strokovnjaki, ki načrtujejo dolgoročni fazvoj Slovenije, pravijo: železnice imajo še velike možnosti razvoja — seveda, če jih bomo modernizirali in s tem usposobili za konkurenčni boj s hitrimi cestami. Poglejmo, na katerih ugotovitvah vse temelji ta trditev. Slovenija ima v primerjavi z nekaterimi evropskimi deželami najmanjšo gostoto železniškega omrežja. Vendar pa razlike v gostoti omrežja niso tako velike, kot so razlike v tehnični zaostalosti. Železniške proge v Sloveniji namreč tudi na najbolj obremenjenih odsekih ne ustrezajo več sodobnemu železniškemu prometu glede hitrosti, možne obremenitve in varnosti. Slabo stanje posameznih elementov gorhjega ustroja prog, zastarela parna vleka, nezadostne zmogljivosti, slaba kakovost tovornih in potniških voz ter zastarele signalne — varnostne naprave — pse to kliče po denarju. Cesta ne bo spodrinila proge Močna ovira za nemoten in hiter železniški promet so razen tega tudi ozka grla na pomembnejših križiščih in ranžirnih por stajah, na nakladalnih in razkladalnih postajah, pri iztokih na morje in na mejnih prehodih. V Sloveniji obseg prometnih storitev na železnici še vedno narašča, kljub močni cestni konkurenci. Vendar gre naraščanje železniškega prometa pogosto na račun maksimalne izkoriščenosti vozne opreme ter na račun ekonomičnosti in varnosti prometa. Toda prevoz blaga kljub temu še vedno narašča. V strukturi tovornega prometa je za Slovenijo zelo pomemben tranzitni promet, ki predstavlja okrog 14 % vsega prepeljanega tovora in 31 % vseh netotonskih kilometrov, kar je toliko kot v Švici in več kot v Avstriji. V jugoslovanskem povprečju je železniški tranzit manj pomemben in predstavlja komaj 5 c/o vsega prepeljanega tovora in 8 % vseh netotonskh kilometrov. Po pomembnosti tranzita lahko torej uvrstimo Slovenijo med izrazito železniško tranzitne dežele. V dolgoročnem razvoju slovenskega gospodarskega prostora in njegovega prometnega sistema bodo železnice, po predvidevanjih strokovnjakov, ohranile pomembno vlogo v notranjem, predvsem pa v mednarodnem in tranzitnem prometu. Mednarodni promet se bo zlasti povečal po predvideni razširitvi blagovne menjave Jugoslavije z inozemstvom. Pospešen razvoj severno-jadranskih pristanišč in povečana menjava med vzhodom in zahodom pa bo znatno vplivala tudi na povečanje tranzitnega prometa. Čeprav lahko z gotovostjo sklepamo, da se bo z nadaljnjim razvojem cestnega prometa nadaljevala selitev tovora in potnikov iz železnice na cesto, bo železnica nedvomno kljub temu ohranila znaten del prevozov, predvsem prevozov »raztresenega tovora« na dolge razdalje. S povečanjem voznih hitrosti, avtomatizacijo nakladanja, razkladanja ter ranžiranja pa bo lahko uspešno kljubovala cesti tudi na krajše razdalje. V potniškem prometu bo lahko železnica zaradi močne zgostitve prometa na cestah ponovno privabila številne domače in tuje potnike. To pa, razumljivo, terja modernizacijo potniških vlakov in skrajšanje potovalnega časa. Železnica bo kos nadaljnjemu porastu prometnih tokov in bo obenem uspešno konkurirala cestnemu prometu le s temeljito obnovo in modernizacijo svoje mreže in naprav. Najprej bo treba usposobiti za sodobni promet glavne proge ter ranžirne In obmejne postaje, ker je od nemotenega poteka prometa na teh postajah odvisen promet na vsej mreži. Kakor je znano, poteka rekonstrukcija in uvajanje električne vleke že na progah slovenskega prometnega križa, kjer je promet že danes in bo tudi v prihodnje najmočnejši. Razen elektrifikacije in ustrezne posodobitve prog za večje hitrosti in večje osne pritiske ter modernizacije voznega parka, pa bo potrebno zagotoviti tudi popolno varnost obratovanja s sodobnimi signalnimi in ostalimi varnostnimi napravami. Čeprav nameravamo usposobiti železniško mrežo za sodobni promet predvsem na glavnih progah, bi pri tem ne smeli zanemariti nekaterih manj pomembnih prog, ki poleg cestnega omrežja povezujejo atraktivno področje železnic. Razlike v tehniki prometa (različni osni pritiski, drugačna vleka itd.) namreč lahko postanejo resna ovira za razvoj prometa na glavnih pro- gah. V. B. AJDOVSKI TEKSTILCI SE PRITOŽUJEJO NAD TRGOVSKIMI PODJETJI BLIŠČ l-\ BEDA TEKSTINE »Vaše tovarne ne prepoznamo več.-« Med potujočo modno revijo Tekstine so trgovci in potrošniki v vseh večjih jugoslovanskih mestih s takšnimi ali podobnimi besedami izražali presenečenje in hvalo tej tekstilni tovarni iz Ajdovščine. Nekdanji izdelovalci cenenih tkanin in surovega blaga - flanele, žepovine ipd. — so se v letu dni proizvodno popolnoma preusmerili. Z modnimi vzorci in sodobnim žlah-tnenjem blaga so se postavili ob bok vodilnih tekstilnih tovarn v Sloveniji. Blišč, s kakršnim se ne more nihče drug ponašati! Za tem bliščem pa se skriva beda zmagovalcev... ZAVRNJENA VENERA . Z ZLATO KOLAJNO V italijanskih revijah za visoko modo je prelivanje barv iz temnejših v svetlejše odtenke zadnji modni krik, ki ga je Te-kstina že prehitela. Njena Venera — tako imenujejo barvno prelivanje — je že na jesenskem velesejmu v Zagrebu in na sejmu Moda 69 v Ljubljani požela aplavz in dobila zlato odličje. Venera naj bi bila šlager Tekstine za letošnje poletje.. Pa ni, ker ae je trgovci bojijo. Kot so se skraja bali tekso-na — umetnega usnja. »V vsaki večji trgovini bomo morah Venero komisijsko prodajati, da zainteresiramo kupce zanjo. Pri teksonu smo s takšno taktiko