Tečaj XIX. List 20. gospodarske, obertniške » nar Iz haj sako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol 1 fl. 80 kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr za 1 fl ? za 90 kr kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 15. maja 1861. Realna sola in nje porneii zlasti za krajnsko Kar so druse dežele doveršile še v neugodnejih deželo oko- liščinah, zakaj bi krajnska dežela tega ne dognala v boljem položaji? Naj se Ie nekteri domoljubi lotijo te reći prav Prav bi bilo T (Konec). govori gosp. pisatelj dalj ako bi in Id rij a si napi realne šoli saj z 2 raz redoma in sicer iz lastnih pripomočkov, Ljublj pa zivo in iskreno, in kmali bomo imeli to šolo. Treba je pa, da se ta reč berž v roke vzame, zakaj že same priprave bojo še dalje časa terpele, preden bojo vse obravnave pri kraji, in treba je tudi misliti na napravo potřebuje šolo s 6 razred to j višj realko. Stroški visje realke, ker spodnja realka je v vsem tako na tesnem za to višjo šolo, ktera bi bila celi d v prid in mla denčem cele d < bi pa zadeli za deželna šola. tega odperta ne le samo ljubljanski volj m, naj celo deželo. Šola ta naj bi bila Res je, da največ dobička bi doletělo ljubljansko mesto, zakaj, če tudi bi te šole ne bile ravno prepolne, se vendar sme da se ne more gibati kakor je treba, da spolne svoj cilj in konec; kamor pogledamo, nikjer ni dosti prostora ali ga za nektere potrebne nauke celó ni. Za pervi čas naj bi mesto začelo s tem, da hišo za pervi razred višje realke v najem vzame; to bi se dalo z neprenapetimi stroški doveršiti, in počasi bi se delala ta reci da po tem, kar učniki in učenci bi povžili v rec naprej Ljubljani leto in dan, bi kakih 70.000 gold, prišlo med ljudi za živež, stanovanje, obleko itd. Ljubljana bi tedaj gotovo imela največ darovati za napravo te šole, vsa druga dežela pa bi ji mógla tudi na pomoč biti zavolj vesvoljnega prida. Najbolj bi se pa za to napravo mogli potegniti pfrii zatega voljo bolj previdni ljudje krajnske dežele in zlasti tisti, ki so obert- vsem pa ijubljanske^a mesta kani in pred niki sami. Sicer pa tudi stroški niso tako strašni, da bi se zmagati ne dali, zlasti ako se le sčasoma višja realka os- nova, eno leto en razred, drugo ? drugi rin tretje tretji. Tako bi se stroški razdeiili na tri leta in nobeno leto bi ne bili preterdi. Ce majhne mestica kakor Loket, Rakonice in Kutna gora, ktere ne štejejo več kot 2500, 2700 in 1000 duš, so mogle iz lastnega premoženja višje realke si napraviti, — če mesti Opava z 10.000 stanovavci in Celovec z 12.000 ste si z deželno pripomočjo napravile prav dobre višje realke, kako da Ljubljana z 21.000 stanovniki tudi z udeležtvom cele dežele bi tega ne mogla? Tudi bi treba ne bilo, da bi Ljubljana in dežela celi kapital za uapravo take šole na enkrat mogle pripravljen imeti ; gotovo bi se dobil duar na pósodo proti temu, da bi se dolg poplačal v 10 ali več letih. To ni prav, da se dobra in potrebna reč Ie odlaga za tega voljo, ker ni dnarja ravno pri rokah, in da se ljudje strašijo z davkovskimi prikladami zavolj te šole. Namesto tega naj bi se raje mislilo na to, kako in kje i z ver ta ti pripomočke, da se ta res težavna reč reši brez preeil-nega obteženja mesta ljubljanskega in cele dežele. #) « Ravno to je bil sklep deželnega zbora krajnskega. Dokler novo deželno oskerbništvo ne poz ne obtežili mesta in dežele preveč i takih pripomočkov, ki bi se ni moglo na vrat na nos spustiti v zaželjeno napravo višje realke. Ker so po do sedanjih pravilih realke naloga ga mesta, kj šole 5 bi vendar P bilo besedo reče stroškov: i m sicer : k er so take da mestna županija pervo in toli k i n k b ko bo šola prizadjala mesto d Potem še le more deželni zbor svojo reci, in gotovo se ne bo branil v čast in prid d tudi to storiti, kar so drugod storili i in cesar želi gotovo vsak, kteremu je mar za blagor svoje domovine Vred Tako govori g R. Š. Nadjamo se, da njegove be sede bodo veliko pripomogle, da naši rojaki v Ljubljani in po celi deželi bojo čedalje bolj zapopadli, da nam je res popolne realne šole potreba, in spoznavši to potrebo bo vsak po svoji moči storil kaj za njo. Kaj lepo pa bi bilo, ako bi v svojo dnarnico in bi oklical : kak přemožen ■■■ Tu imate 5 ali 10.000 moz segel da dodajo še drugi, za realko; jedro naj ji bojo kar morejo!" j Oj, kako na veke nepozabljen mečen bi bil tak do moljub deželi! Gospodarske skušnje. (^Cbele množijo rodovitnost sadnih dreves). Ker čbele mesičje ali cvetui prah od drevesca do drevesa, od cvetja do cvetja raznašajo, po takem tudi k rodovitnosti drevja pripomorejo, zlasti takrat, kadar ob cvetji ne pihljá veter, ki bi mesičje od cvetja do cvetja donašal. Dve kmetijske učilnici v pruski Slezii ste to reč bolj natanko sku-šale in se prepričale, da tam, kjer so blizo verta čbelnaki , je drevje? za 8 do 10 odstotkov več sadja doneslo lega, sadno pleme in njih oskerbovanje bili čeravno je kraj povsod enako bilo. (Zmlete kosti ali koščena moka so za trav-ni ke ali se no žeti tako dober gnoj), da po skusnjah angležkih kmetovavcov se nakosi za polovico vec sená, ako se jih 6 centov raztrese na en oral. Enkrat tako pognojeni travnik terpí 4 leta, če se senó na njem kosi če se pa trava popase, pa celó 7 do 8 let. (Cestni prah prežeue bolhe na mnogih rast linah). Tako zagotovlja nek francozk kmetovavec. f Arhitektura in pa naši novi cerkveni altarji po deželi 9 Zdavnej že bi bilo dobro, da bi bil kdo o tej potrebni ■■ ^m hi reci v „Novicah" spregovoril, pa ni se zgodilo. Zdaj ko se toliko altarjev in druzih cerkvenih reci napravlja pa dostikrat brez pomislika, ali se prav delà ali ne, in viditi sčm ter tjè toliko del skazkov, me je nagnalo saj nekliko o tej 158 řeči omeniti, nekoliko rečem ker bolj natanjčen dovoljeno, besedico pregovoriti, ker vem, da nam vsem trem popis bi bil neizucenem ne^azumeven. Kaj nek je arhitektura? To rec mislin^ najloze razjasniti, ako člověka na priliko vzamem. Kteři človek je: se n in necesariis unitas itd." načelo. dva naroda nahajata, slovenski V goriškem okrožji pa furlanski ; kje da bili tisti Nemci, ki jih načert iz Gorice 12. dné aprila pravimo » da je lepega života? Mar ne tisti j ima vse ude v „Novicah" _i p^h . ___i^B omeni, mi je popolnoma neznauo. v pravi razjneri? Ravno to velja od stebrovega reda (Sáu lenordnúng) ; vsi deli cele stebrove stavbě morajo biti eden Kar gosp pisatelj načert 20. aprila o učnem jeziku na goriški gimnazii omenja, bi ne utegnilo mnogim dopasti, v pravi primeri (proporcii) tako, da vsaki del posebno pa našim furlauom kratko malo ne. Meni celi ima svojo pravo mero, da ni ne preširok ne preozek, ne načert še precej dopada, menim pa, da bi