TEDNIK jlasilo socialistične zveze delovnega ljddstva Ptuj, 20. maja 1971 Leto XXIV., št. 20 Cena 0,70 din Najbolj pereče je vprašanje cest v četrtek, 13. t. m. je občin- jka skupščina Ptuj obravnava- la na skupni seji obeh zborov vrsto vprašanj po obširnem dnevnem redu, ki je obsegal 12 točk. Uvodoma so bili odgo- vori odbornikom na postavlje- na vprašanja. Nato pa so sledi- le naslednje točke: obravnava- nje predlogov in sklepov zbo- rov volilcev iz marca t. L; ob- ravnavanje poročil sveta za notranje zadeve, občinskega sodišča, javnega tožilstva, so- dišča za prekrške in postaje milice; obravnavanje poročila o delu in zaključnega računa temeljne izobraževalne skup- nosti in sklada otroškega var- stva za leto 1970; sklepanje o potrditvi sprememb statuta te- meljne izobraževalne skupno- sti Ptuj; sklepanje o soglasju k imenovanju pomočnika ko- mandirja milice Ptuj in ko- mandirja oddelka milice v Go- rišnici; odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o finančnem programu za gradnjo doma u- pokojencev v Ptuju; sklepanje o prenosu nekaterih zadružnih domov v upravljanje krajev- nih skupnosti; sklepanje o prometu nepremičnin; ustano- vitev komisije za družbeno ekonomski program občine Ptuj in določitev novih članov v regionalni zdravstveni svet Maribor. Potem, ko sta dobila odbor- nika Ivan Gerjevič iz Kidriče- vega in Janez Lipavšek s Haj- dine odgovora na svoja odbor- niška vprašanja (prvemu je odgovorila davčna uprava ob- čine Ptu.i, drugemu pa oddelek za finance) je postavil vpraša- nje odbornik Marjan Berlič v zvezi s preurejanjem ptujske- ga Slovenskega trga. Zanimalo ga je, kdaj bo rekonstrukcija končana, ker se obstoječe sta- nje vleče že predolgo časa. Odborniku Marjanu Berliču je odgovoril načelnik v SO Ptuj Viktor Makovec. Dela na Slovenskem trgu bi morala že biti končana. Do zamude je prišlo zaradi tega, ker je bilo ob izvajanju del ugotovljeno, da je staro kanalizacijo treba obnoviti, razen tega zahteva spomeniško varstvo posebno ureditev strmine na tem trgu. Viktor Makovec je izrazil pre- pričanje, da bodo dela končana do konca junija t. L Razprava o zborih volivcev je bila krajša, kakor je pred- videvalo občinsko predsedstvo, izzvenela pa je v ugotovitvi, da zborov volivcev kljub takš- nim ali drugačnim ocenam o njihovi smotrnosti, koristnosti ali sploh pomembnosti njiho- vega obstoja ni mogoče opu- stiti. Osrednja točka te seje je bi- la nedvomno informacija in razprava o cestni problematiki v občini Ptuj glede na plan cestnega sklada SRS o novi razvrstitvi cestnega omrežja v Sloveniji ter v zvezi ssredstvi, ki bodo za namene vzdrževa- nja in novogradenj cest na vo- ljo v letu 1971. Odborniki so dobili na vpo- gled zemljevid Slovenije z vrisanimi cestami po bodoči novi razvrstitvi cestnega o- mrežja, ki je spodbudil odbor- nike k živahnim komentarjem. Na zemljevidu so namreč vi- deli v vzhodnoslovenskem pre- delu, kjer je večja koncentra- cija prebivalstva, ki, razum- ljivo, potrebuje več in boljše komunikacije, manj rdečih (s to barvo so označene bodoče magistralne ceste), pa več zele- nih in sivih črt (ki označujeta regionalne in lokalne ceste). Ta načrt v celoti ignorira pomen ceste Ptuj — Ormož — Cakovec kot delno najkrajše cestne povezave med Budim- pešto (in ostalimi predeli vzhodne Evrope) ter Trstom in sploh jugozahodno Evropo ter pomen ceste Radgona) mejni prehod! (—Lenart — Ptuj — Macelj — Zegreb kot cest meddržavnega pomena. Bežen pogled na zemljevid to jasno kaže in nedvomno bo čas že v nekaj letih prinesel potrebo po hitrrm ukrepanju na teh cestah. Sentiljski prehod je ob konicah že sedaj pretesen in precejšen del toka vozil se vedno bolj preusmerja na rad- gonski prehod in se bo v bo- doče še bolj. Načrtovalci slo- venskega cestnega omrežja tu- di ne uvidijo prizadevanj v bližnji soseščini, kjer si priza- devajo usmeriti promet iz Ma- džarske, Slovaške, vzhodne Poljske drugam, čeprav so najkrajšo povezavo teh prede- lov z jugozahodno Evropo od- krili že Rimljani in ki poteka od Budimpešte po južni obali Blatnega jezera proti Cakovcu, Ormožu, Ptuju, Slovenski Bi- strici in Trstu. Odborniki so izrazili mnenje, da bi delegacija skupščine, ki bo v kratkem sodelovala pri razpravi o cestah v Sloveniji v Ljubljani, primerno pojasni- la nekatere probleme cestnega omrežja v ptujski občini. VEČER STANKA VRAZA Ob 120-Ietnici smrti slovenskega in hrvaškega pes- nika ter našega štajerskega rojaka Stanka Vraza, je Ljudska študijska knjižnica pripravila več reci- tacij Vrazovih pesmi. Recitirali bodo dijaki ptujske gimnazije. Težišče večera bo pa na predavanju univ. prof. dr. Antona Slodnjaka, ki nam bo s svojo živo in neposredno besedo predstavil podobo pesni- ka in dobo, v kateri je živel in ustvarjal. Večer Stanka Vraza bo v petek, 4. junija ob 19.30 uri v čitalnici Študijske knjižnice nad pošto Knjižnica je obenem pripravila razstavo Vrazovih del na hodniku Študijske knjižnice. Vljudno vabljeni! Uprava Ljudske in študijske knjižnice Ptu.i VREME: do nedelje, 30. maja 1971 Mlaj bo v ponedeljek, 24. maja, ob 13.32. VREMENSKA SLIKA. Nad Anglijo in Francijo se že ves teden zadržuje deževno vreme, ki pa se vsled anticiklona od se- vera le zelo počasi pomi- ka naprej. Vendar bodo padavine končno le za- jele tudi naše kraje, če- prav nekaj dni pozneje. Tako lahko računamo, da se bo vreme poslab- šalo še tekom tega ted- fia in bo v presledkih držalo do konca meseca. Alojz Cestnik Se nasvet: Lastniki Pavlihove pratike, mir- ilo lahko ^ greste na pot, ker vam ta napoveduje lepo in vroče vreme do ^onca maja. Lastniki družinske pratike pa Ostanite lepo doma, ker jiapoveduje vse dni do konca meseca dež. Druga seja sveta podravskih občin Zapostavljeni tudi pri cestah v ponedeljek, 17. majia so se člani sveta podravskih ob- čin zbrali v Lenartu na IL seji sveta. Obravnavali so osnutek zakona o cestah v SR Sloveniji, odlok o razvr- stitvi cest v SR Sloveniji, poročilo o organizaciji in strokovni usposobljenosti bolnišnic v SR Sloveniji ter poročilo o akcijah zbiranja finančnih sredstev za dogra- ditev splošne bolnišnice v Mariboru. Sejo je vodil predsednik sveta Franjo Muršec. Številni diskutanti so se v svojih razpravah najdalje za- držali pri zakonu o cestah. Novi osnutek zakona o ce- stah določa kategorizacijo cest IIL reda, ki so bile do sedaj republiške ceste, v o- skrbo in vzdrževanje obči- nam. Takšnih cest je na pod- ročju sveta podravskih ob- čin 640 km. Za vse te ceste pa je značilno, da so v zelo slabem stanju. Tarča napa- dov je predvsem 36. člen imenovanega zakona, ki go- vori, da bi nai občinske skupščine vzdrževale t^ ce- ste z lO-odstotnim prispev- kom od prodanega goriva na svojem območju ter iz občin- skega proračuna. Takšno stanje pa je nemo- goče. Znano je, da je največ dohodkov od goriva prav v razvitih krajih, kjer je za- radi lepih cest mnoffo pro- meta in tudi mnogo več ben- cinskih črpalk. Občine v raz- vitih predelih bodo tako sprejele v svoje upravljanje asfaltirane ceste, medtem ko bodo občine severovzhodne Slovenije prevzele makadam- ske, ki jih bodo morale v lastni režiji in stroških tudi same asfaltirati. Tako se zo- pet dogaja, da skušaio naše predele Slovenije diskrimi- natorsko in mačehovsko ob- ravnavati. Zarad; navedene- ga ni jasno, kako se bodo v bodoče te ceste vzdrževale in če se sploh bodo. Ce je cesta javna dobrina in to nedvom- no tudi je, potem je ne bi smeli pustiti slučaiu. ampak jo obravnavat; enako kot druge javne dobrine In še nekaj, cesta ie iavna dobrina tudi na Štajerskem in ne sa- mo na Kranjskem in drugih razvitih predelih naše Slo- venije. Skrajni čas ie, da od- govorni organi proučijo so- cialno ekonomske funkcije cest III. reda in potem tudi nosijo stroške in -ceste pov- sod enako potem tudi dejan- sko v7držu.iejo. Treba je u- poštevati zakon o manj raz- vitih ter temu primerno for- mirati politiko cestnega skla- da. Odločno so se zavzeli za predlog, da se naj sredstva iz vse Slovenije zbirajo v c- nem mestu in se potem naj delijo v skladu z zakoni in družbenimi dogovori po po- trebah bodoče modernizacije in tekočega vzdrževanja. Še ored tem pa mora samou- pravna skupnost formirati dejansko politiko go.=vDodar- ienia s cestami. Tudi razvrstitev posamez- nih cest ne ustreza, ker m bilo dovoli uDoštevano me- rilo o izbiri cest v posamezne kategoriie. Zarad' tega od- lolca o razvrstitvi cest niso sprejeli. Zavzeli pa so se. da se v skupino regionalnih cest II reda uvrstiio tudi: cesta Cmurek — Lenart — Ptuj — Rogatec, ki povezuje kar šti- ri občine z obmejnim preho- dom pri Tratah z Avstri.io. Nadalje cesta Kuzma — Ra- denci — Videm ob Sčavnici — Ptuj, ki prav tako povezu- je več občin in obmejni pre- hod pri Kuzmi z Avstrijo. Podobno velja za ceste Or- mož — Tomaž — Ljutomer, ter cesto Središče ob Dravi — Ljutomer, ki povezuje dve sosednji občini. Za cesto Ptuj — Ormož — Središče — Varaždin, pa so menili, da bi morala priti v skupi- no magisitralnih cest saj je del ceste, ki povezuje vzhod- no, zahodno in centralno Evropo. V razpravi o financiranju zdravstvenih objektov v Slo- veniji so stanje na tem pod- ročju ocenili negativno pred- vsem zaradi neenakega ob- ravnavanja ljubljanskega kliničnega centra v odnosu do regionalnih bolnišnic, ki so za'postavljene. Akcija zbiranja finančnih sredstev za dograditev ma- riborske bolnišnice poteka v glavnem zadovoljivo. Zbra- li so že 75 odsitotkov zago- tovil denarnih sredstev de- lovnih organizacij, ki so pod- pisale sporazume. Novost pri tem zbiranju je, da bi radi prite^ili še obrtnike, kTtiete, in upokojence. jr STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 20. maj Mirko Žjiidarič, ormoški delegat na kongresu samoupravijavcev Velika opora našemu sisteno gospodarstva Po besedah predsednika Tita je pravkaor minuli kon- gres delavcev — samouprav- Ijavcev Jugoslavije drugi naj- večji