uspeli. Ni normalno, da proizvajalec išče zaveznika v kupcu, če hoče streti odpor trgovine do modnih novosti, ampak tako je... Če ne letos, bomo z Venero prihodnje leto prodrli,« Nehvaležno oranje modne ledine! In tvegano. Toda pri teksonu se je obneslo. V skladiščih ni nobenih zalog, ker se niti ohladiti ne utegne v Teksti* ni... NOVE INVESTICIJE Čeprav krediti dušijo Teksti- no, je primorana še investirati v proizvodnjo. Plemenitilnica še ni dovolj opremljena za izdelovanje novih vrst oblačilnega umetnega usnja, ki jih ima tovarna v proizvodnem programu, za žlahtnejše tkanine in nove vrste tkanja pa bo treba modernizirati tudi tkalnico in deloma predilnico. Ta dodatna investicija naj bi Tekstino usposobila za naglo prilagajanje proizvodnje trenutnim modnim zahtevam tržišča in ji dala prednost pred velikimi tekstilnimi kolosi, ki zaradi same organizacije dela ne morejo bili tako prožni. LEVITI TRGOVCEM Z dodatno modernizacijo in še večjo poslovnostjo pa Teksti-na še ne bo rešila vseh svojih problemov. Kot rečeno, so trgovci konservativni; nič ne žele tvegati. V Tekstini pa jim še druge stvari zamerijo. »To ni več trgovina z blagom, ampak s kondicijami. Po naročilu izdelaš blago, priznaš rabat, superra-bat, kasaskonto, 4 do 5 % rizika, jeseni ti pa neprodano blago vrnejo,« se pritožujejo ajdovski tekstilci nad trgovskimi podjetji. »Najdejo pa se še nesramnejši odjemalci. Po polletnem čakanju na plačilo pošiljke jih prosiš, naj nakažejo vsaj polovico, pa jim tovarna odpusti pol zamudnih obresti, trgovec pa izsiljuje: Plačamo vam, če nam priznale skonto.« V kupoprodajnih pogodbah so cene fiksirane, vendar dogor vorov trgovci velikokrat ne spoštujejo. In taisti trgovci skačejo tekstilni industriji v hrbet še z vedno večjim uvozom tekstila. (Kljub vsem prepovedim in dogovorom se je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem letos uvoz povečal z 22,4 na 29 milijonov dolarjev!) Domači trg pa je edina priložnost, da naši tekstilci vsaj delno izravnajo izvozno zgubo. Rešitev? Večja produktivnost po METAMORFOZA S TUJIMI BOTRI Tekstina je na hitro doživela takšno proizvodno metamorfozo, kot še nobena slovenska tekstilna tovarna. Pri tem so ji največ pomagali Italijani — največji mojstri desenov in žlaht-nenja blaga. Mednarodno tehnično sodelovanje, kot se takšni pomoči uradno reče, v tem primeru ni pogodbeno določeno. Konzorcij, od katerega je Tekstina odkupila opremo za novo plemenitil-nico, ji iz hvaležnosti pomaga pri proizvodni orientaciji z novimi vrstami blaga, modnimi deseni za filmski tisk in s sugestijami za nove izdelke iz te-ksona. Italijanska sentimentalnost? Vse prej kot to. Tekstina je Italijanom prva dala priložnost, da so prikazali odlike svojih plemenitilnih naprav. Po tej preizkušnji so jih prodali za več milijard lir drugim jugoslovanskim tekstilnim tovarnam. Popularnost nemške strojne opreme je začela kopneti. Klofuta namesto spodbude IZ ROK V USTA Modernizacija pa Tekstini ni bistveno izboljšala finančnega položaja. Lani ji je ostalo za sklade reci in piši 37.000 starih dinarjev. Tekstina je najbolj zadolžena bombažna tovarna v Sloveniji. Samo obresti od kreditov znašajo v lastni ceni 3,6%, pri drugih bombažarjih pa največ 2 %. Toda, če,ne bi z italijanskim komercialnim kreditom uredili lastne oplemenitilnice, bi jih konkurenčna tekstilna podjetja pozobala. Komercialni kredit pa morajo vračati v devizah, ustvarjenih z Izvozom, pri ka-. terem izgube okrog 30 %. Blizu pol milijarde starih din bi Tekstina ob zaključku prejšnjega poslovnega leta vložila v sklade, če je ne bi bremenili krediti in izvozna izguba. (Nadaljevanje S 1. strani) vlaganji: skupaj s kemično tovarno v Hrastniku pripravljamo gradnjo novega obrata za proizvodnjo raznih pomožnih sredstev za potrebe usnjarske in tekstilne industrije. Predlagane zakonske spremembe bi nam realizacijo naše skupne investicije onemogočile, čeprav bi s tem tekstilni in usnjarski industriji ponudili domačo surovino, vsem našim kupcem pa na sploh omogočili Širšo uporabo našega novega asortimenta anorganskih barvil. Izračuni kažejo, da bi bila domača surovina cenejša od uvožene, kvalitetno pa najmanj enakovredna. Tako bi bilo zato, ker obe podjetji v zvezi s to investicijo poleg sredstev združujeta še vse ostalo, kar lahko omogoči tak rezultat. Ce bi torej ali Cinkarna ali Kemična tovarna v Hrastniku vsaka zase imeli dovolj sredstev in bi tudi poskušali izpeljati to investicijo vsaka zase, bi bila zadeva neprimerno dražja, ekonomsko torej manj donosna. Ali je torej zaradi posameznih primerov špekulacij z devizami potrebno izpodkopavati načrte tudi tistim, ki se trudijo za večjo družbeno korist? Zakaj pa imamo inšpekcije? Ob vsem tem lahko Izrečem samo še sodbo celotnega kolektiva clnkarnarjev: predlagane zakonske spremembe bi našemu kolektivu onemogočile uresničitev življenjsko pomembnih načrtov, po vsej verjetnosti pa celo tudi enostavno reprodukcijo. Kot vsi drugi kolektivi, ki sodijo med upoštevanja vredne izvoznike, bi tudi mi namesto priznanja (v obliki večjih deviznih sredstev za prosto razpolaganje) dočakali klofuto...