prav ne bilo v HHHHl ^^^H^IIHi^^H^^^^H^^^H^HMH^H^IHHHHHMHHIflHHHMflHHHHHHi z z dťugim previsok ne prenizek itd. Kaj se pa sčm in tam po naših cerkvah na deželi zgornji gimnazii doljno ako je zgornja gimnazija le slovenski jezik kot učni upeljati. Zakaj, hočem vidi? Člověka mora v serce speči, viditi nove deia vse ob kratkem razložiti. skažene ! Že na pervi pogled se vidijo novi altarji vsi ne prijetni, ako se jim skozi kožo pogleda, to se pravi 1. Cesar so v diplomu 20. oktobra p. 1. ravnopravnost kdor vsem narodom slovesno zagotovili; po tem takem ce ima hoče viditi stavbo in ga ne slepijo žive barve in zlata lišp. se hoćemo tukaj le z goriškim okrožjem pečati Če bliže stopi in pogleda, kaj mu je, se vidi, da je steber Furlan s Slovencom enake pravice, kterih mu ne moremo majhen mozicelj z velikim stopalom, tankim vratom majhno glavo, klobuk (gezims) pa še manjši, preozek, Hl mu in nočemo vzeti, in tudi okrajšati. Enake pravice za vse! Kako bi pa Furlanu enaka pravica došla, će bi se v zgornji ni prav, mu ne gré na glavo — zeno besedo rečeno, cela gimnazii le slovenski kot učni jezik rabil? maškara z lepo pomalano larfo. Tam spet se vidi kaka 2. Dobro je znano ce ne vsem, vendar većemu 7 zasukana, da se ne vé, da se slovenska mla- kje da je lice. Pa kaj prižnica? Kos dina laškega jezika veliko lagleje nauči, kakor pa furlanska nova prižnica, pretesna, čeravno na lepem prostoru, napak delu prebivavcov našega okrožja kmeckega ganka u je bolj nillUL/AV^U ^unnu JV mvij piâV fCCCDO | ^ VI cjmwj « vviv mmuv^m« ** ■ uvv^un • vvi Iiviv • ^liunuj iv . tu luut malo umetniških izrezlin (Verzierungen). S čem pa si po- lanska glava taka kot naša?" Da, taka je kot naša gol zaboj s celó našega. Na to bi utegnil reci kdo: „zakaj to? ni mar fur magajo ti možje, da je vsa ta reč vendar lepa na videz? vendar vemo , P» y ua li aoi mladenci bitrejse kaj zapopadejo kot da naši Z lepimi živimi barvami in z lišem (Lack). Za marmor furlauski. O tej reči naj svoje mnenje ob kratkem razložim. najlepša rudeča, zeleua višnjeva živa barva, pa liš gori, in je, ■HHHHHHHHHHH a. Akoravno je Stvarnik Slovencu kot Furlanu in Lahu kakor pravijo, ponatorni marmor! A! zdaj je pa vse in družim narodom po enaki osnovi glave stvaril, vendar ni lepo; da! lepo kakor pokvečena deklica. to nič ne dé, vsakemu člověku enake dušne premožnosti dodelil: tem već y pa je zala; kako lepo kikljo ima pa „bertah". kako drugim manj, enim za to drugim za drugo reč. Tako se vsem dopada naj je kmet ali gospod! Žalostna pa gotova mi zdi tudi tukaj, da je ze v naravi Slovenca ležeče resnica; kdor se hoće prepričati, naj le malo sčm in tam se ptujih jezikov z manjšim trudom > da nauči po naših cerkvah na deželi pogleda. S tem pa ne rečem, Lah. kot Furlan ali Ozrimo se na goriške deklice ali gospodinje, ki so da se celó nič lepih umetniških del ne vidi, ki so, kar je furlanskega naroda in ktere so siljene pri slovenskih kme- po pravi primeri izdelane. Je tudi takih, pa malo. ticah to in uno kupovati; kako govorijo mar one slovensko? L Spet moc Uzrok tega da se premalo porajta ua arhitekturo, je pa Ena vprasa kmetico: „kako prodaste kartufule itd. nevedno.it v tej reči, od straní napravljavca in od strani druga pride na terg pa vpraša: „jemate prodati osam centa delavca, pa tudi znabiti so nekoliko krive stare delà repa za moja gospodar?" V> Ja pravi prodajavec imam po naših cerkvah, večidel po tako imeuovani Blondelnovi kakih štiri sto rep, ma jih nucam sam." Imenovani človek segi izdelane. Ne najde se, če se eua sama cerkev iz- pridši k svojemu gospodarju mu pové: „je rekla, da iema vzame i v celi deželi, ne en star altar, da bi bil po kterem štiri što repa, ma mu nusa za uon itd." Tako se kramlja. redu popolnoma izdelan; vidi se, da so se nekdanji podo- Da pa predeleć ne zabredem, se verniti hočem k nalogi, ki barji le nekoliko dveh redov deržali, rimskega in korinti- sem si jo naložil. Slovenska mladost, ki v Gorici šole obiskuje, ima skega, kar se po samih kapitelih soditi more; v vseh drugih delih stebrovja so pa eni več, eni manj, in nekteri kot fur veliko već priložnosti furlanskega jezika se ućiti, lanska našega. Furlanski jezik ji je pa velik pripomoček v zlo deleč zašli od pravega reda. Po takih starih stavbah je o tej reći nevednega okó zlo omamljeno, da ne razume laškein se izobražiti, ker mu furlansko „copiam verborum" Dobro vemo. da se v Gorici Ie furlansko ceniti delà, prav ali ne prav storjenega. Od tod izhaja, da pripravi se še v sedanjih ćasih, ko se toliko od omikanja govori, in da so se tudi celó Slovovenci, ki v Gorici prebivajo tudi o tej govori reči ne more naprej in se mnogokrat prigodi, nečem reći vsi brez izjemka, ker imamo tudi lepe izglede da so lepe in izverstne děla od neučenih malo cenjene S pravih in iskrenih Sloveucov pofurlanili. Slovenski mla tem se pa duh umetnije pod klop tlači, prevzetno našem- denči, ki niso iz bližnje okolice mesta, morajo v mestu stanovati. Tri do štiri tedne po navadi govori gospodinja s Ijena lišarija pa na prestol ponosno posaja! učnem jezika na goriški gimnazii Na Dunaji 4. maja 1861. V listu „Novic" gimazii. nahajam načert, ki zadeva ućni jezik na goriški Veliko se je že o tej zadevi govorilo in se še dandanašnji takim mladim šolarćkom po slovensko; komaj je pa en mesec pretekel, kar gospodinja šolarčka vpraša, ko iz šole pripeha: „Zefć, jaristu domandat uè a scula, jastu šabut 1. maja la liziou itd." V šolo hodši tudi malokdaj druzega jezika Kako je pa furlančka govori, moljub Da je ■p ■ ■ gosp. pisatelj otnenjenega načerta iskren do » da našemu narodu „resuicen uspeh I ÉH^bíémb^I govoriti elisi kot ravno furlanskega. mogoče slovenski se naučiti, ker te priložnosti nima in ker, ko kakošnega fautička slovensko govoriti sliši, mu hitro named ua polji prave gajati in njegov materni jezik oponašati začne rekoč omike in napredka" želi, ne dvomim kratko malo ne; da drugim: „cia il sclav senza Dio!" To je tudi uzrok, da se se za naše šolske reći iskreno in moćno poteguje, čeravno naši mladeži radi furlanskega poprimejo, da niso zaniče- ni sin goriškega okrožja in čeravno šolske zadeve v nje- vaui, in tako pride sćasoma i da žalibo govo opraviljstvo ne spadajo, mu ne le ne zamerim, marvec zanemarijo » se ga ar © svoj jezik celó sramujejo in le furlanscine poprimejo. ga le še pohvalim, ker kaj uspešnega in koristnega v družtvo človeško vpeljati, je vsakdo poklican. Po pravici riški Tudi vemo dobro, da Slovenci — posebno nasi go-se furlanskega jezika radi učijo, kakor se tudi se gosp. pisatelj unemu predlogu upira, ki se v goriškem druzih jezikov radi in cversto poprimejo. Poglejmo pa Fur-okrožji na tri narode ozira. Ker