kongres, kar jih je bilo pri nas po vojni. Po po- membnosti za naš družbeno- I>olitični sistem ga prekaša samo V. kongres KPJ, ki je bil sklican v položaju, ko je bila naša država v zelo kri- tični situaciji. Kongres je do- kazal. da se je pri nas samo- upravljanje že tako močno zakorerbinilo, da ga nihče več ne more izruvati. Je last na- šega delavskega razreda, ki mu je nihče več ne more od- vzeti. Delavce ormoške občine je na tem pomembnem kongre- su zastopal Miro Žnidarič, se- kretar občinskega sindikal- nega sveta Ormož, zaposlen pri trgovskem podjetju Zar- ja Ormož. Ob vrnitvi s kon- gresa smo ga poiskali v služ- bi, ter se pogovarjali o nje- govih osebnih vtisih s kon- gresa. Tov. Znidarič, kako ste bi- kongresa in kako ste delali? ZNIDARIC: Deleagti iz Slovenije smo bili preseneče- ni nad zelo dobrim organiza- cijskim sistemom dela kon- gresa. Delali smo v štirih komisijah. Lahko novem, da je vsak delegat (bilo jih je približno 4300) lahko prišel do besede in podaial amand- maje na posamezne resoluci- je. ki so bile v osnutku že pripravljene. Sam sem delal v komisiji za družbenopoli- tični sistem Jugoslavije. Zakaj je po vašem mnenju bil ta kongres sploh potre- ben? ZNIDARIC: Razdobje od I. do II. kongresa samouprav- Ijavcev Jugoslavije je bilo zelo razgibano z različnimi družbeno-ekonomskimi spre- membami. Nastala je nuj- nost, da se delavski razred sestane in oceni ekonomska in politična gibanja. V prvi gospodarski reformi leta 1965 smo določili pot našega razvoja. Krizne situacije pa so lansko leto dosegle takšno stopnjo, da niti reforma niti stabilizacijski ukrepi niso ko- ristili. Zato je kongres delav- cev-samoupravljavcev bil nu- jen, da analizira razmere in določi smernice nadaljnjega razvoja. Kaj je po vašem mnenju s tem kongresom pridobil de- lovni človek? ZNIDARIC: Delavski raz- red je dobil novo oporo in polno prepričanje, da bo naš gospodarski in politični si- stem tudi v bodoče zagotav- ljal vse pravice iz dela in do dela ter še naprej krepil standard 28 resolucij je ze- lo konkretnih. Ne podajajo samo priporočil ali česa po- dobnega, ampak jasno zahte- vajo konkretne spremembe. Delavski razred se je tu po- stavil v takšno vlogo, ko za- hteva od vseh, ki v naši družbi dejansko in dokonč- no odločajo, takšno obnaša- nje kot določajo resolucije. Kako boste delavcem, ki so vas izvolili za svojega dele- gata, posredovali delo in za- ključke kongresa? ZNIDARIC: V občini bom skušal DO delovnih kolekti- vih stvari prenesti delavcem. To bom storil v obliki raz- govorov, ki jih bo. organizi- ral občinski sindikalni svet Ormož. Govoril bom pred- vsem o stališčih tistega dela kongresa, ki se nanaša na kmetijstvo, industrijo in družbene službe. Samoupravljalce je na II. kongresu obiskal tudi pred- sednik republike Tito. Sreča- nje je bilo zelo prisrčno in tovariško. Med drugim je v sklepu kongresa tov. Tito de- jal: Mislim da ta kongres ne bo podkrepil samo samou- pravljanja, temveč bo odloč- no podprl politične faktorje naše države, ki jih včasih morate potisniti malo naprej. Nikar ne dovolite, da bi se atkcije začenjale samo od zgoraj! Sami morate zahte- vati, da se stvari pomaknejo naprej. jr Mirko Žnidarič SPRFJEM pur PREDSEDNIKU SKOPŠČiNE OBČINE ORMOŽ Predsedndk občinske skup- ščina Ormož Franc Novak je prejšnjo sredo priredil sve- čan sprejem za miličnike or- moške občine in uslužbence odseka za notranje zadeve pri skupščini občine Ormož. Tako so tudi v Ormožu proslavili 13. maj, dan javne vairnosti. Svečanost je bila v prostorih restavracije go- ' stilne Milana Grivca v Or- možu. Ob tej priložnosti je predsednik SO Franc Novak čestital delavcem milice ob njihovem prazniku. Zahvalil se jim je za sodelovanje in trud v dokaj naporni službi ter jim zaželel obilo uspehov pri nadaljnjem delu. V pogovoru s pomočnikom komandirja ormoške posta- je milice Matijem Udovičem smo izvedeli njihove največ- je želje ob prazniku: »Želimo si razumevanja za našo službo in čim več ne- posrednega preventivnega dela z ljudmi. Pričakujemo, da bodo ljudje spoznali po- treibnost naših prizadevanj za javni red in mdr ter se naučili spoštovati predpise. Staršem bi želel povedati, da naj bolj pazijo na svoje otro- ke, ker so v naraščajočem prometu vedno pogostejše žrtve. Dogaja pa se tudi, da nam otroci s sicer drobnimi stvarmi, delajo velike pre- glavice. Poškodujejo promet- ne znake, nekatere naprave na objektih in druga var- nostna ali druga znamenja ter naprave.« Delavcem javne varnosti tudi naše iskrene čestitke ob njihovem prazniku. jr Gospodarska rast na račun osebnih dohodkov Vzporedno z razpravo o analizi zaključnih računov ormoških gospodarskih or- ganizacij za lansko leto, ki jo je obravnavala občinska skupščina, je tekla tudi raz- prava o osebnih dohodkih zaposlenih in njihovem vpli- vu na splošno rast gospodar- stva. Osebni dohodki so odvisni od vrste faktorjev, ti pa so na področju Slovenije različ- no razporejeni. Gotovo je tam, kjer imajo več kapitala, več proizvajalnih sredstev, boljšo kvalifikacijsko struk- turo zaposlenih in več dru- gih pozitivnih faktorjev, so osebni dohodki sorazmerno višji. Res pa je tudi, kar u- gotavljajo že vrsto let, pri- sotno določeno zapostavlja- nje ormoškega področja s strani razvitejših. To pod- ročje je pač zelo oddaljeno od gospodarskih središč, kjer je praktično več pozitiv- nih pogojev, ki vplivajo na produktivnost in prek tega na ustvarjanje dohodka in osebnih dohodkov. V zad- njem obdobju je čutiti pri- zadevanja za izenačevanje pogojev, vendar so ta priza- devanja več ali manj dekla- rativna in premalo vplivajo na uresničevanje pozitivnih hotenj na ormoškem področ- ju. Odločilnega pomena za ormoško gospodarstvo je tu- di njegova struktura. Sestav- lja ga v glavnem kmetijstvo, ki pa na nobenem področju ni tako produktivno, renta- bilno in konjunkturno kot so nekatere druge panoge go- spodarstva. Na področju negospodar- skih dejavnosti doživljajo iste pojave saj lahko vidimo, da so tam osebni dohodki za 25 odstotkov nižji (v gospo^ darstvu za 45 odstotkov) od republiškega poprečja. Oseb- ne dohodke skušajo reševati na vseh področjih. S oorno^ republike pa so delno u^^jl le na področju prosvete "i kulture. Manjše spremetJ so zabeležili tudi v so recitatorji osnovne šole Franc Osojnik jn fol- klorna skupina 0§ Boris Ki- drič iz Kidričevega. Zelo pri- srčen je bil tudi pozdrav u- čenke. ki je rekla: »Zbrali ste se, da bi ob- ravnavali vprašanja, ki so povezana z našim vzgojnim in učnim delom. Učenci os- novnih šol vam želimo pri tem delu veliko uspehov! Hvaležni vam bomo. če bodo vaši predlogi pomagali pri odpravi vsega, kar ovira na- šo šolo. učence in učitelje pri izboljšanju učnih in vzgojnih usipehov.« V delovnem delu občnega zbora je dosedanji predsed- nik odbora sindikata pro- svetnih delavcev Benjamin Belšak. v zelo strnjenem u- vodnem poročilu ocenil dve- letno delovanje 27-ih osnov- nih organizacij sindikata s 672 člani, ki jih povezuje ta odbor in nakazal nadaljnje naloge. Pri tem je naglasil, da sanacije šolstva v ptujski občini ne bo moč izpeljati samo z boljšim nagrajeva- njem prosvetnih delavcev, ampak je predvsem potreb- no hitrejše povečanje šolske- ga prostora, jKisodobljanje in povečanje fonda učil in uč- nih pomagal, odpravljati za- starele oblike dela, študij- s!ko izpopolnjevanje prosvet- nih delavcev, zagotovitev boljših pogojev dela itd. O- pozoril je tudi na negativne pojave med prosvetnimi de- lavci, ki so rezultat še ob- stoječih protislovij in nere- šenih vprašanj v odnosu med družbo in posameznimi de- javnostmi. To često povzro- ča trenja zlasti pri notranji delitvi osebnega dohodka, kar ni v čast prosvetnim de- lavcem. Nagrajevanje po de- lu je najpravičnejše. zato mora vsak kolektiv poiskati taka merila, ki bodo vsakega zaposlenega vzpodbujala, da bo delal več in bolje, z več odgovornosti, da se bo ne- nehno usposabljal. Naloga osnovnih organizacij sindi- kata je. da svoje člane uspo- sablja za samoupravljavce, da bodo vsi zavestno in ne- posredno odločali o vseh bi- stvenih vprašanjih svojega dela in življenja. To bo v vsakem kolektivu tudi iz- ključevalo poskuse posamez- nikov, da uveljavljajo svoj »ego« ^ škodo kolektiva in delovne organizacije. Od številnejših razprav- ljavcev na zboru, naj ome- nimo samo dva: Franc Hribemik je opozo- ril na krivico, ki se odraža v osebnem dohodku med sta- rejšimi učitelji, ki so nekoč končali učiteljišče in mlaj- šimi. ki so v sedanjem času diplomirali na pedagoški a- kademiji za razredni pouk. To je utemeljil zlasti z na- slednjim: Oboji so imeli približno e- nako dolg študijski staž. Sta- ro učiteljišče je dalo za te- danji čas popolno ustrezno izobrazbo. Tako sta dejansko stara in mlada generacija dobili približno enako solid- no pedagoško znanje in izo- brazbo, čemu potem delati tako veliko razliko v osebnih do-hodkih? Res je, da v sta- rih učiteljiščih ni bilo ne- katerih sedanjih novitet. To- da razvoj tudj v pedagogiki ne pozna stagnacije. Čez 10 in več let bo na takratni pe- dagoški akademiji tudi mar- sikrtera noviteta, ki je danes še ne poznamo. Razvojni pro- ces sili vsakega dobrega uči- telja. da se nenehno izobra- žuje in izpopolnjuje na de- lovnem mestu. V zvezi z nakazanim pro- blemom je zbor z aplavzom podprl izjavo učiteljev celj- skih osnovnih šol — s pozi- vom, da pristojni organi v prosveti odpravijo diskrimi- nacijo med s'tarejšimi učite- lji in učiteljiščem in mlaj- šimi učitelji s PA za razred- ni pouk. Jožica Korpar je kritično obravnavala birokratsko o- cenjevanje učiteljeve sposob- nosti in storilnosti, ki jo u- vajajo pedagoški zavodi. S tem ocenjevanjem bi mora- li vse učitelje razvrstiti v tri kategorije: nadpoprečne, po- prečne in podpoprečne! O- pozorila je na moralne po- sledice. ki jih bi taka kate- gorizacija vnesla med pro- svetne delavce. Kakšna bo