« NAČRTI IN PRAKSA VELEBLAGOVNICA nama priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za družino, za dom in za gospodinjstvo: potrošnikom nudi blago na obročno od* plačevanje; za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago * poslovalnicah i TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Diplomirana ekonomistka Milena Novak, sicer direktorica sektorja za zunanje tržišče v usnjarskem kombinatu KONUS Slovenske Konjice, se je tudi precej razgovorila, ko je razmišljala ob našem vprašanju: »V predlaganih spremembah proizvajalci vidimo predvsem željo, da bi se okrepilo centralizirano odločanje na področju, ki je bistvenega pomena za nemoteno delo in razvoj delovnih organizacij; še posebej oa izvoznikov, V našem podjetju nikakor ne zagovarjamo špekulacij z deviznimi sredstvi, do česar občasno prihaja in kar naj bi preprečili s predlaganimi spremembami. . Menimo pa. da pot za to ni prav izbrana, saj bi podjetjem vzeli še zadnjo in učinkovitejšo stimulacijo, ki jih usmerja . v mednarodno delitev dela. Na dlani je, da sleherno omejevanje pri tej stimulaciji nujno mora močno zmanjšati interes podjetja za izvoz na konvertibilne trge. To pa še ni vse! Očitno je, da bi to zavrlo in podražilo tudi možnosti modernizacije in razširjene reprodukcije izvozno usmerjene industrije; obenem pa tudi možnosti zadolževanja v tujini. Posledica: še bolj bi bili odvisni od poslovnih bank. Ali zato delamo in izvažamo? Sicer naj povem 5e to, da ima KONUS celotno retencijsko kvoto za naslednjih pet let vnaprej že rezervirano za modernizacijo proizvodnje in za razširjeno reprodukcijo. Kakršne koli spremembe na slabše v primerjavi z sedanjim stanjem bi torej negativno vplivale na naš prihodnji razvoj. Za konec naj še jaz nekaj vprašam: koliko časa bo še trajalo, da bi spoznali, da po tej poti, ko dobrim jemljemo, da bi dali slabim, še dolgo ne bomo uresničili reforme?« bi podjetjem priprli še to, njo in edino možnost za potrebne opreme. Zvezni ii'vU[ ni svet je za zdaj sicer odW razpravo o napovedanih spi membah. Mislim pa, da ^ zvezna administracija do je*s^j ko naj bi o teh zadevah vtri ^ razpravljali v skupščini, Pr'51| do spoznanja, da je prav7.aV>% najboljše tisto, kar predi**, gospodarstvo. To pa je: P°'j(| čati retencijsko kvoto tistim* } povečujejo izvoz; hkrati P* j inšpekcijami in drugimi uk** podjetja, ki imajo velik o1 devize po režimu GDK 7. DESNICO DAJEMO — Z LEVICO PA JEMLJEMO! Glavni direktor Lesne industrije BREST Cerknica, tovariš Jože Lesar, pa je med drugim izjavil naslednje: problematiko, bo objavljen eni prihodnjih številk DE. MILAN GOVEKAR »G Vj ia bc »c in br jo: sli IZVOZNA KRVAVITEV Kot vsi drugi tekstilni kolejf tivi, tudi Tekstina ni zadovou na z izvoznim režimom. lzva\]j ti mora po svetovnih cenah še ceneje, kajti tuji trgovci J ravno tako izsiljujejo kot dom čl, saj jim ni španska vas, ima devizni kredit, ki ga m° vrniti. In temu se pridružujejo tuje zaščitne carine. Nič črnin, ga, če Tekstina izvaža blago odstotkov pod lastno ceno. krvavi... i0SVetovanju o razvoju tu-m Su v ^o^evski in ribniški obii-Paa0g U30tovilI> da ia gospodarska kega v teh krajih ne dosega ta-ton ra2v<)ja, kot ga bi lahko z ozi-kitog^ Prirodne in ostale zname-' slabe ceste in prometne hajgjj Otlvraiajo turiste, da bi pri-v te kraje in se zadrževali Žetici 01>t*<>l,je. Zato so se udele-prj1*>0SVeta zavzeli za to, naj bi Štev ^°?n^e razen turističnih dru-tuji c storili za razvoj turizma 'ttjj °0e občinski skupščini kakor cije, ^°sainezne delovne organiza- V. D. (Nadaljevanje s 1. strani) gospodarske aktivnosti ravenske Železarne? — Odgovoril bom podobno, kot sem pred letom dni ali še več. Delovna skupnost Železarne Ravne na Koroškem, ki je prav taka, kot je bila prej, njena sposobnost pa je kvečjemu večja, prav gotovo ni kriva za padec realizacije, ki je v letu 1966 znašala 280 milijonov din, leto pozneje pa samo še 255 milijonov din. Prav tako pa zdaj menim, da delovna skupnost nima prav vseh zaslug za to, da bo Železarna Ravne na Koroškem dosegla realizacijo okrog 330 milijonov din. Oscilacije v jugoslovanskem gospodarstvu so tako velike, da so gotovo bolj odraz slabih reformatorjev, kot pa nezadostne sposobnosti delovnih skupnosti. Poznano je, da prinaša tržno gospodarstvo tudi izmenjavo recesije in konjunkture, kaže pa, da smo mi pri tem izbrali obe skrajnosti. Le želimo si lahko, da bo tudi pri izkušnjah 1962. in 1967. leta veljalo pravilo, da se na napakah učimo. 9 Kljub vsemu nas zanima, kako jc bilo mogoče doseči tako hiter vzpon realizacije? — Vzrokov za to je več. Prvi je, brez dvoma, dobra zasedba z domačimi naročili, drugi vzrok je prestrukturiranje proizvodnje na visoko vredne izdelke, tretji pa relativno zmanjšanje izvoza. Tega je bilo doseženo v prvih petih mesecih za 1,500.000 dolarjev, kar je sicer za 9,1 % več, kot je določal sanacijski načrt. Upoštevaje povečan obseg pa predstavljajo dosežki padec deleža izvoza v celotni realizaciji. • Kakšen pa je trenutni finančni položaj te največje delovne organizacije na Koroškem? — Železarna Ravne na Koroškem je ustvarila v petih mesecih letos prek 10 milijonov din presežka dohodka, kar bi pomenilo, da je napoved, da bomo ustvarili letos 20 milijonov din za sklade, realna. To pa še ne pomeni, da je Železarna Ravne na Koroškem v ugodnem finančnem položaju. Nelikvidnost gospodarstva je dosegla tako raven, da ugotavljamo sredstva skladov le na papirju, saj se morajo tekoče uporabljati za obratni kapital. Naj navedem samo tale podatek: medtem ko smo imeli ob vstopu v leto 1969 pri naših kupcih 63 milijonov din. so se dolgovi kupcev do začetka junija povzpeli že na 94 milijonov din. Torej tež« 2a*Si)a republiškega sveta ZS Iavsu‘0VenU°, izdaja CZP De-Ust ? enotnost v Ljubljani. VemJ6 bi! ustanovljen 20. no-oabnč* 1912' Ureja §a uredniški Ureflrtik Glavni in odgovorni nig Milan Pogačnik LjUh?V uredništva in uprave: Poštni na> Dalmatinova ul. 4. lire,] *.. Predal 313/VI. telefon Sl2'lni,tVa 316-672, 316-695, tlačun ” MP-033- uprave 310-033. tjui,,. Pri Narodni banki v yWJani> št. NB 501-1-991, do-'0 hračun pri Kreditni banki »Ol-U^aniinici Ljubljana, št. 