rw LETO V URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE 31. maj 1960 ST. 17 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 183. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Vojnik za leto 1938. 184. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1958. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 185. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Laško zn leto 1959. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 186. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1959. 187. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1960. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 188. Odlok o finančnem načrtu proračunskih skladov občine Slovenske Konjice za leto 1960. 189. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Slovenske Konjice za leto /1959. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 190. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Šoštanj za leto 1959. 191. Odlok o spremembi namena in višine sredstev (rebalans) po proračunu občine Šoštanj v mejah zneska proračunskih izdatkov za leto 1959. 192. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šoštanj v I. tromesečju leta 1960. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 193. Odlok o družbenem planu občine Žalec za leto 1960. 194. Odlok o spremembi namena in višine sredstev po proračun občine Žalec v mejah skupnega zneska proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1959. 183. Občinski ljudski odbor Celje je po 106. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) v zvezi z 12. členom zakona o izvedbi odprave nekaterih občin v okraju Celje in Maribor (Uradni list LRS, št. 34-196/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1959 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Vojnik za leto 1958 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vojnik za leto 1958. Zaključni račun proračuna občine Vojnik za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega L Občinski proračun Dohodki din 75,442.872 Odvedena 6 % obvezna proračunska rezerva 3,530.572 Prenos 6 % obvezne proračunske rezerve v proračun 3,420.933 Likvidni dohodki znašajo 75,333.233 Izdatki 72,713.483 s presežkom dohodkov nad izdatki 2,619.750 11. Finančno samostojni zavodi Dohodki 10,819.205 Izdatki 11,072.569 Presežek dohodkov nad izdatki 330.449 Presežek izdatkov nad dohodki 583.813 111. Proračunski skladi Dohodki brez omejitev 1,943.713 Delež proračunu 108.868 Omejitve 364.233 tako znašajo likvidni dohodki 1,470.612 izdatki 1,294.869 Presežek dohodkov nad izdatki 175.743 IV. Stalni rezervni sklad Dohodki 1,181.971 Izdatki — Prosta sredstva 1,181.971 V. Sklad 6 % obvezne rezerve Dohodki 3,530.572 Izdatki 3,420.933 Prosta sredstva 109.639 2. člen Presežek dohodkov proračuna občine Vojnik za leto 1958 v znesku 2,619.750 din se razdeli tako, da se odvede 20 % v znesku 523.950 din kot dohodek v stalni rezervni sklad občine Celje za leto 1959, ostanek 2,095.800 din pa prenese kot dohodek v proračun občine Celje za leto 1959. 3. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov občine Vojnik v znesku 330.449 se dodeli namenskim skladom finančno samostojnih zavodov, in sicer: din v sklad za nagrajevanje 120.556 v sklad za investicije 120.557 v sklad obratnih sredstev 89.336 Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 583.813 din se krije iz sredstev finančno samostojnih zavodov v letu 1959. 4. člen Presežek dohodkov proračunskega cestnega sklada v znesku 175.743 din se prenese kot dohodek na Cestni sklad občine Celje v letu 1959. 5. člen Presežek dohodkov stalnega rezervnega sklada občine Vojnik v znesku 1,181.971 din se prenese na isti sklad občine Celje v letu 1959. 6. člen Presežek dohodkov 6 % obvezne rezerve v znesku 109.639 din se prenese kot dohodek v proračun občine Celje za leto 1959. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-31-39/2-59. Celje, dne 19. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret, 1. r. 184. Občinski ljudski odbor Celje je po 106. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1959 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1958 L člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1958. Zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega: L Občinski proračun din Dohodki 433,179.173 Odvedena 6 % proračunska rezerva Prenos 6 % obvezne proračunske 25,990.750 rezerve v proračun 17,560.409 Likvidni dohodki znašajo 424,748.832 Izdatki 451,624.942 s presežkom izdatkov nad dohodki 26,876.110 II. Finančno samostojni zavodi Likvidni dohodki 447,418.661 Izdatki 424.146.570 Presežek dohodkov nad izdatki 23,837.849 Presežek izdatkov nad dohodki 565.758 III. Proračunski skladi Dohodki brez omejitev 27,159.642 Delež proračunu 716.312 Omejitve 3,310.657 tako znašajo likvidni dohodki 23,132.673 izdatki 19,256.221 Presežek dohodkov nad izdatki 3,876.452 IV. Stalni rezervni sklad Dohodki 1,583.123 Izdatki 1,583.123 V. Sklad 6 % obvezne rezerve Dohodki 25,990.750 Izdatki 25,990.750 2. člen Presežek izdatkov proračuna občine Celje za leto 1958 v znesku 26,876.110 din se 'bo kril iz sredstev proračuna za leto 1959. 3. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov v znesku 23,837.849 din se dodeli namenskim skladom finančno samostojnih zavodov, in sicer: din v sklade za nagrajevanje 7,467.742 v sklade za investicije 15,930.681 v sklade obratnih sredstev 439.426 Presežek izdatkov nad dohodki finančno samostojnih zavodov v znesku 565.758 din se bo kril iz sredstev finančno samostojnih zavodov v letu 1959. 4. člen Presežek dohodkov proračunskih skladov v znesku 3,876.452 din se prenese kot njihov dohodek v leto 1959. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-31-39/^-59. Celje, dne 19. decembra 1959. Predsednik 'Občinskega ljudskega odbora Celje , Fraic Rupret, 1. r. 185. Po 10. točki 50. člena zakona o Občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 168. členom zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. maja 1960 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1959. 1. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: L Občinski proračun din z dohodki v znesku 82,965.523 6 % odvod obvezne proračunske rezerve 4,929.699 posojilo 6 % proračunske rezerve 4,218.187 posojilo OLO Celje iz 6 % prorač. rez. 632.611 tako, da znašajo likvidni dohodki 82,886.625 in z izdatki v znesku 82,886.625 II. Finančno samostojni zavodi z dohodki 68,763.009 z izdatki 56,412.934 s presežkom dohodkov nad izdatki 12,350.075 III. Proračunski skladi z dohodki brez omejitve 2,188.916 omejitve 538.592 tako, da znašajo likvidni dohodki 1,650.324 in z izdatki 1,225.987 presežek dohodkov nad izdatki 424.337 IV. Stalni rezervni sklad z dohodki 187.097 z izdatki 93.548 s presežkom dohodkov nad izdatki 93.549 V. Sklad 6) obvezne rezerve z dohodki 4,929.699 posojilo občinskemu proračunu 4,218.187 saldo 711.512 PRILOGA K ODLOKU O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE VOJNIK ZA LETO 1958 A. PRORAČUN Dohodki Izdatki din din 1. del — Dohodki iz gospodarstva 10,195.388 1. del — Prosveta in kultura 29,786.961 2. del — Dohodki od prebivalstva 46,605.238 2. del — Socialno varstvo 7,600.312 3. del — Dohodki uradov in ustanov — 3. del — Zdravstvena zaščita 6,423.045 4. del — Ostali dohodki 980.509 5. del — Državna uprava 13,927.919 5. del — Presežek iz prejšnjih let 1,058.107 6. del — Komunalna dejavnost 3,860.448 6. del — Dotacija OLO 16,600.000 8. del — Dotacije 2,909.246 Saldo računa 329462 3.630 9. del — Obveznosti in garancije 437.163 Skupaj dohodki 75.442.872 10. del — Proračunska rezerva 7,768.389 — 6 % obvezna prorač. rezerva 3,530.572 Skupaj izdatki 72,713.483 71,912.300 Presežek dohodkov nad izdatki 2,619.750 Prenešena sredstva 6 % obv, rez. 3,420.933 Skupaj dohodki 75,333.233 