avtoriteta takega — javno podpoprečno ocenjenega u- čitelja v razredu, kakšen bo odnos staršev? Ali bodo starši svoje nadpoprečno na- darjene otroke (žal je s tako miselnostjo staršev precej) pustili, da jih bo vzgajal in učil podpop rečni učitelj? Javno je zahtevala odgovor, če je sploh v katerem dru- gem poklicu ali dejavnosti podobna javna kategorizaci- ja delavcev v nad, POd in sa- mo poprečne? Predlagala je, naj stro- kovne pedagoške službe, na- mesto, da bodo izgubljale čas s tako vprašljivo kategoriza- cijo prosvetnih delavcev, us- merijo raje na iskanje in iz- grajevanje novih učnih oblik, metod in tehnik dela ter naj z njimi praktično seznanjajo učitelje. Odpravljanje peda- goških slabosti posameznih učiteljev pa se naj izvaja z dnevnimi hospitacijami in rednimi kontrolami s strani ravnateljev šol in pedago- ških svetovalcev. Predlog je bil sprejet z burnim odobra- vanjem. V razpravi se je oglasil tu- di Slavko Grčar, tajnik re- publiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavno- sti Slovenije. Dal je prizna- nje organizaciji sindikata prosvetnih delavcev ptujske občine, za tem pa je obšir- neje govoril o nalogah na področju vzgoje in izobraže- vanja. Slovenska družba se vse bolj zaveda, da je vlaga- nje v vzgojo in izobraževa- nje — poglavitna družbena investicija. Ce hočemo ure- sničiti dolgoročni program razvoja Slovenije, moramo imeti več in boljših šol. Mo- ramo v najkrajšem času v celoti napraviti preosnovo našega učnega programa, po- treben je celovit — nov pri- stop k urejanju teh nalog. Za tem pa je še obširneje go- voril o pomenu družbenih dogovorov in samoupravnih SDorazumov, zlasti, kaj to Domeni za vzgojo in izobra- ževanje in podobno. Svoje obširno izvajanje pa je kon- čal z obrazložitvijo nekaterih Dredlogov ustavnih spre- memb in nazorno prikazal, da se s temi ustavnimi a- mandmaji uzakonja marsi- kaj tistega — za kar se je v preteklosti odločno zavzemal sindikat delavcev družbenih dejavnosti. Ob koncu je občni zbor iz- volil še 31-člansko konferen- co organizacije sindikata orosvetnih delavcev občine Ptuj. v njej je vsaj po en predstavnik vsake osnovne organizacije s področja šol- stva in vzgoje. Konferenca Da bi na svoji prvi seji izvo- lila 9-člansko predsedstvo kot izvršni organ. Po občnem zboru je bil »dan Drosvetnih delavcev« v prostorih narodnega doma v Ptuju, kjer se je večina pro- svetnih delavcev zadržala dali časa v tovariškem in prijateljskem v^zdušju. F. Fideršek Problemi pastirčkov in rejencev v bistriški čini so še vedno pereči Potrebno je strožje nadzorstvo m vec razumevanja Ze lansko leto smo v Ted- niku obširno pisali o proble- mih pastirčkov in rejencev v bistriški občini. Veliko se med tem ni spremenilo, pro- blemi pa prihajajo na dan v še bolj pereči obliki. Odnosi ljudi, ki so živeli in še živijo na območju ob- čine. posebno v Halozah in na Pohorju, še vedno niso ta- ko urejeni, da sc he bi čutilo odnosa bogatejšega do rev- nejšega. Zlasti sc; to kaže pri uveljavljanju pravic posa- meznika do dela pri zaposlo- vanju pri privatnih deloda- jalcih. Pastirčki so mlada, cenena delovna sila. ki nima ureje- nega svojega človeškega in delovnega statusa.. Na tem območju se pojavljajo iz ge- neracije v generacijo. Prete- sen in reven dom je često razlog, da mora otrok že v rani mladosti od doma in se uvrstiti med tiste, ki so spo- sobni preživljati samega se- be. V lanskem letu je občinska socialna služba, po vpisu v šolo, obravnavala 98 takih otrok, ki nimajo urejenega položaja delovnega razmerja in tudi ni sklenjene pogodbe o rejniškem razmerju. Pastirčki so še vedno de- lovna sila, iz vrst socialno in ekonomsko ogroženih pod- ročij, številnih družin. V letu 1970 je v občini Slovenska Bistrica živelo v tujih druži- nah od 149 otrok, kar 98 o- trok ali 65,77 odst. vseh o- trok pastirčkov. Glede na starost vidimo, da so rejen- ci v pretežni večini otroci stari nad 5 let, medtem ko so pastirci otroci v pretežni sta- rosti nad 10 let. Slaba go- spodarjeva in družbena kon- trola sta vzrok, da so pastir- ci često v postopku mladolet- nih delinkventov. Njihovi starši prejemajo zanje razne materialne dobrine, zdrav- stveno stanje teh otrok pa jj v večini primerov kritično, Pravo nasprotje so otroci- rejenci, ki so zaradi družbe- nega interesa za pravilni te- lesni in duševni razvoj bil; oddani v posebno družbeno varstvo in nadzorstvo (v 38 primerih) rejniškim druži- nam. s katerimi so sklenje- ne posebne pogodbe. Mladoletniki pa sicer; re- feratu za rejništvo in druž- beno neprilagojeno mladino pri skuDŠčini občine Sloven- ska Bistrica, povzročajo ne- malo težav. Veliko proble- mov nastaja pri zaposlova- nju v gospodarskih organiza- cijah. Ena redkih izjem je poljčanski Monter, medtem ko se drugi izgovarjajo, da niso socialne ustanove. Porast števila mladinske kriminalitete je nedvomno zaskrbljujoč, izbira ukrepov, sDričo odobrenih proračun- skih sredstev, pa premala. ali celo nemogoča. Sami eko- nomski pogoji in migracija prebivalstva pa dajejo mož- nost še za povečanje tega problema. Ob koncu spregovorimo še nekaj besed o mentalno pri- zadetih otrocih, katerih šte- vilo v občini nenehno raste. Lansko leto je ostalo nad 30 otrok nekategoriziranih. ker skupščina občine nj imela sredstev za izvedbo postop- kov. Planska proračunska sredstva so se znižala za 30 odst.. Dorast števila primerov pa je bil za 60 odst. večji. V Slovenski Bistrici je vse več družin, ki so pripravlje- ne sprejeti mentalno priza- dete otroke. Rejniki p3 vztrajno zahtevajo zvišanje rejnin od dosedanjih 350 na 450 do 500 dinarjev mesečno. Te zahteve niso nerealne, kajti družine v Mariboru prejemajo neprimerno vei sredstev, kajti kaj lahko se pripeti, da bi družine odpo- vedale rejn-ška razmerja. Ormož zopet prvi v okviru medobčinskega sodelovanja bratskih občin Cakovec. Koprivnica Ptuj. Ormož. Varaždin in Sloven- ska Bistrica so organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin imenovanih občin izvedle tekmovanje v orien- tacijsko patrolnem pohodu. Tekmovanje je bilo v soboto na področju občine Varaž- din. Obsegalo je testiranje vojaških veščin, reševanja taktičnih nalog, gibanje po azimutu in zemljevidu ter streljanju z maiokalibrsko puško. Ekipa občine Ormož, ki so jo sestavljali Silvo Bedrač, vodja skupine ter člani: Bo- ris Vrbančič iz Ivanjkovec, Jože Kukovičič in Franček Kelemina iz Središča ter An- ton Prapotnik iz Ormoža je letos že drugič zmagala pred ekipami Slovenske Bistrice, Ptuia, Koprivnice. Varaždj' na in Cakovca. Vredno j^ omeniti tudi dejstvo, da se je vseh pet ormoških tekmo- valcev v posamezni uvrstitvi plasiralo med prvih deset. Ormoška ekipa je že dru- gič osvojila prehodni poka in v trajno last dobila pokal za I. mesto na sobotnein tekmovanju. jr rrKpmK — ČETRTEK, 20. maj 1971 STRAN 5 60 let gasilskega društva Loperšice pred krafkim je gasilsko društvo Loperšice (pri Or- iriožu) praanovalo 60 let svo- jega uspešnega dela. Slove- snosti se je med drugim u- deležil tudi predsednik or- itioške skupščine Franc No- vak in predsednik občinske gasilske zveze Franček Puč- ko. Prišl: pa so tudi številni predstavniki sosedndh gasil- skih društev ter veliko šte- vilo domačinov. Prisotne je pozdravil pred- sednik PGD Loperšice A- lojz Ivanuša. Kronologijo društva pa je podal tajnik PGD Loperšice Jože Ozmec. I Vedno pogostejši požar; so pred šestdesetimi leti 27 ob- čanov z območja vasi Fran- 1 kovci, Loperšice in Hum pri- pravili na ustanovitev ga- silskega društva. Meseca , maja 1911 so ustanovili dru- ; štvo z imenom »Prostovolj- na požarna obramba Fran- kovci pri Ormožu s sede- i žem v Loperšicah«. Se iste- ga leta si je društvo priskr- belo ročno brizgalno in zgradilo začasno uto. Kje so imeli člani svoj prvi ognje- ni krst, ni moč ugotoviti, ker pisanega vira o tem ni, pa tudi nobeden od ustanovnih članov ni več med živimi. Prvi načelnik društva je bil Ivan Vrhovčak, tajnik Mi- hael Trstenjak, blagajnik pa Ivan Pavlinič, vsi iz Loper- šic. Društvo je nenehno na- predovalo in si že 1928 na- bavilo novo motorno briz- galno znamke »Rosenbauer«, ki jo ima društvo še danes, vendar je že precej izrab- ljena in ne more več služiti namenu. Za prevoz motorke so uporabljali konjsko vpre- go, ki pa je bila mnogokrat prepočasna. Medtem se je društvo preimenovalo v pro- stovoljno gasilsko društvo Loperšice. 1940. leta so si kupili gasilski avtomobil in tako postali bolj gibčni pri reševanju imovine. Zaradi hitrega razvoja gospodar- stva in modernizacije gasil- ske opreme stara uta ni več zadoščala in treba je bilo zsgraditi novi gasilski dom. Ta želja se je uresničila 1948. leta. Pri gradnji so člani društva zelo mnogo prispe- vali v obliki prostovoljnega dela in tako pripomogli k rešitvi prostorskih in fi-* nančnih težav. Pred šestimi leti je društvu uspelo kupi- ti rabljeni vojaški avtomo- bil znamke »Deutz«, ki je izredno primeren za slabe terene in zato tudi dobro služi potrebam požarne var- nosti. v šestdesetletnem obdob- ju je PGD Loperšice sode- lovalo pri gašenju približno 281 požarov. Na svojem po- dročju ugotavljajo, da je požarov vedno manj. Zahva- la za takšno stanje gre ne- dvomno dobri organizaciji preventivne službe, ki je organizirala razna predava- nja in tečaje s področja po- žarne varnosti. V okviru društva je redno nastopala ena desetina na raznih ob- činskih in medobčinskih tek- movanjih. Dosegli so zado- voljive rezultate, saj so zmeraj zasedli eno od prvih treh mest. Lansko leto si je novi u- pravni odbor postavil nalo- go kupiti novo motorko znamke »Rosenbauer«, saj stara že nekaj časa peša. Organiziral je nabiralno ak- cijo pri občanih, družbenih organizacijah ter prosil za podporo tudi skupščino ob- čine Ormož, v ta namen je usmeril tudi vsa razpolož- ljiva lastna sredstva, ki jih pridobiva z vsakoletno ga- silsko prireditvijo. Zbiralna akcija je dobro