III. reda sv. očeta Frančiška. Natisnil E. Jeretin v Celji. ~ ^ 9 t° r“o „Z dovoljenjem Njih milosti Jakoba M a x i m il i a n a knezoškofa Tjtivtinlins- kega V Mariboru 26. velikega travna 1868. Namen tretjega reda. Znano je, da je sv. oče Frančišk potem, ko je pervi in dragi red za tiste ustanovil, ki v samostanih skupaj živijo in slovesne obljube sto¬ rijo, še mnogo drugih po svojih izverstnih in go¬ rečih pridigah na pot pokore in zveličanja pri¬ peljal, kteri so tudi serčno želeli svetu slovo dati, posebno Bogu služiti in pokoro delati; ker pa njih okoljšine in stan jim to ni pripustil, je sv. Frančišk, od Boga razsvetljen, za tiste, ki med svetom živijo in soscbno Bogu služiti hoče¬ jo, gotove pravila spisal, in jih pravila t regelce) tretjega reda, kakor tudi vse tiste, ki po teh pra¬ vilih živijo, spokorno brate in sestre tretjega re¬ da imenoval. V teh pravilah posebno sv. Fran¬ čišk brate in sestre tretjega reda opominja in jim priporoča, da naj posvetno blago, čast in veselje zaničujejo, naj se v ljubezni do Boga in do svo¬ jega bližnega vadijo, križe in težave po svojem stanu v duhu pokore voljno prenašajo, in sose- bno božje in cerkvene zapovedi natanko spolnu- jejo,da bodo enkrat gotovo večno zveličanje dosegli, 1 * 4 Te pravila tretjega reda za brate iu sestre, Iti med svetom živijo, je sv. Frančišk po duhu sv. evangelja spisal, in ko se je ta red v kratkem času po celem keršattskein svetu raz¬ širil, in obilno duhovnega sadu obrodil, poseb¬ no po tistih krajih, kjer bratje pervega reda ži¬ vijo, so ga Rimski papeži poterdili in priroče- vali. Dominik a Gubernatis našteva 25 papežev, kteri so ta red poterdili. Pervi je bil papež Ho- norij III, leta 1221. Med drugimi papež Gregor IX. s pisanjem, ktero se tako začne: „Super montern i. t. d.“ v letu 1228; papež Miklaož IV. s pisanjem, ktero se začne: „Super montern i. t, d.“ 1288; in zadnjič papež Innocenc XI. s pisa¬ njem, ktero se začne: Ecclesiae Catholicse/ 1 28. Jun. 1686. Da bode slehern prepričan, da pravilo (re- gelca) tretjega reda, ki ga je sv. oče Frančišk spisal, nič kaj takega ne zapoveduje, kar bi člo¬ veške moči presegalo, da to pravilo le zveličanje duš za svoj cilj iu konec ima, in da je po duhu sv. evaugelja obravnano, sledi tukej pismo pa¬ peža Miklavža IV.: ,,Miklavž, škof, služabnik služabnikov božjib, ljubljenim 5 sinovom, bratom in hčeram v Kristusu reda bratov spokorni¬ kov, sedanjim in prioodnim blagor in apostoljski blagoslov. Učenci Jezusa Kristusa so njegovo sv. vero z odkritoser- čno, v ognji ljubezni plamenečo vdanostjo, z besedo neutrud¬ ljivega pridigovanja nevernim, v temi tavajočim ljudstvam oz- nanovali. Kristusovo vero hrani in veruje sv. rimsko-katolška cerkev, in ta vera je, kakor nam je znano, terdi temelj ker- šanstva, kterega ne morejo viharji omajati, ne divja nevihta, pretresti in razdjati. To jo namreč prava in resnična vera, brez ktere se nobeden ne vdeleži ne dopadljivosti, ne prijate¬ ljstva Narvikšega. Ona je, ki pot zvebčanja kaže in zlajšuje; ona, ki obeta plačilo večnega zveličanja in nezapopadljivo ve¬ selje Zalo je slavni Kristusov spoznovavec, sv. Frančišk, te¬ ga reda začetnik, kazavši pot, ktera h Gospodu pelja, s svojini naukom in zgledom, z odkritoserčnostjo svete vere, svoje si¬ nove učil in hotel, da bi samo le to stanovitno spoznovali, zvesto ohranili in tudi djansko spolnovaia, da bi po ti poti zvesto ho— divši iz ječe sedanjega ži ljeoja rešeni, večno zveličanje za¬ služili / 1 I. Poglavje. Od poskušnje tistih, ki žele postati udje tega reda. ,,Mi, (Miklauž JV ) ki svojo milost temu re¬ du skazuiemn, iti za njegovo pnmnoženje skerbi- mo, določimo, da se morajo vsi, kteri udje te¬ ga reda postanejo, pred njihovo sprejembo na¬ tančnemu spraševanju čez katoliško vero, cen 6 pokorščino in zvestobo do katoliške cerkve pod¬ vreči. Če oboje terdno spoznajo in resnično verujejo, se brez, zaderžeka lahko v ta red sprejmejo.“ Vendar se je skerbno varovati, da se v stan tega življenja nikakor ne dopusti kak krivoverec ali krivoverstva sumljiv, ali če je zgubil svoje poštenje. Mora biti brez dolgov, zdrav na duši in tudi na telesu, vsaj toliko, da bo, ako bi vsih ojstrost, ki jih pravilo nalaga, natanko spolnovati ne mogel, saj tiste dobre dela opravljal, v ktere mu bodo predniki ojs- trosti spremenili, in zadnjič mora imeti med ljud¬ mi pošteno ime in mir z vsakim. Druga posta¬ va pa prepoveduje, take osebe v ta red spre¬ jemati, ki so brez službe, brez vsih dohodkov, brez vsega premoženja, ali poštenega zaslužka; ker ako bi se klateži v ta red sprejemali, bi bili prednikom in bratom le v težavo, ker bi se od njihovih žulov preživeti hoteli. II. Poglavje. Od sprejemanja tistih,ki žele v ta stan stopiti. Kdor tedaj hoče v ta red stopiti, tega naj za sprejemanje odločeni oskerbniki (ministri) na¬ tanko izprašajo o njegovi službi, njegovim stanu in njegovih zadevah, in naj ga skerbno podučijo o težavah tega reda, posebno pa od povernenja ptujega ali krivičnega blaga. Ko se je to sto¬ rilo, naj se na njegovo željo in prošnjo