Naj reč ji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa ca vse leto - • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ! J NARODA IastzsIoTenskih-jIelavcev v Ameriki. TKLKFON: CORTUUIDT 2876 Iwnrf every daj except Sundays and legal Holidays. Readers* Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAHDT 887V NO. 127. — STEV. 127. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 1, 1926. _ TOREK, 1. JUNIJA 1926. •M VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV, USPEŠNA VSTAJA NA PORTUGALSKEM Uporniki na Portugalskem so zmagali, ne da bi padel en sam strel. — Vstaši so uveljavili vojaško diktaturo, ko je odstopil ministrski predsednik. — Izgnane politike dolže poneverb. LIZBONA, Portugalska, 31. maja. — Portugalska je sledila včeraj prevladujoči modi Evrope, ko je padla pod vlado vojaškega diktatorstva. Vojaška vstaja proti vladi, katero so vodili visoki ar-madni in mornariški častniki, je bila uspešna, ne da bi se pri tem padel le en sam strel ter brez izgredov in neredov v Lizboni in drugod po deželi. Ko sta se posadki v Oporto in Lizboni pridružili revolucijonarjem, je spoznal pet in sedemdeset let stari predsednik portugalske republike, dr. Bernardino Machado, da bi bil vsak nadaljni odpor brez koristi. Vsled tega je pozval ministrskega predsednika Antonia Maria Da Silva, naj resigni-ra. Ministrski predsednik je odstopil nato s svojim kabinetom, nakar se je pričel posvetovati predsednik z voditelji uspešne revolucije, —generalom Go~ mezom Da Costo, poveljnikom severnih čet; mornariškim poveljnikom Cabezadasom in kapitanom Baptistom, poveljnikom južnih posadk, glede stvor jenja nove vlade. Voditelji vstaje so izjavili, da so lojalni republiki in da žele z ustanovijenjem ''narodnega kabineta* ustanoviti vlado na demokratični podlagi. Dejanski pa je sledila Portugalska le vzgledu Španske, Grške in Poljske, ko je stavila na mesto parlamentarne vlade vojaško diktaturo. Novi kabinet bo sestavljen v glavnem iz armad-nih in mornariških častnikov, ki niso bili člani parlamenta in vsled tega pričakujejo tudi takojšnjega razpusta parlamenta. Zmagovito gibanje je bilo sprejeto v tem mestu z največjim navdušenjem, kajti prebivalstvo je bilo že davno ogorčeno nad neuspešnostjo in nezmožnostjo parlamenta. Ugled, katerega si je pridobil Primo de Rivera v sosedni Španski vsled svojih 'zmag" nad Rifci v severni Afriki, je prepričal mase portugalskega naroda, ki so se naveličale političnih spletk, da lahko dežela vse pridobi in da ne more ničesar izgubiti, če sprejme vojaško diktaturo. V tukajšnjih političnih krogih se osredotočuje zanimanje na stališče, katero bodo zavzeli napram novemu režimu člani radikalne opozicije napram prejšnjemu kabinetu. Da Silva je pripadal konservativni sekciji demokratične stranke in njegova administracija je bila neprestano tarča napadov radikalnih nasprotnikov kajti vstaši so izdali pro-klamacijo, v kateri izjavljajo, da je cilj revolucije rešiti deželo pred politikaši". General Cabecadas je prevzel vso odgovornost, dokler ne bo sestavljen novi kabinet, kar pa bo mogoče storiti šele potem, ko bodo dospeli glavni člani vstaje iz različnih provinc v Lizbono. Popolni red prevladuje sedaj v Lizboni, kjer so stopile Čete na mesto policije in kjer patrulirajo republikanske straže po cestah. Revolucijonarno gibanje se je pričelo v provincah. Predvčerajšnjim zvečer je dospelo semkaj poročilo, da se je posadka v Oporto pridružila vstašerrr. Vlaki z mornariškimi vojaki in infanterijskimi polki, ki »o bili poslani proti vstašem, niso mogli dospeti na določeno mesto, ker so jih vstaši ustavili sredi poti. £ | Vlada je do zadnje minute izjavila, da je dežela popolnoma mirna. Predno je resignirala vlada, je predsednik Machado sprejel častnike lizbonske posadke. Ti so ga informirali, da ne bo lizbonska divizija nasprotovala gibanju i« da bo omejila rfvoje napore na to, da ohrani red na cestah glavnega mesta. Ta izjava je bila odločilna. Predsednik je takoj sklical »inetno sejo, ki je imela zA posledico sprejem Silve in njegovih tovarišev. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! Potovanje švedskega Druži se udajaje franc, četam. Švedski prestolonaslednik je položil venec na na grob Washingtona. Včeraj je odpotoval nazaj proti New Yorku. princa. | Vojna v Siriji je praktično končana, — je izjavi governer. — Francoski visoki komisar trdi, da se bliža mir. WASHINGTON. D. C., 31. maja. — Niti nedoljski yKvT-itek ni včeraj iypromeni'l načrta švedskega prestolonoslednika in njegovega spreoTU-rtva. Tekom dopokl-nc-va je prisostvoval s svojo ženo služl>i božji v luteran^ki Memo-rial cerkvi in tak olj nato je obiskal Mt. Vernon ob Pobom aeu. Topovi Navy Yard a so ga pozdravili z 21 streli, ko je odjaotil v švedsko kaipelo. kjer je pričel siprejemati švedske prebivalce WaNhingtouia. Tem so se pridruži H nadaljni obiskovalci, ki so prišli od vseh strani dežele, da se udeleže odkritja spomenika ka.pita!na John Erick-sona. najbolj odličnoga švedske era priseljenca ter moža, kojeiga nm je podarii severnim državam tekom Daržavljainske vojne prvo okloipno ladjo "Monitor". Včeraj zvečer sta ibila sveds-ki prestolonaslednik in njegova žena častna gosrta na banketu švedskega j)06lanika Monstroma. Daneti bo obiskal p-rob Nepoznanega vojaka na Arlington pokopališču, odkoder se bo napotil v Kapital, kjer ga bodo sprejeli člani najvišjega sodišča v Združenih državah, na čelu, jim prejšnji predsednik Združenih držav, Taft. Ob dveh jvopohlne se bo odpeljal s svojo ženo jti spremi vom v New York. PRI NCENTON, 31. maja. — Prineenton vseučilišče bo podelilo v torek švedskemu prejJtolonosled-niku čin častnega doktorja igrava, v priznanje njegovih, zaslug na polju starinoslovja. ALEKSAiNDRLJA. Egipt, 31. maja. — llenri de Jouvenel, francoski visoki komisar v Siriji, je prepričan, da se bliža mir v Siriji in sicer neposredno, prav kot je zavladal v ozemlju Rifcev. Nadalje upa, da bo le malo uadaljneoročevalec. — Vstaši so upali, da bodo uničili našo zmago pri Suediji s ,pre-senetilnim napadom na Damask, je odvrnil. — To upanje pa je bilo izjalovljeno v Mejdan mestnem delu, kjer so izjpremenili vstaši vsako hišo in bajto v majhno trdnjavo. Ko so odšli miroljubni prebivalci, se je pričelo Obstreljevanje mestnega dela in ko so ga zavzele naše čete, smo našli pravcat arzenal, poln orožja, munieije in ročnih granat. Politični nasprotniki rešiti Brianda. Politični sovražniki so rešili Brianda potom zaupnice. — Pristaši levice so mu nasprotovali, a desnica je rešila ministrstvo v finančni debati.