uspela in velika želja po novi brizgal- ki se jim je uresničila. Osta- la gasilska oprema je v za- dovoljivem stanju, vendar jo tudi morajo sproti obnav- ljati. Društvo je v šestdesetih letih doseglo pomemben na- predek :n nekaj lepih uspe- hov. To dokazujeta 2 pri- znanji, ena za mladinsko, druga za člansko desetino ter gasilska plamenica, ki jih je prejelo društvo. V prihodnje si bodo prizade- vali pridobiti še več obča- nov, predvsem mladine, v svoje vrste. Tako bodo še bolj sposobni reševat: pre- moženje v primeru potrebe Društvo sedaj šteje 62 čla- nov. Od tega je aktivnih 33, rezervnih 21, čas'rih 1. pod- pornih 1 ter 6 mladincev. Na koncu sta tudi pred- sednik SO Ormož in pred- sednik OGZ Ormož čestitala članom društva ob ni'hovem jubileju. Predsedn-k gasil- skega društva Loperš'ce A- lojz Ivanuša pa 1e stirinai- stim najzaslužnejšim članom izročil za njihovo požrtvo- valno delo diplome in odli- kovanja. ir Svečana tribuna. Predsednik PGD Loperšice Alojz Ivanu- ša pozdravlja goste. rodile so: Štefka Ficko, Pavlovski vrh 47 - dečka; Alojzija Ceglec, LeS- nica 65 — Nado; Nada Frangež, Sestrže 75 — Nedeljka; Hilda Arko, Rogozniška 4 — Ano; Jo- žefa 2nidar, Sestrže 32 — de- klico; Jožefa Rozman, Skorba la ~ Alenko; Mira Slcledar, Lov- renc 122 — Anito; Terezila Go- Cerovec 36 — deklico; fiarija Rašl, Zabjak 27 — Rober- ta: Štefka Zemljarič, Zabjak 72 'T aeklico; Štefka Cestnik, Dra- 'enci 19 _ dečka; Danica Po- '^an, Godeninci 37 — Renato; ^lava Kovačič, Kolarovec 30 - 'aenko; Jera Tement, Ha.ldoše T,^.— Roberta; Anica Zumer, "aidp,?e eg — Gabriela; Marija "eoic, Vrazova 6, Ormož — Mi- Angela Vogrinec, Haj- MikUl" Antona; Ida Lepe.l, "K ošičeva 8 — Primoža; Anica za- Starošinci 2b - Jane- Marta Rizman. Miklavž 14 CT oc?'"'®- Sagran, GoriSni- Rit^ I-iclijo; Marija Kukec, ^ imerk 7 - deklico; Štefanija Pristava 13 — Zdenko; ska 9 ^ Cakmazovič, Ljutomer- lar Gorana; Marija Smo- 2 _ ^ov. Bistrica, Trg svobode tnp_,'^atjo; Marija Majcen. Rit- Ve7 J® ~ Draga; Marija Ga- Roh '^^^'■'bor, Nazarjeva 26 — "®rta; Majda Princi. Podlože 73 — Alenko;- Jožica Dominko, Hajdoše 63 — Boruta; Marija Zakelšek, Nadole 56 — Marijo; Ivana Hauzer, Zupetinci 28 — Anico; Ana Verlak. Dornava 108 — Renato. poroke: Marjan PlajnSek, Dražencl 14, in Ivanka Bedrač, Skorba 24; Franc Panikvar, Gerečja vas 64, in Zdenka Zajšek, Osojnikova 3; Zlatko Podliostnik, Juršinci 26, in Katarina Šalamun. Gabernik 6; Srečko Lah, Mariborska 11, in Kristina Erjavec, Krčevina pri Ptuju 6; Jakob Smolinger, Sela 17, in Tilika Mojzer, Apače 16: Viktor Mežnarič, Sp. Hajdi- na 88, in Danica Topolovec. Lo- vrenc na Dr. polju 33; Darko Derbuc, Prešernova 32. in Lizi- ka Slaček. Prešernova 32; Janez Mlakar, Rošn.ia 52, in Angela Jerenko. Slovenja vas 58; Viljem Slehta. Podlehnik 8. in Ana Ca- futa, Podlehnik 35; Franc Krajnc, Sp. Hajdina 135. in Jelka Za- dravec. Krempljeva 3; Stanislav Mohorko, Zetale 89. in Marija Jus, Zetale 54. umri.i SO: Ivan Kokot. Hrastovec 79, roj. 1916. umrl 13 5. 1971; Janez Brod- njak. Gradi.šča 105. roj. 1966, umrl 13. 5. 1971; Amaliia Kocjan- čič. Dom. dr. M. Bor.štnarja, Dornava, roj. 1953, umrla 15. 5. Med podpirane! je v bistriški občini največ samskih oseb ^ Zivljenske razmere so porazne (Nadaljevanje) Stan podpirancev odločil- no vpliva, da nekateri živi- jo pri svojih bližnjih, naj- več pa jih jfe prepuščeno sa- mim selDi ali tujim ljudern. Večina podpirancev v bistri- ški občini je samskih. Od skupnega števila 183 je sam- skih 136, od tega 94 žensk. To so osebe, ki si v življe- nju v večini primerov zara- di telesnih ali duševnih hib niso mogle ustvariti družin- skega življenja. Drugo skupino sestavljajo ovdoveli podpiranči, ki jih je 27. To so ljudje, ki si niti sami niti po svojih zakon- skih tovariših niso mogli pridobiti pravice do prejem- kov po drugih zakonskih predpisih. Ker jih tudi otro- ci, v kolikor jih imajo, ne morejo preživljati, vsaj v celoti ne, jim je potrebna družbena pomoč. SOCIALNO POREKLO PODPIRANCEV Prav zaradi povezave o- pisane v prejšnji številki Tednika, z viničarskimi od- nos: in drugimi, ki so bili v preteklosti značilni za ob- ravnavano območje, bomo prikazali strukturo sedanjih podpirancev po njihovem socialnem poreklu. Največ podpirancev izhaja iz kočar- skih ali bajtarskih družin. Le-teh je več kot polovica. Dokaj nizek procent podpi- rancev je kmečkega porekla, iz delavskih držin pa izvira 17 odstotkov podpirancev. Največ je gospodarskih in gospodinjskih pomočnic. V večini so to hlapci in dekle, ki bi pravzaprav morali u- živati zakonske pravice iz delovnega razmerja, saj so se taki delovni odnosi všte- vali v pokojninsko dobo. če je bilo dokazano, da so vse- bovali vse elemente delov- nega razmerja. Na drugem mestu so viničarji in ofarji. ki so se v tej obliki udej- stvovali, bodisi pri kmetih in ostalih ali pa samostojno. Tudi te odnose so vštevali v delovno dobo, vendar samo pred odipraviitvijo viničar- skih odnosov. Zakon o odpravi viniič'air- skih odnosov je predvideval, da naj bi viničarje zaposlili v kmetijskih zadrugah, ki so dobile v upravljanje razila- ščena zemiljišča. Ker je bilo vini čar j ev veliko, seveda ni- so vsi dobili zaposlitve, za- to so se za njih viničairski odnosi v bistvu nadaljevali, seveda pod zunanjim vide- zom priložnostnih delavcev in dninarjev. v večini primerov so pod- pirano! vlaigali zahtevke za ugotovitev delovne dobe. ki pa so jih komunalni zavodi za socialno zavarovanje vr- nili, ali pa postopki še tra- jajo. Razlogi zavrnitve so največkrat v premajhnem številu let dokazane delov- ne dobe oziroma zanikanju, da se predlagane zaposlitve priznajo v delovno dobo. Zaposlitve so morale vsebo- vati vse elemente delovnega razmerja, to je redni delov- ni čas, vsakodnevno delo pri enem delodajalcu in redno plačilo. Taka dokazila pa se za takratna viničarska raz- merja niso mogla predložiti, kajti pri tej kategoriji zako- nodajalec ni upošteval real- nih delovnih odnosov, ki so obstajali. Skratka, pri podpirancih gre za osebe, ki imajo nad- poprečno starostno dobo, sO pa skoraj brez vsakih do- hodkov in jim je družbena pomoč nujno potrebna. Iz- hajajo iz najrevnejših druž- benih slojev in je bilo nji- hovo delo tudi v dobi naj- večje delovne aktivnosti naj- nižje vrednoteno. lidejstvovanje podpiran- cev, ki je bilo pogojeno z ekonomsiko družbenimi raz- merami v preteklosti, je bi- lo takšno, da jim tudi naša zakonodaja ni zagotovila vi- ra dohodkov za preživljanje tudi na stara leta in so tako ostali odvisni od družbene pomoči. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 20. maj Kdo |e Zora Rupena - Katja? v soboto, 22. maja bodo v Mali vasi pri Tomažu od- krili spominsko ploščo Zor: Rupeni-Katji. Ob tej prilož- nosti vam želimo povedati, kdo je pravzaprav bila ta mlada borka NOV. Katja je bila doma iz Mir- ne peči, kjer se je rodila le- ta 1922. Kljub šibkemu zdravju se je šolala in 1940 v Prokuplju na državnem gospodinjskem učiteljišču maturirala z odličnim uspe- hom ter prejela nagrado. Ob izbruhu vojne je bila na svojem prvem službenem mestu v Mali Nedelji, odko- der se je težavo vrnila v domači kraj. Takoj po po- vratku se je vključila v vr- ste NOV. Bila je vzgojena v ljubezni do domovine in se je že pred vojno udej- stvovala kot mladinka v društvu »Kmečkih fantov in deklet«. Najprej je bila član va- škega odbora, nato rajon- skega podkrožnega in okrož- nega odbora OF za Novo mesto. Malokdo si je lahko pravzaprav predstavljal, kakšne naloge izvršuje ta nežna in brezskrbna mladin- ka. Bila je kurirka, organi- zirala je sestanke pred no- som Italijanov, ki so imeli v Rupenovi hi.ši menzo. Vedno nasmejana je znala vedno najti izgovor, zakai se v hi- ši shaja toliko neznanih ljudi. Vendar to ni trajalo dolgo. Poleti 1942 so jo pri- šli aretirat, a je niso našli doma. Njen brat in sestra Mara pa sta takrat bila že nekaj časa v ljubljanskih zaporih Mati, stara nad 60 let. jo je takoj šla obvestit o nevarnosti, ki ji preti. Od' takrat se ni več vračala do- mov. Ostala je pri partiza- nih in delala na terenu. najDrei v mirnopeškem, po- tem pa še v trebanjskem podokrožju. Organizirala je odbore OF. narodno zaščito, zbirala nove borce in po- moč za partizane. Skrbela je tudi. da so družine in svojci, ki so imeli koga pri partizanih ali v zaporu, do- bivali podporo iz fonda OF. To je bila res nenavadna razgibana dejavnost na o- svobojenem dolenjskem o- zemlju. Spomladi 1943 so jo Rg- slali na Primorsko, da bi tam pomagala organizirati žene in mladino. Bila je ze- lo priljubljena in aktivna kot član Pokrajinskega od- bora za Slovensko Primor- je. Posebno se je izkazala pri organizacij: Antifašistič- ne zveze žena in je tudi u- rejevala prvi list primorskih žena »SLOVENKA«. Bila je tudi članica SNOS. Leta 1944 se je vrnila na osvobojeno ozemlje in dela- la kot člandca Pokrajinskega Vrhovnega plenuma OF in odbora SKOJ za Slovenijo, Glavnega odbora AFŽ. Bi- la je na II. kongresu SKOJ in NO, potovala po Bosni in Hrvaški ter doživela tudi nemški napad na Drvar. Po- tem je bila še na Štajer- skem sekretar Oblastnega komiteja SKOJ in KP za Štajersko. Prehodila je vso okupirano in osvobojeno Štajersko. Na pragu svobo- de 27. februarja 1944 je pa- dla v Mali vasi blizu Male Nedelje, kjer je pred vojno službovala. Bila je zadeta v srce. Ni dočakala osvobodi- tve, o kateri je svoji mate- ri tako toplo in upajoče pi- sala. Takoj po vojni so jo njeni mladinci izkopali in prenesli v Ormož in potem v Mirno peč. Na šol: v Mir- ni peči so vzidali v njen spomin spominsko ploščo. Tamkajšnji šolski pionirski odred nosi ime po tej borki, ki je padla v NOV. Nekaj časa je sodelovala tudi z našima herojema, general- majorjem Stanetom Poto- čarjem in Ivanom Kovači- čem-Efenkom iz Mirne peči. Katja je bila nežna in odločna, poštena in dosled- na. Skrivnost njene priljub- ljenosti