preobleče, kakor je zapovedano, in ko bi kaj krivičnega pri sebi imel, naj si prizadeva poverniti, v gotovim dnarji, ali pa naj da zastavo zavoljo varnosti. Tudi naj skerbi, da se spravi in pomiri brez odloga s svo¬ jim bližnim. Spolnivši vse to, naj se po dokon¬ čanem letu, po svetu nekterih bratov svetovav- cev (diskretnikov), če ga pripravnega in zmož¬ nega spoznajo, tako sprejme, namreč: da obljubi natanko spolnovati vse Božje zapovedi in kakor se spodobi, tudi za pregreške, ki bi jih zoper re¬ dovne pravila storil, zadostovati, ako bi ga ogle¬ dnik (vizitator) h kakemu pokorilu obsodil. In ta njegova storjena obljuba naj se očitno zapiše in pismo shrani. Drugači naj pa ministri nobe¬ nega ne sprejmejo, razun ko bi se jim po res¬ nim premisiiku okoliščin, osebe in njenih prošinj drugači primerno zdelo. Žene omožene pa se ne morejo tega reda vdeležiti, ako nimajo od 8 mož privoljenja in dovolitve. K obljubam se dopušajo pa le osebe, ki so leto poskušnje od ure do ure prestale in vsaj šestnajsto leto do¬ končale. Pred dokončanim 16. letom se zamorejo le na smertni postelji, da se popolnoma odpustka vdeležijo, h obljubam dopustiti, s pogojom, ako ozdravijo, jih ponoviti. Ako se kdo 6 mescev po dokončanem letu poskušnje za obljubo ne oglasi, je toliko, kot da se je iz reda izbrisal, in njegovim duhovnim dobrotom odpovedal, razun ko bi svojo zastajo z veljavnimi dokazi opravi- čel. Obljube sprejema edino provincijalov na¬ mestnik ali vizitator. Provincijalov namestnik pa zamore vse taiste brate in sestre izbrisati in iz reda pahniti, ki se, zavoljo kakega večega pregreška trikrat posvarjeni, ne poboljšajo in terdovratni ostanejo. III. poglavje. Od obleke in kakošnosti oblačila. Zapovedano je, da oblačilo bratov in sester tega reda ima biti ponižno brez ošabnosti. Pre¬ povedane so bratom in sestram svilne in drage 9 oblačila. Papež Julius II. dopusti bratom in se¬ stram po okoij.ščiuah stanu in osebe, da zamorejo tudi svilnate oblačila čes spokorne obleči, pa vendar brez ošabnosti in nečimernosti. Posebno pa bratom in sestram tega reda pepevnate barve oblačila priporočamo, kakoršne so pervi bratje in sestre tega reda nosili. IV. poglavje. Bratje in sestre ne smejo hoditi k ne¬ poštenim gostijam in igram, in ne smejo gledišnitn igravcom, karsi bodi, darovati. Popolnama je prepovedano hoditi k nepoš¬ tenim gostijam, igram in plesanju. Gledisnim igrav¬ com se ne sme nikakor nobena reč podeliti, tudi za gledanje nečimernih reči se ne sme denar tro¬ siti. Ravno tako morajo gospodarji skerbeti, da njih družina nobene reči ne da takim igravcom, in da ne hodi v slabe tovarsije. Sv. Frančišek ni brez vsega uzroka imenovanih in njim enakih veselic prepovedal, ker gotovo je, da, ako tudi niso same po sebi grešne, le vendar lahko 10 naravnost v greh zapeljajo, poboljšale pa še ni¬ kogar niso. Za dušo, ki se je Bogu darovala, so take veselice vselej nepristojne, in svet, ki ima pri opazovanji slabosti bogaboječih risovo oko, za svoje je pa slep, bi se močno spodtaknil, in tvojo pobožnost hinavščino in slepilo imenoval, ko bi te v gledišu, aa rajanji, ali pri kaki igri za¬ gledal, ktere že samo gledati, je vsim pot cer¬ kvenimi kaznimi prepovedano, kakor- vervoples- ce, umetne jezdice, in tudi dvobojnike. V. poglavje. Od zdeižanja mesenih jedi in posta. Mesenega naj se zderžijo vsako sredo, pe¬ tek in saboto. Kadar pa se obhaja kak velik svetek praznik na postin dan, na kterim drugi kristjani že od nekdaj meseno vživajo, zamorejo tudi brati in sestre vživati. Bolniki pa naj duš¬ ne pastirje in zbravnike poslušajo, in se potem ravnajo, kar zdravje terja. Tudi popotnikom je meseno dovoljeno, razun petka in drugih vsim kristjanom zapovedanih postnih dni. Zdravi naj bodo zmerni v jedi in pijači, zakaj sv. evangelj pravi: „Varujte se, da vaše srca ne bodo pre- 11 obložene v požrešnosti in pijanosti/ - (Luk. 21. 34.) Naj bode vsak zadovoljen z obedom in ve¬ čerjo. Pred jedjo in po jedi se ima moliti eu očenaš s pristavkom: Čast bodi Boga i. t. d. Kteri to opusti, naj moli tri očenaše za pokoro. Postiti se morajo vsaki petek celega leta, razun če nimajo pravičnega vzroka, bodi u zavoljo bo¬ lehnosti ali kake druge okoljščine, ali pa če je rojstvo Gospodovo v petek. Od praznika vsih svetnikov do velike noči naj se postijo ob sre¬ dah in petkah; tudi druge dni se morajo postiti, ki so ali od cerkve ali od škofov iz posebnih vzrokov zapovedani. — Od sv. Martina do bo¬ žiča in od predpostne nedelje do velikenoči naj se postijo vsak den, razun nedelje, ako bolehnost ali okoliščine drugači netirjajo, — Delavci pa se zamorejo zavoljo njih težkih del tudi trikrat na den do sitega najesti. Kadar so pa pri drugih v delu, zamorejo jesti, karkoli se pred nje postavi; samo ob petkih in druzih občuo od cerkve za¬ povedanih dnevih se morajo od mesenega zderžati. Kdor še poleg tega kakega polajšanja potrebuje, naj se ponižno do svojega predpostavljenega oberne, in tam je bode zadobil, če ima veljaven vzrok. 