Skupaj izdatki 75,333.233 B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Zavodi Dohodki lastni dotacije skupaj osebni operativni Izdatki funkcion. skupaj Presežek dohodkov izdatkov Zavodi 10,269.205 550.000 10,819.205 7,039.537 2,247.395 1,785.637 11,072.569 330.449 583.813 C. PRORAČUNSKI SKLADI - Sklad Dohodki lastni blokada dotacija odvod v pr. Izdatki skupaj material. Presežek skupaj Cestni sklad Sklad za štip. 1,452.913 364.233 490.800 108.868 979.812 490.800 804.069 490.800 804.069 490.800 175.743 Skupaj 1,452.913 364.233 490.800 108.868 1,470.612 1,294.869 1,294.869 175.743 PRILOGA K ODLOKU O POTRDITVI ZAKlJLCNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1958 A. PRORAČUN Dohodki Izdatki L del — Dohodki iz gospodarstva 2. del — Dohodki od prebivalstva 3- del — Dohodki uradov in ustanov 4- del — Ostali dohodki Skupaj 6% ob dohodki vezna pror. rezerva Po odbitku 6 % oh v. rezerve Prenešena sred. 6 % obv. rezer. Skupaj dohodki Presežek izdatkov nad dohodki Skupaj dohodki din 350.144.552 79.898.956 915.376 2,220.289 433,179.173 25,990.750 407,188.423 17,560.409 424,748.832 26,876.110 451.624.942' 1. del — Prosveta in kultura 2. del — Socialno varstvo 3. del Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uorava 6. del — Komunalna dejavnost 8. del — Dotacije 9. del — Obveznosti in garancije 10. del — Proračunska rezerva Skupaj izdatki din 97,734.942 62,871.629 35,413.298 58.848.289 138,361.562 49,534.294 7,706.173 1,154.755 451,624.942 B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Zavodi lastni Dohodki dotacije skupaj osebni operativ. Izdatki funkcion. skupaj Presežek dohdkov izdatkov Zavodi 439,964.661 7,454.000 447,418.661 125,769.486 41,819.486 256,557.598 424.146.570 23,837.849 565.758 ^PRORAČUNSKI SKLADI Sklad Dohodki lastni blokada dotacija odvod v pr. Izda skupaj tki material skupaj Presežek Cestni sklad ^klad za štip. 10,473.784 3,310.657 8,000.000 8,685.858 716.312 14,446.815 8,685.858 10,570.363 8,685.858 10,570.363 8,685.858 3,876.452 Skupaj 10,473.784 3,310.657 16,685.858 716.312 23.132.673 19.256.221 19.256.221 3,876.452 2. člen Presežek dohodkov občinskih samostojnih zavodov v znesku 12,350.075 dinarjev se dodeli namenskim skladom samostojnih zavodov in sicer: din v sklad za investicije 359.729 v sklad za nagrajevanje 450.145 v rezervni sklad 245.597 v amortizacijski sklad 295.265 v sklad za vzdrževanje 10,999.339 3. člen Presežek dohodkov proračunskih skladov v znesku 424.337 din se prenese kot njihov dohodek v leto 1960. 4. člen Presežek dohodkov 6 % obvezne rezerve v znesku 711.512 dinarjev se prenese kot posojilo v proračun občinskega ljudskega odbora za leto 1960. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 04/1-31-38/1-1960 Laško, dne 12. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec, 1. r. 186. Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, tš. 19-88/52) in 168. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1960 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1959. 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1959. 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Mozirje je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki za leto 1959 so znašali: I. Po zaključnem računu proračuna din skupni dohodki 150,242.408 obračunana 6 % rezerva 8,680.221 posojilo iz občinske 6% rezerve 4,135.956 skupaj likvidni dohodki 145,698.143 skupni izdatki 145,698.143 II. Po zaključnih računih samostojnih zavodov dohodki 41,434.227 izdatki 39,489.884 presežek dohodkov 1,944.343 III. Po zaključnih računih proračunskih skladov dohodki po odbitku omejitev 8,410.637 izdatki 6,318.646 presežek dohodkov 2,091.991 4. člen Neporabljena sredstva proračunskih skladov v znesku 2,091.991 din se prenesejo v predračune istih skladov za leto 1960. 5. člen Presežki dohodkov nad izdatki samostojnih zavodov v znesku 1,944.343 din se porazdele na ustrezne sklade istih zavodov. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-31-41/1 Mozirje, dne 29. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop, 1. r. 187. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 14. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59), 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, 'št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Mozirje za leto 1960. 1. člen Proračun občine Mozirje za leto 1960 obsega: din dohodke v znesku 173,300.000 izdatke v znesku 173,300.000 2. Člen Predračune občinskih organov in "zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Mozirje. 3. člen Nove namestitve pri dbčinskih organih in zavodih, za katere niso predvideni krediti v posameznih predračunih, se lahko izvršijo samo v okviru odloka o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Mozirje in po poprejšnji odobritvi proračunskih sredstev. 4. člen Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Mozirje je pooblaščen, da razdeli na posamezne organe in zavode kredit, ki je predviden kot posebna rezerva za povišanje plač in prispevkov. 5. člen Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Mozirje sme razpolagati s proračunsko rezervo do viišne 50 %. Z vsoto, planirano v proračunski rezervi za neporavnane obveznosti iz preteklega leta, razpolaga Svet za družbeni plan in finance v celoti. 6. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 20,000.000 din. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01/1-31-32/1 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje e Hinko Cop, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1960 — PO DELIH Dohodki Izdatki 1. del — Skupni dohodki 2. del — Posebni dohodki 3. del — Dohodki uradov in ustanov 4. del — Ostali dohodki din din 145,000.000 L del — Prosveta in kultura 50,381.000 16,800.000 2. del - - Socialno skrbstvo 11,835.000 800.000 3. del - Zdravstvena zaščita 5,422.000 10,700.000 5. del - Državna uprava in sodstvo 36,351.000 6 del — Komunalna dejavnost 5,836.000 7. del — Negospodarske investicije 10,300.000 8. del — Dotacije: — organizacijam in društvom 8,770.000 — samostojnim zavodom 12,284.000 — proračunskim skladom 17,970.000 — krajevnim odborom za kom. dej. 4,000.000 — gospodarstvu 1,000.000 9. del — Obveznosti iz posojil in garancije 3,693.000 10. del — Obveznosti po proračunu in proračunski rezervni fond 5,458.000 Skupaj dohodki 173,300.000 Skupaj izdatki 173,300.000 188. 189. Po 14. in 115. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, številka 52-847/59), 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 3. točki 26. člena statuta občine je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1960 sprejel ODLOK o finančnem načrtu proračunskih skladov občine Slovenske Konjice za leto 1960. Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 168. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1960 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1959. 1. člen Finančni načrti proračunskih skladov Občine Slovenske Konjice za leto 1960 s posebnimi prilogami obsegajo: L Finančni načrt cestnega sklada z dohodki v znesku 2,925.000 oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi 1,881.000 z izdatki v znesku 1,881.000 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1959. 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Slovenske Konjice je sestavni del tega odloka. 11. Finančni načrt sklada za štipendije z dohodki v znesku 1,890.000 z izdatki v znesku 1,890.000 III. Finančni načrt sklada »Teden otroka« z dohodki v znesku 1,092.331 z izdatki v znesku 1,092.331 IV. Finančni načrt zemljiškega sklada z dohodki v znesku 186.322 z izdatki v znesku 186.322 2. člen Sredstva skladov, odobrena s tem odlokom, se trošijo v ustrezne namene, kakor je s pravili sklada določeno. 3. člen Presežki dohodkov nad izdatki po izvršitvi finančnega načrta se prenesejo kot dohodek v finančni načrt ustreznega sklada za naslednje leto. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01-04-17/3-1960. Slovenske Konjice, dne 28. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar, 1. r. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki za leto 1959 so znašali: L Po proračunu občine din izdatki 136,038.528 dohodki 121,005.151 s presežkom izdatkov 15,033.377 in obvezno 6 % rezervo 7,723.733 II. Po predračunih samostojnih zavodov izdatki 67,450.904 dohodki 70,603.276 s presežkom izdatkov 241.089 s presežkom dohodkov 3,393.461 III. Po predračunih posebnih skladov izdatki 1,921.374 dohodki 2,554.530 s presežkom izdatkov s presežkom dohodkov 633.156 z blokado 1,272.976 4. člen Presežek izdatkov nad dohodki po občinskem proračunu se krije s posojilom iz lastnih sredstev 6 % obvezne rezerve v znesku 6,595.266 din ter iz okrajnih sredstev 6 % obvezne rezerve v znesku 8,438.111 din. Neporabljena sredstva 6 % obvezne rezerve se prenesejo v stalni rezervni sklad občine, neporabljena sredstva proračunskih skladov pa v predračune dohodkov istih skladov za leto 1960. 5. člen Presežek izdatkov nad dohodki po predračunu samostojnega zavoda Lambrechtov dom oskrbovancev Slovenske Konjice v znesku 241.089 din se krije iz predračuna tega zavoda za leto 1960. Presežek dohodkov nad izdatki samostojnih zavodov v znesku 3,393.461 din se porazdeli na ustrezne sklade teh zavodov. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 04/4-31-42/1-1960 Slovenske Konjice, dne 28. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar, 1. r. 190. Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 168. členu zakona o. proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list F.LRJ, št. 52-847/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. maja 1960 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Šoštanj za leto 1959. 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šoštanj za leto 1959. 2. člen Zaključni račun občine Šoštanj za leto 1959 z zaključnimi računi samostojnih zavodov za leto 1959 ter zaključnimi računi proračunskih skladov za leto 1959 je sestavni del tega odloka. I 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnih računih za leto 1959 kakor sledi: L Po zaključnem računu občine din dohodki 192,299.960 6 % proračunska rezerva 10,889.731 posojilo iz 6 % rezerve OLO 2,255.327 izdatki 183,665.556 II. Po zaključnem računu samostojnih zavodov dohodki 99,864.818 izdatki 95,009.374 presežek dohodkov 4,855.444 lil. Po zaključnih računih proračunskih skladov dohodki 6,216.748 izdatki 4,444.164 presežek dohodkov 1,772.584 4. člen Presežek dohodkov samostojnih zavodov v znesku 4,855.444 din se razdeli na namenske sklade zavodov. 5. člen Presežek dohodkov skladov v znesku 1,772.584 din prenesejo posamezni skladi kot dohodek v leto 1960. 6. člen Ostanek 6 % obvezne rezerve po občinskem proračunu in odplačilu posojila iz 6 % rezerve OLO Celje 8,634.404 din se prenese na rezervni sklad občine Šoštanj. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03/1-011-33/1-60 Šoštanj, dne 12. maja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Peter Šprajc, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŠOŠTANJ ZA LETO 1959 — PO DELIH A) Proračun________________________________________________________________________ Dohodki din Izdatki din 1. del 2. del 3. del 5. del — Dohodki od gospodarstva in preb. 176,245.495 — Dohodki državnih organov in ustan. 1,419.943 — Ostali dohodki 3,830.085 — Presežek dohodkov iz preteklega leta 10,804.437 — 6% proračunska rezerva — 10,889.731 posojilo iz 6 °/o rezerve OLO + 2,255.327 1. del — Prosveta in kultura 2. del — Socialno varstvo 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava 6. del — Komunalna dejavnost 8. del — Dotacije 9. del — Obveznosti in garancije 10. del — Proračunska rezerva 65,954.792 15,562.970 16,330.689 41,806.018 9,605.338 12,497.983 16,381.089 5,526.677 Skupaj 183,665.556 Skupaj 183,665.556 B) Samostojni zavodi Zavod (dohodki) din Zavod Izdatki Presežek 1. Zdravstveni dom Šoštanj 2. Zdravstveni dom Velenje 3. Lekarna Šoštanj 4. Veterinarska postaja Šoštanj 5. Dom počitka Salek 6. Pokopališka uprava Šoštanj 7. Pokopališka uprava Šmartno ob Paki 17,695,671 28,730.300 40,795.990 4,805.866 7,070.470 757.321 9.200 1. Zdravstveni dom Šoštanj 2. Zdravstveni dom Velenje 3. Lekarna Šoštanj 4. Veter. post. Šoštanj 5. Dom počitka Salek 6. Pokop, uprava Šoštanj 7. Pokop, uprava Šmartno ob Paki 17,400.995 27,847.527 37,578.200 4,564.704 6,980.018 629.458 8.472 294.676 882.773 3,217.790 241.162 90.452 127.863 728 Skupaj 99,864.818 Skupaj 95,009.374 4,855.444 C) Proračunski skladi _________________________________________________ Skladi (dohodki) Skladi Izdatki Presežek 1. Cestni sklad 2,792.334 2. Sklad za štipendije 1,274.561 3. Sklad za zaščito otrok 1,997.385 4. Zemljiški sklad 152.468 Skupaj____________________________________________6,216,748 1. Cestni sklad 2,572.263 220.071 2. Sklad za štipendije 1,158.742 115.819 3. Sklad za zaščito otrok 713.159 1,284.226 4. Zemljiški sklad — 152.468 Skupaj _____________________________4,444._164 1,772.584 191. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1959 Po 73. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) sprejel ODLOK 0 spremembi namena in višine sredstev (rebalans) po proračunu občine Šoštanj v mejah skupnega zneska proračunskih izdatkov za leto 1959. 1. člen Sprememba namena in višine proračunskih izdatkov se izvrši v mejah skupnega zneska 199,716.000 dinarjev tako, da se v okviru vseh delov proračunskih izdatkov znižajo in zvišajo nekatere postavke, za kar bo razčlemba po proračunski klasifikaciji predložena naknadno po zaključku proračunskega leta 1959. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1959 in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. št. 01-31-3/1-1960 Šoštanj, dne 30. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen, I. r. 192. Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 43. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) ]n 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni nst, LRS št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Šoštanj v L tromesečju leta 1960. 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Šoštanj za leto ‘960 se bodo v I. tromesečju leta 1960 potrebe občinskih Organov in proračunskih zavodov finansirale na podlagi Proračuna za leto 1959 po njegovih splošnih določbah ta- Izdatki se smejo izvršiti v tem času do višine 8 % od skuPnih izdatkov, ki so bili izvršeni po predračunih posa-nieznih organov oziroma zavodov v letu 1959. S sredstvi, določenimi v prejšnjem odstavku tega čle-a se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov. 2. člen Dohodki, ki se dosežejo in izdatki, ki se izvršijo v času scasnega finansiranja, so sestavni del proračuna občine 0stanj za leto 1960. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1960. Št. 01-31-2/1-60 Šoštanj, dne 30. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen, 1. r. 193. Občinski ljudski odbor Žalec je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. aprila 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Žalec za leto 1960. 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Žalec za leto 1960, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN občine Žalec za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne naloge In smernice gospodarskega razvoja v letu 1960 Na podlagi doseženih rezultatov gospodarskega razvoja in uspehov v letih 1957, 1958 in 1959 ter v skladu z nalogami petletnega plana gospodarskega razvoja občine Žalec postavlja družbeni plan občine Žalec za leto 1960 naslednje osnovne naloge: 1. Povečati proizvodnjo v vseh gospodarskih panogah, da bi s tem uresničili osnovne naloge družbenega plana občine Žalec za čas od leta 1957 do 1961, to je eno leto pred rokom. 