je bilo njeno tova- rištvo in njena odkritosrč- nost. Zelo rada se je učila in med drugim končala tudi partijsko šolo v Cerknem. Njena slika bi bila nepopol- na, če ne bi omenili tudi njene ljubezni do matere. Bila je najmlajša v družini, ki je bila brez očeta, zato je tem bolj ljubila mamo. Pisala ji je topla in nežna pisma, jo bodrila in slikala srečno prihodnost v svobodi. NA VIDMU MODERNIZIRANA TRGOVINA V torek je trgovsko podje- tje Merkator, poslovna eno- ta Panonija iz Ptuja, izročilo svojemu namenu na novo preurejeno trgovino z meša- nim blagom v Vidmu pri Ptuju, pod vznožjem Haloz, kamor gravitira nekaj nad tri tisoč prebivalcev oziroma potrošnikov, ki so sicer že do sedaj kupovali v tej trgovini potrošno blago, zlasti še vsa- kodnevne življenjske potreb- ščine. ^ Trgovsko podjetje Panoni- ja je že nekaj let načrtovalo na Vidmu modernizirati svo- jo trgovino, ki je pravzaprav edini nakupovalni center za Videm, Pobrežje, Sturmovec ter precejšen del Haloz in krajevne skupnosti Videm. Trenutno še ne vemo, ko- liko je trgovsko podjetje Merkator vložilo v moderni- zacijo trgovine, omenimo pa lahko, da je modernizacija, skupaj z novo opremo velja- la kar nekaj deset novih ti- sočakov, ki jih je podjetje. kliub temu, da v Ptui.u novo modelno trgovsko? xmoglo, kar je vsei,.? vredno vse pohvale. meni, da podjetje ni bilo na podeželje, ki si ^ tako želi modernizacijo i" predka v svojem kraju } pa prav gotovo lahko prj- vamo tudi ureditev po^^; skih trgovin, ki še žal J sikje niso urejene tako i bi lahko bile, kajti prav govine v dokajšnji meri i ko izdatno prispevajo za J turni dvig kraja, še zlasti so dobro založene, da trg ci lahko potrošniku nu,, vse tisto, kar potrebuje. S tem pa še seveda ni čeno, da si Videmčani n^ želeli, da bi v svoj kraj bili tudi novo moderno mopostrežno trgovino, ki že nekaj časa obljublja gcvsko podjetje Izbira Ptuja, ki sicer že ima poti no lokacijsko dovoljenje tudi vse načrte, ki so potj ni za začetek gradnje Pogovor o družbenem dogovoru v Slovenski Bistrici so naposled le spregovorili o družbenem dogovoru o šti- pendiranju in kadrovanju. Udeleženci sestanka so bili enotni v misli, da je prav zares zadnji čas, da ta, zelo pereči problem bistriške ob- čine, fešijo v splošno družbe- no korist. Občina se namreč ubada z velikimi kadrovsikimi težava- mi, urejeno štipendiranje pa bi lahko v veliki meri izbd šalo položaj. Dogovorili so se, da boj cijo vodila občinska konj renca ZMS, jasno pa je, družbenopolitične in deii ne organizacije ne mw stati ob strani. StudenJ klub v Ljubljani bo prip vil analizo stanja med k mi, ki so na študiju v Ljt Ijani, seveda pa bodo trebni tudi podatki o tis le teh je morda več, ki š dirajo v Mariboru. Prav bi bilo, da bi do seni izoblikovali že dw jasna stališča, ki bi slui pri formiranju sklada za i pendiranje. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Na cesti I. reda v vasi Mi- hovci pri Veliki Nedelji se je pripetila prometna nesre- ča zaradi prekratke varnost- ne razdalje 'dveh tovornja- kov. Voznik tovornjaka s pri- kolico Peter Vemeker, šofer pri podjetju IMONT Dravo- grad je peljal večje štev 11-metrskih električnih d gov iz Ptuia proti Ormo V Mihovcih je namei« prehitevati vprego, v«« tega ni storil, ker mu je I peljal napr>rotii drugi mobil. Tik za Vernikerjem je I j al tovorni avtomobil, ložen z luščeno koruzo. je upravljal Ivan Make zaposlen pri VŽK Ljutor Zaradi prekratke vainoi razdalje vozila ni mogel volj hitro ustaviti. S P' njim delom avtomobila trčil v zadnji levi bla' priklopnika Vernekerje\ avtomobila, na katerem zbil luč smernega kazalci zvil blatnik. Da bi zavi val sebe, je Makovec zav levo in tako s kabino b( trčil v lesene droge. Pri mu je desni del kabine tisnilo nazaj in razbilo trobransko steklo ter od' lo desna vrata. Z avtomo pa se je razsulo tudi ijližno 200 kg koruze Telesnih poškodb ni ' Materialna škoda znaša 1 lion starih din. Voznika bila trezna. Lovci končujejo gradnjo doma Člani LD Slovenska Bi- strica že dlje časa gradijo svoj dom. Glavna dela pa gredo h koncu in pričakuje- mo, da bo slavnostna otvori- tev že prihodnji mesec. Lov- ci so opravili stotine prosto- voljnih ur in tako gradnjo pocenili. Dom stoji v gozdu na Zgornji Bistrici in pre- pričani smo lahko, da bo to za Bistričane nova izletniška točka, ki jo bodo radi obi- skovali. -d ^jjjlflK — ČETRTEK. 20 mai 1971 STRAN 7 ^icazadkavec jn njenem zatiranju literature, ki ml jo je .^jf^eznivo stavil na razpola- " direktor znanega zavoda a preučevanje vinogradni- La, sadjarstva in vrtnar- L-a v Geisenheimu ob Reni, orof dr. Claus. in pa iz ^jiji^e Tita Dobrška »Sodob- no vinogradništvo« povze- mam naslednje ugotovitve, ^ jih s tem skušam prene- ^ našim vinogradnikom. S:va grozdna plesen, ki jo p,n-zroča glivica Botrvtis ci- nerea, je za vinogradništvo čredno škodljiva, če se po- £7: takrat, ko vsebujejo Trozdne jagode že okrog 65 Jo 70 sladkornih stopenj po Oechslu. V tej razvojni stop- in-; grozdja povzroča nam- reč glivica sive grozdne ple- jn; tako imenovano pleme- nito (žlahtno) grozdno gni- lobo. Žlahtna grozdna gni- loba pa je tista komponen- ta. ki daje belini vinom ti- sto visoko kakovost, ki je potrebna za uvrstitev v ra- rred vinskih konic. Glivice sive grozdne ple- sni »ziroma njeni trosi pre- smujejo v rozgah vinske I trte in napadajo te. Na roz- fcah vinske trte tvorijo og- Jnjišča. ki ooškodujejo ne sa- 'mo rozge temveč predvsem (tudi rodna očesa, tako da ta spomladi ne odženejo in na- stajajo takoimenovane mr- t\'e rozge. Cim požene vin- i ska trta, napade ob dežev- ,1 nem ali vlažnem vremenu i siva grozdna plesen poganj- 1 listje in kabrnke. 'i v ozkih vinogradniških na- r sadih, ne preveč razrastlih, apstih in bujnih trtah, kjer (' "stie brani dostop soncu in 1' »nemogoča redno ter teme- «1 zračenje trte, napada 'I s'va grozdna plesen ob vege- ^ciji mladice, listje, kabrn- j [n pa tudi grozdne peclje, r ^"ičuje staničevje predvsem okrog" poškodovanih mest, tvori bolezenska ognjišča, da odmirajo celi poganjki. Podobno rada se razvija siva grozdna plesen nepo- sredno po cvetenju. Ce na- mreč grozdje zaradi slabega vremena dalje časa cvete, se naseljujejo glivice sive grozdne plesni izpod cvetne čašice in od tam okužujejo mlade grozdiče. Od konca julija dalje na- padajo glivice sive grozdne Dlesni tudi že posamezne grozdne jagode, posebno ti- ste. ki so bile zaradi toče ali na po s^nenem črvu poško- dovane. Okrog poškodova- nih delov še nezrelih grozd- nih iagod se razvijajo og- niišča sive grozdne plesni, ki naipadejo najprej poško- dovano jagodo, potem okoli- šne jagode, pa tudi cele grozde, in pK)vzročaio tako imenovano kislo gnilobo. Največ škode pa povzro- ča siva grozdna plesen če in ko napada grozdne peclje. Z uničenjem grozdnih pecljev odoadajo celi grozdi, delo- ma še oredno začno zoreti, največ med časom dozore- vanja pa t-udi neoosredno pre trgatvijo. Grozdje na »tleh«, ki je odoadlo zaradi napada sive grozdne olesni, zmanjšuje v veliki meri pridelek in* po- vzroča tako vinogradnikom viliko škodo. Ker vinograd- niki do pred kratkim ni.=:o vedeli, mnogi pa še danes ne vedo pravega vzroka za to škodo, krivijo povsem neupravičeno peronosporo in se čudijo, kako je moglo priti do tega pojava, saj sn redno škropili nroti perono- spori. Ob času zorenja grozdja pa vse do trgatve se pojav- lja vinogradnikom najbolj opazno siva grozdna plesen. Siva grozdna plesen napa- da tudi ob tem času najprej grozdne jagode, ki jih je ra- nil bodisi grozdni sukač, bo- disi so bile poškodovane po toči. Od teh se širi na zdra- ve jagode in kaj kmalu o- kuži cele grozde, potem oko- lišne trte in kaj kmalu je okužen ves vinograd. Kjer se glivica naseli, o- oazimo kmalu sivo. vatasto plesen. Vsak vinogradnik po- zna to plesen, saj so mu ob trgatvi v vlažnih letih zna to plesen, saj se mu ob trgatvi v vlažnih letih po- kadi pod nos oblak sivega dima, ko meče plesnivo grozdje v brento. To so tro- si. s katerimi je glivica sive grozdnt, plesni izredno raz- sipna. Ko se glivica zaje v ra- njene jagode, prodira od tod ob zadostni vlagi v jagodo, kjer s posebnimi encimi ali fermenti povzroči razdeja- nje celične mrene. Od jago- de se širi na jagodo, od gro- zda na gozd, od trte na tr- to. Tako dobimo ob trgatvi namesto grozdov le plesnive kepe. v katerih s težavo ra- zločimo kakšno zdravo ja- godo. Najbolj trpijo zaradi ple- sni sorte s tanko kožico in z zbitimi oblikami grozdov. Ker plesen uničuje barvi- lo v jagodni kožici, daje po sivi Dlesni napadeno rdeče grozdje neleoo, rjavordeče vino. Bela vina iz plesnive- ga grozdja pa rada por javi- jo zaradi oksidaze. ki jo iz- loča glivica. Ce pa napade siva grozdna plesen grozdne jagode šele takrat, ko imajo te že nad 65—70 sladkornih stopinj po Oechslu, izsrkavajo vlago iz jagod, koncentrira na ta na- čin sladkor v grozdju in daje vinu iz tega grozdja značilni priokus. Iz takih na Dol suhih jagod se pridobi- va izredno dobro belo vino z značilnim priokusom po »botrytisu«. Tako grozdje označujemo kot »žlahtno gnilo«. Ker pri nas takih vin ne znamo ceniti, vinska trgovi- na pa ne plača ustrezno viš- je cene, ki bi vsaj v neki meri nadomestila ca 30 odst. količinski izpad, ki ga po- vzroča žlahtna gniloba, je v naših razmerah boljše, če vinogradniki nodvzemajo vse ukrepe za očuvanje svojih vinogradov pred napadom sive grozdne plesni. Preden pa preidemo na način obrambe oroti sivi grozdni plesni, moramo ugo- toviti, da je siva grozdna Dlesen značilna bolezen do- bro oskrbovanih vinogradov. Dokler je našim vinogra- dom primanjkovalo gnoja vseh vrst, dokler .so bili hek- tarski donosi zelo nizki, je bila siva grozdna plesen le redki pojav v naš h vino- gradih. Takrat je namreč bila zaradi primanjkovanja gnoja raift vinske trte skro- mna. kar je omogočilo aij- stoD .sončnim žarkom in ve- tru. to pa sta naravna