12 TI. poglavje. Kolikokrat se morajo na leto spovedati in presveto resno telo prijeti. Vsaki brat in sestra naj se trikrat na leto svojih grehov spove in sveto resno telo po¬ božno prejme. Vsakokrat se mora z bližnim spraviti, ptuje blago poverniti in grešne priložnosti zapustiti, namreč: o božiči, velikinoči in binkoštih. Po redovnih pogodbah je določeno, da naj si bratje in sestre tretjega reda prizadevajo sv. sakraraente prijeti: o Gospodovih in Marijinih pra¬ znikih, kakor tudi sv. apostelnov, na praznik sv. očeta Frančiška, na praznik svetnikov treh re¬ dov, in vernih duš den. — Kar pa pogosto spo¬ ved in sv. obhajilo zadeva, naj bode vsaki svo¬ jemu dušnemu pastirju pokorn, in naj se po nje¬ govem nasvetu ravna. VII. poglavje. Bratje ne smejo borivnega orožja nositi. Bratje naj ne nosijo seboj napadnega ali borivnega orožja, razim v brambo rimske cerkve in keršanske vere ali tudi svoje domovine, in naj, se po deželskih postavah zastran orožja ravnajo, VIII. poglavje. Od spolnovanja duhovnih molitev. Vsi bratje in sestre naj molijo vsaki den sedmere cerkvene ure, namreč: zornice, pervo, tretjo, šesto, deveto uro, večernice in sklep. Za zornice molijo 12 očenašov in za vsako drugo uro po 7 očenašov in čast bodi Bogu i. t. d,; pri pervi uri in pri sklepu molijo apostoljsko vero, in ako je mogoče, tudi petdeseti psalm: ,,Usmili se me Bog - ‘ i. t. d. Ako kdo totih dnevnih mo¬ litev o pravem času ne zmoli, naj zmoli 3 očenase za pokoro; za tiste dneve pa, kadar je kdo svoje molitev zamudil, naj si da od predpostavljenega ka¬ ko posebno dobro delo naložiti. Bolniki pa niso dolžni teh ur opravljati, kadar ne morejo; ampak naj Boga častijo s poterpežljivostjo in naj se vda¬ jo božji volji. Duhovni, ki so v tem redu, opravljajo svoj brevir, tako, kakor je v njih škofiji zapove¬ dano, in molijo večkrat tudi za rajne brate in sestre. 14 IX. poglavje. Vsi, ki imajo pravico, naj oporoko ali testament naredijo. Vsi, kterim je po pravici dopuščeno, naj v treh mescih potem, ko so v red stopili, svojo po¬ slednjo voljo store, naj svoje premoženje po ker- šanski pobožnosti in pravici v red spravijo, da ne umerjejo brez oporoke ali testamenta in ne dajo priložnosti prepiru in krivici. Pomisli besede pre¬ roka Izaija, ki pravi; ,,Poravnaj reči svoje hiše, ker umeri boš,“ (lz. 38. 1.) X. poglavje. Od vstanovljenja miru med brati in ptujci. Zastran miru med brati in sestrami ali tudi ptujci, ako v razpertiji živijo, naj se ravna, ka¬ kor se predpostavljenim prav in dobro zdi. Po¬ sebno naj se varjejo: prepira, sovraštva in obre¬ kovanja med seboj in tudi med ptujci. 15 XI. poglavje. Od obnašanja, ako se jim postave in po¬ sebne pravice kratijo. Ako se bratom in sestram od oblastnikov ali okrajne gosposke krivica dela v njihovih pravi¬ cah in prednostih, kjer prebivajo, naj se prito¬ žijo predpostavljeni tistega kraja, škofom in pri drugih navadnih sodnijah cerkvenih reci, in potem naj ravnajo, kar jim bodo ti svetovali in ukazali, MI. poglavje. Kolikor mogoče, se je varovati očitnih priseg. Vsi naj se zderžijo očitnih priseg, raztin ve¬ like sile v okoljščinah, ki so od apostolskega se¬ deža dopuščene, namreč J zavoljo miru in vere, poštenja in svobode, in kadar postave pričati lirjajo; tudi ako je v prid pri kupčijskih pogod¬ bah. Posebno se imajo v navadnem govorjenju varovati priseganja in kletve. Ako se je pa ka¬ kemu pozablivši prigodilo, da je prisegel ali zaklel, 16 ta naj zvečer, ko vest izprašuje, tri očenaše za pokoro zmoli. Očetje, matere, gospodarji in gos- podiuje, naj vestno skerbe za pobožno življenje ovojih otrok in svoje družine, da zvesto spolnijo dolžnosti svojega stana. XIII poglavje. 0 sv. maši in o zborih. Vsi bratje in sestre naj bodo vsaki den pri sv. maši, ako niso zaderžani. Vsaki mesec naj se snidejo v tisti cerkvi ali v tistem kraji, kterega bodo predpostavljeni odkazali, da bodo ondi pri slovesni sv. maši, in potem pri nauki. Poprej je bilo omenjeno, da vsaki dan pri sv. maši biti, je le tisti dolžan, komur dolžnosti njegovega stanu dopustijo, komur pa ne dopustijo, ni ktemu pri¬ siljen. Kadar je bratom in sestram mogoče, zamorejo svojo redovno molitev tudi med sv. mašo opravljati. Pri mesečnih zborih naj vsaki po svojem premoženju podeli kak mili dar za vboge in bolehne brate in sestre in tiste, ki pogrebščine plačati ne morejo. Verh tega naj tudi nekoliko te navadne milošne k ozalšanji svoje cerkve 17 obernejo, če se lahko zgodi, Naj si priskerbijo kakega pobožnega duhovnika, ki bi jih k spo- kornimu življenju, k spolnovanju usmiljenih del skerbno priganjal in uapeljaval. XIV. (»oglavje. Kako morajo keršansko Ij ubezen do bolnih in mertvih bratov in sester spolnovati. Kadar kdo iz med bratov in sester zboli, so os- kerbniki dolž ii, vsaj enkrat v tednu bolnika obis¬ kati, kakor hitro jim bolnik o tem sporoči. Ti naj bolnika skerbno napeljujejo k pokori in spo¬ vedi, kakor se jim bo bolje in koristneje zdelo, in naj priskerbijo potrebnega od zložnine redov¬ ne. — Ko bi pa bolnik umeri, naj se naznani bratom in sestram, kteri v tisti okolici prebivajo, da pridejo k pogrebu in ostanejo potem