2. V skladu z napori za izvršitev petletnega plana v skrajšanem roku štirih let, naj bi se bruto proizvod v letu 1960 povečal za 10,9% in narodni dohodek za 10,2% ob istočasnem povečanju fizičnega obsega proizvodnje za 7,3 % v industriji in za 18,5 % v kmetijstvu. 3. Zagotoviti večje naložbe v negospodarske investicije, to je za gradnjo stanovanj in komunalne objekte. 4. Da bi dosegli čim večje proizvodne uspehe je potrebno v gospodarskih organizacijah uvajati specializacijo in medsebojno sodelovanje podjetij na proizvodni osnovi. 5. Investicijska sredstva občine je treba usmeriti v tiste dejavnosti, ki so neposredno povezane z dvigom živ- Ijenjske ravni prebivalstva v občini, kot so: obrt, trgovina, gostinstvo, stanovanjske skupnosti, komunalni objekti, šolstvo in zdravstvo. 6. Ob pričakovanem povečanju osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu je potrebno usposobiti trgovsko mrežo za nemoteno oskrbo prebivalstva s potrošnim blagom, posebej še industrijske kraje v občini s kmetijskimi pridelki. Skladno s temi napori je treba razširiti mrežo obratov družbene prehrane in storitvene obrti. 7. V kmetijski proizvodnji je potrebna vskladitev rastlinske proizvodnje z živinorejo. Investicije v kmetijstvu je treba usmeriti pretežno v dvig živinoreje. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek V naporih za izvršitev petletnih obveznosti v štirih letih in glede na dane materialne možnosti računamo v letu 1960 z naslednjim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V 000 din Socialistični gospodarstva sektor 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 Družbeni bruto proizvod 8,813.917 9,385.798 10,315.261 106,5 109,9 Narodni dohodek 4,491.063 4,227.833 4,643.776 94,1 109,8 Na tej podlagi se predvideva izvršitev petletnega plana občine Žalec v 4 letih z 2 % prekoračenjem petletnih planskih obveznosti bruto proizvoda. Po posameznih panogah se proizvod: predvideva naslednji bruto Panoga Družbeni bruto proizvod 1959 1960 Indeks Industrija 6,983.236 7,665.367 109,6 Kmetijstvo 2,686.597 3,184.767 118,5 soc. sektor 1,109.675 1,330.452 119,09 zas. sektor 1,576.922 1,854.315 115,6 Gradbeništvo 144.996 138.400 95,5 Promet (zas. sektor) 15.000 15.000 100 Trgovina 507.327 498.897 93,3 Gostinstvo 134.500 149.500 111 soc. sektor 57.900 64.500 111,5 zas. sektor 76,600 85.000 110,9 Obrt 654.516 693.395 105,9 soc. sektor 569.516 603.595 105,7 zas. sektor 85.000 89.800 105,6 Komunala 13.148 14.050 106,8 Skupaj: 11,139.320 12,359.376 110,9 Socialistični sektor 1959 1960 1960 1959 Socialistični sektor 9,385.798 10,315.261 109,9 Zasebni sektor 1,753.522 2,044.115 110,8 Gibanje narodnega dohodka bo naslednje: VOOOdin Panoga Narodni 1959 dohodek 1960 Indeks Industrija 3,476.837 3,814.071 109,7 Kmetijstvo 1,414.581 1,609.327 113,6 soc. sektor 364.581 370.327 101,5 zas. sektor 1,050.000 1,239.000 118 Gradbeništvo 63.800 62.323 97,7 Promet (zas. sektor) 7.190 7.190 100 Trgovina 212.165 218.237 102,8 Gostinstvo 33.207 36.076 108,9 soc. sektor 14.557 16.276 111,8 zas. sektor 18.650 19.800 106,1 Obrt 163.530 182.042 111,3 soc. sektor 142.913 159.142 111,3 zas. sektor 20.617 22.900 111,1 Komunala 2.980 3.400 114,1 Gospodarstvo skupaj 5,324.290 5,932.666 110,2 Socialistični sektor 4,227.833 4,643.776 109,8 Zasebni sektor 1,096.457 1,288.890 117 III. poglavje Investicije Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki bodo razpoložljiva v letu 1960, naj se razdelijo po naslednjih vidikih: 1. Kmetijskim gospodarskim organizacijam je zasi-gurati posojila iz občinskega investicijskega sklada v višini kot so jim bila predhodno v letu 1959 izdana poroštva. 2. Vsa ostala' sredstva občinskega investicijskega sklada je nameniti tistim gospodarskim panogam, ki bodo z vloženimi sredstvi neposredno vplivala na razvoj družbenega standarda, to so: obrt, trgovina, komunala in šolstvo. 3. V stanovanjsko izgradnjo je vložiti v$č sredstev ter pri tem zasigurati ustrezno udeležbo gospodarskih organizacij in gradbenih interesentov-privatnikov. 4. Na gospodarski osnovi je združevati sredstva gospodarskih organizacij v trgovini, gostinstvu in obrti ob sodelovanju pristojnih zbornic. Struktura investicij bo v letu 1960 naslednja: Povečanje 1959 1960 v % odn. zmanjšanje Investicije v gospodarstvu Negospodarske investicije 865.692 244.659 1,680.202 244.100 194,6 99,9 Skupaj 1,110.351 1,924.302 173,3 Struktura koriščenja občinskega investicijskega sklada v letu 1960: Občinski DIS skupaj Skupna sredstva občine Žalec DIS 77.454 Od tega: za invest. v osn. sredstva 75% za invest. v obrt. sredstva 25 % 58.091 19.363 Za investicije v trgovini se bo uporabilo I % prometnega davka od maloprodaje v višini 11,000.000 din. v 000 din Delitev sredstev obč. invest. sklada Skupaj Za OS Za ObS za kmetijstvo za trgovino za gostinstvo za obrt za negosp. invest. 41.565 11.498 6.591 14.700 3.100 27.700 10.000 5.591 11.700 3.100 13.865 1.498 1.000 3.000 Skupaj 77.454 58.091 19.363 Občinski investicijski sklad ne predvideva investicij v industrijo. Za to panogo naj bi se angažirala sredstva investicijskih skladov okraja, republike in zveze. V kmetijstvu se bo v letu 1960 pretežno investiralo v živinorejske objekte, za dograditev hmeljskih sušilnic, za izpopolnitev strojnega parka in nabavo raznih priključkov. Nekaj sredstev se bo vložilo tudi za pričetek ribo-gojstva v občini. Za napredek trgovine bi se poleg sredstev občinskega investicijskega sklada vložilo 'še del sredstev občinskega prometnega davka od maloprodaje (1 %). Za izvršitev celotnega programa investicij v trgovino bi bilo poleg tega potrebno najeti posojilo iz splošnega investicijskega sklada predvsem za tehnično opremo. V gostinstvu bi bilo potrebno investirati po oceni 1.500.000 din za povečanje nočitvenih zmogljivosti, s čimer bi usposobili 5 sob z 8 posteljami v gostišču »Hmeljar« Žalec. Za razvoj turizma v Preboldu je potrebno v tem letu začeti z investicijami v sodobni gostinski obrat v Preboldu. Investicije v obrti so namenjene tehnični opremi oziroma izpopolnitvi obrtnih delavnic. Poleg tega bi se s temi sredstvi uredil odkup osnovnih sredstev v tistih obratih, ki so še v privatni lasti. Obrtni obrati predvidevajo vložitev svojih lastnih investicijskih sredstev v letu 1960 v višini 10.600.000 din. V gradbeništvu se bodo vršile naložbe za nabavo lažje mehanizacije (»Gradnja« Žalec). Iz sredstev občinskega investicijskega sklada se bo poravnala obveznost iz prejšnjega leta v višini 2,000.000 din za asfaltiranje ceste skozi trg Braslovče, 1,100.000 din pa se bo uporabilo za lanskoletne investicije v državni upravi. IV. poglavje Zaposlitev in delovna storilnost Da bi dosegli porast delovne storilnosti v letu 1960, se v skladu z okrajnim družbenim planom lahko poveča število zaposlenih v vsem gospodarstvu na območju občine za 1,5%. Na ta način bi bilo moč doseči porast delovrte storilnosti v socialističnem sektorju gospodarstva za 9,4 %. Zbor proizvajalcev naj v teku leta budno spremlja zaposlovanje v gospodarskih organizacijah in preprečuje prekomerno zaposlovanje delovne sile, v smislu določil prejšnjega odstavka. Da bi dosegli dvig delovne storilnosti in smotrno zaposlovanje, so potrebni naslednji ukrepi: 1. V vseh gospodarskih organizacijah je izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku in za uspeh celotne gospodarske organizacije. Sredstva, namenjena za izplačilo osebnih dohodkov, naj se povečajo v delu, ki je namenjen za izplačilo na podlagi doseženih uspehov. 2. Občinski sindikalni svet naj v teku leta z organi družbenega upravljanja po podjetjih posreduje izkušnje med posameznimi sorodnimi strokami v pogledu nagrajevanja po učinku. Organi družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah naj ukrenejo vse potrebno za šolanje strokovnega kadra. 