—Razmerje glasov je bilo 320 proti 209. BRIAND NOČE DEBATE PARIZ, Francija, 31. maja. — Ministrski pedsednik Briand bo posvetil vso svojo silo izključno le stabilizaciji in ponlpori franka. Briand je odkrito izjavil, da niso doljre razprave v aborniei nič več na mestu in da se ne bo spustil v nikake finanone debate, dokler se ne bo zedinila vlada z ravnokar imenovano komisijo izvedencev glede programa, kaiterega namerava predložiti zbornici. V socijalističnih in takozvamih radikalno aoci jalističnih krcngih smatrajo poslanico ministrskega predsednika za izziv levice. Soci-jalisti izjavljajo celo, da je to izzivanje parlamentarnih principi-jev. Trije mrtvi vsled eksplozije. ALLENSTOWN, Pa., 31. maja. Trije možje so (bili ubiti in dva ranjena, ko je Cksploeija demoli-ra4a tvornico Pennsylvania Fireworks Co., v bližini tukajšnjega kraja. Poslopje je zletelo v zrak s jpokom, katerega je bilo čuta na milje daleč. V tvornici so izdelovali rakete za ervetovno rasostavo v Pbiladeljhiji. .Smrtno sta se ponesrečila oba lagtaik* tvomice in neki ddUrvoc. Homatije po kitajskih mestih. Na Kitajskem so izbruhnili nemiri. — Šang-haj je praznoval spominski dan na čast dijakom, ki so padli v boju proti tujim vsiljivcem. PARIZ, Francija, 30. maja. — Nepričakovan manever liberalnih elementov v poslanski zbornici, sovražnih ministrskemu predsedniku Briaaidu, je prekinil mir. v katerem je bil o tvor j en parlament za poletno nasedanje. Odločna o-•pozicija se je pojavila, ko je postavili na strategiene postojanke in opaziti je bilo tudi več ok)opuih avtomobilov in tankov. Proti večeru so se nemili ranava pojavili. Skupina dijafcov je preobrnila oJdaptri avtomobil in' na-daljne skupine izgrednikov so zažgale par voz poulične železnice. Razburjenje je raslo od trenutka do trenutka. Pokiicane so bile poHcijiake rezerve, ki so s 1506 prostovoljci *a-stračile stanovanja ino*ejnaev. PILSUDSKI HOČE POSTATI DIKTATOR Izvoljen je bil predsednikom poljske republike, a predno prevzame to mesto, mu morajo dati diktatorske pravice. — Tekom volitve so bila vsa javna poslopja močno zastražena. — Preprečen atentat na predsednika. — Paderewski bo odpotoval v Švico, ne pa na Poljsko. VARŠAVA, Poljska, 31 . maja. — Maršal Joseph Pilsudski je bil izvoljen predsednikom poljske republike, pa je odklonil to čast, češ, da mu mora narod poveriti diktatorske pravice. Izvoljen je bil z 292 glasovi, dočim je bilo proti izvolitvi oddanih 1 93 glasov. Prejšnja poročila so se glasila: VARŠAVA, Poljska, 31. maja. — Poslopje Sejma, glavni vladni uradi in važne prometne ceste v poljskem glavnem mestu bodo danes močno zastražene, potem ko je baje dobila vlada informacije, da nameravajo vprizoriti atentat na Pilsud-skija. Tekom zborovanja se ne bo smelo prodajati v bližini poslopja narodne skupščine nikakih upi-jančljivih pijač. Vse gostilne in restavracije v bližini Sejma bodo zastražene in prestopki proti tej odredbi bodo strogo kaznovani. Odrejeno je bilo vse potrebno za koncentracijo Le senatorji, poslanci, diplomati in žurnalisti bo-do pripuščeni k sejam. Pilsudski ne stori nobenega koraka, ne da bi bili tajni policisti v njegovi bližini. Organ Pilsudskega, Glos Pravdy, je obelodanil izjavo, v kateri se glasi, da tiče za sedanjo zaroto šovinisti, ki so umorili predsednika Narutowicza. List trdi, da je general Haller opremil veliko število mladih mož z orožjem. Ti ljudje so baje odpotovali v Varšavo, potem ko so se zarotili, da bodo umorili Pilsudskega. Vse osebe, nahajajoče se na cestah, ki vodijo k Sejmu, bodo pod nadzorstvom, in vsakdo, ki bo hotel skozi vojaški kordon, bo moral pokazati po-verilne listine. HAVRE, Francija, 31. maja. — Znani poljski virtuoz Paderewski, ki je bil svoj čas poljski ministrski predsednik, se je včeraj tukaj izkrcal. Vztraja pri svoji trditvi, da bo takoj iz zdravstvenih ob-zirov odpotoval v Švico. Ustvarjenje "rmene unije. 99 SYDNEY, Avstralija, 31. maja. Vsled stavke uslužbencev obrež- nega parobrod^tva v Xew Soulh Walesn je bila organizirana tukaj rmena organizacija dosedaj we nc-organiziraaiih ter v vlogi srtavko-kazov zaposlenih pristaniških delavcev. ) t DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00 B—pofiHJm na zadnje počte In izplačuje "Poštna hranilnica" ▼ Ljubljani. Italija in zasedeno ozemlje: 200 Lir —$ 8.20 500 Lir — $20.50 300 Lir — $12.60 1000 Lir — $40.00 Pri naiwTllifi. kf za prtinlm In kot 2M lir, WO 15 Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska v Trato. Za poHIjatve, ki presedajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO UR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjeat in Uran ni stalna, menja se ve&raft tal takevane; iz tecs razloga nam ni pa ecai tlstsga teb ko Pošiljatv6 po brzojavnem pismu izvršujemo v naj. Jirajiem času ter računamo ta tiroike $1.— New York Bank Draft, PRANK SAKSER STATE BANK * 82 COBTLANDT STREET, NEWJTOBK. Telephone: COBTLANDT 4687. IJ3P mm ■ GLAS NARODA, 1. JUN. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dopisi. t* Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Meadowlands, Pa. jsvota samo za eerlcvene cerimoni-Čital sem v Prosveti o zločinu, ije. in če je tftko. .potem je čas. hi ga je izvršil prefriganec nad Ida se res med nami prične jasni- i lace of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ____"Voice of the People" _Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list za Ameriko in Kanado ________________________$6.00 Za pol leta_____________________________$3.00 Za četrt leta.....................~..%1.50 vojakom M. Bambačem. Čutlno se mi pa vidi. kako se je mogel .na-Louis Benedik, treasurer, sesti v .past, in to po načinu, ki se opisujejo dan za dnem v O. X. in drugod. Sleparji takih vrst so gotovi, da ne bodo njih žrtve dosti polzv«Hlovale za njimi. Bo - zelo težko, če se bo posrečilo sle- _ pa rja ujeti. On pa najbrže ni $7.00 Ram, ampak jih je lahko več v Subscription Yearly $€.00, Za New York za celo leto Za pol leta .............................. $3.50 kompaniji. Res obžalovanja vred- Za inozemstvo za celo leto —$7.00 ni rojak, ki najbnže svojih nov- Za pol leta.............$3.50 rev nikdar več videl ne bo. V PIGMEJCI AVSTRIJSKA GOSPODARSKA POLITIKA ♦ #. £e grški pisatelji l.akor Ilomer. Hesiod inNHerodot so pisali o Pig-Avsrtrija kiijub svoji zajamčeni j mejcih. o katerih se je dolgo ča-neodvisnosti Še ni spravija svoje- mislilo, da so to samo bajna ga narodno-gospodarskega življe- jbitja. ki so nastala v glavah pi-nja v normalni tir. Povojna iHa |^te1jev. Mnogoštevilni raziskoval-pomenjajo za -njo eelo vrsto poiz- kateri so hodili po širni Afriki, kusov. s katerimi je hotela priti Jn**o našli mka-kega plemena, ki do končne gospodarske stabilno-. hi odgovarjalo popisu teh starih sti. V skladu s svetovno gospodar- 'pisateljev, šele slavnemu Schwein-sko politiko se je ravnal« Awtd-!fnrthn ^ j,> posrečilo dobiti leta ti. in da odklemka enkrat za vselej takim .stvarem. Naročnik. Ely, Minn. T)ne 26. maja ob osmi uri je začel goreti veliki Exchange Hotel. Osrenj je nastal v -podstrešju in1. . ... . , ., . .