tudi pri sv. maši, ki se ima opraviti po mertvim. Potem naj vsaki brat in vsaka sestra med osmino za rajnega ali za rajno moli petdeset oče- našov s pristavkom: „Gospod, daj mu večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti. Amen/ 4 18 Bratje, kteri so masniki, opravijo za rajnega sv, mašo. — Ako je bratom in sestram po njih pre¬ moženju mogoče naj dajo med letom tri sv maše brati za blagor živih in mertvih bratov in sester.Kdor teh n aš ne more plačati.naj enkrat med letom opravi sto očenašov za rajne brate in sestre tega reda, XV. poglavje. Kako morajo redovne službe spolnovati. Službo oskerbnikov pa in druge s-lužbe, ktere so zapovedane v pričujoči nuredbi, naj vsak, kte- remu je izročena, pobožno sprejme in zvesto opravlja, Vsaktera služba se sme samo nekaj ča¬ sa opravljati, nikdar pa ne more kdo celo živ¬ ljenje oskerbuik biti, ampak njegova služba naj terpi eno, dve ali tri leta, kakor je bil od predpostavljenega očeta vizitatorja poterjen. XVI. poglavje. Od obiskovanja in pokorjenja grešivših. Nadzornik ali ogleda mora biti mašnik iz reda sv. očeta Frančiška, kteremu njegovi pred- 19 stojnik ali provincijal to službo naložijo. On ima dolžnost življenje in zaderžanje bratov in sester tega reda ogledovati in ravnati. Vsi bratje in sestre so dolžni, v tem kar njih zveličanje za¬ deva, ga poslušati iu vbogati. Bratje in sestre naj se enkrat ali tudi večkrat med letom v cer¬ kvi pri nadzorniku skupaj zberejo, da jim za stor¬ jene pregreske kako pokoro naloži. Kdor se ne poboljša, in kdor je nepokorn predpostavljenim in opominvanja in svarjenja ni ponižno sprejel, in potem ko je bil trikrat posvarjen, se ni poboljšal, naj se po sklepu svetovavcev brez odloga iz reda pahne. XVII. poglavje. Kako se morajo varovati prepira med se¬ boj in drugimi. Bratje in sestre naj se ogibajo prepira med seboj in z drugimi. Če kaj takega nastane mo¬ rajo hitro poravnati. Ako se pa sami med se¬ boj ne morejo spraviti, pa naj stori mir njih nad¬ zornik, in ko bi ga ne vbogali, in se hoteli pri deželski gosposki tožiti in pravdati, naj jih nad— 20 zornih popred iz reda pahne, preden se pravd* pri sodniji začne. XVIII. poglavje. Kako in kteri zatnorajo post zlajšati. Okrajni predniki ali predpostavljeni zamorejo iz velavnih vzrokov zlajšati zderžunje od mesa, posta in druge ojstrosti vsim bratom in sestram. Papež Ksist IV. so v svojim razpisu: „Romani Pontifices“ 1471 okrajnim predpostavljenim tre¬ tjega reda priterdili, da le oni sami imajo pravi¬ co, bodi si o kterih koli redovnih ojstrostih po- lajsanje dati, to je, oni smejo veljavno kako oj- Stro dolžnost v Iahkejo spremeniti, nikakor pa ne zamorejo oprostiti in reči: „Ker tega ali unega ne zamoreš spolnovati, torej tudi nisi dolžan, in opra¬ vilo feneveže u j temuč morejo prosivcu reči: „ker tega ne moreš storiti, pa stori in opravi namesto tega to ali uno.“ Ko bi pa vzroki polajšanja ne¬ hali, nastopi dolžnost pravilo nepolajšano spol- novati. 21 XIX. poglavje. Oskerbniki morajo zmote grešivših pred¬ postavljenim naznaniti. Oskerbniki pa morajo očitne pregreške bra¬ tov in sester nadzorniku naznaniti, da jih bo kaz¬ noval Ko bi se pa kdo ne poboljšal, naj ga osker- bniki po trikratnem opominvanju pri nadzorniku zatožijo, da ga pahne iz družbe in potem to oči¬ tno v zboru oznani, XX. poglavje. K spolnovanju vsega do zdaj rečenega ni niličer pod smertnim grehom zavezan. Sicer pa tudi sklenemo, da k spolnovanju do- zdaj rečenega, bratje in sestre tega reda niso pod smertnim grehom zavezani, razun v rečeh, ktere zadevajo Božje zapovedi ali cerkvene postave; toda vsak naj z voljnim in ponižnim sercom po¬ koro sprejme, ki mu bode za pregreške naložena, ‘i skerbi, da jo natanko spolni. Papež Miklavž W., ki so to pravilo poterdili, zadosti razločno 22 govorijo da k spolnovanju tega pravila ni nih- cer pod smertnim grehom zavezan; tudi po stor¬ jenih obljubah ne, akoravno je takrat izrekel besedo: „obljubim. k ‘ Zato mora pa tudi vsaki pred obljubo podučen biti, kaj pomeni beseda: „Obljubim“ v tej okoljščini. Način storiti ino ponoviti sveto obljubo tretjega reda sv. Frančiška. Jez brat (sestra) J. J. obljubim vsegamogo- čnemu Bogu, prečisti devici Marii, našemu očetu Frančišku, vsim svetnikom, in Vam duhovni oče, cel čas svojega življenja življenja spolnovati za¬ povedi Božje, in ko bi kaj čes pravilo tretjega reda se pregrešil (a), ki so ga Papež Miklavž IV. poterdili, sem pripravljen(a) za te pregreške karkoli mi bode moj oče prednik zapovedal, za¬ dostiti. Nato odgori oče prednik tako: In jaz namesto Boga, ti obljubim večno živ¬ ljenje, ako boš to dopolnil(a). Amen. 23 Odpustki tretjemu redu podeljeni. Kdor je v ta red sprejet, pravila, kakor oko- Ijščine dopustijo, spolnuje in redovno obleko nosi, je pravi sin in prava hči sv. Frančiška, ki ima pravico do vsili odpustkov ki so jih kdaj sv. oče- tje papeži tretjemu redu podelili. Sedanji papež Pij IX. so vse odpustke in pravice, ki so jih bili drugi papeži overgli, zopet poterdili z razpisom: „Supremi Apostolatus“ 7. dne velikega serpana 1848, tako da zamorejo brati in sestre se vsih vdeležeti. Po tem razpisu Pija IX. so vsi od¬ pustki, ki so pervemu redu, manjšim in njihovim cerkvam podeljeni, kakor tudi sv. maše, molitve, posti, zatajevanje, pokorila, kratko vse njih do¬ bre dela, tudi duhovna dobrota tercijarjev, ki so pod njihovim vodstvom. Zateka voljo naj se vsaki brat in sestra prizadeva vsako jutro ta na¬ men storiti, vse odpustke, ki jih je sv. cerkva podelila, zadobiti in se jih, kolikor mogoče, vdeležiti. Popolnoma odpustki. 