3. Za racionalno koriščenje sredstev sklada za gospodarske kadre naj gospodarske organizacije izdelajo potrebne programe izobraževanja zaposlenih in koriščenja za to razpoložljivih sredstev. 4. Več pozornosti je posvetiti sodobnejši organizaciji dela v proizvodnji in s tem smotrnejši razporeditvi delovne sile. Izpopolniti je higiensko tehnično zaščito predvsem v manjših obratih obrtnega značaja, v katerih je v letu 1960 zagotoviti osnovne higiensko tehnične pogoje dela. 5. Razpoložljivo delovno silo je vključevati predvsem v storitvene obrate kot so servisi stanovanjske skupnosti, storitvena obrt itd. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Osebna potrošnja V skladu z napori za dvig osebne potrošnje se predvideva v letu 1960 povečanje osebnih dohodkov po oceni za 17%. To povečanje osebnih dohodkov bo rezultat povečanja proizvodnje in dviga zaposlenosti, dviga storilnosti in končno povečanje osebnih dohodkov zaradi povišanih najemnin. Realni osebni dohodki bi se v primerjavi z letom 1959 dvignili za 8 %. Da bi dosegli postavljene naloge glede povišanja osebnih dohodkov, je potrebno izpolniti naloge v planu glede povečane storilnosti, povečane proizvodnje in pravilnega zaposlovanja. Za predvideno realno povečanje osebnih dohodkov pa je potrebno obdržati cene na ravni iz preteklega leta. Več skrbi je posvetiti trgu s kmetijskimi pridelki ter v ta namen v posameznih industrijskih centrih zadolžiti trgovska podjetja za redno oskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki. Za redno oskrbo z mesom so kmetijske zadruge dolžne izpolniti pogodbe o dobavi živine posameznim mesarskim podjetjem. Družbeni standard Da bi izboljšali življenjske pogoje zaposlenih naj gospodarske organizacije v letu 1960 usmerijo svoja prosta sredstva v objekte družbenega standarda na svojem območju, predvsem za stanovanja, stanovanjske skupnosti, komunalne objekte, šolstvo in zdravstvo. Računamo, da bo v letu 1960 vloženo v negospodarske investicije 236,789.000 din. Pretežni del teh sredstev se bo v tem letu porabil za pospešeno stanovanjsko izgradnjo, v katero se bo vložilo okoli 158,000.000 din. Ta sorazmerno visoka naložba v stanovanjsko izgradnjo bo izdatno omilila pomanjkanje stanovanj, če upoštevamo še sredstva privatnikov, ki jih bodo prav tako vložili v stanovanjsko izgradnjo. Pretežni del sredstev občinskega sklada za zidanje hiš bi se vložil v stanovanjsko zadrugo, ki bi v tem letu začela poslovati kot glavni investitor stanovanjske izgradnje na območju občine. Stanovanjski sklad občinskega ljudskega odbora kot pravna oseba naj bi poleg stanovanjske zadruge ne nastopal kot investitor. V 000 din Namen Sredstva GO Stanov. sklad DIS občine Skupaj Stanovanja 50.000 108.800 — 158.000 Objekti za oddih 5.000 — — 5.000 Družbena prehrana 6.000 — — 6.000 Stan. skupnost 5.500 — —- 5.500 Vrtci 3.000 — — 3.000 Obvezno šolstvo — 17.000 — 17.000 Komunalna dejav. 21.000 9.000 3.100 33.000 Ostalo 9.189 — — 9.189 Skupaj 99,689 134.000 3.100 236.789 VI. poglavje Šolstvo, prosveta in telesna vzgoja Na -področju predšolske vzgoje je potrebno v tem letu urediti pričetek dela otroškega vrtca v Polzeli, kjer je veliko družin in sta oba roditelja zaposlena. Ureditev otroškega vrtca prevzame v oskrbo Tovarna nogavic Polzela, Na področju šolstva se predvideva v tem letu izgradnja šole v Libojah, ker je stanje v tej šoli nevzdržno. V teku leta bi zgradili šolsko stavbo do strehe za kar bi vložili okoli 10,000.000 din in sicer iz dela sredstev občinskega sklada za zidanje hiš, namenjenega za šolstvo. Iz tega sklada se bo uporabilo 2,500.000 din za najnujnejša popravila na nekaterih šolah po sklepu sveta za šolstvo. Za poravnavo dbveznosti na področju šolstva iz preteklega leta se bo uporabilo iz omenjenega sklada 4,500.000 din. V Žalcu je v načrtu izgradnja telovadnice, ki bo služila poleg TVD Partizana tudi za šolsko telovadnico. Telovadnico bi uporabljalo okoli 1000 otrok. Investitor bo TVD Partizan. V letošnjem letu naj bi se zgradilo temelje. Vajenska šola v Žalcu bo v tem letu opremljena z najnujnejšo opremo za delavnice in učila. Prio semletnih osnovnih šolah bodo delovali oddelki za odrasle, v katerih se bodo lahko šolali odrasli, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso dovršili osnovne šole. To izobraževanje odraslih bo izrednega pomena, ker bo marsikomu omogočilo nadaljnjo splošno ali strokovno izobrazbo. Knjižnice bodo imele v bodočem sistemu izobraževanja vse večje in odgovorne naloge. V ta namen bo potrebno v tem letu reorganizirati mrežo ljudskih knjižnic v tem smislu, da se ojačajo knjižnice v večjih središčih, vaške knjižnice pa bi se naj tem priključile kot neke vrste podružnice, ali pa povsem prenehale s samostojnim delom. Za najoddaljenejše kraje se bodo ustanovile potujoče knjižnice, ki bi se izmenjale 3- do 4-krat letno. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VII. poglavje Industrija Da bi dosegli predvidevanja po perspektivnem planu gospodarskega razvoja občine Žalec za obdobje 1957—1961 že v letu 1960, predvidevamo zvišanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za leto 1960 v višini 7,3 % • Po posameznih industrijskih podjetjih se predvideva naslednje gibanje fizičnega obsega proizvodnje: Podjetje 1960 1959 Rudnik rjavega premoga Zabukovca 100 Keramična industrija Liboje 100 Kovinsko podjetje Žalec 100 Savinjska tovarna opeke Ložnica 124 Tovarna pohištva Polzela 128 Lesna industrija Šempeter 109 Tekstilna tovarna Prebold 107 Tekstilna tovarna Šempeter 100 Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec 100 Tovarna nogavic Polzela 105,9 Za leto 1960 je določena proizvodnja naslednjih najvažnejših artiklov: Proizvod Enota mere Količina rjavi premog ton 130.000 gospodinjska keramika ton 1.700 grafitni lonci ton 50 sive litine ton 275 kovinska armatura ton 130 zidaki, votli enot 000 3.000 stan. pohištvo garnit. 3.200 bombažne tkanine 000 ma 9.090 jutine tkanine 000 m2 600 konfekcija jute 000 m2 270 nogavice, bombažne ton 115 nogavice iz umetne svile ton 63 Keramična industrija Liboje bo v letu 1960 dokončala rekonstrukcijo peči, kar je za nadaljnje poslovanje te tovarne nujno potrebno. Peč bo dana v pogon ob koncu leta. V podjetju nameravajo v teku leta nadaljevati s proizvodnja visokovrednih grafitnih loncev in bi s tem krili potrebe po tovrstnih izdelkih v Sloveniji. Tovarna si je zasigurala tudi proizvodnjo dekorativne keramike, s katero je osvojila tržišče. Del proizvodnje itameravajo v teku leta izvoziti na zunanja tržišča. V preteklem obdobju je bilo v podjetju uporabljenih nenormalno visoko število nadur. To število nameravajo v tem letu zmanjšati, zaradi česar se bo delno povečalo število zaposlenih, ki pa ne bo šlo na škodo storilnosti. V namene družbenega standarda bodo vložili okoli 3,500.000 din za obrat družbene prehrane. Rudnik Zabukovca bo obdržal v tem letu enak obseg proizvodnje kot v letu 1959. Podjetje -računa z nekoliko večjimi stroški proizvodnje zaradi delne podražitve jamskega lesa. Ob korigiranju prodajnih cen pričakujejo enak finančni rezulta kot v letu 1959, ki je bil za podjetje zelo ugoden. Storilnost na zaposlenegt bo ostala na lanskoletni višini. V tem letu bodo adaptirali kopalne prostore v Zabukovci in Libojah iz lastnih sredstev. Skupno bodo investirali okoli 104,000.000 dinarjev lastnih sredstev za tekoče vzdrževanje in nemoteno proizvodnjo. V rudniku je slejko-prej problem pomanjkanja delovne sile, predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj. V tem letu nameravajo zgraditi za potrebe pri rudniku zaposlenih 35 stanovanj. Geološki zavod Ljubljana bo v tem letu vložil 18,000.000 din za raziskovanje premogovnih plasti v okolici rudnika. Tekstilna