so- vražnika in najusaešneiša obramba nrot; sivi grozdni plesni. Konec prihodnjič Tudi na Tinju se ubadajo s cestnimi kriii Krajevna skupnost Tinje obsega dobršen del južnega Pohorja. Njene »meje« se za- čenjajo nekje za Visolami, končujejo pa visoko v Plani- ni. V Repu, Urhu, Ratkovcu, Malem Tinju, Tinjski gori_, Turiški vasi, Foštu, Jurišni vasi, Sodražu in na Tinju prebiva nekaj več kot tisoč ljudi. Kar značilno je že, da ne krajevne skupnosti ukvarja- jo s cestnimi problemi, pre- bivalci tega dela Pohorja pa niso nikakršne izjeme. Pogo- varjali smo se s predsedni- kom tinjske krajevne skup- nosti Alojzom Smogavcem, ki nam je povedal, da imajo okoli 14 km »registriranih« cest, ki jih morajo vzdrževa- ti, jih pa je še prav gotovo več. Cesto, ki se vzpenja iz do- line in se vije naprej proti Trem kraljem, oskrbuje bi- striška krajevna skupnost, zavoljo nje pa je bilo pove- dano nič koliko hudih besed. Prav zares je na nekaterih mestih v zelo slabem stanju in še kako potrebna popra- vila. Nekateri so celo govo- rili, da bo mariborsko avto- busno podjetje ukinilo progo zaradi slabe ceste, predsed- nik pa nam je povedal, da to ne bo držalo, vsaj uradno o tem še nihče ni govoril. Prebivalci Jurišne vasi, ki še edina nima speljane ceste, so se že dogovorili, da bodo uvedli samoprispevek, ki je v naših krajevnih skupnostih najbolj pogosta oblika prido- bivanja sredstev. Vsaka hiša bo prispevala po 50 starih ti- sočakov, verjetno pa bodo morali primakniti še kaj več. Alojz Smogavec nam je tu- di povedal, da tinjska kra- jevna skupnost dobi letno okoli 650 tisoč starih dinar- jev, to pa je toliko denarja, da ga je še za vzdrževanje cest premalo. Pred leti so na Tinju obnovili pokopališče, do sredstev pa so prišli ta- ko, da so dve leti »škrtali« pri cestah. Potem sva spregovorila še o drugi dejavnosti krajevne skupnosti. Ni še dolgo tega, ko so popisali ostarele. Ta- kih, ki so popolnoma nespo- sobni za delo, je okoli 100, najmanj 30 pa bi jih potrebo- valo družbeno pomoč. Ti problemi pa se bodo za- ostrovali iz leta v leto. Mladi odhajajo in le poredko se vračajo v hribe. Največ si jih je poiskalo delo v IMPOLU, nekateri pa so odšli še dlje, tudi v tujino, čeprav zemlja vendarle ni tako slaba, da ne bi dajala kruha. Morali bi razmišljati tudi o turizmu. Na Tinju so se včasih radi ustavljali planin- ci, ki pa jih je v zadnjih le- tih manj, zato bo potrebno premišljevati, kako zadržati motorizirane goste. Samo Ti- nje je prijetna vasica, zgo- dovinarji bi lahko puvedali še mnogo več zanimivosti, od keltskih časov pa do turških napadov, tudi okolica lahko obiskovalcu ponudi vse le- pote. Nekaj privatnih sob si- cer imajo, vendar so vse pre- več anonimne. Vaščani bodo morali »za dobro ime« storiti še veliko, bolj bodo morali misliti na jutrišnji dan, mi- sliti na to, kako bi v svoj kraj pripeljali ljudi, ki si že- lijo pohorskih lepot in miru. Ponuditi sveži pohorski zrak, pa je le malce premalo. -d stran 8 tednik — Četrtek, 20. ma.i 1975 AKTIVNI PREBUKOVČANI Člani strelske družine »Je- sen« iz Spodnjega Prebukovja na Pohorju so že nekaj let med najbolj uspešnimi v bi- striški občini. Udeležujejo se vseh občinskih tekmovanj in le malokdaj se pripeti, da bi ostali praznih rok. Letošnje le- to so bili še posebej uspešni, saj so zmagovalci lige strelcev, v kateri so nastopale vse naj- boljše strelske družine. Poleg tega pa Prebukovčani vsako leto prirejajo tekmova- nje, ki je kombinacija teka in streljanja. Tradicionalna sre- čanja so sicer bolj internega značaja, saj nastopajo vedno le tekmovalci domače družine, pa ekipe lovcev, mladincev in gasilcev. Seveda je to najbolj- ša priložnost, da »razčistijo« medsebojne račune. Presenet- ljivo imajo že nekaj let naj- več uspehov — najstarejši. Pred letošnjim spopadom sta bili »papirna favorita« ekipi SD Jesen I in II. Mimogrede so sklenili tudi nekakšno stavo, ki naj bi bila bolj v tekoči obliki. V I. ekipi so bili sta- rejši tekmovalci, druga pa je imela kar dve »zveneči« imeni. Zanjo sta namreč nastopala državni prvak in reprezentant med judoisti Stanko Topolč- nik in slovenski prvak Stanko Rebernak. Se enkrat pa smo se lahko prepričali, da mla- dost vedno le ne zmaguje. Mlajši nasprotniki so 2300 me- trov dolgo progo res pretekli v rekordnem času, toda kaj, ko je bilo potrebno med potjo preizkusiti še kakšno drugo spretnost, v mislih imamo namreč streljanje na tarčo, pa v balone in metanje ročnih granat. Pri tem pa so bili sta- rejši člani nepremagljivi in so zanesljivo zmagali. Favoriti iz druge ekipe pa so se morali zadovoljiti celo s petim me- stom in plačati izgubljeno sta- vo. Skupno je nastopilo sedem ekip, ki so se razvrstile tako: 1. SD Jesen I. 461 točk, 2. SD Jesen III. 354 točk, 3. Lovci 319 točk itd. Slavje na Prebukovju je bilo prav zares prisrčno, domačine pa moramo za dobro organi- zacijo pohvaliti. Koprivnečoni na vrhu v okviru sodelovanja brat- skih občin Cakovec, Kopriv- nica, Ormož, Ptuj, Varaždin in Slovenska Bistrica se spo- prijemajo tudi športniki. V Koprivnici so se pomerili ša- histi, doseženi pa so bili na- slednji rezultati: Slovenska Bistrica — Ptuj 4:2, Kopriv- nica — Cakovec 2,5:3,5, Va- raždin — Ormož 5:1, Ptuj — Ormož 5:1, Cakovec — Va- raždin 4:2, Slovenska Bistrica — Koprivnica 2,5:3,5, Kopriv- nica — Ptuj 4:2, Varaždin — Slovenska Bistrica 4,5:1,5, Cakovec — Ormož 4,5:1,5, Cakovec — Ptuj 4,5:1,5, Or- mož — Slovenska Bistrica 3,5:2,5, Koprivnica — Varaž- din 4:2, Ptuj — Varaždin 4:2, Koprivnica — Ormož 5,5:0,5, Cakovec — Slovenska Bistri- ca 3:3. Prvo mesto so tako os- vojili Cakovčani, ki so zbrali 19,5 točke, prav toliko pa jih imajo tudi drugouvrščeni Ko- privničani. Varaždin je tretji s 15,5 točke, Ptuj četrti in ima 14,5 točke, Bistričani pa so zbrali le točko manj. Zad- nji so Ormožanci s 7,5 točke. v skupnem seštevku točko- vanja za prehodni pokal bratstva in prijateljstva je vrstni red naslednji: 1. Ko- privnica 37, 2. Cakovec 36, 3. Ptuj 29,4, Varaždin 22,5, Slovenska Bistrica 16,6, Or- mož 8 točk. Ekipe pa tekmu- jejo tudi za pokal pokrovi- telja — tovarne IMPOL, kjer je vrstni red naslednji: 1. Ko- privnica 20, 2. Cakovec 19, 3. Ptuj 16, 4. Varaždin 13, 5. Slovenska Bistrica 10, 6. Or- mož 6 točk. Tekmovanja bo- do končana s srečanji voja- ških starešin, ki bo v Varaž- dinu in z avto rallyjem, ki ga bodo priredili Bistričani. Zaenkrat ostajajo največji favoriti za osvojitev obeh po- kalov Koprivničani in Ca- kovčani. -d UČENCI POSEBNIH OSNOVNIH ŠOL SO TEKMOVALI Na bistriškem stadionu so se v soboto spoprijeli učenci posebnih osnovnih šol iz Ra" ven na Koroškem, Maribora in Slovenske Bistrice. Na- stopili so dečki in deklice, nekateri med njimi pa so dosegli tudi zelo dobre re- zultate. Tekmovanje v Slo- venski Bistrici je služilo za izbor najboljših, ki bodo na- stopili v Novi Gorici. Več kot 60 tekmovalcev se je po- merilo v atletiki, nogometu ter v igri med dvema og- njema. Bistričani so tekmovanje priredili vzorno in zaslužijo vso pohvalo. -d CENE V ORMOŠKI »ZELENJAVI« Suhe slive 6,00, cvetača 5,00, kisla repa 3,00, ananas 8,00, krompir 0,90, čebulg 2,50, rdeča pesa 1,50, solata 6,00, ohrovt 3,50, zelje 3.0ij fižol 4,00, česen 10,00, kislo zelje 3,00, jabolka 4,80, ba- nane 6,00, oranže 5,00, limo- ne 5,40, pšenica 1,35, koruza 1,35, prosena kaša 3,40, ječ- mena kaša 2,20, jajčka 0,35 -F K- ' CENE V PTUJSKI »POVRTNINI« Suhe slive 5,30, cvetača 7,00, krompir 1,10, čebula 2,60, rdeča pesa 2,50, solata 13,00, ohrovt 3,50, zelje 3,20, fižol 6,50, česen 8,00, kislo zelje 3,00, jabolka od 3,50 do 5,00, banane 6,00, oranže 5,00, limone 5,30, pšenica 1,70, ko- ruza 1,70, prosena kaša 3,40, ječmena kaša 2,16, jajčka i 0,40. -F K- »Pesem druži srca« Spomnimo se prisrčnega nastopa piooiirjev osn. šole Uttoro utea iz madžarskega mesta Szombathely, ki je bil lansko leto ob tem času v Ormožu. Kot vsako resnično prijateljstvo, se tudi to na- daljuje. Leto je naokoli in madžarski prijatelji spet pri- hajajo v Ormož. Naštudirali so skupen program z osnov- no šolo in nižjo glasbeno šo- lo Ormož ter bodo tako sku- paj nastopili jutri, v petek, 21. maja, ob 19. uri v ormo- ški kinodvorani. Lansko sre- čanje pionirjev Ormoža in Szombathelya je bilo pod geslom Pesem druži srca in tako bo tudi letos. jr PO PRETEPU PODLEGEL POŠKODBAM Ponoči 12. maja je prišlo do medsebojnega obračuna med Ivanom Kokotom iz Hrastovca 73 pri Zavrču in Mihaelom I. prav tako iz Hrastovca. Ivan in Mihael sta se najprej sprla, nato pa se je vnel pretep, v katerem je Ivan Mihaela z nožen: vrezal po obrazu. Mihaelom sin b. I. je nato zgrabil mo- tiko in vinogradniški kol Oba z očetom sta Kokot«' pretepla in ga hudo telesni poškodovala. Kokota so pri' peljali v ptujsko bolnišnico kjer je ponoči med 12. in 13 majem poškodbam podlegel Zaradi ureza čez obraz j' Mihael I. prav tako iska zdravniško pomoč v ptujsk bolnišnici. Omeniti je treba da je med obema omenjeni ma družinama že dalj fa®' vladalo sovraštvo, nakar j' nazadnje prišlo med član teh družin do krvavega ob računa. Mihaelov sin B. 5' starejši mladoletnik, sta 16 let. -F K- NESREČA NE POČIVA Pretekli teden so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici naslednji po- nesrečenci: Ivan Ziher, Mezgovci 43, lažje poškodbe; Franc Ku- mer. Pristava 8 a, lažja po- škodba; Alojz Polanec, Pla- car 35, lažja poškodba; Ce- cilija Rimele, Krčevina 14, lažja poškodba, Boštjan Kri- žanec, Sestrže 31, lažja po- škodba; Stjepan Holjavec, Brinje 5, lažja poškodba; Stanka Kovačič, Statemberg 55, lažja poškodba; Alojz Ja- vernik. Spodnje Jablane 20, lažja poškodba; Rudolf Ceh, Drstelja 34, lažja poškodba; Vjekoslav Dragonič, Gorjan- ci 54, lažja poškodba; Janko Breznik, Selo 47, lažja po- škodba; Ana Ljubeč, Mar- kovci 88, lažja poškodba; Ida Cagran, Zamanci 6, lažja po- škodba; Sonja Kuri, Derbe- tinci 32, lažja