1.) Na dan pristopa ali sprejembe redovne 24 obleke. 2 ) Na dan obljube ali profesijona, 3.) Enkrat v mescu in sicer tisto nedeljo, ktero ima¬ jo nauk ali duhovni zbor. 4.) Štirikrat v leta pri vesolni odvezi ali general absolucijoni. 5.) Na zadnjo uro. Popolnoma odpustke zadobiš ob sledečih dne¬ vih, ako po vrednim prijetju sv, zakramcntev kte- rokolj cerkev reda sv. Frančiška obiščeš in ondi na namen sv. očeta rimskega papeža, molitev za odpustke opraviš. Sedanji sv. oče Pij FX. so tudi z raspisom: ,,Exponendum curavit“ 4, vel. ser- pana 1857 dovolili, da zamorejo tercijarji, ako jim ni mogoče redovno cerkvo obiskovati, tudi v svoji farni cerkvi molitev za odpustke opraviti. Januarja: 1. Obrezovanje Gospodovo — občna odveza. 6. Razglašenje Gospodovo — občna odveza. Drugo nedeljo po razglašanju Gospodovim: Praznik Jezusovega imena. 14. Zvel, Bernard iz Korleone. Spozn. I. reda, 16, Sv. Berart in njegovi tovarši, mučenci I. reda. 25 23. Poroka Marije Device. 28. Zvel. Matevž Ziržantski škof I. reda. 30. Sv. Hiacinta Mariskotska dev. II. reda. 31. Zvel. Ludovika, Albertonska vdova III. reda. Februarja: 1. Zvel. Andreas iz Kontije. Spoz. I, reda. 2. Svečnica — občna odveza. 4. S. Jožef iz Lesnise. Spoz. I. reda. » S, Peter Kerstnik in njegovi tovarši muc. I. in III. reda. '1. Zvel. Angela iz Folinje vdova III. reda. 13. Zvel. Viridiana dev. III, reda. 13* Zvel. Filipa Mareri dev. II. reda. 13- Zvel. Konrad iz Piačence lil. reda. * S. Margarita Kortonska spok. III. reda. ^ Zvel. Ivana iz Valois III. reda. Zvel. Antonia iz Florence dev. II. reda. Marca: S. Janez Jožef iz Kriša spoz. I. reda. 26 6. S. Koleta dev. II. reda. 9. S. Katarina Bolonjska dev. II. reda. 9. S. Frančiška Romana vdova III. reda. 16. Zvel. Peter Sienski spoz. III reda. 19. S. Jožef. 22. Zvel. Benvenut Ankonski škof, spoz I. reda. 25. Oznanenje Marije dev. — občna odveza. 29. Zvel.Paula od KambaraKosta, vdova lil. reda. Veliki teden in velikonočno nedeljo — ob¬ čna odveza. Aprila: S. Benedikt iz Filadelfo spoz. I. reda. S. Izidor, škof in cerkv. učenik. Zvel. Ivana Senjska dev. III. reda. Zvel. Lukeži, spoz. III. reda. Spomin obljube našega s. oč. Frančiška. P°~ polnama odpustki za ude III. reda, ako po prejetju sv. zakramentov na ti dcn svojo obljubo ponovijo. S. Tiln Asiski, spoz, I. reda. 3 4. 6 . 15. 16. 23 . 27 24. S. Fidelis iz Zigmaringen, muc. I. reda. Tretjo nedeljo po veliki noči, god sv, Jožefa. Ha ja: 13. S. Peter Relegat, spoz. I. reda. 14. Zvel. Gerard Vilamanjski, spoz. III. reda. 17. S. Paskal Rajlon, spoz. I. reda. 18. S. Feliks iz Kantalicijo, spoz. I. reda. 20, S. Bernardin Sienski, spoz. 1. reda. 23. Zvel. Krispin Viterbski, spoz. I. reda. 23- Prenesenja trupla sv. oč. Frančiška. 28. S. Ferdinand kralj, spoz III. reda. 29. Zoel. Humilijana iz Florence, vdova III. reda. 30. Zvel. Janez iz Prado, muc. 1. reda. 3*. Zvel. Angela iz Meriči, dev. III. reda. O praznikih: Vnebohoda Gospodovega, bin- kuštno nedeljo, o sv. Trojici in božjem telesu — občna odveza. Junija: *• Zvel. Baptista Marani, dev. II. reda. 28 12. Zvel. Guido Kortonski, spoz. I. reda. 13. S. Anton Padovanski, spoz I. reda. 19. Zvel. Mihelina Pezarska, vid HI. reda. 27. Zve!. Benvenut iz Gubbie, spoz I. reda. 29. S. Peter in Pave! apostelja, — občna odveza. •fulija: 2. Obiskovanje Marije Dev. — občna odvez*. 7. Zvel. Lavrenti iz Brindizi, spoz. I. red«, 8. S. Elizabeta kraljica Portugalska, III. reda. 9. S. Veronika Julijana dev. II.reda. 11. Zvel. Nikolaj in njegovi tovarsi muc I reda 14. S. Bonaventura, škof in cerkv. učenik I red«. 15. Zvel. Angela Marcijanska, vid III. redu. 16. Den,ko so s. očeta Fračiška svetnika spoznal 1, 24. S. Frančišk Solanski spoz I. reda. 27. Zvel. Kunegunda, kraljica Poljska dev. M reda. lllgUStii: 2. Porcijunkula. 29 4, S. Dominik utemelitelj pridgarskega reda. 12. S. Klara iz Asisi, dev. II. reda—občna odveza. 13. Zvel. Peter Molijanski, spoz. I. reda, 14. Zvel. Santes iz Moutefeltro spoz. I. reda 15. Vnebovzetje Marije Dev. — občna odveza, 16. S. Rok iz Montpellier, spoz. III. reda. 18. Zvel. Klara iz Montafalko, dev. III. reda. 19. S. Ludovik, škof in spoz. I. reda. 35. S. Ludovik, kralj, spoz. III. reda, patron bra¬ tov III. reda. Septembra: 1. Zvel. Izabela francoska dev. II. reda. Zveličana Janez in Peter muč. I. reda, 3. S. Roza iz Viterbe, dev. III. reda. Rojstvo Marije Dev. — občna odveza. 