'ia(lle"'7-32000-10-3204-486 - Po-i' 5n c** s,evil>ra stane 50 N-par ‘mrti,,, /lin — Naročnina je ' Dnii a 6>50 N-din - 650 S-din >0 , *le‘na 13 N-din - 1300 s-din ‘Una 2e St^nPiš o Hok* Z21’ N-11'« - 2600 S-din p*sov ne vračamo — " Pečana v gotovini K *n klišeji CZP »ljudska Pravica« Ljubljana I I I I I I i ... da je zaposlitev, ki je od leta 1964 upadala, lani spet začela naraščati in računamo, da je bilo lani število zaposlenih že za 4000 večje. Poprečno število zaposlenih v družbenem sektorju je bilo 494.519 v primerjavi s 490.513 v letu 1967. Med zaposlenimi je takih, ki so v delovnem razmerju za določen čas. le 9285 ali 1,9 % od skupnega števila. ... da smo lami dobili iz turizma za 184,5 milijona dolarjev deviz; to pomeni 48.3 dolarja na tujega gosta ali 10,7 dolarja na dan. Na Slovenijo odpade 34,9 % omenjenih turističnih deviz; ... da prevzemajo gradbena podjetja vse več del v tujini. Vrednost gradbe- nih del v tujini je lani dosegla 234 milijonov N-din, kar je od prejšnjega leta povečanje za 75,3 %. Največ del opravljajo podjetja v obeh Nemčijah. zlasti v DR Nemčiji Na evropske države prideta dve tretjini vrednosti gradbenih del v tujini, ena tretjina pa na države Bližnjega vzhoda, kjer sta glavna naročnika del Libija in Irak. ... da so letos tekstilni izdelki za 7,7 % dražji, obutev za 14,6 %, medtem ko znaša podražitev hrane 5,3 odstotka. Pri živilih se je letos najbolj podražilo sadje, ki je za 18 % dražje kot lani. Večja podražitev (za 14,9 %) je tudi pri jajcih, drugod pa mnogo manjša, tako pri mlevskih izdelkih za 4,9 %, pri vrtninah za 4,2 %, pri mesu za 1,6, pri maščobah za 2,4 in pri mleku in izdelkih za 9,8 %. I I I I I I I se je v petih mesecih za več kot 30 milijonov povečala vezava obratnih sredstev pri kupcih. Ni moj namen, da ugotavljam vzroke nelikvidnosti, saj imamo za to precej specializiranih institucij. Imam pa vtis, da izvajamo investicije brez pokritja in da tudi nastale izgube v gospodarstvu ostajajo brez pokritja. Kot kaže, bi si radi privoščili gospodarsko reformo na ta način, da bi se neprijetnim sestavinam reforme izognili — tu mislim predvsem na stečaje. # Veliko govorimo o notranjih rezervah v posameznih delovnih organizacijah. So tudi še pri vas te rezerve? — Prepričan sem, da v ravenski Železarni sami še nismo napravili vsega. Velike so še možnosti, predvsem na področju proizvodnih stroškov. Te možnosti bo treba izkoristiti, predvsem z namenom, da dosežemo takšne poslovne rezultate, kot jih terjajo načela gospodarske reforme. Vendar pa pri tem nastopajo dvojne težave, tako pomanjkanje znanja, kar pa ni glavni vzrok, ter premajhna preciznost, ali še bolje povedano, prevelika površnost pri delu, ki botrujeta neuspeli proizvodnji. Skoraj bi si upal trditi, da pri nas pogrešamo bolj »oficirsko komando«, kot pa strokovno obvladanje tehnološkega postopka. ®'2e uvodoma ste poudarili, da bo tudi Železarni Ravne na Koroškem potrebna v prihodnje pomoč družbe? — Res je! Tudi idealno delo ne bo dalo takih rezultatov, da Železarna Ravne na Koroškem brez zunanje intervencije v letih 1969, 1970 in 1971 ne bi bila zaradi nastopa anuitet v velikih težavah. Pritisk odplačevanja posojil, skupaj jih bomo imeli do prihodnjega leta za vsa osnovna in obratna sredstva 230 milijonov din, bo tak, da ne bo mogoče — brez pomoči družbe — vzpodbudno in skladno s produktivnostjo dela povečevati osebnih dohodkov. In kar bi bilo še slabše — ostalo ne bi prav nič denarja za stanovanjsko izgradnjo. Upamo, da bomo z osnovanjem združenega podjetja slovenskih železarn postali zadosti močna proizvodna skupnost, ki bo vplivala na uspešnejše reševanje tistega dela podjetniške ustvarjalnosti, ki je rešljiva le izven delovnih organizacij. Dor^adal^vanje s 1. strani) Cejjjj.. Proizvodnje je v pre-ČaniJ1 -lneri povezan s p"”0-2a lZvozom na kredit. povezan s pove-2a lZvozom na kredit. 'Jjaijo Zunanjetrgovinsko. me-iileri ^ Prvih mesecih je zna-i2u°j,a Orazmerno visok porast znat pa ga spremlja y večji porast uvoza. Voz jlrv^v} četrtletju je bil iz-^Voz države večji za 11,5 °/0. hv02 2a 32^° vaeji kot lani. ^Urgj Jz Slovenije narašča ^to v državi in se je Povpg , Prvih štirih mesecih 5os(0r) 'ielež Slovenije v ju-0d.a.. Potreben je širši družbeni dogovor o investicijskih vlanavtiih v« vndročiu 1’zgoje in izobraževanja. Tudi nadome-ščan-o iztrošenih osnovnih sredstev, zlasti zgradb, ima nekatere posebnosti fvnr. procesi minrarijc in urbanizacije terjajo druaae-vn razmeščanje šolskih zgradb), ki nakazujejo potrebo, da kolektivi šol po samoupravnih dogovorih združujejo del amortizacije. Iz vrakse zadnjih let nnotavliamo, da so se z ustanovitvijo izobraževalnih skupnosti, ki nastopajo kot predstavniki družbene«« interesa, začeti uspešno uvažati novi družbeno-ekonomski odnosi «n .vzoojno-izobraževalnem področju. Od, posebnih izobraževalnih. skupnosti pričakujemo še nadaljnje uveljavljanje teh odnosov. Programi in družbeni dogovori postajajo vse pomembnejši činitelj pri urejanju razmerij med, gospodarstvom, in šolstvom, SILVA BAUMAN illlill lll!l!!!ii!!l!lll!l[!!!!lll»ll![l!l!!lllllll!!!l!ll:lll!lll Illll1!!lllllllll!l!llllll!tll!lllllllll!ll!llllll]!!lllllllll!!