je tudi meni — kot sinu lana; je tudi on do našega jezika tako ljubeznjiv, kot mi goriškemu — njeno okrožje prav dobro znano, naj mi je do njegovega? Se ga ne brani temveč in ga ne zaničuje? r i i 1591 % Da je nas slovenski jezik Fnrlana iavno tako in še temelji sretna življenja a deržavi, tamo neima' ni naroda le bolj potreben kot laški Slovencu, se/dotoro vé in vsak ift pameten človek to spoznati mora! Cas kCU viuvcn tu ojiu/juan uivia t • • • vas J6 , um aauuji da bi Furlan spoznal, da tudi našega jezika potřebuje. go samo • • cas da! zadnji zemlji ni na nebu J- ----. . , UWIIUI* Ul U«l «/ U «, hčrpe Ijudih, koji neznadu za svetinju ni na k viûktl U ti Menim tedaj > da ■ I „Načelom ovim svetim potaknut želi i narod hčrvatsko po vsem prav ne bilo le slovenski slavouski ime svoga Jelačića bana ovjckoviečiti živim po kot učni jezik v zgornjo gimazijo vpeljati. stojanim dokazom, ko što ga već Jedna od najljepših kriepostih, koja narode ukrasiti lega sinćeka Romanov-a, ki je zedinoval z materno mi- može, jest čuvanje uspomene slavnih muževah svojih, javno loto očetove prednosti; al ker je zgubil skerbljivo vodnico priznanje njihovih velečinah. Veliki su muževi upravo na po raznih viharjih življenja, ga je le oče sam gojil in pod- obzorju našem žarke zviezde one, koje treba da sadašnost učeval, od kterega je res prejel plemenito omiko, pa tudi štuje, ovim boljih višnijeh krugovah nevidjenih nepokloni odanje, a potomstvo da se u nje ugleda. Gdje se poslanikom dosti divjosti tistega časa. Kmali se je vidilo, da je Romanov prešerin in raz-gdje se njihovu zvanju visoku neizkaže priznanje, gdje se ujzdan plemić; vsaki deklici je, če je le mogel, nagajal; vlast nesluša, kriepost uecieni, tamo su razrovani glavni noben konj mu ni bil predivji, da bi ga ne bil jahal; brez - milosti in strahu je dirjal s svojo lovsko derhaljo polnem polji in po zelenih travnikih. 160 bledega in od kmali staro in viteza mlado. s karanfilom v gumbnici je govorilo Stari grof si je mislil: „mladost je norost; vsega tega v " m Se celó do carice Katarine je govorica od grofa S. se bo že znebil, ko bo starejši prihajal!" in posije sinčka priderla in radovedna, ali bo cvetico tudi, kakor je bil ob-po svetu. Romanov preleti z rusko urnostjo Poljsko, Cesko, ljubil, saboj prinesel na dvor, prićakuje Katarina komaj Ogersko, Nemško, Angležko, Francozko, Laško in ua po vrátku vstavi se v vasi Rungen, jutra velikonocne nedelje y ko ga misli na dvoru sprejeti. ker se mu je tukaj kolo Na Ruskem je stara navada, da si prijatli in znanci ta sterlo. Voznik vpije iu razsaja, kolar trudi se s kolesom, dan klicejo: „Jezu Krist je vstal !" in se takrat bratovsko rof pa mora celo uro ar » Ko grof tako gori in se sprehajati ! doli pohaja, sreća ga čudno poljubujejo; ne dvorniki ne carica sama se ni izjemala tej navadi. krasna livonska (Jiflandska) deklica s prijetno dišecim ka Katarina, obdana od velikašev svoj carstva » stoji oh! deklica lepa kot Vila okinča ranfilom v nježni beli rocici v planinah zelenih, v mični ruski obleki; prijazne ćerne tkanim nebo z vsemi e ti nj a trona svoje pod zlatop Duri se odpró in sobar reće oči se ji tako milo svetijo in ustnice žarijo ji kot rožica n V tem hipu Romanov stoji pred idealom svojim pomladna, in vabijo izserkati jim medico presladko. Omamljen od te oebeške lepote objame Romanov krasno Liflandsko dek s karanfilom Se Ml mična Grof S. !« pred rom lepa Katarina stopi nekaj stopinj s trona doli in tiho devo. „Stoj angeljćek, mili!" 55 rece ognjeni mládenec da bi je okoli stoj V • ne razumeli, osupnjenemu grofu y ki kam hitiš? in komu neseš ta karanfil? Ako je na prodaj, terjaj, kolikor hoćeš, dobila boš!" Sramožljivo zarudí Kati n ka do svilnatih kit in nježno zašeptá: „Karanfil ni ua prodaj, žlahni gospod! pa če Vam tako zeló dopada, nate ga, podarim ga Vam!" Grof vzame « j pred njo se na kolena spustil, z milostljivo besedo reče, naj bode serčen in brez straha Katarina vlad cele Rusije, nekdanja ,deklica Ma bil nburška", rejenka pastorja Gliicka in ljubica Menčikov-a, je resnično tista, ki je bila pred toliko leti podarila radostno prelepo cvetico in hoče deklici v roko potisniti svojo zlata polno mošnjo; al zala Livonka (Liflanka) se mu po grofu cveteci krasni karani Vzemite iz mojih rok u ruski segi micno poklone iu reče: „Obderžite svoj nekaj trenutkov, boj in nemirno začne carica, ko preide kot potomek stare » deuar ; cvetico sem dala Vam rada, in ako se bote, dokler bo cvetela, prijazno spominjali darivke, sem poplaćana obilo". Romanov, ki je še malo romanov bral, se je pri milih teh besedah tako razveselil, da je hotel po ruski navadi deklico v lice poljubiti, pa ona se mu vmakne in Ijubeznivo nasmehljaje se pravi: „Poljubek, gospod, ostanem V a m d o I ž n a !" nikoli pozabil, pride voznik in naznani mu, da je poprava ruskému prestolu verno in zvesto udane rodovine to svetinjo z per m oj i h yd Tako govorivši vzame mu ne brez lah nega tihega trepeta karanfil iz gumbnice in připne mu enega svojih redov, karanfil pa vtakne třepetaje na lastne nedra Romanov h mu rece 55 J Krist j in za ovoriti sijeno carica pa t in llomanov hiti da in preden ji je mogel zaterditi, da je ne bo polne slovesno opravilo z ginjenim sercom, in Katariua gotova ■ y v - - , in že zadnji čas se dalje podati. Oastit starcek pride, prime deklico za roko in v hipu zgineta spřed očí. Romanov peljá se spo mini v sercu — reče mu smehljaje se kar mu je bila ubožn n In d tega casa j Tako je deklica d < i nek n a ví grof S prejel od carice, \ ž n a ostala!" da, da mladenci po svetu s karanfilom v narocji, s siadkimi v gumbnicah tiho in žalostno v domovino svojo nosijo cvetice jim podelj Posl od oi i h ijubih r J. Severj Divji in se krotak in zakai ? ukrotljiv ljen je přišel d bil mládenec locil od doma, >mú. Je mar treba povedati Kdo ne poz « J 5 taj Dopisi. dke strasti, ki boko spava v sercu človeškem, ki čudodelno nareja iz oro Iz Hervaške 12 j. da aJ C P slana krotkega jančka strasti, ki jo hip rod 5 ki j hleji, polne neme bolesti, ki se ne odkri solze x no- poročilo iz Dunaj nas j w J peticija Slovencov od gosp. d redé in vzd benemu, ki srečo svojo išče in najde le v samotni tihoti zavnega ministra prijazno sprejeta, in pol v oziru na prestolni govor obljublj 55 und VV J precej Bila je ljubezen, ki je Roma da bi jahal in hodil na lov, da bi deklicam na? tako p rem eni • » goji le svoj karanfil namesto namesto oznanil prošnjo od besede do besede, pa tudi drugi nemški ki niso zaostali. Se ve da so imeli prilagati ko ajal, PU seme odpadlih cvetk v posode da vnovič kalí in skerbno zaliva mlade ke. da se raz cvetajo gumbni dokler kaj krasno in