9. Zvel. Serafina Sforca, vdova 111. reda. Zvel. Bernard iz Ofide, spoz. 1. reda. God ran naš. oč. sv. Frančiška. S. Jožef Kupertinski, spoz. 1. reda. 30 25. S. Pacifik Severiuski, spoz, I, reda. 26, Zvel, Lucija Katalngironska, dev. 111, reda Oktobra: 1. Zvel. Ludovika Savojska, vdova g, 11. reda, 4. Praznik naš. sv. oč. Frančiška — občna odveza. 5. Spomin vsili rajnih bratov in sester vsili treh redov. 7. Zvel, Frančiška od petih ran, dev. 111, reda, 8. S. Brigita kraljica švediška, vdova 111. reda. 12. Zvl. Serafin Montgranarski, spoz. 1. reda. 13. S. Daniel in njegovi tovarši. muc. 1. reda. 19. S. Peter Alkantarski, spoz 1. reda. 20. S. Elcear grof Arijanski, spoz. 111. reda. 23. S. Janez Kapistran, spoz. 1. reda. 26. Zvel. Bonaventura, Potenčki, spoz. 1, reda, 27. S. Ivo Bretajnski, spoz. 111. reda. 31. Zvel. Angelus iz Akre, spoz, 1. reda. 31 1. Vseh svetnikov — občna oveza. 12 S. Didak Alkalski spoz. 1. reda. 14. Zvel. Gabriel Fereški, spoz. 1. reda. 16. S. Neža iz Asisi, dev II. reda. 17. Zvel. Saloma princesinja Poljska, dev H. reda. 19 S. Elizabeta grofinja, patrona sester III. reda. 21. Marije dev. darovanja — občna odveza. 25. S. Katarina dev. in muc. — občna odveza. 26. S. Delfina grofinja Arijanska, dev. 111. reda. 28. S. Jakob od Marke, spez. I. reda. 26. Praznik vsih svetnikov vsih treh redov. Po¬ navljanje obljub. Ilezeitibra: 5. Zvel. Elisabeta Bona, dev, 111. reda. 8. God brezmadežnega spočetja Marije dev. patrone vsih treh redov s. oč. Fran¬ čiška — občna odveza. 12. Znajdanje trupla s. oč. Frančiška. 32 14. Zve 1, Leonard iz Mavricijo, spoz. 1. reda, 17. Zvel. Margarita Kolonska, de v. II. reda. 25. Rojstvo Gospodovo — občna odveza. Icsolna odveza ali general absoluciJon. Kdo pa sme dati vesoljno odvezo? Vesolno odvezo daja oče nadzornik ali vod¬ ja, ki je provincijalov pooblastenec, in glavni vodja reda, in z njegovim pripuščenjam tudi vsa¬ ki spovednik reda sv. Frančiška. Kadar se ve¬ soljna odveza zunaj spovednice da, se navadno podeli po dokončanem zboru ali nauku vsem bra¬ tom in sestram skupej; in takrat je navada, da njih duhovni oče vodja kako majhno pokoro naloži, a se opravi. Tudi tisti svetni duhovni) ki so v tretjem redu, zamorejo, ako prosijo od očeta provincijala oblast zadobiti, veljavno veso¬ ljno odvezo deliti. Drugači je prepovedano, ve¬ soljno odvezo deliti več ko štirikrat v letu, in zapovedano je, se na tanko po ukazu papeža Pija Vil. ravnati. Absolutio generaiis. Dieto confiteor etc. vel puhlica culpa inquit sacerdos : Misereatur etc. vel tui, si uni datur ab¬ solutio : ludulgentiam etc. Domitius noster Jesus Christus, per me¬ rita suae sasratissimae Passionis, diguetur te (vos j absolvere et gratiam copiosam tibi (vobis) infuudere; et ego auetoritate ipsius, ac Beatorum Apostolorum Petri et Pauli, et sumtnorutn Poutificum in hac parte conimissa et tibi (vobis) concessa, absolvo te (vos) ab omni vinculo excotmnunicationis inajorisi vel minoris, ab omnibus aliis censuris et Poe- nis Ecclesiasticis, si quas per delictum in- curristi (incurristis) et restituo te (vos) Sa- cramentis Ecclesiae, et unioui, ae partici- pationi fidelium. Eadem Auetoritate absol¬ vo te (vos), ab omnibus peccatis tuis (ves- tris) contra Deutn, proximutn, et anitnam tuam (animas vestras) scienter, malitiose vel etiani ignoranter commissis in ,quantum se claves Ecclesiae extendunt. Et concedo tibi (vo- 2 34 bis) Indulgentiam plenariam omnium pecca- torum confessorum et oblitorum. Deuique absolvo te (vos) ab omnibus poenis purgatorii, quas meruisti (meruistis) et restitus ta (vos) illi innocentiae, in qua eras (eratis), quando baptizatus (baptizata) baptizati fuistis (fuisti). In Nomine Patris *{* et Fili *f* et Spiritus -j- Saucti. Amen. Passio Domini nostri Jesu Cbristi, me¬ rita, Beatae Mariae semper Virginis et om¬ nium Sanetorum, quidquid boni feceris (fe- ceritis) vel mali sustiuueris (sustiuueritis) sit tibi (vobis) in reinissionem peccatorum, augmentum gratiae, et praemium vitae aeter- nae. Amen. Pro moribundis. Quod si hac vice non decesseris reservo tibi auctoritate Apostolica dietam plenariam indulgentiam pro ultimo mortis tuae articulo. Dominus noster Jesus Christus Filii Dei vivi, qui beato Petro Apostolo dedit potestatem ligandi atque solvendi, per suam piissimam misericordiam recipiat confessio- nem tuam, remittat tibi omnia peccata tua, qHaecuiique et quomodocuuque toto vitae de- cursu commisisti, de quibus corde contritus, contrita confessus (a) es, et restituens tibi štolam primam, quam in baptismate recepisti, et per indulgentiam plenariam a sununis Pon- tificibus tibi in articulo mortis concessam li- beret te a praesentis et futurae vitae poe- nis, dignetur purgatorii poenas remittere r portas inferni claudere, Paradisi januam ape- rire, teque ad gaudia sempiterna perducere per sacrati&siina snae vitae, Passionis et glorificationis mysteria, qui cum Patre et Špirit« saucto vivit et regnat in saecula saeculorum. Amen. Vsakdanje molitve za brate in sestre tretjega reda sv. Fran- V* VI ciska. Opomba. Te molitve se smejo zjutrej, ali pa zvečer za celi den odmoliti, nar boljši pa je 2 * 36 % j utr e j za celi den moliti, če je čas, potlej je človek narbolj brez skerbi. Molite?. Gospod! odpri moja usta, da bom zvesto čas¬ til tvoje sveto ime, ter očisti moje serce od vsili praznili in hudih misli, razsvetli moj um in pa¬ met, omehči mojo voljo, da bom zamogel s pobo¬ žnostjo in zbranimi mislimi moliti in od tebe uslišan biti skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. O Jezus! s tvojimi božjimi mislimi in svetimi željami, s kterimi si na oljski gori molil k svo¬ jem očetu, hočem tudi jaz svoje misli in želje s tvojimi skleniti, in tako kakor si ti molil, čem tudi jaz moliti. J u t r a j n a molitev, ali Matutinum. V. Gospod! odpri moje usta. O. In moja usta bodo tvojo čast oznanovaše. Zdaj stori sv. križ in reci: 37 V. Gospod! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu sinu in sv. duhu, kakor je i. t, d. Aleluja; v postu se pa reče namesto Aleluja: Hvala naj bo tebi gospod in kralj večne časti. Potem moli dvanajst očenašev, dvanajst češenih Marij; dvanajst čast bodi Bogu očetu in sinu in sv. duhu, kakor je i. t. d. dasiravno češene Ma¬ rije niso v vodilu zapovedane, jih je vendar dobro moliti. P e r v a ura m o li t v e, ali Prim. Zdaj stori križ in reci: V. O Bog! pomagaj meni, O. Gospod ! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu, in sinu, in sv. duhu, kakor je i. t. d. Zdaj moli sedem očenašev, sedem češenih Marij, sedem čast bodi Bogu očetu in sinu in sv. duhu, kakor je i. t. d. ino apostol¬ sko vero. 38 Tretja ura, ali Terc. Zdaj stori križ, in reci: V. O Bog! pomagaj meni. O. Gospod! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu in sinu, in svetemu duhu, kakor je i. t. d. Zdaj moli sedem očenasev; sedem česenih Marij, sedem čast bodi Bogu očetu in sinu in svetemu duhu, kakor je i. t. d. Šesta ura ali Sekst. Zdaj stori križ, in reci t V. O Bog! pomagaj meni. O. Gospod! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu in sinu in svetemu duhu, kakor je i. t. d. Zdaj moli sedem očenasev, sedem česenih Marij, sedem čast bodi Bogu očetu, in sinu in svetemu duhu, kakor je i. t. d. 39 Deveta ura, ali Non Zdaj stori križ, in reci: V. O Bog! pomagaj meni. O. Gospod! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu in sinu in svetemu duhu, kakor je i. t.d. Zdaj moli sedem očenašev, sedem česenih Ma¬ rij ; sedem čast bodi Bogu očetu in sinu, in svetemu duhu, kakor je i. t. d. Večerna molitev, ali Vespere. Zdaj stori križ, in reci: V. O Bog! pomagaj meni. O. Gospod! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu, in sinu, in svetemu duhu, kakor je i. t. d. Zdaj moli sedem očenašev; sedem česeuih Marij; sedem čast bodi Bogu očetu, in sinu, in svetemu duhu, kakor je i. t. d. 40 Dokončanje molitve, ali Komplet. Zdaj reci: V. Spreoberni nas Bog naš zveličar. O. In odverni svojo jezo od nas. Zdaj stori križ in reči: V. O Bog! pomagaj meni. O. Gospod ! hiti meni na pomoč. Čast bodi Bogu očetu, in sinu, in svetemu duhu, kakor je i. t. d. Zdaj moli sedem očenašev, sedem češenih Marij, sedem čast bodi Bogu očetu, in sinu in sv. Duhu, kakor je i. t. d. in apos- toljsko vero. 50. Psalm Davida. Opomba. Ta Psalm je David nar večkrat molil, potem, ko je od preroka Natana po- svarjen bil in vedno iz serca zdihoval ter Boga za usmiljenje prosil , da bi mu Bog dal novo serce in novega duha; in obljubi Bogu 41 vselej zgrivano serce za dar dajati. Ta je nar lepši molitev za vse grešnike , kteri po¬ koro delajo. Usmili se čez mene, o Bog! po tvoji veliki milosti in po obilnosti tvojega usmiljenja zbriši mojo hudobijo. Operi me čez dalej bolj od moje krivice, in očiste me od moje pregrehe. Zakaj spoznam moje pregrehe, in moj greh je vedno pred mojimi očmi. Tebi samemu sem grešil, in vpričo tebe sem hudo storil, da boš v svojih besedah za pravi¬ čnega spoznan, in premagaš, kadar boš sojen. Zakaj glej, v hudobiji sim rojen in v grehah je mene moja mati spočela. Glej ti resnico ljubiš; neznano skrivnost tvoje modrosti si meni razodel. Pokropi me z hisopom, in bom očišen, operi me, in bom bel, kakor sneg. Pusti me veselo in prijetno besedo slišati, in Poterte kosti bodo od veselja poskakvale. Oberni svoj obraz od mojih grehov in iz¬ briši vse moje krivice. 42 Stvari v meni, o Bog, čisto serce, in po¬ novi v mojem oserčji pravega duha. Ne zaverži me od svojega obličja, in ne vze¬ mi meni svojega svetega duha. Dodeli meni zopet veselje svojega izveličanja, in poterdi me z imenitnim duhom. Hudobne bora tvoje pote učil, in grešniki se bodo k tebi preobernili. Resi me od dolga kervi, o Bog, Bog moj izveličar! in moj jezik bo tvojo pravico z vese¬ ljem hvalil. Gospod odpri moja usta, in moja usta bodo tvojo hvalo oznanovale. Zakaj, ako bi ti dar hotel, bi ga bil jaz rad dal, ali nadžgauimi darovi nimaš dopadenja. Bogu dopadejoč dar je žalosti poln duh; po- tertega in ponižanega serca ne boš, o Bog, ničeval. Stori dobro, Gospod! po svoji dobrotljivi vo¬ lji Sionu, da bodo zidovi Jeruzalema izidani. Takrat bodo tebi darovi pravice, in žgani daro¬ vi dopadli, takrat bodo na tvoj oltar teleta pokladali. 