|[|lllllll!i[[|[llll!![llllll!![llll]!l!![[ltllllll[ll! m ZOBNA KREMA Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE FORMALNI ALI FUNKCIONALNI AKTI O SISTEMIZACIJI ORGANIZACIJAH V DELOVNIH KADROVSKO-IZOBRAŽEVALNA DOKUMENTACIJA JE NUJNA Problem ustrezne kadrovske sestave zaposlenih je še vedno v ospredju razprav in je eno od vprašanj, ki se stalno pojavlja v številnih dokumentih predstavniških organov in družbeno-političnih organizacij. Nujnost iz-kadrovske sestave zaposlenih je tudi osrednji našega slovenskega programa gospodarskega boijšave problem razvoja. Če podrobneje razčlenimo »šlager dneva«, potem se v delovnih organizacijah srečujemo s spektrom problemov, ki zahtevajo celotno razrešitev. Problem ustreznosti in neustreznosti kadrovske strukture moramo oceniti iz različnih vidikov: potrebne strokovne izobrazbe posameznega poklica oziroma smeri za vsako delovno mesto, ki naj ustreza tekočim in perspektivnim razvojnim potrebam delovne organizacije, ustreznosti delavca, ki zaseda delovno mesto ne samo iz vidika strokovne usposobljenosti in izkušenosti, marveč tudi glede delovnih navad in nagnjenj ter posebnih psihofizičnih sposobnosti in kar je za delovne organizacije še posebno pomembno, z vidika racionalne in premišljene notranje delitve dela, ki zlasti omogoča racionalno kadrovanje in izobraževanje. Organizacija dela in upravljanja, ki je bila osrednja tema zadnje seje centralnega komiteja ZKS, je osvetlila niz problemov, ki se jih moramo sistematično in vztrajno lotevati znotraj delovnih organizacij. To predvsem zato, ker se kvalitetno kadrovanje ne začne z iskanjem delavcev s potrebno izobrazbo ali njihovim usposabljanjem za posamezni poklic oziroma posamezno smer za določeno delovno, mesto, marveč z notranjo racionalno delitvijo dela. Zato mora biti prva naloga kadrovske funkcije delovne organizacije smiselna delitev dela in s tem kvalitetna sistemizacija delovnih mest. Novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Dr.l.SFRJ, št. 20/69) zavezuje delovne organizacije, da v roku, ki ga same določijo, vendar najkasneje do 16. maja 1970. leta, popravijo dosedanje ali izdelajo povsem nove sistemizacije, in sicer v tem smislu, da za vsako delovno mesto določijo potrebno izobrazbo posameznega poklica oziroma posamezne smeri za vsako delovno mesto, ki mora ustrezati tekočim in perspektivnim razvojnim potrebam. Hkrati novela določa, da najvišji organ upravljanja delovne organizacije v 6 mesecih po opravljeni reviziji oziroma izdelavi akta o sistemizaciji lahko določi novo razporeditev delavcev po njihovi dejanski strokovni in poklicni sposobnosti v skladu z zahtevami in pogoji dela, ki ga naj opravljajo. Ta razporeditev pa zadeva tudi vsa vodilna delovna mesta. Temeljni zakon o delovnih razmerjih je že sedaj vseboval pravne temelje za smotrno kadrovsko politiko v delovnih organizacijah z določili, da se za vsako delovno mesto predvidijo vsi tisti pogoji, ki jih dela na določenem mestu terjajo od delavca (strokovna izobrazba, znanje, izkušenost, starostna meja, delovne metode, posebni zdravstveni pogoji in psihofizične sposobnosti). Delovne organizacije so sicer v določeni meri zadovoljevale zahteve temeljnega zakona o delovnih • razmerjih. V večini primerov gre za formalne sistemizacije delovnih mest, ki so sestavni del pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ali or-ganigramov delovnih organizacij. Takšne formalne sistemizacije vsebujejo le osnovne za- lll!l![!llll!lllllll!ll!ll! Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana hteve zakona, to je naziv delovnega mesta, zahtevano stop- njo in vrste izobrazbe (kvalifikacijo), zahtevano prakso in kratek opis delovnega področja. Nekatere delovne organizacije razpolagajo s tako imenovanimi opisnimi sistemizacijami, v katerih so delovna mesta nekoliko bolj sistematično razčlenjena oziroma opisane posamezne funkcije: področja dela, naloge, delavne operacije ipd. Osnovna ugotovitev je, da so. v naših delovnih organizacijah sistemizacije nastajale dokaj stihijsko, v glavnem brez sistema in kar je še posebej potrebno poudariti, pod vplivom vrste subjektivnih faktorjev. Zato tudi raziskave kažejo, da več kot 30 % delovnih mest v sistemizaciji delovnih organizacij ne ustreza, dejanskim zahtevam. K temu lahko še prištejemo druge bistvene pomanjkljivosti: napačna opredelitev poklica za delovno mesto, nesmiselno združevanje delovnih operacij na enem delovnem mestu, nerealne vsebinske zahteve za delovno mesto ipd. Iz ugotovitev torej izhaja, da delovne organizacije potrebujejo funkcionalne in dinamične sistemizacije delovnih mest. To so sistemizacije, katerih cilj je predvsem jasna opredelitev vseh delovnih dolžnosti, določitev obveznih povezav med delovnimi mesti ter določitev pristojnosti in odgovornosti in ki bodo izhajale iz vseh vidikov tj. organizacije, funkcionalnosti, pogojev dela, izobrazbe in osebnih dohodkov. Novelirane določbe temeljnega zakona o delovnih razmerjih ne bodo učinkovite, če ne bo pristop k izdelavi