mično. Vedno nosi mladi grof v oje suknje d • V v • karanfil in storil je obljubo 5 mu bije serce v persih k ne bi karanfil se in pristavkov bn od kod bi dobili toliko Slovencov zvedili o narodr ščica „fanatikarj konca in kraja. Nekterim se čudno zdí, Slovenci bi 20.000 podp ces y d se pisati ne zná. Drugi so dozdaj prema 11 £ a v • ibanj Slo zivi v Ljublj , misleči, da le pe-ostali Slovenci pa so iz hiše podati. Vse poprasevanje pa, stanovanje une ki že d Hes dobrega ponemčeni B • « € m J P« n ffallend dev vediti, bilo je zastonj. let je preteklo; oče nje J y da naše „national-bestrebunge" niso nikda J umerl; marsiktere dobnih mej pr menda že po in to nam je ponos. Protivniki uaši pi ar odbe so potolažile in po danjo strast mlad da bi SI najpopred nekoliko tisuč ci grofa ljube B nade, d bi kdaj mogel uzor oje žarne lindrov pobili in s tem pokazali, kako so „national-gesinnt?" T ir'i r» u ne imamo d pritisniti na hrepeneče serce, živel je v vživanji ševne^a narodnoga potov, ki nas bodo pe do du slad kili sporninov v svoj in tužno, ko nagloma sam imenoval očeta četnik in utemeljitelj vertu pri dragi cvetici samotno umerje car Peter Veliki, ki se je naroda, in ki je v resnici za- ka življenja, in enega teh potov smo ravno potrebili, kak se d z dobri peh Ko bi se oj ega toraj naši protivniki napenjali k Aesop žaba y nam ne bod uje vcličave ruske der dovina nam pov y kako je umerl in kako je žena i. Zgo-njesrova nagnali sivih las, in tudi p nas ne bodo kler serce naše za naš narod bije in dokler bo najti tro © Katariua Menčikov I. nastop sk P1 s pomocj K hica prav na svetu! Ke ima in v narodnem gled » f V Vrisoki nasprotnik S odovine ni žive! več : y di voje eje, je p zagrebški deželni zbor igrališno • V lo tamošno v Varažd Romanov si sopet upa na dvor, da bode čast in slavo ro- začelo y je sinoči z najboljšim pehom dov oje resnici Rusij na reki Prut pred noge položil ísrrati v v domaćem jezik Iz Stajerja 10. velikega ti W z Stev slo Grof Romanov ni od lepote svojega obličja in vitezke venskih prebi na Stajarskem se je poslednji čas zdaj postave kar nič zgubil y celi Petrograd spozna v njem sinů koli 378.000, zdaj 400 000 lijevalo. Nekteri bi enda nekdaj tako spoštovanega in čislanega grofa Demetra S.-a prav bilo, da bi se ničle celó zbrisati mogle. Še Ie iz še 14)1 matizma labodske škofije srno na tanjše zvedili pravo ste- liti in ljudi vendar ne zastopiti, ali je to mogoče? vprašam vilo. Po tem je konec lauskega nikov v mariborske m slovenskem leta bilo 415.000 stanov- vesvoljui svet. Kakošna je ta pravica? Ljub in o k r o g u. Ce še drag nam je ? bodi Ceh, Nemec ali Madjar, da Ie razume, ljubi in tem prištejemo tistih 9 do 10.000 Slovencov od Radgone spoštuje naš jezik in našo besedo, in kdor je ne zná do hervaških gor, ki prebivajo deloma v čisto sloven se uči. > naj Tern v peti pa nam vedno bodo taki nemškutarski skih, deloma v zraešanih župijah gradčkega okroga, in ce uradniki, ki le Slovencov kruh jejo, domačo besedo pa za-Že pomislimo, da vpoglavnem mestu Gradcu vsaj 15.000 metavajo. To je spoznal sam imenovani novi uradnik. Slovencov prebiva (nekteri sodijo, da jih je čez 20.000), drugi dan je sam slovó dal svoji službi; več je imel v je tedaj na Štajarskem najmanje 440.000 Slovencov, kterih glavi ko oni, ki so ga semkaj poslali. Kdaj bo vendar ustavne pravice je presvitli cesar v prestolnem ogovoru enakopravnost od cesarja vsem avstrijauskim narodom V ze blagega spomina iz nova zagotovil. Večkrat se sliši ? so okoljščine našim rojakom na Kranjskem ugodniše, gledé da oni imajo V ze sedaj vec pravic pricakovati da ter tedaj tudi nam štajarskim Slovencom pokazala v resnici iu v življenji? zagotovljena se sloven skega jezika v šolah in uredih. Take modrijane moramo je deževno vreme zaderževalo Iz lutomerskih Goric na Štaj. 10. maja. Da nas križevega zaverniti na primerljej, da je nas na Štajarskem vec iti po polji in vinogradih, tedna s procesijo Slovencov kot na celem Kranjskem in ker se ne samo med seboj brez vseh tujih osredkov vežemo, temuč tudi živo dotikamo svojih bratov na Kranjskem in Koroškem, potem letos Vendar ta ni nic posebnega; da pa nam je sneg dva dni bránil iz cerkve iti i je vendar čuduo. sneg ni bil tako škodljiven kot prejšnji mrázovi, ki so uam veliko škodo po vinogradih učinili, posebno na tudi na Hervaškem, tedaj ne moremo temeljitosti takih nizkih krajih, in kjer je že bolj odgnalo. Najdejo se celó prikratb spoznati. Ako smem jez svojo povedati, je teh rezniki ozebljeni, ki so že čversto pognali, zdaj pa je over edino to krivo, da so naši uredniki manj izurjeni v steržen čern. Za sad nam je letos odkljenkalo; slive so slovenskem jeziku, za kterega se do sedaj kar nič niso pe- se sicer terdo zoperstavile pa Bog ve » ali bo kaj ali nič. čali (et hine illae lacrymae!) kakor uni na Kranjskem. Tako je tudi dvomiti nad poznejim sadom, na priliko: ja Sicer pa je uárodna svest v nekterih krajih ravno tako živa belki, kot na Kranjskem, in da ni v vseh, se imamo zahvaliti Hvala ki se niso tako razcveli na Bogu, mnogih je serce cerno. da še žito ni v klasje stopilo; sneg ga malim in velikim prerokom, kteri izhajajo iz naših polu- veliko poterl, veudar se bo že še opomoglo. Tudi po trav je tanskih mest in tergov. Današnji dan je znanje velika nikih ne kaze dobro y celó moč. Rodoljubno duhovništvo naj tedaj razširja slovenske knjige in časopise po vseh kotičih slovenskih kakor marljive bčele in skoro bodo polně narodne košnice. Ne samo Slo- pri nas, po naših grabah, kjer SO orugej po trikrat kosili, še zdaj komaj začenja rasti. Od Mure 9. vel. travua. h Kuhar. Nekteri dunajski tako věnci v.«eh pokrajin, temuč tudi vsi Slovani v prostrani imenovani „véliki" časniki še zmiraj o Siovencih blodijo častiti Avstrii iinajo eno edino nalogo in enake pravice, kakor da bi jim se bila pamet zmešala. Radovedni smo ktere si bodo že sami spolnovati iu rabiti vedili, naj jih le kako se bodo znani časniki v Gradcu in nekterih nihče nepoklican ne moti. V sedanji dobi toraj veljá vkup- mestih na Slovenskem obnašali sedaj po cesarskem i drugih nost ali solidarnost slovenskih in slovanskih zadev y to je, ogovoru v deržavnem zboru. To je za nas toliko dolžuosti in pravice. Naš krotak narod bode še se sicer vazniše, ker po njih zvemo, kakošin veter da piše. Tista i « i ... •____i _ ____• • • _______: i • u*___: • __i_______ri .. „ ,j____________u •____L _ ________? i boriti imel s svojimi protivniki, kteri iz golega na- „Tagespošta" in pa uradna „Gradcarca" imate namreč le nečejo priznavati enakopravnosti vseh narodov; pa enega vrednika, ker pervi le svoje ime posojuje. puha kakor vsaka resnica in pravica si bode