poškodba; Janez Tur, Gerečja vas 32, lažja poškodba; Marjan Krofi, Krivica 43, lažja po- škodba; Alojz Korez, Jelovi- ce 3, lažja poškodba; Stje- pan Feruk, Mala Pačetina 23, lažja poškodba; Marija Bezjak, Podgorci 58, lažja poškodba, Alenka Valentin, Ciril-Metodov drevored 6, Ptuj, lažja poškodba; Roza- lija Hojzar, Senešci 27, laž- ja poškodba; Zlatko Himel- rajh, Skorba 2, lažja poškod- ba; Robert Kešpet, Kungota 47, lažja poškodba; Anton Bobnar, Gomila 18, težja po- škodba; Ludvik Sandor, Mai- strova 11, lažja poškodba; Ludvik Plaveč, Loperšice 15, lažja poškodba; Stefica No- vačko, Podbreznica 38, težja poškodba; Franc Rep, Gra- dišče 4, lažja poškodba; Ana Murko, Sele 10, lažja po- škodba; Katarina Sprah, Zgornja Pristava 6, lažja po- škodba; Ivan Zebe, Skorba 68, lažja poškodba; Alojz Raj ter. Kolodvorska 5, Dom- žale, lažja poškodba; Alojz Petrovič, Pi^eša 22, lažja po- škodba; Josip Kunštek, Ben- kovec 1, lažja poškodba; Evald Krajnc, Zgornja Haj- dina 7, lažja poškodba; Franc Ribič. Reševa 17, Ptuj, laž- ja poškodba. -F K- Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj razpisuje za šolsko leto 1971-72 naslednje štipendije: 3 na pedagoški akademiji al? naravoslovno mate- matični fakulteti, skupina matematika — fizika; 3 na pedagoški akademiji, skupina slovenski — nemški jezik; 3 na pedagoški akademiji, skupina defektologija; 1 na filozofski fakulteti, skupina psihologija; 5 na srednji vzgojiteljski šoli. Prošnji kolkovani z 1,00 dinarjem je treba priložiti: — prepis šolskega spričevala za šolsko leto 1970-71 ali potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih z navedbo poprečnih ocen; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu dru- žinskih članov; — potrdilo o dohodkih staršev v zadnjem letu in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka; — izjavo, da ne prejema drugih pomoči ali štipen- dije. Dohodki na člana družine ne smejo presegati 600,00 din mesečno. Prošnjo je vložiti najkasne.ie do 20. .junija 1971 na temeljno izobraževalno skunnost Ptuj, Trg mla- dinskih delovnih brigad št. 1. Prepozno prispelih, nepopolnih in prošenj brez pri- log ne bomo upoštevali, KOMISI.IA ZA ŠTIPENDIJE __ ČETRTEK, 20. ma1 1971 STRAN 9 jjcetkom novega šolskega leta fojaški internat 9 srednješolce I^jubljani , odredbo državnega se- arja ^ narodno obrambo v Ljubljani ustanovljen laški internat, ki bo začel delovati z začetkom Sega leta 1971-72. V njem L stanovali učenci sred- šol, ki se obvežejo, da rio po končani srednji šoli Lili v vojaško akademi- ■ Učenci, ki bodo stanova- ij. vojaškem internatu, bo- , obiskovali redne srednje p v Ljubljani: gimnazijo, pjke šole — strojne, e- rrotehniške, kemične grad- ^ ali geodetske stroke. :s v navedene šole bo na lOvi želje kandidatov, ure- ^vodstvo vojaškega inter- na. Torej ne bo posebne iaške gimnazije ali druge Kinje šole, ampak bo za Er.cezagotovljena vsestran- 8 preskrba v internatu, ali pa se bodo med svoji- vrstniki v rednih šolah. Učenci bodo v vojaškem lematu vsestransko pre- rbljeni. Takoj pri spreje- ; bodo dobili brezplačno polno delovno in praznič- 5 obleko ter obutev, vse fske pripomočke vključno učbeniki, telovadno opremo Dodobno. jPrehrana bo tudi urejena internatu. To bo zajtrk, ko- lo, večerja in odvisno od ikkega tumusa dopoldan- ta ali popoldanska malica, tenec bo lahko dobil še do- btno malico. Z vstopom v vojaški inter- nat si učenci pridobijo pra- vico do zdravstvenega in so- cialnega varstva v enakem obsegu, kakor je zagotovlje- no gojencem vojaških šol. Poleg tega, da bodo učenci redno obiskovali pouk v svo- ji šoli, bo v internatu urejen tudi dopolnilni pouk. Zato bodo učencem v internatu na razpolago inštruktorji za po- samezne predmete, zlasti za matematiko, fiziko in kemi- jo, pa tudi za druge predme- te. V internatu bo tudi u- strezno število vzgojiteljev, ki bodo skrbeli za vzgojo in vsestranski napredek učen- cev. V prostem času, izven šol- skega pouka, bodo učenci lahko sodelovali v različnih izvenšolskih dejavnostih, ki bodo organizirane v interna- tu v obliki krožkov ali sek- cij. Posebna skrb bo posvečena telesni kulturi učencev. Po- leg telovadbe v šoli se bodo učenci lahko udejstvovali v vseh športnih panogah, za kar bodo imeli na razpolago tudi vse potrebne rekvizite m opremo. Ob času polletnih in polet- nih počitnic gredo učenci na svo.ie domove in za stroške prevoza dobijo denarno na- domestilo. Prav tako dobijo denarno nadomestilo za vse izlete, oziroma ekskurzije, ki jih organizirajo njihove šole. Tudi starši, kadar so pokli- cani na roditeljski sestanek, dobijo povrnjene stroške prevoza. Kulturno in zabavno živ- ljenje učencev se bo izvajalp zlasti v internatu, kjer bodo učenci sodelovali v i-azličnih krožkih ali sekcijah. Zraven tega pa bo vsak učenec letno obiskoval ustrezno število o- pernih, dramskih in baletnih predstav, koncertov resne in zabavne glasbe, športnih pri- reditev in seveda vsak me- sec tudi določeno število ki- no predstav. Vsak učenec prejme redno vsak mesec tudi določene de- narne prejemke za svoje o- sebne drobne stroške. Življenje učencev v inter- natu bo torej organizirano približno kakor v drugih di- jaških domovih. Ne bo nobe- nih posebnih vojaških dejav- nosti razen dobre in vse- stranske vzgoje in oskrbe. Poglavitna dolžnost učencev bo učenje, morali pa se bo- do podrediti določenemu re- du v internatu, kar je nor- malno za vsako podobno u- stanovo, v kateri živi in de- la več ljudi. JE NAKAZAL SMER VOŽNJE? Voznik osebnega avtomo- bila Ivan Munda, avtomeha- nik, zaposlen pri cestnem podjetju Maribor je peljal iz Ptuja v Ormož. V Cvetkov- cih je pred hišo št. 51 skre- nil z leve na desno stran ce- stišča, ker je nameraval za- peljati na dvorišče. Trdi, da je pred zavijanjem dal levi smerokaz. V tem času je za njim pripeljal vozndk oseb- nega avtomobila Jože Stol- nik, klepar iz Ljutomera, in nameraval prehitevati. Pri- tisnil je na plin ter krenil iz desne na levo. Trdi, da je Munda nakazal smer vožnje šele takrat, ko je že začel za- vijata. Munda je že pripeljal s prvimi kolesi na dovoz, ko je Stolnik s prednjim delom avtomobila trčil v Mundov avto ter ga zbil v jarek, kjer je na kolesih obstal. Telesnih poškodb ni bilo. Materialna škoda znaša 750 tisoč starih ddn. Alkotest je pokazal, da sta voznika bila trezna. jr ta PŠENICA Posluh? Nikar se ne muzajte — Jrastaro indijsko izročilo tr- !• da rastline hitreje raste, F' da rastline hitreje raste- r če jim predvajamo glas- Stara izročila pa mnogo- izpriču-^io resnico. Kanadska biologa M. Me- »ures in p. Weinberger po- Jr®^' da sta seme zimske jsenice rideau in letne mar- izpostavila med klitjem frekvencam 300 Hz. Hz, 5 kHz in 12 kHz. tednov kasneje sta kontrolirala rezultate in u- pri marquiis pšeni- ,1. je bila izpostavljena 5 kHz dvojno velikost .^"n in 250 odst. težja ko- s.:stem. I ^.Presenečenje pa šele sle- ijj^g^^tline iz semen, ki so 'tvof ta vi j ene os talim '»le t^^u^ frekvencam, so zra- ^^ ^^ ^^^ '^'Uh«'^^^^ torej ima »po- 'kana^r ^^kaj in kako, pa 'ta ^^ biologa še ne zna- rj..:jazložiti. Bomo hodili Wkt/ , P^li« za večje •"^^r-ske donose? W. Sommerset Maugham: Sveti plamen v drami znanega angleške- ga dramatika Maughama SVETI PLAMEN je pred- vsem mojstrsko podana ved- no aktualna terna o proble- mu, ali je človek opravičen rešiti sočloveka muk življe- nja in mu iz usmiljenja za- dati prijetno smrt. Rafinirana zgradba dejanja, silna drama- tična napetost in skoraj de- tektivski zapletljaji so sestav- ni deli drame. Dejanje se godi v angleški aristokratski hiši, kjer živi lady Tabretova s svojima dvema sinovoma Mauriciem in Coliiiom. Prvi je letalski častnik in se je ponesrečil pri padcu iz gorečega aviona, ta- ko da je hrom, drugi pa je posestnik afriških plantaž in na daljšem dopustu v rodni hiši. Prvi sin, letalec, je po- ročen z mlado in lepo ženo, ki ga veže nanjo velika lju- bezen. K domačemu krogu spada njegova bolniška strež- nica, sestra Waylandova, hiš- ni zdravnik dr. Harvester in nekdanji oboževalec stare go- spe Tabretove, major Licon- da. Ne da bi mož slutil, vzlju- bi brat Colin njegovo ženo Stello in ona njega. Sestra Waylandova pa skrivaj ljubi zaupanega ji bolnika. Mož tr- pi, ker ne more dati ženi več tiste ljubezni, ki ju je dru- žila nekdaj. In, ko preživi v prvem dejanju krizo take bo- lečine, ki ga pritira do obu- pa in celo do solz, se Stella, ki ga sicer vara, a je napram njemu iz resničnega soču- stvovanja in usmiljenja ved- no dobra in ljubezniva — zgrozi in uvidi, da na tak na- čin ne bo mogla več dolgo živeti z njim. To prizna svo- jemu ljubimcu in išče pri njem pomoči in izhoda, kajti Stella pričakuje otroka, sad njune nedovoljene ljubezni. V drugem dejanju izvemo, da je ponoči Maurice nena- dorna umrl. Hišni zdravnik trdi, da zaradi naravnih po- sledic — najbrže embolije — sestra Waylandova pa izreče sum, da je bil zastrupljen. V svojem ljubosumju indirekt- no krivi Stello, češ da je dal nekdo bolniku preveliko do- zo uspavalnih praškov in do- kaže, da jih bolnik sam ni rnogel vzeti, ker ne more ho- diti. Nastane vprašanje: kdo je morilec? Sestra vztraja pri tem, da bo javila slučaj ob- lastem, kajti i zdravnik i dru- gi ne verjamejo v zločin. Zdravnik se brani izvršiti ob- dukcijo trupla, a ker sestra preti z oblastmi in pritira konflikt do vrha — s tem da razkrije Stellino skrivnost o otroku — spregovori končno mati in pove resnico. Spozna- la je, da bo prej ali slej iz- vedel za ženino nezvestobo in da ga čaka huda bolečina z odkritjem, da mu jo je vzel lastni brat. Ker mu je nekoč obljubila, da mu bo pomaga- la narediti konec, če bi mu postalo_ življenje neznosno, je to storila prej, preden je iz- gubil iluzije o svoji družini iri zakonu. Zdravnik in bol- niška sestra se ob materini žrtvi končno vdata in podpi- šeta mrtvaški list. Premiera tega nadvse za- nimivega dela, v katerem igrajo v glavnih vlogah S. Aličeva, A. Bajgotova, O. Fri- čeva, L. Kostanjevec, M. Vau- potič, M. Sneberger in D Ko- pušar, bo v soboto, 22. .maja 1971, ob 19.30 v ptujskem gle- dališču. Uprizoritev je pripravil režiser Peter Malec. MP DELFIN V VOJAŠKI SUKNJI »Saigon, 4. januarja 1973 — Križarko US Little Ročk je v vodah Haifonga uničila eksplozija atomske bombe. Preživelih mi.