splošnih aktov o sistemizaciji v celoti izdelan na osnovi ustreznih metodologij oziroma če ne bodo uporabljene ustrezne metode. Obveznost, da mora delovna organizacija v splošnem aktu o sistemizaciji določiti za vsako delovno mesto pptrebno strokovno izobrazbo posameznega poklica oziroma smeri ter druge pogoje delovne sposobnosti pomeni, da morajo delovne organizacije imeti ustrezno kadrovsko-izobraževalno doku- mentacijo, ki je rezultat dela vseh strokovnih in vodstvenih kadrov in samoupravnih organov. Kadrov sko-izobraževalna dokumentacija ima za delovno organizacijo prav takšno, vrednost, kot jo ima tehnološka oziroma delovna dokumentacija, brez katere si ni mogoče zamisliti sodobne organizacije dela in praviloma zajema: popis dela, ki poteka na posameznih delovnih mestih, interno nomenklaturo poklicev, sistemizacijo delovnih mest, analizo obstoječe kadrovske strukture, letni in perspektivni plan kadrov ter letni in perspektivni plan izobraževanja. Omenjena obveznost pa sicer tudi že izvira iz nekaterih temeljnih komponent kot so: poslovna politika ter racionalnost in popolnost organizacije dela, smotrna delitev dela, delovnih področij in delovnih pooblastil, ki so pogoj za uspešen in nemoten potek delovnega procesa, za smiselno, racionalno in kvalitetno zaposlovanje in razporejanje delavcev. Brez točno opredeljenih splošnih in posebnih pogojev zlasti glede strokovne izobrazbe, znanj, izkušenosti, psihofizičnih sposobnosti ipd. pa tudi ni mogoče zadovoljivo organizirati poskusnega dela, pripravništva, strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ob delu. Izdelava splošnih aktov o sistemizaciji oziroma kadrovsko-izobraževalne dokumentacije torej zahteva ustrezno metodologijo pristopa in usmerjanja izvedbe posameznih nalog, kar je potrebno izdelati v republiškem merilu ter organizacijo ustrezne strokovne pomoči delovnim organizacijam. Projekt naloge je oblikovan. Vlogo koordinatorja je prevzela Zveza delavskih univerz Slovenije ob podpori zainteresiranih republiških organizmov. V končni pripravi so napotki za izdelavo internih nomenklaturnih poklicev in sistemizacij delovnih mest itd. Da bodo delovne organizacije razpolagale s funkcionalnimi dinamičnimi sistemizacijami delovnih mest pa ne bo odvisno samo od strokovnih teamov. Zbori delovnih skupnosti občinskih skupščin in občinski sindikalni sveti morajo prevzeti vlogo usmerjevalca in animatorja, da bo naloga izvedena v delovnih organizacijah na osnovi strokovnega »instrumentari-ja«, ki bo pomagal razreševati in v praksi realizirati ves kompleks nalog. ANTON KUKOVIČA Uspešni leti sindikalnega pevskega zbora »Štefan Kovač« Pred dobrima dvema letoma so v Murski Soboti ustanovili sindikalno pevsko društvo Štefan Kovač in sicer z namenom, da dobi Sobota in ostali del severovzhodne Slovenije kvaliteten pevski zbor. Na vse večje prireditve so namreč morali vabiti pevske zbore iz drugih krajev, kar ni bilo poceni. Skratka, organizatorji mešanega pevskega zbora so želeli pregnati kulturno »mrtvilo« iz pomurske metropole. IIIIIHIIIIIHIIIIIUIIII l!!l!l!!!!!lll!!!!|l|lll!l!!!l|[H!llll! Soboški pevci so nastopili prvič pred občinstvom v lanskem letu, ko so pripravili samostojni koncert. Poslušalci so bili zadovoljni, pa tudi strokovna ocena je bila solidna. Tak sprejem pa je dal novega poleta za delo in nastopi doma in v zamejstvu so se vrstili. Prvič so zunaj meja peli na Madžarskem, v Veliki Kaniži. Zatem so nastopili v oddaji slovenske televizije »Naši zbori pojo« ter posneli nekaj pesmi za lokalni Radio Murska Sobota. Mešani pevski zbor »Stefan Kovač« sodeluje zelo uspešno s pevci iz Jennersdorfa na avstrijskem Gradiščanskem. Letos so imeli koncert v tem kraju. Sicer pa jih na to prijazno av-strijsko mestece še vežejo spomini na snemanje prekmurskih narodnih pesmi za Radio Dunaj. Dobre delovne stike imajo tudi z avstrijsko Radgono, saj so že večkrat peli v tem obmejnem mestecu. Vsepovsod, tako v Jen-nersdorfu, kot v avstrijski Radgoni, so_ bili zelo toplo sprejeti, čeprav ima recimo Jennersdorf odličen mešani pevski zbor, ki je doslej gostoval v raznih evropskih in ameriških državah. Zadnje gostovanje za soboške pevce je bilo v Porabju in Szombatheyu na Madžarskem. Tudi s tega gostovanja so prinesli prijetne vtise in pravijo, da si podobnih stikov med našimi ljudmi v Porabju še želijo. Lstpšnjo bogato sezono bodo za,kl,(učili z gostovanjem v Avstriji. V znanem turističnem kraju Kirchenbachu bo revija domačih pevskih zborov, na katerem bodo pevci iz Sobote nastopili kot gostje. O repertoarju, problemih in načrtih pa prepustimo besedo Aleksandru Vlaju, ki je »duša« mešanega pevskega zbora Štefan Kovač od začetka. Takole nam je povedal: »Zbor poje umetne, partizanske ter narodne pesmi. Tako prekmurske narodne, kot tudi avstrijske in madžarske. Želimo pa se ^specializirati« za prekmurske' narodne pesmi, ki jih sam prirejam za zbor. Znano je namreč, da je zelo malo prekmurskih narodnih pesmi prirejenih za zborovsko petje... O problemih bi dejal le to, da se tudi mi borimo s finančnimi težavami. Še največ nam je doslej prispeval občinski sindikalni svet Murska Sobota, delovne organizacije pa svoje obljube, da bodo prispevale denar za obleke, niso v- celoti izpolnile. Kar pa je v zvezi z našimi načrti, pa tole: Jeseni želimo posneti nekaj pesmi za Radio Murska Sobota, želeli pa bi snemati