tudi ta skoz ternje Vendar se vede, kakor da je Bog vé kako svobodoljuben, in koprive pot napravila, in potem, ter še le potem bode in tako prodává svojo plesnjivo robo po vseh naših mestih iu tergih. Potrebno je tedaj, da se poduči naše mestjan- ereěna domovina srečnih narodov. Zivo priporočamo svojim rodoljubom ravno na svetio pridšo knjižico: „Die Idee stvo po kterem der Gleichberechtigung" od J. P. v je kot predgovor k 55 Zagrebu, d r u g e m pravičnem listu o naših raz drugemu izdanju Kvaternikove knj i ktera merah. Gotovo je, da nas večidel ljudje po mestih in tergih le iz ne vednosti čertijo, ker so se navadili brez lastuega ÍVA r»u 0 deržavnem pravu trojedne kraljevine. Razun te je poseb- premišljevanja govoriti, kar se jim vsaki dan v »lavo za nega ozira vredna Sulek-ova knjižica ^Ho r va ts k o -s la bija. 55 Ach, das W i e d e r k a u e n ist so suss !" vouski ustav", ktero so „Novice" že priporočile in ktero izhajajoči neodvisni časnik „Telegraf, Organ V Gradcu fur steier , v I. - . w^VM. , ».v.v wvr « ' r * * " * w . « v ,u ..m.« „ » «s.w^.u«, ÍIXI O V ^. V1 s primernimi opazkami bi dobro bilo posloveniti in med naš mârkische Interessen" je začel od 1. dné t. m. iz lastne r.arod razdeliti, da se bolj spozná z ustavnim življenjem tiskainicev lepši obliki izhajati in bode rad prejemal dopise naših sosednih bratov. — To polje obdelevati s potopisnimi iz vseh krajev slovenskih, da se tako tudi Nemci nepri- čerticami, kakor unidan v „Novicah" o Karlovcu je za strano soznanijo z našimi razmerami. Ne zamudimo tedaj te naše razmere posebnega priporočila vredno. V ostalem pa lepe prilike in podpirajoči poštene časnike odvadimo se V se npajmo iu ne obupajmo, delajmo in ne opesajmo in božji celó z denarno pomocjo podpirati nam sovražne in krivične. bode pomnožil napredek našega ljubega naroda Ce že hoćeš vediti, kaj hudoba piše, izposodi si tak list ali beri ga v kavarni; al ne da bi venarja za-nj plaća l! blagoslov in vse kar namvje toliko milo in drago ! V ' --y Iz Slov. Stajarja 10. maja. F. S. Deželni zbor Bz Draiiine na spod. Štajarskem 10. maja le» nas je dokončan; koliko se je v njem govorilo in storilo v Ljube „Novice" ! Vesel sern vas veliko veliko let prav pridno priu Slovencom, je znano celemu svetu. Zdaj upiramo vsi in v svoj pravi duševni in materialni prid prebiral ; al zdaj oči v glavno mesto nasela cesarstva; kakor vam, drage moje bi mógel skoraj slovo dati, ako bi se v dali željno svoje orel proti žarečemu eoncu, se mi oziramo v slavni dunajski od neke nemškutarske šalobarde v kozji rog ugnati. Čujte zbor, odkodar uparno, da nam bodo prisvetili zlatosvetli kaj se mi je danes pripetilo. Jez pridem na pošto v St. Jur žarki enakopravnosti in pravice. Najmileje obraćamo mi pod Rifnikom in baram za „Novice". Poštni o* » ospod zarenči štajarski Slovenci žalostno oči proti Beču, in trepečemo, nad mano: „Wie konnts diesen Dr lesen? Schad unvs ene^a ker ne bratje za nas rojaka v zboru nimamo. Ako se drugi naši Papier, dass soleher Dr hinauf kommtu in tako potegnili ne bodo, bomo ostali, kar smo bili, je dr-karil še bolj ko nekdanje Knobelnove pesmi. Jez mu in kar še smo zdaj — zatirane sirote. Koliko novorojena zavernem njegove razžaljive psovke; al nič ne pomaga: konstitucija pri nas veljá, naj vam sledeče pové: Pred on Ie še bolj dr-kari. Ker sem vidil, da je ta mož poln da bi bolje kakim meseom dni je terd mlad Čeh po rodu ni znal dr»- iu jez kmetovavec, ga zapustim prepričan 5 besedice našega jezika ko aktuar med terde Slovence bilo, ako bi tak gnojni člověk na kaki pusti njivi stal, za uraduika poslan. Soditi, tožbe sprejemati in pravico de- ne pa na pošti, ktere dolžnost je Ie pisma in časnike ljudém 103 izroćevati, pa ne jih čertiti, da već jezikov znajo kakor le Iz Gorice 9 maja Ker se mi važno zdi, ne le edinega tistega, ki ga šentjurski poštnik zná. Naj sodi zdaj samo od tukajsnega vremena iu svet sam, kako se nam godi, ako se celó kak poštar na tudi od volitve mestnega slovenski zemlji prederzne tako gerdo se obnašati zoper nas danes o tej zadevi. goriskega P 7) domaće! Iz Vranskega 10. maja Včerajšuja „Presse" podnebja, temuč kaj povedati, naj zinem Da si izvolimo novega župana smo se, gospodj tako je govoril gosp. conte Me Is snidili danes; veliko, rečem, je današnji dan ime P u našo njej smerdljivo peticijo voha. Se vé da je bedasto, In potem, ko je natanko razlozi!, kakega značaja da mora kaj od njega pričakuje mesto, se je le z besedico odgovarjati kakemu organu, o kterem se vé, glavar mestni biti * kako se je sukal od leta 1848 do danes in kteri zdaj poln svitlemu caru zahvalil, da nain je svobodnejše življenje po-najbolj enostrauskega liberalizma po vseh kotih „religions- dělil. Pohvalil je potem Gorićane, da so vsigdar mirni bili freiheitliche" bljunke liže, pri tem pa o enakopravuosti na- nikoli puntarji, vedno udáni iu zvesti cesarju svojemu „ni no- 9 Perve tri mesce leta 1848" — je rekel rodov avstrijanskih nic vediti nece. Takemu listu ne odgo- „ varjamo; al lahkovernim Ijudem se ima vendar le razjasniti, beuega vojšćaka, na bližnjem Beneškem pa punt; Gorica je kar se jim po hudobnosti krivo pové. Kako so se podpisi vedno mirno ostala podobna fantu smehljajočemu. Sinovi za prošnjo nabirali? Pervič se je po Novicah" razglasilo, nasi so se potegovali kaj se terja 4 11 • 1 vi Vit d U J\J p ^HOUVUII I «mkï1 o ov mjsm vvomij u to v obce; potem se je peticija razposlala, bojnem polji. Različni smo si po za cesarja in domovino drago na d n o s t pa ljudstvu od točke do točke poslovenila po nabiravcih, izur- smo Avstrijani; ne zauičevaje nikogar, hoćemo živeti vsi v jenim brati dala... potem so se imena podpisale; to nam mirni spi pa kaze da ljudi druzega ne znajo 9 kakor svoje ime po J bod in take čednosti, ki jih je Gorica skazovala, çoceni biseri. Nemci, Talijani vedno kincale kot dra nemški podpisati ... al je to dosti izobraženosti, veleslavne in Sloveni prebivaj tukaj Pervi so bili dozdaj v vekši nemške šole? Kar se naših deželnih zborov, naših nem- časti; se sme pa zato Talij volj rodnosti psov ških poslancov, našega slovenskega gibanja tiče, le to: Nikdar ne! Ravno tako naj spoštojemo in cenimo delavne Bilo je o volitvah gibanje domorodno, smo volili, da nas je moć naše birokracije zadušila, za to •9 bilo je iskreno, ko in uinnega Slavena, in nobeden med nami naj ne misli da on i pervi » Ne podobi se 5 da bi kdo s tem druge poni ne moremo: saj se Dalmatincom enaka godi. sledek te zmage naše nemške birokracije na Stajarskem ? To-le : Pri nas, ki smo zlo zlo v nemških sponah, celo pri Kaj pa je na- ževal ali zaničeval, sam sebe pa povikševal u Tako je govoril • v • g. Mels