tovarna Prebold bo v tem letu povečala fizični obseg proizvodnje za nadaljnjih 7 %. Za rekonstrukcijo podjetja bodo v tem letu vložili 450,000.000 in to za kotlarno in oplemenilnico blaga. Investicijska sredstva v te namene bodo dobili iz združenih sredstev tekstilne industrije. Devizna sredstva za uvoz opreme pa so zagotovljena s kompenzacijskimi posli pri izvozu njihovih proizvodov. Predvidevajo, da bodo četrtino svoje proizvodnje izvozili na zunanja tržišča. Rekonstrukcija podjetja jim onemogoča večje naložbe za družbeni standard. Kljub temu pa bodo del svojih prostih sredstev vložili v stanovanjsko izgradnjo. Tovarna nogavic Polzela bo na bazi sedanjih kapacitet povečala letošnjo proizvodnjo za 5,9 %. Računajo, da bodo izvršili v teku leta dokončno rekonstrukcijo na ta način, da bi bilo povečanje proizvodnje še večje. Skupno bodo vložili za rekonstrukcijo podjetja okoli 105,000.000 din. Ta sredstva bodo prejeli iz združenih sredstev tekstilne industrije s pogojem, da v določenem roku plačajo enak delež v ta sklad. Okoli 4,000.000 din bodo vložili za gradnjo vodovoda, ureditev vrtca in šole. Po končani rekonstrukciji bodo dali na tržišče nove proizvode. Tekstilna tovarna Šempeter bo v teku leta 1960 povečala vrednost družbenega bruto proizvoda za nadaljnjih 70,000.000 din s tem, da bodo uvedli tretjo delovno izmeno, katero uvajajo, da bi priučili potrebni kader za delo v novem obratu, katerega bodo zgradili za izdelavo boljših artiklov. 2e letos bodo v ta namen vložili 12,000.000 din. Od vseh zaposlenih bodo število zaposlenih, ki bodo delali po učinku, povečali na 75 %. V Tovarni »Juteks« Žalec je še nadalje osnovni problem preskrba z jutino prejo, s katero krijejo le 10 do 12 % svojih potreb. Ta izpad podjetje nadomešča s proizvodnjo bombažnih tkanin, kar pa predstavlja le začasno rešitev, ker za to proizvodnjo ne ustrezajo niti stroji. Posledica tega je tudi slabša kakovost. Podjetju je bila v zadnjem času odobrena rekonstrukcija ter od strani Jugoslovanske investicijske banke Beograd zagotovljena potrebna devizna sredstva. Nerešeno je le še vprašanje dinarskega kredita, 'ki ga rabijo v ta namen. Rekonstrukcija tega podjetja predstavlja resen problem, zaradi tega bodo morali pristojni organi pospešeno rešiti nakazani problem. Kovinsko podjetje Žalec je pričelo z delom na elaboratu za novo gradnjo livarne. Perspektivni plan predvideva prestavitev celotnega podjetja. Rekonstrukcija tega podjetja je nujna, saj boluje v livarni od 24 zaposlenih kar 18 na silikozi. Oskrba z surovinami (železom) v zadnjem času ni zadovoljiva, vsled česar morajo v zadnjem času odklanjati naročila. Podjetje bo v tem letu preusmerilo svojo proizvodnjo od hmeljskih sušilnic na vodne armature in usluge. V Lesnem podjetju Šempeter imajo zelo iztrošen strojni park. Zato nameravajo zamenjati najpotrebnejše stroje v višini 11,000.000 din. Ta sredstva bi pridobili na natečaju od splošnega investicijskega sklada. Proizvodnjo bodo preusmerili od sedanjih spalnic na proizvodnjo pisalnih omar in telefonskih mizic, za kar že imajo sklenjena naročila. V podjetju imajo težave glede nabav vezanih plošč, katerih primanjkuje. Predvidevajo širšo rekonstrukcijo, katero bi končali do konca leta 1964, ki naj bi jim omogočila proizvodnjo na tekočem traku. V Tovarni pohištva Polzela so pristopili k izdelavi petletnega perspektivnega plana razvoja tega podjetja, ki bi jim naj v končni fazi omogočila proizvodnjo v višini okoli 500,000.000 din. Sedanji družbeni bruto proizvod te tovarne pa znaša 160,000.000 din. Predvidevajo, da bodo v teku leta s plačevanjem po enoti proizvoda povečali storilnost za 20%. V teku leta bodo preusmerili proizvodnjo na serijsko izdelovanje spalnic, za kar že imajo sklenjene pogodbe. Za izboljašnje prehrane zaposlenih v podjetju bodo v tem letu odprli obrat družbene prehrane. V Opekarni Ložnica bodo v lanskem letu začete investicije v teku leta končali ter tako povečali proizvodnjo od prejšnjih 5)900.000 enot opeke na 7,300.000 enot opeke. S tem bi bile pokrite potrebe po tovrstnem materialu na območju občine. Za potrebe svojih delavcev bodo prispevali v stanovanjsko izgradnjo 3,000.000 din. Proizvodnost bodo povečali, ker bodo v teku leta prešli v celoti na sistem nagrajevanja po enoti proizvoda. VIII. poglavje KMETIJSTVO Nagel razvoj industrije in drugih panog gospodarstva omogoča skokovit napredek tudi v kmetijstvu. Tako bomo na podlagi dosedanjih uspehov proizvodnje v kooperaciji, ki se poslužuje sodobnih proizvodnih sredstev in sodobnega načina obdelovanja kmetijskih zemljišč petletni plan kmetijske proizvodnje 1957—1961 dosegli že v letu 1960. V primerjavi z letom 1959 bomo kmetijsko proizvodnjo v letu 1960 presegli za 18,6%. Obseg proizvodnje posameznih kmetijskih panog, izražen v vrednosti in v indeksih, bo v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 naslednji; v 000 Indeks 1959 1959 1960 1960 POLJEDELSTVO 1,870.754 2,075.157 110,9 žita 153.295 177.846 116 industrijske rastline 1,293.080 1,244.000 96,2 vrtnine 136.136 229.746 168,8 krmne rastline 288.243 423.565 146,9 SADJARSTVO 33.455 101.520 303,4 VINOGRADNIŠTVO 18.010 17.610 97,7 ŽIVINOREJA 764.378 990.480 129,6 KMETIJSTVO SKUPAJ 2,686.597 3,184.767 118,5 V kooperacijski proizvodnji bo v letu 1960 zajeto celotno hmeljarsko območje. Na značaj kmetijske proizvodnje bo v proizvodnem letu 1960 močno vplivalo tudi širjenje površin socialističnih kmetijskih organizacij s prevzemom doslej neizkoriščenih (nerazporejenih) zemljišč SLR, pridobivanjem zemljišč z melioracijami in zakupom od zasebnih kmetovalcev. V moderni proces proizvodnje se bodo v večjem obsegu kot doslej vključile tudi kmetijske zadruge z ustanavljanjem ekonomij in živinorejskih obratov. 1. Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja v družbenem planu za leto 1960 poudarja vskladitev rastlinske proizvodnje z živinorejo in tako predvideva znatno povečanje pridelkov. Rezultati, ki smo jih dosegli v rastlinski proizvodnji v kooperaciji med kmetom in zadrugo v preteklem letu, nam dokazujejo, da lahko v proizvodnem letu 1960 predvidevamo znatno večje pridelke, kot prejšnja leta. Poroštvo za tako predvidevanje je podano zlasti z razširitvijo kooperacije. Sodelovanje med kmetom in zadrugo je v preteklem letu obstojalo samo pri pridelovanju hmelja, pšenice in delno krmnih rastlin. V letu 1960 pa bo sodelovanje med 'kmetom in zadrugo razširjeno tudi na ostalo proizvodnjo, ki predstavlja neposredno ali posredno blagovno proizvodnjo. Za zagotovitev planirane proizvodnje v letu 1960 na kmetijskih gospodarstvih prav tako pa tudi v kooperaciji med kmetom in zadrugo bodo uporabljeni sodobni agrotehnični ukrepi. Med temi ukrepi bodo: 1. Uporaba priznanega semena. Iz drugega razmnoževanja bo nabavljeno in posajeno 132 ton italijanskih sort pšenice. 2. V primerjavi z letom 1959 za 35 % povečana uporaba umetnih gnojil. V letu 1959 je bilo raztreseno 7000 ton umetnih gnojil, kar znaša skupaj na ha obdelovalne zemlje 538 kg. V letu 1960 bo raztrošeno 9502 ton vseh vrst umetnih gnojil, kar znaša na ha obdelovalne zemlje 730 kg vseh vrst umetnih gnojil. Na površinah, ki jih bo zajela kooperacija in ki je pomembna za tržno proizvodnjo, bo na hmeljišča potrošeno 2100 kg vseh vrst umetnih gnojil, na ha ostale obdelovalne površine pa 800 kg vseh vrst umetnih gnojil oziroma na ha skupne obdelovalne površine 900'kg vseh vrst umetnih gnojil. 3. Povečana mehanizirana obdelava zemlje in oskrba rastlin. 