tudi za Radio Ljubljana, če bomo imeli dovolj kvaliteten in širok program prekmurskih narodnih pesmi. S svojo pesmijo hočemo med prekmurskega človeka, zato bomo nastopili v naslednji sezoni po raznih vaseh. Še dalje bomo sodelovali na skupnih koncertih v sosednji Avstriji in Madžarski,« nam je povedal o načrtih 56-članskegp mešanega pevskega zbora njegov pevovodja. ERNEST RUŽIČ NA ŠESTKV • -i;' . •' '• • -... STOLPCU jjHli Na zadnji seji presvet' no-kulturnega zbora skuP S S G no-KUMUrnega a - $ ščine SRS so bili posla"' ; « tudi podrobneje l; rani o krizi, ki je nasta' 5 v zvezi s financiranje"1 ; p SNG Ljubljana in Slove"' ; ; ske filharmonije. Predse ; J nik sklada SR Slovenije z J . pospeševanje kulturnih d® £ javnosti tov. Ivo TavčJ^ : P je poslance obvestil, da * ; c sklad SRS za pospeševani® kulturnih dejavnosti, 5® 1 in S i kretariat za prosveto ^ ^ . RO sindikata delavcfv 5 ( kulturo SRS in predsedst^ družbenih dejavnosti Sl" 5 r ___:____________„„cebnl’ ! t venije imenovali pos skupino ljudi, ki zdaj P"' j r učujejo finančne razrn®® 5 v teh dveh ustanovah. U9"' 5 1 fovili naj bi predvse^' j ’ kakšna so notranja r3?. S merja, v delitvi dohodi * j in kako te ustanove g05^ S ’ svoj* s 1 darijo. Poročilo o 5 ugotovitvah bodo pred j , ložili tako skladu kot me5 ^ 1 nemu svetu, ki bosta " S 5 S 5 Na kritični 9 1 meji osnovi tega zastavila J 1 daljnje ukrepe za sanacii' ^ teh dveh ustanov. In k0, § pravijo, so predstavo1 ; mestnega sveta IjubU"3 ^ skega pripravljeni na 0 J novi takega poročila P 5 novno sprožiti vpraša")^ ^ dodatnega financiranja 1^ ^ dveh ustanov v letošnje"1 5 letu. In prav je tako, s3] ^ bi Ljubljana gotovo lahf J več prispevala, kot pa za te dve ustanovi do*1 5 :iel' I s«' 5 To domnevo morarno^^ jj e Po' ^ veda argumentirati. M ko je letos sklad SRS z*/,, 5 speševanje kulturnih dej® J nosti povečal lanska sreds' J SNG Ljubljana za 27 odst®1, J oiw 5 kov. Slovenski filharipo’ ^ pa za 9 odstotkov, upošte' J 'e 1 * ' 5 joč pri tem različno zatecC"| 5 stanje, sicer pa je upošte' 5 enotni pristop pri odmeri " 5 nV i hodka tema dvema ustan0 j ma, upoštevajoč merila J taloga zmanjšana le za J je mestni svet ljubljanski P ( 5 večal svoj delež le za ^ J obema ustanovama, j 5 Leta 1965, po uki«^, 5 okrajev, je bila namreč 5 pisana pogodba med h1*"'..d i vanim skladom in mest® po' § svetom ljubljanskim. u» j, J sta ti dve ustanovi fin®"^. J rali vsaka polovico. To \e 5 bo pa je MSL uresničil ^ J prvo leto. Že naslednje ^ je nastala pri SNG ra^j pri financiranju s Š mestnega sveta za 2G0.""1' 51) S din, pri Filharmoniji za J tisoč; leta 1967 je bilo L, s SNG razlike za 8.000 S pri Filharmoniji za I®' .-« S leta 1968 je nastala J pri financiranju s strani 1 ^ 5 stnega sveta pri SNG 5 tisoč N-din, enako Pr' Lj 5 ^ 00 § harmoniji; letos je ta ras ^ ^ pri SNG narastla na 8®. „11 i|, N-din, pri Filharmonij* je 80.000. . Zlasti pri SNG Ljubi so to že tolikšne razlik®'^ resno ogrožajo nadaljnjo Lj) ustanove. Že lani je ^ izkazovala ob koncu leta t janske izgube 780.000 (dolgovi zavoda, nepla‘ . 1*1 *uoigovi zavoua, nev;« honorarji in dodatni prisl1 ^ ki za socialno zavarovanj®..s ki za socialno zavarovanj"^ V novih dinarjev. S 1. prispevek za Skopje), 1‘ po pa predvidevajo, da s® nj0 izguba povečala na L® so namreč morali pop®3'^[i osebne dohodke, ki so ■' že na kritični meji. Po®®1^ so jih za 18,3 Vo in s te«* L-segli poprečje osebnega *« hodka 1.400 N-din; to Pa -j za 10 o/o nižje, kot predvi®®^ Katalog. Torej niso zagotoviti niti toliko, k®'vj| v poprečju letos zag***® sklad SRS za pospešena1 ^ kulturnih dejavnosti, ki .. j merila Kataloga lahko n*,^ števal zmanjšano le ra ■’ S. Šport ; ',i||iihi im im || || im 1,1111,11|,| Komentar dvakrat tn poleti. or-letno, ' ;o i°l'er!sW gradbinci ima-! področju organizacije i ilo^eya razvedrila zapo~ ! dolgoletno tradi- ' v^'-Srečanje svojih naj-; 'Jasnejših športnikov ; “Ozirajo j Vezimi 1 j letTie športne • Ja gradbincev so danes i :rpllan}’" Zanimiva športna ! so bila na spore- ! tfn 7,56 otJ minulega petka | kiiilie- lQer se «rfe-i o. 0. ,ca7' 38 sindikalnih i iianizacij ! ^°t 14rtn . z le malo manj ; g 1400 tekmovalci. \ ki rez dvoma so to podatki, ■ dejtOVore 0 tradiciji in pa j kaj Vu' da gradbinci vedo, ; f;0J ^nieni za utrujenega i tn0je^a P° napornem delu ! te 7°s£ oddiha in sprostit-! d; *r,a£o 80 njihove igre tu- rnnozlčne. Držijo se znanega načela, da tako važno zmagati. \ y j ti°* s°delovati-'<. Lahko bi • čjt re^v število nastopajo-| nij; s^rčili in s tem prihra-! že Marsikateri dinar, pa ! irnj. organizacijo iger bi > V„ * veliko manj dela. i tteaa >2 j2Zu^n4e rodijo namreč ; ki ,t(l v leto nove sadove, i žuj*e Potlej vse bolj odra-\ v izredni organizaciji i Vie3 kar je še bolj po-i de/,, ono> v kontinuiranem ! gradbincev — športni-{ (ol ’ ki prihajajo na svoja j bo?™0UQn3a iz leta v leto 5 % Pripravljeni. i hxyri°' so iudi njihovi \ lcate Pl rezultati v marsi-5 vjrfj?!1 disciplini že na za-S Mij ravni, saj bi jih i , J3 številnih primerih \ kkn,1 tudi najbolj resni S ztQij0Va^cl športnih organi-5 Slo i kolika, nekdanje sindi-i kk0e športne igre oziroma 5 sfiop,. lrnenovani sindikalni i . delavcev, ob katerih ; saj lineli toliko pripomb, i ^ e> mimogrede poveda-\ tekrn0Večlrta nastopajočih ; MaPala povsem nepri-! rex so prerasli v za- \ ’lifeSfap.