Komu ne bo serce radosti igralo deželni zbor, zakaj slisi iz ust Laha pravične besede oživljajoče hladilo v ranjeno sercé? ki » ako ajo domoljubu kot Slovenci. Lahi in Nemci nas tedaj se nihče ne meni za stajarski od njega Slovenec nićesa ne upa, ker svojih mož tam nima. vsi naj bodo enako spoštovani; vsi naj se med seboj y Veseli in pažljivi pa se obraćamo proti Ljubljani ; kar se bij kot bratj Zaverzena je tedaj pri da pravijo tam zgodi, bo gotovo tudi nase; kar si tam po poti po stavni pridobijo, se tudi Lahi: „meni vse tebi nič." Pošten, umen Lah bo tud nam nam ne bo moglo odreci, ker smo nase pravice pm tudi on k pameti 9 s Kranjci enega rodu, ker imamo z njimi ene potrebe. spre Še nekaj! pri naših ozkih novinarskih postavah se čudimo, je, kakor naš verli domorodec pravi, „inostranec ki so iz Beča privihrale; přišel je je, kar smo zgubili. Res nam naše krajue gledal 9 • * kako sme kak časopis, naj še bo tak majhen narod na tako in osebne imena, to naso najsvetejšo Jastnino pokvaril vizo s » P°- svojo gnjusobo ometavati, kakor je „Presse" včeraj pačil in oskrunil"; ali si pa nismo tudi sami saj nekoliko storila, rekoč: „wenn die unterschriften e eh t sind" . ... die paar hunderttausend Slovenen vendar najgroblji „faustrecht" ! 5) etc a To je le te dere o 9 krivi? Hudournika, ki po stermem skalovji v dolino ne ustavi nobena jez, ki ni v dobrem temelju : oni so ga osnovana. Ravno taki hudourniki so nam bili Lahi Iz Primorskega 4. maja. t Prošnja Slovencov > tisti 9 ki so jézi in zidove poderli in nam naše polje pod ktero so nam „Novice" unidan od besede do besede raz glasile, in ki potrebe našega suli. Al zanikernost, naša mlačnost je bila tudi zraven naroda odkritoserčno razodeva, kriva, ker nobenega ni bilo, da bi jih ustavljal d bi jih našim kmetom močno dopada; nekteri zdaj še le obžalujejo, bil odbijal Lej 9 da se na nasvet rodoljubov niso podpisali. Kakor čujem 9 n e mud stvarnica vse ti ponudi; le jemat od nje tako je pel naš slavni rojak. Ce bi se ili laški je bil tudi gosp. Černe iz Tomaja, zdaj poslanec na Du- bili teh besed deržali, nikoli bi nam ne bili prihajali svoj podpis ti prošnji dostavil, in nadjamo se tedaj, dopisi iz uradnij, nikoli bi ne bile povsod naše pravice tako najl ' da bode tudi on naše želje krepko podpiral. Oglasimo se potepta Al pustimo to ka se je, bo r» zgodilo 9 in za svoje pravice; poterdila jih je spet beseda Cesarjeva, skušajmo zdaj iski popravljati ka n a m j inostranec ktera je vsem avstrijanskim narodom enakopravnost zago- pokvaril. Naši domorodci in poslanci so nam pokazali pot tovila. Nam primorskim Slovencom se je v deželnih zborih za njimi stopaj Ni jih bilo sram pred prenapetneži posebno v Poreču velika krivica storila. Mala pest pre- sovražniki jezika našega v maternem jeziku govoriti brisanih Italijanov je pokazalo neporazumljenje in zaničevanje kazali so, kaj da so. Njim naj bo čast in hvala! nam in je celó tište, ki bi morali naši zagovorniki biti, po- zaupamo, da nam bo boljša prihodnost cvetela. • V , pred ; p°- ! Njim Al kam tegnila samo na svojo plat. Takega zaničevanja terpeti ne sem naj pet vernem v d k volitvi mestne t* moremo, ker po zagotovljeni enakopravnosti imamo pravico župana. Komaj je gosp. conte Mels svoj govor konćal, so terjati (in da je to tudi želja ljudstva, dokazuje tistih tisuč že zagermeli radostni klici po dvoraui. Potem so volili. Z podpisov na prošnji), da v opravilih očitnega življenja pri 21 glasi je bil izvoljen gosp. Dragotin Favetti, moz nas slovenski jezik veljá in da tedaj vsi vradni spisi 9 za prebrisa glave m nekdanji odgo vrednik goriških pisi deželnih zborov in razglasi odborov nam se v našem novin. Tudi on je krasno govoril in prijazno se je zahvalil jeziku oznanijo. Zgodovina žalostné minulosti nam kaže, mestu za čast, ki mu jo je skazalo. In komaj je govor kam smo prišli; na male kose razdeljeni in razkomadani konćal, so sopet doneli glasi živahni; vidilo se je na moramo kakor manjšina većini naših nasprotnikov se pod- vsakem obrazu, da so z njim zadovolj vreći. Deržimo se tedaj v djanji za en narod, podpirajmo se v vseh rečéh in tako napravimo si pot k zedinjenju našega naroda. Združeni narod ene kervi lahko posvetuje i'i V» V dopić pana li. Matevže. Naj sežem v svojem Kostaiijevice 5. maja. enmalo nazaj. 5. p. m. je bila pri nas volitev žu renjskega zastopništva Tud svojo potrebe, želja celega naroda veći važnost in moč tajnega ne javnega kovarstva in zadobí, in narod nima se bati nepostavnega uapada druzega naroda, ćigar naslednik je le žalostno sovražtvo, namest agitacij tukaj ni manjkalo ne , ter glasilo se je celó 9 da je en volivec srenjcane ovarjal: „Volite vsa čega 9 le škrica ne." To bi ravno nič prečudnega ne bilo 9 da bi vsi, kar nas je Avstrijancov, v lepi edinosti in pri- ampak smešno je le to, da je skric škrica spodrinil Izvo jasnosti živeli. ljeni so bili za župana gosp. Frauc Globocnik, za sveto 363 vavce pa Franc Kalin, Alojz Gač, Franc Bučar, za sovětu opomnijo, da se izpolni, kar je obljabljeno, ter ako odbornike pa gg. Martin Keržičnik, Janez Stravs, Miklavž bi bilo v ta namen že kaj odločeno, da naj jim gosp. mi Sever, Janez Lesjak, Anton Sekula, Anton Kalin, Franc nister to blagovoli obznaniti, da se narod za te naredbe Žarna, Adalbert Kandolini, Franc Marešič, Anton Sinkovec, pripravi, pa tudi, da se more kontrolirati, jeli se ministrové Martin Kolarić, Jožef Pichler, Janez Gač in Janez Bučar. zapovedi po dotičnih vladinih organih vestuo izveršujejo. Udeležba voiitev je bila čudo mala; snidlo se jih je namreč Posebno nam stoji do tega, da se za upeljavo našega je- v z e od 380 volivcov lo 86, in to je uzrok, da je marsikak v zika v šole in pisarnice potrebne priprave odborništvo přišel, ki pri večjem udeležcnji srenjčanov zdaj storijo. Mi se nadjamo in jako bi nam bilo žal, ako ne bi bil izbran bil. V k riže v ski občini so celó tako bi se naše šole ne ustrojile po načelu ravnopravnosti mlačni in nečimerni bili, da so mogle volitve trikrat razpi- gledé jezika že z začetkom prihod njega šolskega sane biti, preden so volili. Zalostno znamenje nedostojuega leta. Da pa to dosežemo, treba je, da že zdaj za to po- obćinskega duha! Nadjamo se, ■■■■■■H mapu da bode vprihodnjić bolje, skerbimo. Treba nam je slovenskih učnih knjig, treba nam ♦ » i Zlasti tega dočakujemo v kostanjeviški županii, ker je naš je za slovenšćino sposobnih učiteljev. Zato je treba zapo« , da se precej in brez vsakega odloga naprej priredi župan gosp. Globočnik pošten, omikan, za blagostanje srenje vedi i unet moz, ki se ne obotavlja, se s srenjskimi postavami kar v ta namen potrebujemo, da se, kadar pride cas za soznaniti, ter