4. Pravočasni preventivni in zatiralni (zdravstveni) ukrepi za obvarovanje rastlin. Struktura poljščin in rastlin se bo tudi v letu 1960 menjala v smislu rajonizacije tako, da bo zagotovljena krma za večjo živinorejsko proizvodnjo in da bodo rastline, ki služijo tržni proizvodnji, zamenjale manj rentabilne rastline. Pri posameznih rastlinah so predvideni za leto 1960 v primerjavi z letom 1959 in petletnim planom naslednji hektarski pridelki: Poljščina cr> .ti 2.148 2.136 4.284 Skupaj 18.408 20.496 38.904 II. Plan gozdno gojitvenih del v zasebnem sektorju za leto 1960 Zap. št. Vrsta dela Površina v ha Stroški na 1 ha Skupaj stroški 1. Osnovno pogozdovanje 9,3 96.251 895.135 a) s sadikami 4,9 137.086 671.721 b) spopolnitve c) priprava tal za 1,5 113.634 170.451 pogozdovanje 2,9 18.263 52.963 2. Premena — vnašanja a) s sadikami 24,0 27.953 670.874 2. Plan gozdno gojitvenih del v SLP sektorju za leto 1960: Zap št. Vrsta dela Površina v ha Stroški na ha Skupaj stroški 1. Obnova gozdov a) pogozuovanje 1,0 146.600 146.000 b) priprava tal 4,3 26.000 111.806 c) spopolnitve 2. Nega gozdov 5,65 145.000 819.250 a) trebljenje 2,0 8.000 16.000 b) 1. redčenje 5,05 26.000 131.000 c) gnojenje (apno) 1,0 400 kg 24.000 24.000 d) čiščenje 69,83 26.000 1,815.580 e) žetev 48,0 16.000 768.000 Skupni stroški 3,831.930 Rekapitulacij a Gozdno gojitvena dela v zasebnem sektorju 15,675.018 Vzdrževanje gozdnih komunikacij 2,429.000 Gozdno gojitvena dela v SL P sektorju ____ 3,831.930 Skupaj 21,935.948 Plan gozdno gojitvenih del v zasebnem sektorju za leto 1960 Zap. štev. Vrsta dela Površina v ha Stroški na 1 ha Skupaj stroški 1. Osnovno pogozdovanje 9,3 96.251 895.135 a) s sadikami 4,9 137.086 671.721 b) spopolnitve c) priprava tal za 1.5 113.634 170.451 pogozdovanje 2. Premena — vnašanja 2,9 18.263 52.963 a) s sadikami 24,0 27.953 670.874 4. Sečni plan v gozdovih SLP sektorja za leto 1960 v bruto m3: iglavci 2.148 m3 listavci 2.136 m3 X. poglavje Gradbeništvo Predvidevamo, da se bo v teku leta 1960 nadaljevalo z intenzivno gradnjo stanovanj za kar računamo s povečanim obsegom gradbenih del za okoli 13%• Ta povečan obseg gradbenih del bo rezultat povečanja izgradnje objektov družbenega standarda, delno pa tudi investicijske dejavnosti v kmetijstvu (živinoreja). Kljub izločitvi stranskih obratov (žaga in slikopleskar-stvo) pri g rad^enem podjetju »Gradnja« Žalec predvideva to podjetje povečati obseg proizvodnje za 7%. S povečanjem proizvodnih kapacitet gradbenega podjetja »Gradnja« Žalec bi lahko ob dobri organizaciji dela zadostili potrebam stanovanjske izgradnje na območju občine Žalec. Podjetje namerava v teku leta izpopolniti svojo mehanizacijo predvsem z lažjo mehanizacijo. Remont Prebold naj bi razširil svojo dejavnost na širše območje, ker se kažejo potrebe po tovrstnih uslugah na območju cele občine. V tem pogledu bi se lahko razvil tudi Remont Polzela in bi moral povečati svoje kapacitete s katerimi sedaj ne zadovoljuje potreb niti na ožjem pol-zelskem območju. V nasprotnem primeru pa je obrat treba ukiniti. V tem letu pričakujemo boljšo preskrbo z gradbenim materialom, predvsem z opeko kakor tudi s cementom. Za uspešno izvajanje stanovanjske izgradnje je treba čimprej usposobiti stanovanjsko zadrugo Žalec, katera bi v bodoče nastopala kot glavni investitor stanovanjske izgradnje na območju naše občine. Sredstva občinskega sklada za zidanje hiš naj se dodelijo stanovanjski zadrugi Žalec kot obratna sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Projektivni biro »Savinja-Projekt« v Žalcu je treba usposobiti za pravočasno izdelavo projektov po naročilih investitorjev. Manjkajoči kader v biroju je treba nadomestiti s honorarnimi sodelavci. XI. poglavje Trgovina V letu 1960 predvidevamo povečanje prometa v trgovini na drobno za 10,5 %. Skladno s tem pričakujemo povečanje narodnega dohodka za 12,5 % pri sedanjem številu zaposlenih. Na porast prometa v trgovini na drobno bo v največji meri vplivala porast kupne moči prebivalstva kot rezultat realnega povečanja osebnega dohodka. S povečanim sortimentom in zboljšanjem pestrosti blagovnih zalog v trgovinah na območju občine pričakujemo zmanjšan odliv potrošnikov v trgovine izven meja občine. Pričakuje se, da se bo blagovni promet v tem letu odvijal takole: 1959 1960 v 000 din indeks Blagovni promet skupaj 3,968.387 3,610.000 90,9 od tega na drobno 1,069.531 1,182.000 110,5 na debelo (Zaloga zunanja trgovina 2,876.080 2,400.000 89,9 (Hmezad) laškega piva) 22.776 28.000 122,9 Glede na to, da je združevanje manjših trgovskih podjetij v večja v glavnem končano, bodo posamezna podjetja v letu 1960 prešla na postopno urejanje prodajaln s tem, da bodo vložila lastna sredstva in najeta sredstva za modernizacijo trgovine in za povečanje poslovnih ter skladiščnih kapacitet. V teku leta 1960 se bo pristopilo k ureditvi samopostrežnih trgovin v Petrovčah in Preboldu za kar bo ObLO Žalec najel posojilo iz splošnega investicijskega sklada ter za to zagotovil potrebno lastno udeležbo. V tem letu bi se pričela gradnja samopostrežne trgovine v Žalcu, za kar tol uporabili sredstva 1% prometnega davka od maloprodaje, za opremo v to trgovino pa bi koristili posojilo splošnega investicijskega sklada. Novo ustanovljeno trgovsko podjetje »Sloga« bo v svoj okvir poslovanja vključilo tudi prodajalno v Trnavi, za katero je poslovne prostore odstopila kmetijska zadruga Trnava v novem zadružnem domu. Z opustitvijo nekmetijskih dejavnosti pri kmetijskih zadrugah, so v nekaterih zadružnih domovih ostali neizkoriščeni trgovski lokali. Da bi ti lokali služili svojemu namenu, bodo trgovska podjetja sklenila najemne pogodbe s kmetijskimi zadrugami ter v navedenih prostorih uredila splošne prodajalne (Letuš, Pa-rižlje, Petrovče, Šempeter in Prebold). Trgovsko podjetje Zaloga laškega piva Polzela bo v tem letu razširilo teritorialni obseg poslovanja na nekatere kraje izven občine (Trojane). V ta namen namerava tudi nabaviti 3-tonski kamion. Za izboljšanje preskrbe prebivalstva bi bilo potrebno naslednje: — pregledati obstoječe registracije poslovnih predmetov trgovskih podjetij in trgovin ter predlagati spremembe povsod tam, kjer je registracija nepopolna in onemogoča, da bi trgovina imela na zalogi pestrejši sortiment blaga. V tem pogledu je treba posvetiti posebno pozornost trgovi-nam v turističnih krajih in industrijskih središčih; — utrditi organizacijo potrošniških svetov, da bodo m-ti posvečali večjo skrb ugotavljanju in odstranjevanju Pomanjkljivosti v trgovini; — v Žalcu je treba na odrejenem mestu urediti primerno tržnico, na kateri bo omogočena prodaja kmetijskih proizvodov od neposrednih kmetijskih proizvajalcev; — v večjih potrošniških središčih: Zabukovca, Prebold, Polzela, Šempeter, Žalec, Petrovče in Liboje bodo trgovine sklenile pogodbe z grosističnim podjetjem »Agro-promet« Celje in s kmetijskimi zadrugami za pravočasno dobavo zadostnih količin sadja in zelenjave ter ostalih kmetijskih proizvodov; — z večanjem kapacitet trgovine na drobno bo potrebno zagotoviti tudi potrebno število kvalificiranih delavcev ter v ta namen povečati vključevanje mladine za uk v trgovino. XII. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1960 se predvideva porast gostinskega prometa za 11,2% ob enakem povečanju narodnega dohodka. Povečanje gostinskega prometa naj bi bilo odraz povečanih osebnih dohodkov prebivalstva in povečanja turističnega prometa (Prebold z razširjenim weekend naseljem). V skladu s perspektivnim planom je treba v letu 1960 modernizirati oziroma pričeti z obnovo najvažnejišh gostinskih obratov. V ta namen je potrebno, da se gostišča socialističnega sektorja združijo v večje ekonomske enote, da bi tako lahko z združenimi sredstvi lastnih skladov omogočila najetje investicijskega posojila. Po predlogu Okrajne gostinske zbornice in Sveta za blagovni promet Občinskega ljudskega odbora Žalec se predvideva ustanovitev večjega gostinskega podjetja s sedežem v Žalcu, katerega bi tvorila sedanja gostišča »Pri kolodvoru« Žalec, gostišče »Hmeljar« Žalec, »Bufet« Žalec in gostišče »Pri pošti« Braslovče. To novo ustanovljeno podjetje bi predvidoma ustanovilo še dva bifeja in sicer v Pongracu in Trnavi. V tem letu je treba nujno povečati nočitvene zmogljivosti v Žalcu. Za izboljšanje poslovanja gostinskih podjetij je treba zaposliti sposobnejši gostinski in komercialni kader, ki bo lahko znatno pripomogel k izboljšanemu poslovanju gostinskih podjetij. Vse osebje zaposleno v gostinstvu, ki nima potrebne kvalifikacije, je v tem letu treba napotiti k položitvi potrebnih strokovnih izpitov. Gostišča na območju občine morajo v teku leta razširiti obseg jedilnikov z raznimi specialitetami, kot so: pohanci, ribe itd. V skrbi za izboljšanje družbene prehrane v Žalcu je potrebno, da Stanovanjska skupnost Žalec razširi zmogljivosti obrata družbene prehrane. Prav tako naj Stanovanjska skupnost Prebold uredi v tem letu obrat družbene prehrane. Gospodarske organizacije naj v čim večjem obsegu podprejo s finančnimi sredstvi obrate družbene prehrane. Na področju turizma pričakujemo v tem letu velik napredek s pričetkom gradnje motela v Šempetru in razširitvijo turističnih objektov v Preboldu. V Preboldu naj bi se v tem letu pričelo z adaptacijo sodobnega turističnega gostinskega obrata. Turistično društvo Prebold naj prevzame skrb in upravo nad vsemi turističnimi objekti v tem kraju. S primerno turistično propagando in ureditvijo ter razširitvijo vveekend naselja bo možno v.tem letu privabiti nove turiste iz tuzemstva in inozemstva. Na območju Vranskega bi bilo potrebno več iniciative lokalnih faktorjev pri obnovi turizma, za kar ima ta kraj dovolj pogojev. Ker je na območju občine razvit prehodni turizem, bodo potrebni nenehni napori za dvig kvalitete gostinskih storitev in za povečanje izbire gostinskih uslug, posebno pa ob glavni magistrali, ki vodi skozi občino. Pri določanju pavšalnih obveznosti je tudi v tem letu treba voditi politiko zmernega obdavčenja v cilju stabilizacije cen in ustvarjenja potrebnih skladov za obnovo in modernizacijo gostinskih obratov. Ker gostinske organizacije še nimajo uvedenega plačevanja po učinku, je treba v letu 1960 uvesti sistem nagrajevanja po učinku. Turistična društva v občini naj pomagajo pri prizadevanju za pospeševanje turizma s tem, da bodo pravočasno pripravila propagandni material. Turistična društva naj uporabijo odstopljeno turistično takso v olepševalne in propagandne namene. XIII. poglavje Obrt Glede na vedno večje potrebe po obrtnih storitvah je nujno, da ?e poveča obseg obrtne proizvodnje in storitev. V letu 1960 se predvideva 'povečanje obsega obrtnih storitev za 5,9%. To povečanje se bo doseglo deloma s povečanjem proizvodnje v obstoječih obratih, deloma pa z ustanavljanjem novih obrtnih delavnic. S takim povečanjem obrtnih storitev bi znatno omilili potrebe po tovrstnih uslugah in proizvodih. V letu 1960 je nameravana ustanovitev dimnikarskega obrata, kleparsko-ključavničarskega obrata ter slikopleskarstva. V letu 1970 se bodo združila vsa mesarska podjetja na območju občine v eno podjetje s čimer bi se znatno znižala režija, z združenimi skladi pa bi se lahko smotrneje pristopilo k urejevanju in opremi posameznih mesnic (prodajaln). Elektroinstalaterstvo Žalec bo razširilo obseg poslovanja še na elektromehaniko za dvigala. / V letu 1960 naj se ob zmerni pavšalizaciji jačajo sredstva skladov obrtnih obratov za nadaljnja usposabljanja in razišritev teh obratov. Predvsem pa se naj sredstva skladov obrtnih obratov uporabijo za odkup osnovnih sredstev, ki so še v privatni lasti. Za osnovna sredstva se bo v obrti investiralo iz sredstev občinskega investicijskega sklada za 11,700.000 din in to predvsem za opremo v obrtnih lokalih in za nabavo hladilnega avta za prevoz mesa ter za odkup osnovnih sredstev. Predvideva se, da bo obseg komunalnih storitev v letu 1960 za 6,8 % večji kot v letu 1959. V tem letu bodo kino-podjetja posamezno participirala na skladu za napredek kinematografije. Ta sredstva bi se v bodoče ne združevala več v okviru občine. 2e v tem letu je treba pristopiti k izdelavi programa za povečanje kapacitet žalske pekarne. Predvideva se, da bo v kratkem zaradi iztrošenosti prenehala poslovati pekarna v Preboldu. V letu 1959 začeto nagrajevanje po učinku v obrti je v tem letu treba še izpopolniti in razširiti. Med sorodnimi strokami v obrti pa bi se naj v tem pogledu izmenjavale izkušnje na iniciativo občinskega sindikalnega sveta. Tudi vajenskemu vprašanju bo treba v tem letu posvetiti več pozornosti, da bi tako dosegli normo na 3 kvalificirane delavce I vajenec. Tretji del PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XIV. poglavje Amortizacija Opekarna Gornja vas pri Preboldu bo v letu 1960 plačevala amortizacijo od osnovnih sredstev le za toliko časa, kolikor bo med letom obratovala. O višini obveznosti bo odločil Svet za industrijo in obrt na utemeljen predlog tega obrata. XV. poglavje Obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev Komunalni obrati bodo plačevali obresti od sklada osnovnih in od sklada obratnih sredstev po stopnji 1 % letno. Vsi obrati, ki plačujejo obveznosti do družbe v pavšalnem znesku, bodo plačali obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev v pavšalnem znesku. Splošne kmetijske zadruge bodo plačevale obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 1 % letno. Znesek obračunanih obresti od sklada osnovnih sredstev vplačajo splošne kmetijske zadruge v svoj sklad osnovnih sredstev. XVI. poglavje OBČINSKI SKLADI 1. Občinski družbeni investicijski sklad 1. Od dela dohodka kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, vložijo te organizacije 75 % v svoj sklad osnovnih sredstev, 25 % pa v občinski investicijski sklad. 2. V letu 1960 se bodo lahko uporabila sredstva občinskega investicijskega sklada v višini 77,454.000 dinarjev, ki so po predpisih uporabljiva v tem letu. Za investicije v trgovini se bo uporabilo 1 % od prometnega davka na maloprodajo. V letu 1960 se bodo formirala sredstva občinskega investicijskega sklada v višini 74,108.000 dinarjev, ki pa bodo v tem letu blokirana. 2. Občinski sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje V letu 1960 bodo znašala ta sredstva, ki bodo tudi uporabljiva v tem letu 134,019.000 dinarjev. Od tega bi se uporabilo 13 % za investicije v obveznem šolstvu, 7 % pa za investicije v komunalne naprave zazidalnih okolišev. 3. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstva občinskega cestnega sklada bodo v tem letu znašala 7,311.000 dinarjev, v kar je vračunana dotacija iz proračuna v višini 2,400.000 dinarjev. XVII. poglavje Končne določbe 2. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da daje po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. 3. člen ' Družbeni plan velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03/1-30-2/1-60 Žalec, dne 7. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak, 1. r. 194. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52 in 73. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) ja Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. novembra 1959 sprejel ODLOK o spremembi namena in višine sredstev po proračunu občine Žalec v mejah skupnega zneska proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1959. 1. člen Višina posameznih vrst dohodkov proračuna občine Žalec za leto 1959 se ne spremeni. 2. člen V mejah skupnega zneska 261,901.000 din se izvrši sprememba namena in višine proračunskih izdatkov tako, da se v okviru vseh delov proračunskih izdatkov le-ti: znižajo za 12,634.890 din in zvišajo za 12,634.890 din. 3. člen Razčlemba po proračunski klasifikaciji je sestavni del tega odtoka. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 21. novembra 1959 dalje. Predsednik Občinskega ljudskegao dbora Žalec Tone Delak, 1. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599