^etno športno ma- ! dokazuje, da m v > Uk r, l™ gradbenih p^dšet- ■ cija Poslal a športna rekrpa- ‘ "vtt Že i Vsakdanja navada \ vtnih- ! Zr)ova*arlborv, smo se torej > sd re^ Prepričali, da skrb ] eoci.7o zaposlenih ne M več zadnje skr- I1x - ■ Tr!Qllr\-n-- l* ___ ; '■t simj.^uPra.vnih organgv ; ^tšiii ! Mlnih organizacij v < ^ «o gradbenih podjetjih. | ;p Poznanje nas ni vo-! i?0Paie *p,kordno število na-i !*ca prth’ temveč tudi ve-> °rje 1 ^adevnost organiza-! mh v in - - Pohod po poteh Kamniškega odreda Ženski finale v odbojki na SlG 69 (Salonit Anhovo : Ingrad Celje) | KAKO SO POTEKALE XIX. LETNE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE H Gradbinci - na svidenje prihodnje leto v Zasavju! im i m i l ^l■ll nMTTMni-r——1 Športniki celjskega Ingrada so odnesli iz Maribora najbolj dragoceno lovoriko S ■■ ■a Minuli petek dopoldne so se pričele v Mariboru tradicionalne XIX. letne športne igre gradbincev Slovenije. Gradbinci — športniki so se vse do nedelje potegovali za najvišje naslove kai v sedmih športnih disciplinah. Medtem ko so bila prvi dan na sporedu že prva srečanja v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in kegljanju, so pričeli gradbinci v soboto dopoldan meriti svoje moči še v balinanju, velikem nogometu in šahu. . Že prvi dan tekmovanj je bilo jasno, da na XIX. letnih športnih igrah gradbincev ne bo lahko priti do največjih priznanj, saj je za tekme prijavilo 38 sindikalnih organizacij kar 1200 športnikov. -• ^ vseh tistih ualed-^t_ uprava javne varnosti kot i*1 špekcijske in davčne službe * drugi upravni organi) ter v P" manjkanju pozitivnih predP sov ali v pomanjkljivostih 0 stoječih predpisov, ki doP” ščajo izigravanje teh predP — Tovarišice in tovariši! V akcijskem programu našega nadaljnjega razvoja, ki ga predstavljajo smernice predsedstva izvršnega komiteja CK ZKJ z dne 9. 6. 1968, je predvsem poudarjena potreba po vsestranskem obravnavanju in hitrejšem reševanju številnih nalog in konkretnih problemov, ki se v izvajanju družbene in gospodarske reforme V informacijah predlaga1 iP0 tudi določne ukrepe, ki bi. P j našem mnenju, nedvomno P*< : magali pri odpravi in zatif* ■ nju vzrokov za nastajanje P gativnih družbenih pojav0 ' Seveda ti predlogi niso PovseL in dokončno preučeni in 0 kazujejo samo nekatere ni° ne rešitve. Zato bi bilo potl®^ no. da bi potem, ko boste informacijo obravnavali. * vzeli do predlogov svoje sta Informacija o realizaciji smernif pojavljajo kot izredno aktualni na raznih področjih n£.\ega družbenega življenja. Vsem zainteresiranim organom nalagajo smernice najod-ločnejšo zaostritev boja proti korupciji, špekulaciji, zlorabi družbenega premoženja, privilegijem in raznim oblikam pridobivanja dohodka na način, ki nasprotuje socialističnim in humanim odnosom v naši družbi. lišče, naročili pristojnim ort* nom. da jih temeljito preuc in predložijo ustreznim °r^l nom ustrezne dokončne Pre ioge. Same obravnavanje n®'., tivnih pojavov, njihovih kov in eventualnih ukrepov njihovo odpravo pa ne bo Vsi zainteresirani organi se zavedajo svoje odgovornosti za uspešno izvajanje smernic. To dokazujejo sklepi, ki so jih ti organi sprejeli na raznih posvetih v času od konca junija do začetka septembra 1968, kot so: hitro reševanje in skrajšanje postopka v perečih družbenih zadevah, poglobljeno spremljanje in proučevanje družbenih odnosov in pojavov ter bolj učinkovito dajanje predlogov za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov. doščalo, če se bodo za nje in preprečevanje družb® negativnih pojavov trudili mo nekateri organi. V P1"®'^ tivno borbo zoper družb®.{ negativne pojave se moraj° .j bolj prizadevno vključiti ’..ei naše družbene organizap«. ■o I' posebno še sindikati. SoCia„:, stična zveza in Zveza koti’*’ . stov in pa predvsem d®*oV,)i organizacije in njihovi otf samoupravljanja. j, Zato bi bilo tudi prim®1 .. da se ustrezno poudari in tovi potrebnost tako sir,ij-družbene akcije za odpr® , nje vzrokov družbeno ned ati®' nih pojavov in eventualno •.1)0. di izda ustrezno pripor0® Toda s samo represijo ni mogoče uspešno zatirati družbeno negativnih pojavov, temveč je nujna čimbolj učinkovita preventivna dejavnost. To Pa ni samo naloga ustreznih zainteresiranih organov, temveč dolžnost družbe kot celote in vseh njenih družbenopolitičnih in samoupravnih mehanizmov, ki bi se morali te dolžnosti zavedati in jo v praksi dokazovati. Odpiram razpravo.- i” Sejna soba se oddahb®^fj. presede. Vročina vse bolj P tiska. „) — Naj kdo odpre oKP reče predsedujoči. — Pa je šele junij! moški ob oknu sosedu. — ^ bo šele julija. — Glavno, da junij Potem bomo pa tako 'Ji»’ Zato informacija, ki' vam jo dajemo v razpravo, ne predstavlja analize družbeno negativnih pojavov, temveč daje le prikaz nekaterih družbeno negativnih pojavov, ki jih ugotavljajo nekateri pristojni organi ir- ki imajo za posledico neupravičeno bogatenje posameznikov na škodo družbenega premoženja, na katere so z vso resnostjo opozorile smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. morju — Saj res: kje pa ic ~ j. tisti Tone, ki smo ga lani delovali v časopisih? jji — Rotacija ga je za. sedaj je predsednik koff1’5'« res, d* — Je potem le šel dol! — Ne. mislim, da j® ’ tTOr- .isli' — A tako! No. sem diskutirati o tem mate’-1 zdaj pa ne bom. Boš ti? j, — Ne. jaz sploh niseib , slik Veš. trije so lani tož’’1' — A tako!? VINKO BLATNI&