„ .. j......... - ■--------- ----------- se nagloma razširi! po suhem-le-1Ja P" "V*, carinskih in tarif«* |,870 na dvoru kralja Mangabu- senem podstrešju. Pet br*atole! fT ' P° ^ Poročila o teh Pigmeje.ih. - je brizgalo votlo v uničujoči plamen. in vnelo je tri ure. da so bodne trgovine ali carinske p°-»Pozneje so se podatki o tem pe godbe. Opetovano je bila siprože- j monu čedalje bolj množili, da na misel o odrožitvi z nemško go_| danes Že obširno popisani. Prebi Advertisement on Agreement. **Qlas Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj* \ Moon Runa. kjer je duhovnik raJ'"" p0<1 kont,ol°- To Pa k vsle-tW Prazntkov-_ ne stroške njenega mnea. Dopis- \>' j" z&rel najlepši no .tjo. Jwenzorija. Zato ni nič e jejo. Denar naj se j ni k ne omenja, če je duhovnik tu-, trgovski del metata. Najnovejša gospodarska akcija da .so pred nekaj desetletji Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo, blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroeni-jdi pogrebnih kov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. : . V « "^J . . ognjegasci dobili ogenj popolno- " . . .. . _ , . „ i*4em Iist.u evtam tudj dopis iz'lna ___,_____, JspodarsKO oblastjo. Zadnje eas^vajo ipo oeiUralni Afriki po tež avstrijska trgovin, ka (ko pr:-/opnih pragozdovih. zla-t od Ru ud ne ga odkril ivstr. vlade je izražena v OMiut- tudi še velikega sesalca iz teh kra- obenem. t'e je ta Poročevalec. "GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876' Jugoslavia irredenta. ku zakotna z dne 1. januarja 192-1, ki pomeni spremembo avtonom. PREDSEDNIK COOLIDGE 0 nameravanem predoru skozi Alpe je vKilo pr?d nekaj dnevi v Milanu veliko zborovanje, na katerem so tbili t-iuli zastopniki Oe_ i nove. Tunina. Trenta. Verone in k.itttreiuu je bila sreča iy.vanrediio mila, občuti neikgodnosl raizmer i- s^ianjrm ca mi bolj kot katerikoli diitgi {K)litik v visokem ura u iEA-aainsino dosti smole, kjer-!voLi so >!i tno«ski iti ž«Mk>ki- njefn>ve strimke na volišče, da izvolijo Ktruiika«-ske kandidate. Izvoljeni so bili, — ]>osebiio v kolikor so prišli pri primami.ih vo-Mtvah za zvezni senat vpoštev kandidati ^^:^uke, — ali povsem izreeni naprednjaki ali pa nedvomni reakci-jonarci. Niti v enem slučaju pa ni bil nominitan mož Coolidga, ki jc utemeljeval svojo ]>roiaijo, da se ga nominira ali zopet nominira /WMxtobo, katero je izkazal sedanjemu prebivalcu Bele liLše in njegovi jMiJitiki. Ti priboi'niki Coolidga so bili vedno in ^povsod po-ražuni z razveseljivim povdarkom. \ Somih Da kot i, Illinoisu, lndiani, Pennsvlvaniji in Oregonu -se jr pojavil ta ieiioiiKin na povsem iaraovt naOin. V nobeni teh držav katere >e smatra za republikanske, si ni drznil stroj "velike -stare stianke" vpričo rit i najmanjšega poskusa, da ustavi ta upor ovčie st ra uke. \ zadnjem ča>u pa se je pridružil toni vstalem mo2, ki bi mola!, — kot podiwedst» domače države na republikanski na-»•odjii konvenciji leta 1928, >e je namreč v zadnjem ča-su javuo pn družil na^protnikom Coolidga 1er prispeval s tem k begu iz Cool-i.lir. v.-Ma tabora, ki je postal v (zadnjem časti «pk*šen tn ne vzdržljiv. Iiolj značilno pa je. da soglašajo ti, tako različno orijenUrani nasprotniki preke bede malih famierjev, >e siavljajo na stališče Haugen predloge. — katero je mlklouila ubornica ni proti kateri se Je pred .s«slnik ofselmo ostro boril — ter skuhajo s prav tako veliko spretnostjo kot uNpehoni spi a, vrt i na svojo stran farmerje Sredejega ir. I.xaljnega zapada. V tem pa tiči sveda veiika nevamosit za Coolidga, kojega edini politični življensaki namen v sedanjem trenutku obstaja v pripra-vali za zopetaio nominacijo leta 1928. Brez gvla^ov Srednjega zapa- naravnost izključeno, da l)i mogel biti predsednik zopet določen kot predsedniški kamlidat, tudi če bi Vse ostale prtmarne volitve jzivadle ugodno za predsednika, kar se pa gotovo ne bo zgodilo. Pre--' P pmlprcdKednika Dawesa na stran nasprotnikov Coolklga ka/e, tva, da se ne brigata obe hiši kongresa nili Zve/da Calvin Coolidga se je pričela nagibati proti zatonu. Pmlsedoval je !\\iW)li- ni. Iz razgovorov in sklepov je razvidno, da se izvrši zveza med Milanom in Monakovem. Trst je zadelo to zborovanje zelo neprijetno. V Tnstu in zaledju še vedno ml-slijo na predelsako 'želeanieo. ki pri prinesla .JuLijski Krajini brez dvoma velike korls-ti, Z onim predorom bo pomagano Genovi in Benetkam. Da stvar še bolj dtv.i. je poslal -svoje mnenje tudi šef generalnega štaba Rado^lio. ki priporoča predor iz razlogov na rone obrambe. Fašis-tovsko glasilo v Trstu ne ve. kaj naj hi pravzaprav reklo k milans.ko-monakv>vNki zxezi. Ker nekaj vendar morin revi. se je pov~ znelo do zwhteve. da naj zgradita hk-ratu ohečnti! V resnih tržaških krogih se to 'primemo komentira. Kvarneska pokrajina ima površine 800 kvadra,trnih kilometrov in obfap^a poleg mesta Reke istrsko T/iburmijo in del poir-e?a teritorija med T'cko in S-nežnikom. — Poki\aj ecli notra-l^^0 in «re nje-politični boj v obeh .starih *ramk«h iavriiil pod »bojnim klicem 3mPak t'1Ml1 011 VaŽn0 °b '7a farmer je ali proti njim!" -mejno postojanko. Zato je po- trebna dvokratna disciplina, k! |jo morajo maise kazati tujcem, ki lan v Tr.st, kate- o?ra,ije upliv finan«neea kaH>itala in to je mogoče doječi najbolj1? - kovini in in- i».fI>eŠno |K>tom ojačen.^ga upliva ameriškega farnierja • ' ^Uwtriji. Bas v Trstu sc mora jav. Povsem jasno je, da bi se s tem oslabilo imperialistične cilje se-4 .' nacijo- u ____« . . . . ^ * nalne zavesii napr« .rUiajajo da i ■>• . . x «T*i 7r.Ava vaovifo n danje kapiUliMtiene ]>olitike. Prav tako ne more biti najmanjšega dvom«, da bi se na ta način zajezilo razširjenje finarično-politične-ga zavOjevanja Evrope potom ameriškega industrijskega iu finanff-n opazki lejyve znake nove tendence. Konec bojkota proti pivu na jtanaju. Hoj kodiranje ipiva na Dunaju je dm- 30. aprila prenehalo. Med pro-dueenti kn konsumenti je namreč pofretlovala avstrijHka vlada, "ki j«' predtl;igala rad* končne porav-i five med obema Htrankama «a-čamo kompromisno formulo. Done ifride do ^r\'orazuma med ter 4očiici piva^ se bo Mo a aavist. Robba je g^reč Italijan z domačih tal pa eden onih redikih. ki odklanjajo lekcije o it al i jamstvu, katerih so tako polni raa. Vsi Pigmejci so jako ma nih carinska h postav. Vlada je li ljudje, še manjši kakor Bnšma-hotela s tem zakonom omogočiti ni. Moški dosežejo višino 140 cm domači industriji in poljedelstvu žeos-ke pa komaj 130 cm. Spodnje j razpečavanje Idaga na domačem ' ekstremite imajo zelo kratke. — a ppflfeej dolgr. Parve j vele je. da so ostale avstrijske po- svotilejše kot njih ^o^edje. Vse te -stave na predvojnem nivoju, do- «o je prekrito s finim puhom, kar čim so cene po vsem svetu znatno je tudi pri domačinih iz njihovr poskoelle in »da se mora torej za- okolice veliko pozornost zbudilo in neki sot rudnik fašr-rtovtskega slasala *'ll Popolo di Trieste". Ta . , . , . , , ,■ , _ - i ., . , , Mrgii. \ Oflikna nnse' earmske no. trup pa pfTeej dol?. P.arv l»>t se je obrepnsl nato ob slav-J^ _____^ n ____t . . , _ » .. ; Meira neznanea". Robba pa nima navade, da bi portlžno sprejemal ivdaive zato se je lakoj oglasil ^ pismom na navedeni list. Pravi, d.i nima nobenih stikov z izva janji onega tednika in označa zba_ danje iza bedasto. Popolo d'Trie;i Avstrija še ni zviša'a carine, je kriv no mnenju avstrijskih go<4jiodarskih kro|ov vpliv, ki prn je imela evropska gospodarska kriza za Avstrijo. Avstrijski gospodarski krogi trdijo, da je izvoz indiiNtrijskih izdelkov v ino- visokih domačih glavah. Izbami!1 ♦ __ i , i , _ " zt.Mui.iui is-tvo nazadoval zato, ker so ga o_ 17 s*raT^e Dompierija. s«laj|virale capine wse(laiUl ima spor z Rabbo. ki bo pa morda Hržav kor ^ precej trd. so.sednjLli Avstrija sama ni zavarovola z zaščitno carino. Veridija proslavljajo ob 25-letnici glede raevoja trgovinsike bi- n je go ve smrti po ra.znih večjih in ^ niša izyxKlni-le. Ijansko je- manj«ših krajih. V kratkem bo so v A\"striji računali. i estor za koncerte, ki bo obse- Pa znaša deficit G50 milijonov i:i ♦ral laJiko 8000 ljutli. Pri tem se Izmislimo, da se je znižal lani spominjamo, kako so nastajali po nvoz za okroglo 400 milijonov o!»"iru,h, k jer so gosfxvlovali Ita..I v>dimo jasno naizadovanje a\*strij-lijani, pred vojno Verdijevi trči gospodarst.va. in Verdijeve ulice, -pa ne baš r«-di čaščenja velikega skladatelja. P red davili ki vine smatrajo avstrijske trgo-sedanji carinski • i ar vrč v glavnem zato, ker vse- ns-nritek za zadnji poizkus, da se buj« Verdi začetnice imena itali- obstoj Avsitrije na prospo- janskega kralja: — Vfittorio) dar-.kem polju. Č-e-se i^jsa)k>vi še ta poizkus, bi moralo priti do zdin žit ve z Nemčijo ali pa obnove av-sjro ojrrske gospodarske zajetni-ški pokrajini |ct. Za prvo možnost se navdušu- je je ustanovilo pred Kratkim. Re-1 ie.io industrijalci, drugo pa po-daj šteje 300 članov. Novi odbor.' 