jih izverševati. Prošnja zavoljo upeljave cetja ? ne bodo mlačnjaki in naši protivniki na po ma nj domaćega jezika v učilnice in kancelije, za ktero je naš kanje potrebnih p r i p ra v izgovarjali. In ravno š o I s ke naše zadeve so tako važne iz ozira na naso narodnost » da si prideržujemo o njih v se drugi pot obširnije govoriti. Kar se tiče vpeljanja slovenščine v nase pisarnice (kan rodoljub gosp. Matevž Markić marljivo podpisov nabiral, je bila sploh prijazno sprejeta, in reči se more, da vsi prebivavci našega okraja, zunaj treh nemškutarjev, komaj ča-kajo. da bi prošnja tudi resnica postala. Kadar bomo ćelije), treba je, da se izdá precej vsem urednikom slovenskih krajev zapoved, da narodni jezik, ako bi ga še teh neprecenljivih pravic resnićno delezni, takrat bode na šemu cesarju preserčna hvala v vseh okrajinah naše dežele ne zuali, naučijo, i« dalje, da se z obzirom na predstoječo nadusno donela. Prepričan sem, da se bo potem zaupanje novo uredbo političnih in sodnih oblasti po ministerstva ljudstva do uradnikov, ki imajo z Ijudstvoai opraviti, sopet izreče neogiben pogoj, da vsaki, ki hoče na Sloven- povernilo, in naš narod bo pred kakor ua vsakem drugem akem službo imeti mora znati popolnoma slovenski jezik potu višjo stopnjo omike in blagostanja dosegel. — Slana govoriti in pisati. Vidili smo nedavno, da so se na Oger-je pri nas že dvakrat razsajala in nam črešnje, breskve in skem in Hervaškem, ko je prišla zttpoved in sila, tako hruške vzela. Tudi terta je veliko škodo terpela. Sinoč je domaći kakor tuji uredniki narodnega jezika tako čversto padlo snega tri pavce na jagujetom, mnogo vej odkrehnil. Iz ipavske doline 10. maja debelo, ki je drevesom, posebno poprijeli, da so mogli v nekolikih A. S. Včeraj zgorelo je 3 m esc i h na vseobčo zadovoljnost službo v tem jeziku opravljati. Kar je bilo doli , bode in mora tudi pri nas mogoče biti, ker dobro da Ogri in Hervatje v zakonodavstvu nimajo mnogo mogoce vemo popoldne je v Ajdovski predilnici gorelo ; do 400 centov pavole, čeravno so njeni fabriški delavci većega slovstva kakor mi; namreč prestave obstoječih za hitro na pomoč prileteli, in se prav verlo obnašali. Škoda konov in naredeb, saj imamo tudi mi. Ako se pa kteri od se ceni na vec tisuč goldinarjev. Vzrok te nesreće se se uradnikov našega jezika ceio noce ali ne more učiti, naj • * nic prav ne ve. Kakor v več drugih krajih, tako je tudi se ogne, kakor so se tudi naši ljudje v napomenjenih dveh v naši dolini přetekli mesec huda slana nam veliko škodo deželah ogniti morali; saj se zahtevati ne more, da bi se naredila; zunaj črešenj, ki so že malo pred odevetele in zavolj dveh ali treh terdokornežev celi narod slovenski jim zatega voljo ni veliko škodovala, druzega sadja ne bo svojih pravic odpovedal, ali se deržavna vlada svojim na- skoraj nič; posebno je murve tako posmodila, vidi druzega kakor golo drevje. Ravno letos so se ljudje svilnih gosenic ravnati, in zdaj ob tla. Večkrat so „Novice" da se ne čelom, pred svetom slovesno oglašenim, izneverila. Da prav lepo pripravljali, veliko jim je po tej uimi včs njih up se pa naši uredniki temlože za službovanje v našem jezika pripravljati in vaditi mogli, naj se po ministerstvu oglasi, da je tudi zdaj, dokler še sedanji organizem političnih in že po skušnjah v Tirolih in drugih deželah pisale, da ob sodnih oblasti obstoji, vsakemu ne le dopušćeno, ampak časih slane bi koristno bilo, velik dim na polji narediti, in to napravo z zvonenjem na znanje dati; jez mislim, da kaj takega bi ne bilo nemogoče in z nobenimi velikimi stroški priporoceno, da naj za slovenske ljudi slovenske zapisnike slovenske odpise pise, daje. ter na slovenske prošnje in vloge sklenjeno, ljudem bi se pa ua to vizo marsikteri koscek Njih veličanstva kruha prihranil. Kaj, ko bi župani to reč v prevdarek vzeli? Tako, samo tako bode mogoce, -- gledé ravnopravnosti vseh janskih uresničijo, in pravične želje vedno zvestih Slovencov da se blage namere narodov avstri- Iz Ljubljane 12. maja. Telegramu iz Dunaja, ki nam enkrat djansko izpolnijo. > je uno sredo prinese! veselo novico o peticii sloveuski imamo danes dodati še to-le: 7. dan t. m. so izročili gosp ministru Schmerling-u peticijo naši gosp. poslanci: dr. Toman Dežman, Derbić, Brolich in pa gosp. Cerne, poslanec goriški. Gosp. dr Toman je bil govornik deputacije, ki jo je gosp. minister prav prijazno sprejel ter ji obljubil, da se bo ta reč v smislu ravnopravnosti narodov in prestolnega ogovora rešila, ter je přistavil, da zastran prestave postav se že skerbi; tudi zastran slovenskega urednega časnika ni od-rekel. Gosp. dr. Toman je prav krepko govoril in gospoda ministru okrepćanje slovenskega naroda prav živo na serce Iz Ljubljane. (Po dopisu). Ker so dopisuni iz Ljubljane svoje gerdo rokodelstvo poslednji čas začeli z o sehni m i napadi v nekterih časnikih, izbravši si sedaj tega, zdaj unega naših ljudi z imenom, da so ga černili pred svetom, je naravno, da tako očitno napadeni skušajo zve-diti tište pisarje in jih potem tudi očitno imenujejo deržee se pravila „Gleiches Recht fiir Aile". Tako ie storil tudi gosp. Ambrož, ki je bil Je nedavnej v „Agramerci" in po nji položil ker le tako bo mogoce zmiraj dalje segajoci tali-Veseli smo gosp janščiui terdno brambo nasproti postaviti, ministrové obljube; al da se obljuba tudi kmali začenja izpol-novati, lepo prosimo naše rodoljubne poslance, ki so našo peticijo g. deržavnemu ministru izročili, da naj skerbno na to v „Ost-Deutsche Post" hudobno natolcevan zavolj nekega početja, za ktero, kakor je v „Laib. Ztg." veljavno spričal, bil celó od višje oblasti pohvaljen. Dobil je g. Ambrož te dní iz Zagreba spričevavno pismo, da oni korespondent Je v „Agramerico" je neki gosp. Martelanc v Ljubljani; je n pazijo, da se obljuba, po njem storjena, čim berže uresniči ; kdo pa je tisti „dobri prijatel" bil, Ljubljane sporočil „Ost-Deutsche Pošti" dosti „die Geheimnisse von Laibach". Agramerico « 1 Z ne skrivajo • • živo jim na serce krat, bodi HM H T* W ft Iz Ljubljane. Hipoma smo prestopili v toplo p^mla v novi audiencii, bodi z interpelacijo v deržavnem dansko vreme. Sadno drevje eveté sčm ter tjè tako lepo polagamo, da naj ga skoro, če tudi več ? 164 da se imamo vendar nadjati sadja, o kterem smo že obupali. važnega pokliča. « Al y kakor smo že gori rekli, vendar še Sejm ljubljanski je bil se le zadnji dan prav dober y * • zi vina je bila draga. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz deržavnega zbora. ne obupamo popolnoma, da, kadar pridejo p osam ne zadeve ustavnega prerojstva Avstrije v pretres, bi se ne sprijaznili svobodoljubni poslanci vseh narodov o potrebni autonomii dežel in o odp ravi tisti Avstrii pogubne birokratične centralizacije, ki je dozdaj zvonec nosila: zakaj nikakor ue moremo misliti, da bi po skušnja h većletnega Na Dunaji 11. maja. V7 ustavnih deržavah je navada, Bachovega gospodarstva Ie kteri vestni poslanec mogel zada na prestolni ogovor, s kterim vladarji začeujajo deržavui govarjati tako nesrečno centralizacijo, če tudi skrito pod dajo poslanci odgovor, ki se „adresa44 imenuje, ustavnimi oblikami. zbor Tako ste storile tudi naša zbornica gosposka in pa zbornica poslaucov. Zbornica gosposka je v skrivnih sejah se po-svetovala o tej adresi, ktere osnova je bila v izvoljeneui H koncu je zbor po veliki većini gla sklenil da vsi poslanci bojo skupaj izročili adreso Njih Veličaustvu Pred začetkom današnje seje je gosp. minister Schm posebnem odboru gosp ling zbornici poslaucov naznanil tište reči grofu Antonu Auerspergu iz- deloma y ki rocena. Adresa, večidel opis prestolnega ogovora, je bila 10. dan t. m. v posebni audencii, pri kteri so bili vsi udje gosposke zbornice pričujoči, Njih Veličanstvu izročeua pravilstvo celega deržavnega zbora, deloma padajo pa v Q " " ~ ~ -- - — — —--Jíl i VUJ VVI ^ lljlll V UIIVMUUI v U i/il U ťV LiU ) II so pismo z očitnim veseljem sprejeli, rekši, „da v domo ki pravništvo ožjega zbora, iu jih imajo po ukazu cesar- sedanjem zboru v posvčt in sklep vzeti. Toliko tako važuih, da bo jevem v jih je in opraviti so uamrec le-ti: zbor dolgo časa imel 1) Predlog stva Ijubnih besedah adreso berejo razodetje tistih žlahnih misel, ti8tjh dnamih zadev in zlasti zastran tistih 30 milij z njimi »volj v kterih se ziva zavest s^rodavne udanosti do Mene in Moje hiše z svobodoljubnim sptejetjem novih dolžnost prav zvesto združuje44. Odgovor cesarjev je h\[ s trikrat ponov- gold ki jih je vlada brez dovoljenja dei pósodo vzela , račun deržavne © Ijenim slava-klicom sprejet. 11. dan t. ia 1860 3) stroskov in dohodkov zbora na spodarstva v letu leto 1861. 4) pre očitna seja gosposke zbornice, v kteri je gosp. minister ki jih Du ie bila spet vdarek za leto 1862 in kako dnar dobiti za to, kar boj Schinerling zbornikom napovedal tište naloge, v prihodnj letu deržavni strošk P dohodke dala vlada deržavnemu zboru v pretres in sklep. Ker pa te naloge morajo popřed v doJjni zbornici, to je, zbor- o) osnova postave za prihodnji davek žganih vin po meri in stopinjah žganjic, 6) osnova postave za odp vozne) colnine, 7) kako razmere med deržavo in narodno nici poslancov rešene biti, da potem še le pridejo v banko uravnati, 8) osnova postave za mednarodne razmere pretres in sklep gornji zbornici, je minister odložil seje zbornice gosposke do konca tega mesca, ker zavoljo nekatoliča in katoličanov binkoštnih praznikov menda tudi zbornica poslancov ne bo nobenih sej imela. £ V zbornici poslancov 11. dan t. m. je v ocitni seji prišla osnova adrese v pretres, ktero je gosp. dr. Giskra izdelal v izvoljenem odboru. Ker že iz odbora, v kterem se je izdelala osnova adrese in v kterem je zoper vse krepke ogovore dr. Rieger-ovo zmagal dr. Giskra, znani vodja nemških centralistov, se je slišalo, da je adresa v h kono eje trók doloćba pravíc po veri oienih v takih zakonih m in pre8topa iz ene vere v drugo, 9) osnova uredbe prihodnjih političnih uradnij 10) prihodnjih sodniških uradnij, 11) osnova načerta županijskih (občinskih ali srenjskih) # • f • postav, po kteri naj bi potem vsaka dežela v svojem tem duhu narejena, ni bilo čuda, da se je prićakovalo hudo bojevanje med strankama „nemških ceutralistov44 in „avstrijanskih autonomistov44. In res je tako bilo — skozi 7 ur je terpela huda vojska; vsi popravki adrese, ki so jih, nanašaje se na cesarski diplom od 20. oktobra in prestolni ogovor, nasvetovali dr. Rieger (iz Ceskega), grof Clam- deželnem zboru izdelala to postavo, 12) osnova tiskárně postave, 13) osnova postave zastran ravnanja o poravnavah, 14) postava zavolj odprave patenta o odertii in obrestih (činžih), konika, ki ga je pa 15) pretres nemškega kupčijskega za-orimberški kongres že določil. Ob enem je rekel minister izročim zboi postav olj dgovornost in žavnega in de z el u kmali v pretres vzame. » dotakljivosti poslancov der-a zbora s prošnjo, naj to reč Zatem je tudi minister Lasser w v — ^ Martinic (iz Ceskega), Schneider (iz Slezije), dr. Klaudi (iz Ceskega), dr. Fišer (iz Tiroljskega), dr. Pražak (iz Marskega), škof Jirsik (iz Ceskega), dr. Brauner (iz Ceskega), dr. Toman (iz Kranjskega), dr. Tomek (iz Ceskega), izročil zbornici vládni predlog o odpravi fevdne vezi. — (Ponovljeno naznanilo.) V7 karlovškem, v „Novi-že mnogokrat pohvaljenem časniku ,,Obće poslovne novine44 naznanja častiti njih vrednik gosp. Abel Lukšič cah44 y so bili od konca do kraja vsi zaverjeni. Adresa Giskrova dr. Muhlfeld-a da 4 slike (podobej iz zbirk Dreher-a, Kuranda y y podpirana od Cabušnika, grofa Hartig-a, dr. Brinc-a, dr. Demela, dr. Stama itd., je bila od konca do kraja nespremenjena sprejeta s glasovi od 127 poslancov; 48 pa se jih je zder žalo satelj y jugoslavenskih" pridejo konec litografičnih slik slavnih mesca tega pi-na svetio, nami slika I M l K kuljevićaSakcinskega, OgnjoslavaUtj Ostr ožinsk • ' v kterimi so bili Cehi cr © y P 01 j c i y lasovanja, med nekoliko Tiroljcov iu krajnski bay in di mesec dalje bote izšle po dve sliki Franciska Mik . tako y y poslanec dr. Toman. Tako je zinagala stranka nemška. Čeravno se ne more reči, da s tem dnevom je že vse kon- vsak pravi Avstrijanec želí o 1 P del z 18 slikami (ki velja 36 gld.) vsaki da oznanjeni zbirke cano in vse zg ubijeno, kar bo gotov do konca tega leta. to zbirko si naročiti, pa je dosihmal Taistim rodoljubom, ki želijo še niso, podaljšuje obnašanju deržavnega zbora, je vendar vtisek tega zbora gosp. izdatelj očninbo do k teg m zelo omamlj iv, ker spodkupuje nado toliko potrebnega pri jaznega porazům ljenja pod avstrijanskim orlom ze dinjenih narodov, kar časniki „Ost und West4*, „Vaterland", „Wanderer", „Fortschritt44 in drugi odkritoserčno pravijo nasproti „Presse4* Listnica vredništva. Gosp. J. L. v Z: Přejeli$ hvala! Gosp. J. F. v G: Še, hvala Bogu! živijo in Vas mili pozdrav serčno odzdravljaj®. — Nektere poslednje dni sprejete sostavke moremo še le drugo pot prinesti. 9 5? Ostdeutsche Post" in drugim le čisto nemškega duha navdanim časnikom. Bog daj, da bi se ne spolnile dr. Rieger-ove besede, ki jih je na koncu svojega za Avstrijo in vse narode avstrijanske nadušenega govora izustil rekši: „Bojim se, da ta zbor ne spolnil svojega Današnjemu listu je priložena 8. in stenografičnih spisov iz deželnega krajnskega. pola zbora Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BldZIlik*