43 Čast bodi Bogu očetu, iu sinu, iu svetemu duhu; kakor je i. t. d. Molitev: Bog! kterega greh razžali pokora potolaži, poglej milostljivo na prošnje k tebi kličejočega ljud¬ stva, in šiba tvoje jeze, ktero smo za voljo svo¬ jih grehov zaslužili, od nas odverni. Skoz našega Gospoda Jezusa Kristusa tvojega sina, kteri steboj živi in kraluje v edinosti sv. duha Bog od vekomaj do vekomej. Amen. Pristavek« Duhovne ure je zato katolška cerkev zloži¬ la, da bi se kristjani z hvaležnim sercem na ter— plenje Jezusa Kristusa večkrat spomnili. Jutrajna molitev (Matutinum) pomeni, Jezu¬ sovi kervavi pot na oljski gori in njegovo vjetje. Pervo uro molitve (Prim) je bil Jezus za¬ sramovan. Tretjo uro (Terc) je bil Jezus k smerti ob¬ sojen. 44 Šesto uro (Sekst) je bil Jezus križan. Deveto uro (Non) je bilo Jezusovo sere« S sulico prebodeno. Večerno uro (Vesper) je bil Jezus s kriza vzet. Po dokončanem terplenju (Komplet) je bil Jezus v grob položen. Pesem* od svetega Frančiška Serafinskega. 1. Prečastitemu svetniku Naša pesem se glasi, Pervih čednost učeniku Vredno hvalo naj dari. Polu ljubezni je goreče, Živel le za Jezusa; Zaničvavc bil svetne sreče, Svet’ Frančišk svetnik je ta. 2 . Ko je v hudobije zmote 45 Bil zašel keršanski svet, Verezgrešil bil dobrote, Bil o veze peklenske vjet, Je Frančišk te Bog obudil, Cerkvi priti na pomoč; Da si se nevpehan trudil Raskropiti greha noč. 3. Le za blagom, premoženjem Hrepeneli so ljudje, Z lakomnim poželjenjem Si obtežali serce; Ti Frančišk ubog, pohleven, Revšino učil si rad; Kdor je v duhu vbog in reven, Ima v Bogu svoj zaklad. 4. Duh prevzetnosti, napuha Je po sercih gospodval, Zapeljati od hud’ga duha, Brat čez brata se vzdigval, 46 Ti Frančišk pa ponižvanje Ljubiš, in učiš krotkost; In terpeti zaničvanjc le nebeška ti modrost. 5 . Samoljubijenja bolezen Serca je zakerknila. Sveta Jezusa ljubezen V sercih je omerznila. V teb’ Frančišk serce le bije Za Boga, ki ga je dal, In do Jezusa, Marije V njem serafov plamen vžgal. 6 : Da b’ hudobni svet ohranjen, V grehih pogubljen ne bil, Si sladko v ljubezni ranjen Sam se vedno pokoril. Rasposlal povsod sinove Evangeli oznanovat; In k pokori vse stanove Z naukom, zgledom napeljvat. 47 7 . Rane Jezusove nosiš* Ker pri njem se veseliš, Tam pred njim za grešne prosiš, Da nam milost zadobiš. Prosi Jezusa, Marijo Tud’ za nas, ki te čast’mo, Da sovražmo hudobijo, In za tebo pridemo. Amen. Litanije od sv. očeta Frančiška. Gospod, usmili se čez nas! Kriste, usmili se čez nas! Gospod, usmili se čez nas! Kriste, sliši nas! Kriste, vsliši nas! Oče iz nebes vsegamogočni Bog, Sin vsega sveta resni Bog, Sveti Duh resnični Bog, Sveta Trojica en sami Bog, usmili se Svet Frančišk, ti 48 Sveta Marija patrotia serafinskega reda, Sveta božja porodnica, serčni zaničvavc sveta, goreči posnetnovavec Kristusa, začetnik treh svetih redov, močni steber katoiške cerkve, učenik svete pokoršine, zgled ponižnosti, ljublenc vboštva, lil ja čistosti, zgled krotkosti, j skala poterpežljivosti, j goreč prijatel božji, učenik ljubezni do bližnega, ,■ izvoljena podoba ev r angelskih čednosti, j vsadovavec miru, j mož po volji božji, i premagovavec hudiča, j srednik med Bogom in ljudmi, ] prava podoba križanega Jezusa in na¬ šega odrešenika, s peterimi ranami zaznamnovani prija¬ tel božji, | vedni čudodeljnik narvišega v ljubezni za nas Boga prosi. Svet Frančišk, ti 49 božji vžgan Serafin, oče vbogih, visoko razsvetljen prerok, apostolski mož, mučenik v željah, prečudni spoznovavec, nar skerbniši varh deviške čistosti, častitljiv tovarš vsih svetnikov, mogočni besednik pri Bogu, aaš preljubeznivi oče, Jagne božje, ki grehe sveta odjemlješ, za- n si nam, o Gospod! Jagne božje, ki grehe sveta odjemlješ, usli¬ ši nas, o Gospod! Jagne božje, hi grehe sveta odjemlješ, usmi¬ li se čez nas, o Gospod! Gospod, usmili se čez nas! Kriste, usmili se čez nas! Gospod, usmili se čez nes! Očenaš in češena si Marija. V. Prosi za nas sv. oče Frančišk. O. Da vredni postanemo obljub Kristusovih. 3 za nas Boga prosi. 50 Molimo. Molitev k svetemu Frančišku serafinskemu. O Patrijarh vsih v duhu vbogih serafinski ®če sveti Frančišk! po tisti ognjeni ljubezni, ktero ■sj imel do Jezusa, kteremu si želel v vsih rečeh enak biti, zavoljo kterega si vse zapustil, vse med vboge rezdelil, in si izvolil revno in pred svetom zaničljivo življenje; po tisti goreči lju¬ bezni, ktero si imel do grešnikov, za kterih spreo- iernenje si vse storil, te prosim jaz nevredni brat (sestra) tvojega svetega reda, sprosi, zadobi meni, vselej žalosti polno serce čez moje grehe, da s serčno žalostjo zbrišem dolg vsih svojih grehov, in da po spokorjenih delih plačam za¬ služene časne in večne kazni (štrafenge); zado- i>i meni, sveti oče! od Jezusa gnado deržati zvesto siaprejvzetje, da v studuo mlako starih pregreh, iz ktere sem se, z gnado božjo izkopal, nikdar več nazaj ne padem; ampak ostanem stanovitno v poboljšanju, v pokori in v Bogu; dokler smert mojemu življenju konec stori. O Jezus! uslisi mene, in sv. oče Frančišk! prosi za mene. Amen. 51 Molitev za srečno smert k Jezusu na križu. O usmiljeni, križani Jezus, skoz (is