1 jedelei. v katerem so sami Italijani, ima EfmamieJe) R(e) d' I(talia)/ Društvo hišnih lastnikov v trža nalogo, da pridobi društvo moproče mnogo čilanov. kai Jamsko taborišče v Voliniji. V vasi Ilorodee (poljski Gro-jdek), 8 km zapadno od Ko\ma Izložba na Reki. Zanimanje za • let»«njo izložbo so našli v gloljini 8 m med fsika-aiarašča. Otvoa-j se meseca avgn- j lov jem ostanke prazgodovinske sta. Značilno je, da se nahaja vod- naselbihie nekdanjih volinjskih stvo v rokaJi nacijonalnega insti- prebivalcev: ognjišča, veliko konti luta za italijansko gošapodarsko ' pred potopnih mamutov, jelenov, ek.- panaijo v inozcm-StAiij bikov in dr. Poleg ste\"ilrkih goto-Izložba letos ne bo več samo ita- j napol izdelanih l^cjnena- lijanska, marveč mednarodna. lokov so ležali kra^sino ohra-Udeleže se je poleg Italije tudi Ju- [njeni icare^djami tuli in razno oro-gosla^ija, Madžaovka, Rusija, pre-. d je. Nanli so tudi izrezljane ma-nese se na Reko najbrže argen-' niutove zobe, številne školjke, ki finska izložba z velersejma v Mi-jso sA-vžile kot uhani in korala.ste lanu pa tudi mogoče hola-ndsko- obeske. belgijski oddelek. Zanimivo je tudi. da so p ozn a- Italijanska industrija si obeta takratne ženske rdeeilo. in si-od reške izložbe mnogo uspeha. mineralno barvo hematit. ^led s\-ojimi sosedi so zelo zaso-vraž^ni. to pa predvsem ra
  • dni Aziji. Sorodne annke ž njimi kaže tudi p7e me Xegritov. ki prebTva na Fili-oini.li in ki so ipo (zunanjosti zelo slični Pigmejcem. Ta vprašanja antropologija sama najbrže ne bo mo»!a rešiti, temveč bo naf pomioč morala prWcoeiM naf ponvoč etmoJogija ki bo preiskala natančneje tudi njih duhovno Ž5\"flj(»tfje. *Btn.o]ošk^ študije o toll plemenih so se v zadnjem času že začele množiti. PREOBNOVA TOKIA Le malo je tako srečnih lj'udi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — '•SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Po svetu vlaftla splošno prepričanje, da se je Tokio od strašnega potresa." ki ga je uničil pred tremi ileti. 'že opomogel. To naziva n j« bi bilo docela v skladu z visokim mnenjem, ki ga ima svet o odlrčnrh moral'nih kvalitetah ja-ponskenra nai-oske ceste in uliee ler številni veliki trgi in dokler se ne sprovede velikopotezne akcija za razlastitev zendji-šč. ki boelo -služila za proširjenje u-lic. Te stvari so sedaj toliko nre-I jene. da je vlada mojrla iti na ro-^ 'alizacijo svojih načrtov. Vlada sama je prva daia dober vzgled, f^opila je pred parlament s pod robno izdela nim pro gramom za deset let naprej. — V tem programu je predvidena zgradba vise h pomenubnejših javnih stavb, ki jih je uničil potres. Ta vladni program je (parlament sprejei/28. marca. 1 S-troški za nova -državna poslopja ko proračun jeni na 100 milijonov jenov. Resničen dokaz oonitve JEivIjonjn je takoj poiskati pravo zilravilo v slučaju kake male bolezni preo kol milo odvajal-' nn sreki hoče biti diktator. A ko mil poljski narod poveri to polnomoč. Ih> dal samemu sebi najslabše »pričevalo. Italija bi morala biti vsakomur v svarilon. ne pa v vzpodbuden vzgled. * V 1'hiladelphiji je bila otrorje-na svetovna raizstreva. Odprta bo -est mesecev in na nji bo videti vso silo znamenitosti z vse«*a sveta. Skoro vse države bodo zastopane na nji. Tudi Jugoslavija. Kolikor mi je znano, bo raai vpoštevali naslednji nasvet: I*od rajnimi predmeti, -slikami in kipi naj Imdo napisi že vsaj v latinici. Edinole, Če bodo razstavili največji monstrum na svetu — jugoslovansko politiko — naj bo napis v cirilici, da si ga ne bo mogel noben tujec r;uOodmačit i in da se nam v si eni te«; a ne bo treba sramovati preti svet<»m. * Mussolini je uveljavil najstrožjo kontrolo nad časopisjem, ki izhaja v Italiji. List. ki ho hotel izhajati, ne bo smel niti črhniti o slabostih faši-stovske vlade. V gotovem oziru ima Mussolini "prav. Laliom ni treba poročati o slabostih fjušizma. Saj te slabosti trpko čutijo od dne do dne na svoji lastni koži. * Ženska nima edinole takrat zadnje besede, kaar se s kako drugo žensko pogovarja. Ker se vse pritožuje nad silno draginjo, je hotela neka ženska organizacija dokazati, da ni -vse tako drago kot bi človek domneval. Vodstvo organizacije je pozvalo -svoje članice, naj kupijo najcenejšo bhiigo in naj si vsaka sama *e.šije z najmanjšimi stroški svojo obleko. Ženske »>o imele tri tedne časa. Po treh tednih ko razstavile svoje izdelke. Prvo na.grado je dobila članica, ki je dala za potrebno blago, sukanec in trakove samo štirideset centov. Meni se o ji bri ter ostanejo bliau domaee gaude. Materij«luih akrbi razen davkov in bolezni nima. Ob nedeljah hiti v eerkev. bin/ena je v old i/.ju svojega Boga in njena duša prepeva. Če eita, ei-ta ptalme. Kmet.Wkn žena je lepa kakor makov cvet. Redko srečaš .na vwi potrte žene — one so zdravih misli, prak-toT-nega nazora ; one žive najna-ravneje. Delavčeva žena kloni globlje. Pred njenimi vratmi glo.la življe- f nje pe^em o v^akdaoijem kruhu.! V domu samem je smrad, nezado- j voljno«*, kletev. Otroci so jr nadloga. Njena duša je okovana v| Kkrb, njene želje so zavrst. Vidi bogastvu želi si ga. a ne more do i njega. Zasovraži bolje situirame. postane cinična in itrpi, neizmerno trpi. Čuti kakor nihče krivično razmerje človeka do človeka.^ Žena delavka je najbolj temnih lic. Vsa je presejena s črnimi milimi, nizkimi strastmi, da bi ne rekla: instinkti. Vlači se z možem po beznieah. prodaja se. pije, hodi na revoLucinjonarme shode, siti se z ognjem demagogov, koine in sovraži človeštvo. Potem je še toliko nezadovoljnih xen po messtih? Čemu? O. vsaka bi bila rada srečna! Verujem, to je v ženski. -sploh v človeški naravi. In zakaj je toliko nesrečnih, nerazumljivih žen? šle so v življenje, ne da bi jih bil -kdo upotil. filej. drobne ptice! Mati izpelje mladhV pod solneno nebo; le žena. dekle, stopi .sama v vrtine? življenja. Prvi valijo potegne -seboj — in ona je žrtev. Žena navadim ne razmišlja, ne išče vzrokov, ampak si kategorično odgovarja s svojim čustvovanjem. To je njena slabost. Šola je površna. Nudi zaklad* znanosti, praktičnega pa skoraj nič. Kako važna pobotnica bi bila ženi zavest, da stvot-iš sam svojo sre»"o s tem. da se zadovoljiš sain s seboj. Duša je tako prostorna. vlij vanjo solnea in lepote: objemi dobroto, resnico. Ijobav — kako drugače ffo potem Vse tvoje delo, telo in duša. Kaj vse socijalne reforme, kaj v>a društva; dajte ženi predavanj iz njenega življenja, iz njene duše, iz njenih potreb — učite jo zadovoljnosti. vrnite ji sa-mozavet. vrnite ji vero, in človeštvo se bo upotilo v novo smer. ker kašna je žena. oziroma mati. tako je velikonočno vstajenje! Xe bodite neusmiljeni, sitite lačne duše in vaše življenje bo _ blagovestje. Žena je utež v rorlbi-ui: kjer so slabe matere, so tudi slabi ljudje. Stressemann o nemški politiki. Dr. Stre«»semann je zastopniku "Berliner Tagldatta" dal sledečo izjavo: Nemška aunanja politika mora biti predvsem mirovna politika na vse strani. V naši zunanji poliliki na vzhodu in zapadu smo 10 linijo mini vedno z vso jasnostjo zasledovali in jo bomo tudi v hodoČe. Na tej poti smo ustvarili Dawes© v načrt, Locarno in prijavo k fivna narodov. Pot je dolga in težavna, vendar vidimo vuaj dttlno bližanje k cilju. Politika z zapadom nam daje takorekoč obL Jo dnevnega dela. kajti vrtikp problemi se razvijajo v cele vrste malih vprašanj, ki jih moramo premagati, da na>pre«iuj«mo vsaj korakoma. Podobna počasna pot za poliniko na vzhodu ni bila potrebna, ker «110 z rapalsko pogodbo Ait-tfvajrili dober tmelj našega razmerja napram Zvesti sovjetskih republik. Niti Hapallo. niti berlins. ka pogodba, »iti naša zapadnn politika bi ne bila mogoča kot posamezno izolirano dejanje. Po Loeartra je bilo treba nemško -ruske od noša je prilagoditi novemu položaju, kar je bilo zelo tež ko, ker smo se na dve strani mora 11 braniti proti nerazumevanju. Pni pripravah za berlinsko pogodil smo igrali s popolnoma odkritima kartami in jaz smatram, da smo naiogo * formulacijo pogodbe in s priloženimi notami brezhibno rešili. Kajni z nobene strani v inozemstvu se doslej ni moglo u-govarjati fit varno. Nihče nam ne more dokazati nasprotja med nemško . ru&too in lokamskimi pogodbami. Kdor pa nam očita pogodbo 7 Rusijo vsJed tega. ker ta nasprotuje Zvezi narodov, igra nevarno TO BO UGAJALO YASM OTROKOM Otrokom dajte v takrat Runkomalt. Rekli Tam bodo: -Mati. meni ugaja mleko c Ronkomaltom. Baš tak 4ko ladnl okna" ima kot pijače ▼ točilnicah •ode." Da«te «m jim lahko ta-la poJefteg« tako malo Treba Tam Je le dati Ilieo lita r kozarec ledenomrzleca ter amedatt r »hakerjo. Raz gro. Kajti ravno vsled tega, ker Ritsija stoji ob strani, je izravnava nasprotij ž njo toliko važnejša. V interesru Evrope je, da ne zazija med njo in sovjetsko vlado nepremostljiv prepad. Trditev, da smo si z berlinsko pogodbo vezali roke za svoje »tališče v Zvezi narodov, nima nikake opore v po-podrfu. Trdno načelo Zvoze narodov je, da ima vsaj njen član pravico razsojati, ali je kaka država kršila pogodbe in ali je proti nji potrebna skupna eksekucija. N< more se nam prav ničesar očitati. če smo to načelo tnveljavili proti Rusiji. Samostojrfa razsodba še ne pomeni pristranske razsodbe. Sicer pa nl-jno pri nobenih podajanjih zakrivali, da so za Nemčijo dobri odnošaji z Rusijo živ-Ijen^ko važni in zato neort>hod-ni element nemške zunanje politiko. Zato si ne moremo mislit«, na vi u-veljavljenje te politike moglo o-virat« naš vstop v Zvezo narodov. Vesel škof. Škotsko društvo prijateljev na rodnega plesa je imelo ta mesce -voj občini zbor v Dundeju. Najbolj vroče je ibra^jl plese — anglikanski škof iz Aberdeena. — Plesi, je re*ke4. so prav tako potrebni za »ljudsko zdravje, kakor solnee za cvetke. Plesna umetnost je najstarejša in najlepša na svetu. Plesi se bodo moratLi upeljati kot obvezni nauk na ljudski in srednji šoli. Mladina bi bila potem bolj uglajena. bolj družabna •n manj črnogleda. Navzoči so zelo ploskali škofu. naznanilo. , Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. .T. HABIAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joiiet, La Salle in Oglesbv, ter prosimo, da naročniki, katerim je posla naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere imamo t zalogi. Upravniitvo. Vedri otroci so vedno r. • zdravi. Vsak oče in mali vesta, da je vel!k del uspeha odvisen od podtage, ki jo dasta svojim .otrokom v njihovem zgodnjem življenju. Zdravi otroci so slarišem v veselje. Zdravniki so pri svojih preiskovanjih dognati, da je kondenzirano mleko dragocena hrana za ustalitev otrokovega zdravja. Bor-denovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko bo dalo otrokom vso prehran, ki jo potrebujejo za dobro zdravje. CG 1/porabljajte liordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko, kadar delate zanje po domačih navodilih pudinge, nista rde, polivke, kendi, kekse, dezerte, kukije ali katerokoli jed. ki potrebuje mleko in sladkor olienem. Dajte ga jim na kruhu ali pa v kakavu in čokoladi. Poskušajte ga v kavi. Kavi ho dalo tak okus. kakoršnega ni prej še nikdar imela. liordenovo Star ali Magnolia kondenzirano ntelko je ceno. ker vam ni trclia posebej kupovati mleka in sladkorja. * BREZPLAČNO Razen najboljše kakovosti dobite tudi dragocena darila za lubehie. Na sliki vidite vtisnjeno posodo za sadje, katero lahko dobite za 75 labchiov s konev. To in dosti drugih daril lahko dobite, če hranite labelne. Pojdite v našo bližnjo premijsko prodajalno, ki je navedena spodaj ter si oglejte veliko izbero daril. Dobra kakovost blaga vas bo presenetila. Začnite danes hraniti labelne. 12 Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street. Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East T25th Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 678 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue Razne vrste kanibalizma. ■' ZA GOSPODINJE Pa« ISABELLE KAY Slovanska fospodlnja t Ameriki vedno a veseljem sprejema na- gospodinja ln mati Na tem mestu bomo vsak teden objavili u **> «anlwal vsako dobro gospodinja NAVODILO Št v. 103. sin. Potem se začne pojesdina, ki se je v deleži j o vsi njegovi sorodniki. S tem, da starca njegovi mlajtsi pojedo, pravijo, da se v njih pomladi in ostane v njih Se daJje živ, doeim bi sicer moral sti-ohneti v zemlji. Upati je, da bodo dosegle v« onižje vrste kanibalizma, iki so se še ohranile, to najvišjo stopnjo. Končno pa da bo izginila tudi zadnja sled kani-balbana. Navodilo za kuho. | JasoUe so wlcn onih safležev, ki so videli razvoj v novem in starom svetu. ("Joje jih nn razne načine, vsled česar jih je mogoče dobiti v raznih oblikah, velikostih In kakovostih. Ko se v seziji. so poceni ti-r jih j«» mogof-e na razne načine pripravljati. Najbolj priljubljen je kek \z jasoil. Človek 1)1 ga neprestano jedel tako je dober. Naslednje navodilo je i»o mojem mnenju najboljše. KEK IZ JAGOD Nasveti za dom. Srebrno torbioo lahl;o očistite s pomočjo krtače, milni.1« in amoni-je. Osušite jo s tem. ila jo tresete seiuintjii ter jo večkiat povaljate v žaganju. Gorko i>eč lahko očisiite, če zbii-Site v. nje s itonioC-jo f-a>»ii»i-a vso mast. Ko j«> polišate. se iKtslu^.ujte krtače, da si ne lmste utnaz-tii rok. S krta t*o 111« J i lahko (losožclc sk ri- te kotičke. Jodin kupujte v niaTifi količinah, ker iz njega hitro izhHpeva alkohol. Ostala tekočina se i«. ter nostane močnejša. Madeže od banane lahko »Hlr.ra-vite. če jih ztn«K-ite z sorho vode, nato pa s kloroformont. 1'osltižiije-te se lahko tudi nietilne^a a'k^v hola. P.lago p«>sušit§ na zraku. Nasveti za lepoto. č"e hoče biti ženska mirn.r In 1 časa nerazreItli z maščolM). Ravnajte se po n \sledi-jih dveh navodilih: mastne je treba večkrat umivati kot pa snhe in jih je treba manj V-esati. Suhe lase , je treba večkrat česati. S tem se I olje primerno razprostre i»o vsej glavi. Zmešajte vse suhe sestavine, pridenite maslo kot da b/ hoteli delati testo za pa j, pridenite mleko, otepajte z žlico (ker !w> jako trdo") ter jKH-lte dvajset minut v jH.nvi. Pre režite kek z gorkim nožem. namažite z maslom ol>e strani ter pot resi te nato z jagodami, katere ste razrezati na koščke In osladili ter jih pustili nekaj časa stati. Nasveti za kuhinjo. > Kruh. katerega nameravate o-pražiti, je ireba že prejšnji večer, razrezati. Naslednje jutro je bas primerno suh za toast. re hočete razrezati maslo v jo-sobne koščke, ovljte nož z ov«>šče-nim papirjem. Maslo se ne bo o-prijemaio noža in. lahko ga vani l»o lepo razrezati. Ako hočete piškote osladitl. ^iii Osebno zdravje. V vseh časopisih, magazinih In oglasih se člta dosti o prehrani. \"e prestano naletite na Ikv^nIo kot so na primer "kalorija", "vitamin", "mineral" itd. Ti izrazi so sedaj že splošno znani. Stari in mladi se i»e-čajo ž njimi. Vsaka fiosjMMlitjj.i se zaveda, da dela i>oiK>lnoma prav ter točno sledi svojim navodilom, o katerih je uverjena. da so najboljša J za njeno družino. Večkrat jih sli- dajte osem ali deset naenkrat v gite. ko pravijo: "O da. mi uživamo papirnato vrečo, v kateri je z d rob- najhoij redilno lirano. dosti mleka ljen sladkor. Vrečo potem dobro | jn dosti zelenjave." Toda če pogle-pretresite. Na ta način jih boste j tiamo njihove račune koncem mese-vsepovsod enako osladili. ca ^ ]ahko takoj prepričamo, če so ^ Ako dvoje ali več zrnatih jedi i res dale toliko za mleko kot za me-™ skupaj knhate, lioste dobili novo! so ter za sadje in zelenjavo toliko izbor no jed za zajtrk. I kot za mleko. Pod imenom kanibale si predstavljamo Hploh vse ljudožree. — pred katerimi niso varni niti tujci. belokožei, -niti črnci, domačini njim sovražnih plemen oziroma njihovi lastni rojaki. V resnici je mongo vrst kaaiiba.lov, od katerih so nekateri omejujejo le na špeeijalite4c. SjjJošen kanibalizem najnižje f.topnje, kjer pride za lira.no .sploh vsak človek v pošte v. je dandanes le malok^e. še zastopan. Semkaj, bi morali -šteti Pa-pnance z Nove Gvineje, ki so vsaki civilizaciji nedostopni in smotra jo vsakega tujca kot svojega sovražnika. Nekoliko višje so se povzpela že nekatera plemena iz centralne Afrike, kjer žrejo samo belokožce, črncev se pa ne dotaknejo. Vsekakor je ta vrsta ka-nibaliama že sekundarna. Kjatni-balizem je moral biti item plemenom že od nekdaj prirojen, ko še niso zaeeli raziskovalci - belokož-otnik-nedržavljan dobiti dovoljenje predno odpotuje. Ostala pa je v veljavi določi«, da se vsak potnlk-nedržavljan lahko vrne tekom šestih mesecev z istim potnim listom, r katerim potuje tja, ne da bi bil štet v kvoto, brez vsakega dovoljenja ali permit-a. Za vsa druga pojasnila pišite na: — FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAYDT STREET NEW YORK, N. Y. i inmi Li P i '.555 1 PRVO SKUPNO POTOVANJE V S I ITALIJO in JUGOSLAVIJO TrS°a s parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago ia gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Na razpolago imamo kabine v m. razredu z 2, 4 in 6 posteljami t posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za IIL razred do Trsta Je — In vojni davek ; železnica do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.-— in $5.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja in nazaj stane le $162.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljanl plačajo tudi head tax nazajgrede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULIJA, 1926. Kdor Je namenjen potovati, naj se čimprej« priglasi ter piše za pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York SjT . - ■ GLAS XAElODA, 1. JUN. 1926 Po široki cesti življenja eoman IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil 6. P. ■M (Nadaljevanje.) \ o ji >ol»i. ki j.- ieiaJa pioli vrtu, je našel xaJuzije napol zaprte ju potegnil jdi je navBgor ter spustil noter sveži zimtski zrak. kajti poifvboval je -v«/o>.ti. Nato je okno zojx-t zaprl, sedel na stol ter pri VI -an jat i / rnl-prfitni očmi. Prvikrat v življenju je bil predmet J. h -anj /a ik^ka. ki mu je zde? a neizmerno visoko in katero je »a«i-l na skrivnem oboževati, a ne ljubiti, kef je bila žena nekega drugega. Poteklo j< menilo. lJilo j pnaia V or a v zavzela njeno štirinajst omJadansko življenje. Tretjega dne je lolniško - ni. c-Ulovila l>oiniško strežnico ter sama iue.Nto pole «b.-i;iia c:iega pa!juha. s tem je postalo njegovo stali-■\t naj,t, i m njej lažje, čeprav si >,rm ni nikdar odpustil. 1N>.|/.ij L« r. n.-a je bil >e vedno koedjuiv. čeprav je bil dr. Šrat • 1 rr'1 - v m.inj.sih * r:,. !». (Jotovo je bilo .da se um ne bo nikdar več vrnilo duševno zdravje. .Mrtev ali /iv, komu bi mogl« še kori-niti ta človeška razvalina? Stoi 11 je *vojo do!/uo-;t kot pri vsakem drugem, a posebnega so-ulja ni imel z bolnikom. * le bi sio p., njegovi volji, bi >e gospa Konrirr ne približala bolniški popelji <_m in^vža. Nikak letp pogb>d ni 1vil na tega cvi- J ee^r, i/žele;;,j ^aro.i s spačenim obrazom. — a ni se inu posre-"l!,> ,,>:' sl ' >■'» d p;. I .1 .ti reči. kajti na druni strani je moral priznati njen čut doižiiotvt i. N• « «.;,( j«, pri»el dr. Šrat nenbir-a.jno j>ozno s svojih zdrav- "i^di nbi-kov. ly.sfledal je mrko, a držal v roki krasen buket' cvetk. j — K;iko krasne cvetke, — je rekla «> MUUTV HIUH, WACM. k, C. O. II. Oldrovt (na levi) inia veliko zJjirko Lincolnonrih pisem, oblek in drtigih predmetov. Te dni je prodal vse skupaj vladi za .>."30.000. Predlog, naj vlada kupi to zbirko, je stavil poslanec Iiathbone iz Iliinoisa (na desni). Vera tudi ni zapazila, da so so njegovi prsti skrčili in da so priče le njegove oči blesteti. Naenkrat ... z zvitostjo in Tieslišnoetjo lisice, je oprijel z obe ma rokama njen vrat in kot železne klešče so legli suhi prsti krog njenega vratu. (Dalje prihodnjič.) MAKSIM (i OH KI: Jemeljan Piljaj. no je to zoprno delo, a lotiti r>c ga '' '•)M morava vendar, kajti sicer pogine- ,, , _ J ''Druzega nama no preostaja, \ era, ko je vstopd. Brc-z fco| da va y p , (l\oiua je mi.-vliia, da jih jo kupil on -am m to bi bila prva pozor-' n< • t' o ji j,- ketlaj nzkazal. V njeno veliko presenečenje oslal mrk, ji izrorU buket ter rekel s suhoparnim glasom: 'vaše lakote!" u. , ( V"m dr!a v' *!jc' ,u'!<*>tljiva gcjtspa, sem ravnal dobro j ' Ko je moj tovariš, Jemeljan j Piljaj, izgovoril te besede, po-' " : va>" — -i" vprašala presenečena. |1egnn jP pač že desetokrat svoj , - v taklh stA rrHl manjka izkušenj in pravega 'mošnjiček iz žepa, se prepričal, da " " ,n°jstr ko razodeva oko umetnika.'je ravno tako prazen kot je bil mi. dal cvetke s prošnjo, naj sporočim njego- včeraj, zavzdihnil, pljunil vstm:r, se valjal sem in tja in zrl, r.li-. !• J :.da v sit ran. Čakala je nekaj časa, dokler ni žv-žgaje v tiho, žareče nebo. noma obvladala svojega glasu, nakar je rekla mimo: | Leži.li smo na peščeni ožini pri- .b'l/no tri kilometre daleč od Ode- < KKl Ter Vel p •o/d rave. Vera — Ali ste govorili > Ter Ve i psom 11 •,,l,n': .i«' tudi glede gospoda Konrida ter živah-'se, odkoder sva prišla, ne d? bi 00 ob*alow,]. d« *m vi iz roti morju, in Šumeči va_ X. t.(Ke M vari .>iuatram za polovično »uradno tajnost. lovi so umivali njegove gole in u-x ' •' ' x • i i i 111:1 a. Ni ved,-I. ali olajšana ali nesrtpna in potek- mazane noge. Pomežikal je v s ln-»<> preeej .,>a predno je dostavila: eu z očrni, stegoval se kakor ma. .\I<»_r«>'-e ima i e popolnoma prav. doktor. ček, ali se je pomaknil bližje k K- j<- ; I dr. Sira t jk> daljši preiskavi od postelje I^rcnea. morju, in tedaj so mu pljtmknili ''' Vnir| V('!0 % sOM'«lnji sobi kako j" urejala cvetke v vazi. Šrat .se valovi skoraj do pleč. To mu je 1 ' 1 ' "I1 1 .ir/lt>- Kavno temu slikarju ni privoščil, da ji napra- ugajalo, kajti obšlo ga je pri tem vi v. . I je. Xi pa imel |Mn svoje strani razveselil Vero s leno-otožno čustvo. • vKkanu. Outil se je le plačanim hišnim zdravnikom. J Jaz sem zrl tja proti prStani- Šju. kjer .se je dvigal cel gozd Trinajsto poglavje. jamborov proti nebu, obdan od Cr bi ^ ponoči kaj izpremenilo pri bolniku, me takoj pokVi °'>lakf,V teŽke?a in C'rnc-a 1 — rekel dr. Srat močnemu stražniku, dneva / Ali je bil nemiren? Kako je bilo proko dima, in odkoder je odmevalo preko morske gladine nejednakomerno daj. Ne. pod doktor. Gospod Konrid je bil mirnejši kot kedaj m°tn° rožlj.an(e žvižganje strojev in živahno vjiitje delavcev. — Tam nisem za j »azil ničesar, kar bi moglo zopet zbuditi najino u_ m... ih , ,, • i i . - ■ pa»»jc »a zasluzek, zato sem se l»t »v iiiajoeima .m« ustnicama, skotzi kateri pa m .. .. . , , T dvignil in rekel Jemeljanu: Zdravnik je nekoliko ]»otisiiiI na stran senčnik majhne svetil !ve in /.ti v iuei je padel na bolnika. Leziil je mirno, z napol zaprti ni i očmi m la hno i>ruel nolH-n glas. _ p!aVfl dika bede. Vse je kazato, da nima nobe- - "-u. v a vkajti pramen luči, ki je padfl na njo-1 '\®ohro pojdiva v .sal-_ gov obraz, ni vzbudil nobenega refleksa. nt>!" Dr. šrat s« je vrnil v svojo sobo ter legel, le napol oblečen, na1 'tp°Polnoma pravilno! Če bos per...... ~ J ' proti bolniški sobi so ostida ponoči odprta U>mft delu le tudi koS?" je vpra 'hi p ilmja kriza, — je rekel predse, ko je ugasnil 'ne da bi me P°gledaJ- .k naei„ pM moram računati s tem, da sem hitro "T° b0m0 že videli!" »a mestu. , "Torej greva?" je ponovil Je- P«h, gn:l je mehko , de jo č^zse ter raizunišljal o tem, da bo prišel m^jaD' ne da„bi Se ganiL ko mu bo /delo to skupno bivanja z gospo Konrid kot lep scveda!" •n. I.o lu.sfa nt>>uroče le še slučajno srečala ter tzmenbda n,,- "Aha! No' to je Prav ajno srečala ter lzmenjiila par :r;i/. Kaj p .Tem ? Ali bo m<-gel to prenesti? Nemirno se je premetaval, a konečno zaspal. pametno! Pojdiva! In ta proketa Odesa — vrag naj jo vzame — ostane tu. kjer stoji! Pa naj bo pristanišče! V zemljo naj se pogre-zne!" Že dobro! Vstani in pojdiva! Sredi noči se ji- vtzravnala Vera v poMeJ-ji. Bila je ]*>polnoma obujena ui njeno >ree je Inirno utripalo, kajti zdelo se ji je, da jo je nekdo jmklieal po imenu, namreč Lorene, a ne brutalno lu surovo temveč ................. Uila je tako popolnoma zbujena, da je - ^Fl^S^SI lula v,, k, - mota ^i . ičena in na tisoče možnosti je švignilo skozi U?! J 3 1 mene možgane. Mogoče j< imel b^n,k svete! trenutek . . . .Zdravnik je sam priznal, da^ni mo- 1 v ^ iro<**e določiti vnaor^i iwvtpL'i< tuL-n strežnik zaspal ali odšel in mogoče je _f y >salineT Dobra A »oče določiti vnaprej poteka take lxrfaani/ * VeUCti m°raŠ' brateC' da vkljub te- ne bo nič iiaHietnega iz tega, nJ'- ^ J1' '"u.hlo sočutje. Ihtro je vstala ter se obleJda. Med ^ tja,» t« m piv je p. j-Utskovala proti strani, k jer je ležala scfca njenega j -Pa ^ s\ vendar sam dojai, m a s^laj je bilo vse tiho. Kljub temu je odprla v.rata ter sto- da idJva tja'" Pila na nie,Mo ra^vetljen koi-idor, a tudi tam se ni nič zganilo. Po- | -Popalnoma pravilno, rekel ca>4 Je oko, redno dibajije strežnika, a drugače je bilo vse Xe prekličem ničesar, kar sem en-"ho. i oea>. je stopila k postelji ter se sklonila nad bolnika. Imel je krat dejal. A da nič ne bo iz tega, odprte oci. ki >o zjle v prazen prostor, bree izraza. Očividno je ni je tudi res'" kliea4 ter ni ničesar potreboval. Ko pa je videla Vera njegovo spa- -Toda zakaj pa ne?" ecno lice. jo je prevzelo veliko sočutje z bolnikom. Pozabila je, kar] -Zakaj? Ali misliš, da tam sa-je -toni in v tem trenutku je mislila le na to, da je obvaroval nje- mo naju čakajo in da nama bodo °"'ta :r">t"- da J° bil vse, kar je bilo njegovo in dejali: Dobro došla, gospoda, pri- da ležalo »kdaj tukaj bedno, kljub svojemu bogastvu revno, nesreč dita sem, pripognita se, sprejmi- ta naš denar! — Ne, tako to ne. \ : • e olze so ji prikipele Lz oči ter padalo na obraa Lorenca, gre! Stvar je ta: sedaj sva še svo-i nrtsli*i!tt fKdef njegove postelje omahnila ma kolena. ja lastna gospodarja. .' je nekoliko »treaei in njegovi roki 9ta postali mirni... "Pusti to! Pojdiva!" - mračno, da se je videlo ie aunanje obrise in vsled te«a 5 "Počakaj! Iti morava torej k 'iminži r ifirririi r~ oskrbniku teh salin jn v vsej ponižnosti mu bova rekla tako-le: Prišla sva k Vaši ekseelenei prodajat svojo kožo. blagovolite jo nama za dnevnih dvajset kopejk po- ' tegniti s telesa! In potem..." "No, slišiš! Vstani in pojdiva! Do večera pridemo do ribških vasi, tam pomagava spravljati mreže, za kar bova dobila morda večerjo." 14 Večerjo! (iotovo! Ti naju bodo že pitali; ribiči so dobri ljudje... pojdiva, pojdiva! Toda pametnega vendar ne najdeva ničesar, bratec — ta teden pač nima-va sreče, to je!" Vstal je — popolnoma moker — se prctegnil, segel v žepe hlač, ki jih je .sešil iz dveh vreč, iskal po njih, izvlekel nato zopet prazne roke, jih ironično pogledal in si pokril lica. "Nič! ... Štiri dni že iščem in Vedno — nič! Lepe stvari, bratec!" slo o---, f)j, obredju naprej in tu pa tam .sva !.-govorila kakšno besedico. Noge so se pogrezale v mehkem pesku, pomešanem s školjkami, ki so ob lahnem pljuskanju valov melodično rožljale. Včasih sva zagledala tresoče se živalice, ki jih je vrglo morje na suho, majhne ribice, črne koščeke lesa, v čudnih oblikah___Od morja sem je vela prijetnosveža sapa, ki naju je hladila in se potem izgubila v stepi, goneči pred seboj majhne oblake prahu. Jemeljan. ki je bil sicer vedno vesel, je bil očividno plašen, in ko sem to zapazil, sem ga skušal razvedriti. No, Jemeljan, pripoveduj mi kaj iz svojega življenja!" Prav rad, bratec, a moj jezik je slab, ker je želodec prazen! Želodec je glavna stvar in našel boš pokvek, kolikor hočeš brez želodca pa nobene! Ce je želodec zadovoljen. je tudi duši dobro. Vsako človeško edjanje prihaja iz želodca... a saj to veš tudi sam!" Molčal je za trenutek. "Oh, bratec, ko bi mi sedaj morje priplavilo tisoč rubljev — takoj bi otvoril gostilno, tebe bi vzel za pomočnika, sebi bi postavil pod mizo posteljo in naravnost iz soda 'bi si napeljal cevko v usta! Ce se hočem potem ob izviru vsega veselja in blaženstva o-•krepčati, mi bo treba samo zapo-vedati: Maksim, odpri pipo! in —• bul, bul, bul — naravnost v usta bo teklo! Samo požirati bo treba. Jemeljan! Pri vragu, to bi bilo lepo! In kmetu, poljskemu vladarju — temu bi pokazal! O-brnil bi ga na znettraj in zunaj ! Če bi prišel in prosil: Jemeljan, zaupaj mi en kozarček! Kaj? Kako? Zaupati! Tega ne poznam!— Jemeljan, bodi usmiljen! — Dobro, pripelji mi svoje konje, potem dobiš kozarček! Ha, ha, ha! Ali bi jim dal, požeruhom!" "No, zakaj pa tako hudo? Pomisli, saj kmet trpi vendar lakoto 1" f ____ "Kajf Lakoto t Dro — čisto pravilno! Ali morda jaz ne stradam?! Bratec, jaSz stradam neprestano od svojega rojstva sem, dasiravno ni zapisano v nobenem zakonu! Da! On strada! Zakaj pa Vsled ujmeDvomim... ujma je naj poprej v njegovi glavi in potem na polju — razumeš? Zakaj pa v drugih deželah ni ujme? Ker tam ljudje glav nimajo zato, da bi se i.a ušesi kraspali! Tam prevdarjajo — — to je! Tam, bratec, postaviš lahko dež na jutri, če ga danes ne potrebuješ, in tudi solnee lahko odstaviš, če hoče biti preskrbno. In mi — kakšna .sredstva imamo mi ? Nobenih, ljubi bratec... eh, kaj, to so šale — toda ko bi imel resnično tisoč rubljev in gostilno — to bi bilo nekaj pametnega!" Utihnil je. segel po navadi po mošnjiček. ga privlekel iz žepa, ga obračal, pogledal. j*»zno pljunil in ga vrgel v morje. Valovi so sprejeli umazani mošnjiček in zdelo se je. da go bodo odnesli proč od obrežja — ko pa so natančnejše pogledali ta dar, vrgli -o era zopet jezno na breg. "Ali ga ne marate. Morate ga vzem!" Jemeljan je zagrabil mokro mošnjo, del kamen v njo, zavihtel in jo vrgel daleč tja v morje. Zasmejal sem se. "No, čemu se smeješ? Vi ste pravi! Knjige čitate, vlačite jih celo s seboj, a zamisliti se v človeško dušo — tega ne znate! Ti štirioki 'zmaj!" To je veljalo meni in ker me je nazval Jemeljan "štirioki zmaj", sem sklepal, da je njegov srd name jako velik: samo v trenutkih grenke jeze in sovraštva nad vsem obstoječim je pričel zabavljati na moja očala ; sicer pa je videl v tem neprostovoljnem okrasu neko gotovo dostojanstvo in visokost. in sicer v toliki meri, da me je v prvih dnevih najinega poznanja nagovarjal edinole z "vi" in to jako spoštljivo, dasiravno sva skupno nosila premo na neko rumunsko ladjo, in dasiravno sem bil raztrgan, raz prask an in črn, kakor on. Opravičeval sem se, in hoteč ga nekoliko pomiriti, pričel sem pripovedovati o drugih deželah, pri čemur sem se trudil, razložiti mu, da spadajo njegovi pojmi glede prestavljanja solnca in oblakov med bajke. "Poglej no! Tako, tako! No! Da, Da!"... je segel tu in tam vmes; a jaz sem čutil, da njegovo zanimanje do tujih dežel in njihovega življenja in nehanja zoper njegovo navado hi veliko, da me je jedva poslušal in da gleda nalašč naravnost nekam v daljvo. "To je vse lepo!" me je slednjič prekinil ter malomarno zamahnil z roko. "Jaz pa te vprašam: ko bi nama prišel sedajle človek z denarjem — z mnogo denarjem v roke" — povdarjal je "mnogo'' ter mi po strani pogledal pod očala — "ali bi ga ti, da bi si mogel nabaviti to ali ono — zadavil?" Jaz sem se zdrznil. "Gotovo ne!" sem mu odgovoril. "Nobeden človek nima pravice, kupiti si udobnost s ceno človeškega — življenja!" "Mhm! jJa. .. tako je pisano prav lepo v knjigah — toda bolj radi vesti, a ko bi oni gospod, ki si je predpise iemislil — ko bi se bilo temu slabo godilo — gotovo bi bil tudi on koga zadavil, da bi se on sam obranil. Pravica! To je pravica!" — pred mojim nosom se je pojavila, močna, mišičasta roka Jemeljanova. "In vsi ljudje, vsak na svoj način, se ravnajo po tej pravici! Kaj je pravica?!" Jemeljan je molčal in skril oči pod svoje dolge g as te obrvi. Jaz mu nisem odgovoril, ker sem vedel in skušnje, da bi mu zastonj ugovarjal, če je jezen. Vrgel je kos lesa, ki mu je prišel pod noge, v morje, zavzdihnil in dejal: "Kadil bi!" Na desno v stepi sem zapazil dva kmeta, kri sta ležala na zemlji in gledala proti nama. "V Očakov, v saline!" "Ah! Ali so vas klicali tja?" Molčala sva in se vlegla k njima. "Slišiš, Nikita, poberi mošnjiček. da ga gavrani ne vzemo!" Nikita se je prihuljeno zasmejal v brke in pobral mošnja Je-imeljan je škripal z zobmi. (Dalje prihodnjič.) 4. Junija: Republic. Cherbourg, Bremen. 5. Junija: Majestic, Cherbourg: France, Havre; Zeelund, Cherbourg. Antwerp. 8. Junija: Muencben. Cherbourg, Bremen. 9. junija: Mauretania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen. 10. Junija: Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Columbus. Cherebourg, Bremen. 12. junija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland. Cherbourg. Antwerp. 15. Junija: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. Junija: Aquitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. L5remen. 17. Junija: Westphalia, Hamburg. 19. Junija: Olympic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg, Antwerp; Sierra V en tana. Cherbourg, Bremen. 22. junija: MARTHA WASHINGTON. TRST I SKUPNI 1ZL.ET. 23. junija: Majestic, Cherbourg: Albert Rallln. Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 26. junija: France. Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thurinsia. Hamburg; llrem»-n, Chir bourg, Bremen. 30. junija: Mauretania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 1. julija: Homeric. Cherbourg; Luetiow, Bremen; Berlin. Cherbourg, Bremen. 3. Julija: I'a ris. Havre: Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PKESIDENTE WILSON. TUST; _ SKI "PNI 1ZLKT.; Columbus. Cherbourg. Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 8. julija: Olympic. Cherbourg: Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. Yurrk. Bremen. 13. julija: Uetance. Cherhourg. Hamburg. 14. julija; Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 17. julija: M;vj«stic, Cherbourg; France. Havre: Pennlantl, Cherl»ourg. Antwerp. 21. Julija: .Mauretania, Cherbourg. 22. Julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris. Havre: Homeric, Cherbourg: Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenolien, Cherbourg. Hr»«men. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 29. J lilija: Westphalia. Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Br«-in#-n. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, III., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISIL katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo n:i roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. NAPRODAJ POSESTVO Velike Lašče pri Ribnici, lepa eno nadstropna hiša in priprava za obrt. Podrobnosti se po i/zve pri ; Frank Puc, 1046 East 69 St., Cleveland, Ohio, aJi sc pa touli zamenja za tukajšnje posestvo. (4x -28.29&1,2) POZOR ROJAKI! ^ HAJCCN EJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO J COSUUCH™^ DIREKTNA SMER potovanja Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu ir» Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 22. JUNIJA — 10. AVGUSTA PRESIDENTE WILSON 6. JULIJA — 31. AVGUSTA Vprafiajte za cene in prostore v bližnji agenturt. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli stv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred. e naročilom pošljite znamke ali monetf order na: "Gla» Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "C I a s N aro Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kilor Je namenjon potovati v stari kraj. je i»otreho, da je natančno pouT-en o i>otnlh listih. i»rt-Ijjigi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vain jiti zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1024. zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni miseln i ški komisar v Washington, I). C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi y New Torku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilen v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojee iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dohiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otroei od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovat!. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST.. NBW YORK rojaki, nabočajte se na "glas naroda", največji i slovenski dnevnik V zdr. \ državah. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjig* ja krasno tarda vezana ter slane $3.00. Slovenic Publishing Company 89 Cortland* Stmt ■^l.____________ . ' . _ 't: J- m. y.