« Tako časopisno vest si je pred tremi leti izmislil v svojem znanstveno-fanta- stičnem romanu francoski pisatelj Robert Merle. Toda glej, 4. januarja 1971 se je resnica že močno približala Pisateljevi domišljiji. V romanu »Žival s člove- škim umom« je Merle opisal zdresirana delfina Ivana in Bessie, ki sta nastavila a- tomski naboj pod trup ame- riške ladje. Ameriška mor- narica pa v Saigonu v re- snici uri tri delfine. Za te živali vemo, da imajo izred- ne umske sposobnosti, s ka- terimi že nekaj časa prese- nečajo znanstvenike. Pentagon seveda skriva naloge, ki so zaupane tro- jici vietnamskih delfinov. Časnikarjem je suhoparno izjavil, da so omejene na »opazovanje in odkrivanje sovražnikove aktivnosti« Za to formulacijo pa se lahko skrivajo prav neverjetne stvari. Znano je namreč, da je narava obdarila delfine s čudovitim sonarjem, ki jim omogoča, da npr. ločijo košček aluminija od kosa bakra, da razlikujejo ko- vinske predmete tudi po ve- likosti in obliki, da po ko- vinski znački, vdelani v trup ameriških ladij, ločijo ladje svojih gospodarjev od ladij tujiih držav ... Delfini se v^. morju tudi čudovito orieritrrajo. Voja- škim potapljačem, diver- zantom-žabam. služijo za »pse čuvaje«, vodijo jih do cilja, jih po opravljeni ak- ciji pripeljejo varno nazaj v oporišče ali na ladjo. Se več. kot v Merlovem roma- nu lahko tudi v nekaterih primerih zamenjajo člove- ka. Ze zdaj bi jim lahko na telo pritrdili eksplozivni na- boj ter jih kot nekaike ka- mikaze poslali pod sovražni- kovo ladjo. STRAM 10 TEDNIK — ČETRTEK, 20. maj ^ Soba 184 SLAVA RAKOVA Proti jutru gre. Rahlo se je že pričelo svitati in Jovan- ka, ki sem jo sinoči posebej prosila, naj me zjutraj ob štirih, ko bo šla dežurna v kuhinjo, spusti iz sobe, ni po- zabila name. Moram biti sa- ma, moram biti tu, moram razmišljati. Izpiti so že za menoj. Kako čuden občutek je v meni, toda ne zaradi iz- pitov, nekaj drugega je. V Soli so me zdaj mi že zn?ni profesorji veselo po zdravili, profesor fizike, ki ^a še nisem poznala, pa je vče raj začudeno obračal moj in- deks, ko sem mu ga po kon- čanem izpitu dala, da napiše vanj zadnjo oceno. »Koliko časa ste se pri- pravljali? V mladosti najbrž niste imeli možnosti za šola- nje, kajne? Svetujem vam, da se res posvetite študiju, če imate možnost. Nič zato, če bodo malo trpele gospo- dinjske dolžnosti, poplačani boste.« Torej ni vedel, kdo in kaj sem. Zaenkrat mislim, da ve- do le štirje profesorji in ne- kaj uslužbenk. Blagajničar- ka je brez besed napisala na račun moje ime in naslov, ki jasno pove, da sem kaznjen- ka. Ta naslov, ta oznaka, je usodni žig, žalostno sprem- stvo izobčencev. Vidim, da si te zapomni vsak, ki te vsaj enkrat vidi in zve, da si kaz- njenec, torej lahko celo zlo- činec. Zapomni si ne samo tvojo zunanjost, temveč vsa- ko podrobnost o tebi. To mi mora biti v svarilo in opo- min, da se mi ne bo dogaja- lo, kar se dogaja nekaterim, ki skrivajo svojo preteklost in se bojijo, da bi kdorkoli izvedel, da so bile kaznova- ne. Ljudje pa to kljub temu zvedo in potem prav zato pri- de oo tega, da ti ljudje ne zaupajo več, Tudi na poti iz mesta sem prvi ve?er doživela nekaj ze lo zani nivega. Z istim avto- busom se je peljala tudi sku- pina d'jakov v družbi profe- sorja. Bili so zelo živahni, po- sebno dekleta, gledali so sko- zi okna in klepetali. »Poglejte, tovariš profesor, tista velika graščina, ki ste nam pripovedovali o njej, se že vid;.« tam bi pa ne bil rad. Tam je kaznilnica,« je odgo- vori] profesor. Dekle ki je sedelo zraven mene in je imelo veke na- mazane s črno barvo ter ves :'as zapiralo oči ir, spraševa- lo so.?olce. če se ji barva do- volj vidi, je nenadoma ožive- lo. »Da, jaz sem jih že videli. Oh, kako strašne so' Vedno moiajo ielati, hoditi skupaj in toč, prav r.ič ne smejo eo vorit'.« V pogovor so se vključili še drugi in skoraj bi se mi ie- žili l?sje, toliko groznih stvs ri i-em izvedela o na.«?. Kak*; smo o'jlečene »^ako smo a.- de, kaj vse počno z nami in kaj vem, kai Se vse. Dekle ob meni je še enkrat zpprlo črno namazane oči. »Jaz bi... ne vem, kaj bi storila, če bi se me katera tistih dotaknila. Mislim, da bi se morala takoj okopati, pa bi še čutila madež na sebi.« »Tudi sedaj ti ne bi škodi- lo, če bi se umila,« bi ji kma- lu rekla, vendar sem molča- la. Dekle se je prav tiščalo k meni, ker sem precej obilna, avtobus pa je bil poln. Ni pomislila, da bi lahko bila ženska, ki sedi ob njej, ena tistih, ki lahko človeka sa- mo omadežujejo. Ob vratih je slonel spre- vodnik Janez, ki mora biti tod doma, ker ga večina pot- nikov kliče po imenu, in po- slušal pogovor. Tudi on me pozna. Ko sva z vzgojitelji- co prvič hodili k izpitom, me je vsakikrat videl, pokram- Ijal z vzgojiteljico, ki se vsak dan s tem avtobusom vozi v službo, in nama smeje dal vozovnici. Ko me je sedaj za- gledal samo; mi je prav ta- ko smehljaje dal vozovnico, mi veselo pokimal in vpra- šal: »Zopet izpiti?« Ko je zdaj med pogovorom mladine o nas slonel ob vra- tih, mu je na ustih igral po- smeh. Večkrat me je pogle- dal in se mi vsakokrat pri- jazno, spodbujajoče nasmeh- nil. Se pred vasjo pod hribom sem vstala. »Boste mogoče ustavili pred posestvom, da mi ne bo treba iti tako daleč?« sem vprašala Janeza. »A, pri dekliškem domu!« se je tedaj oglasil šofer, ki sem ga videla danes prvič. »Bomo, bomo, če bi radi tam izstopili. Fejst punce imate gor. Včasih bi jih morali ma- lo spustiti na prostost, da bi se malo razvedrile. Presneto jim mora biti dolgčas, ko ni- majo nobene tolažbe.« »Ce bi bili vi šofer pri nas, bi jih kaj potolažili? Sicer pa jih včasih tudi izpustijo.« »O, ha, ha, to pa to! Poto- lažil bi jih že, tiste mlade, luštne. Toda izpustite jih pa ne, to pa dobro vem.« Zdaj sem stala tik ob Ja- nezu. Spogledala sva se in se oba glasno zasmejala. Šofer se je za trenutek ozrl, na- slednji hip pa je že ustavil pred kaznilniškim posestvom. »Lahko noč. Ja, če jutri zo- pet greste, vas bomo opoldne tukaj vzeli gor, da vam ne bo treba pešačiti do vasi.« »Grem, jutri in pojutriš- njem. Hvala in lahko noč.« Avtobusna vrata so se za- loputnila, en svet je ostal za menoj, pred menoj pa se je odprl drug, tisti, ki v njem živim. V katerem se čutim bolj doma? Vsekakor si mi zdi, da v tem. v tej moji so- bici, ko sem sama, tako sa- ma. Takrat sem najmanj sa- ma. Da, saj se čutim nekoliko srečna tudi v šoli. Tam med profesorji, posebno pri pro- fesorici, ki se mi zdi res kot nekakšna duhovna mati in sva se po končanih izpitih te- meljito pogovorili predvsem o mojem nadaljnjem izobra- ževanju. Tam se mi zdi, da je moj drugi dom. Toda to je sedaj daleč, tako daleč in. .. Le kaj mi je naenkrat? Te vrstice do sem sem napisala danes zjutraj, polna neke ve- drine in poleta, sedaj pa mi je naenkrat tako hudo. Jo- kala bi. Položila bi glavo ne- kam v temo in jokala, joka- la. Vse je naenkrat prazno, ničesar ni več. Taka velika praznina je okoli mene. Ne- kaj sem nekje izgubila, toda ne vem, kaj. Zavedam se, da to ni oseba, živi človek, ne- kaj drugega, lepega je. Tako nemirna sem postala. Ce bi mogla ven, se mi zdi, da bi bežala, bežala nekam da- leč... Misliti moram na kaj dru- gega. Saj mi je bilo tudi pred izpiti nekoliko tesno, toda ko sem izstopila na mestni av- tobusni postaji, je postalo vse enostavno in lahko. Tako mirna sem bila. niti trohice najmanjšega nemira ni bilo v meni in smejala sem se, ko sem videla mlade fante, ka- ko so pred pismeno matema- tično nalogo požirali tablete za pomirjenje. Čeprav sem ga prav pri pismeni matema- tični nalogi polomila, me ni vznemirjalo prav nič in sem oceno popravila pri ustnem izpitu. In danes? Ce bi sedaj mo- rala k izpitom, bi najbrž ne odprla ust, kakor sem videla, da se je zgodilo dekletu, ki ji je pri izpraševanju profe- sor povedal odgovor in ji re- kel, naj samo ponovi za njim, pa ni mogla. Pismeno nalo- go je opravila odlično in vsi smo vedeli, da snov zna. Kaj je to? Odkod nemir in praz- nina? Grem gledat televizij- ski spored, mogoče bo boljše. Zopet sem tu. Le kratek čas sem bila tam med žen- skami. To je šele zoprno, to čestitanje in navidezno, laž- no priznanje. Stran! Stran od mene vsi in vse! Hočem biti sama, sama! XV. JUBILEJNI POHOD PO »POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Tekmovalnega dela pohoda po »Poteh partizanske Ljub- ljane«, ki je bil v nedeljo. 9. maja, so se poleg številnih ekip iz cele Slovenije udele- žili tudi tekmovalci iz PLuja in Markovec. V najtežji kategoriji par- tizanskega marša za moške, kjer so zmagali tekmovalci celjskega Kladivarja. to je v teku na 25.000 metrov, se je '^rva ekipa Partizana Mar- kovci v postavi (Janez Mež- narič, Alojz Vršič, Janko Slameršak) uvrstila na 11. mesto s časom 2.06,10. Druga ekipa Markovčanov je bila dvaindvajseta, pripadniki ptujske garnizije pa so pri- stali na 29. mestu. Ce upo- števamo, da je startalo 59 e- kip, od katerih niso orišle vse niti na cilj, je uspeh vseh treh ekip dober. V teku na 8000 metrov za ženske so prav tako zmagale tekmovalke iz Celja. Mar- kovčcoke so pristale na 7. o- ziroma 8. mestu, ker so tudi tu imeli Markovčani dve e- kipi. V moški štafet: zmage ■ v skupini ostale orgatiizg^jf pripadniki JLA iz Ptuja svojili bronasto plaketo, t kategoriji športnih organi^' cij je zasedel Partizan pi,„ 14, mesto. Partizan Marko^ pa 19. mesto. Zelo dobro j, tekla ženska štafeta Partij na Ptuj v postavi (Nežit Vrabl, Nadja Vrabl, OlgaiJ beljak) in v skupini atlet^ organizacij zasedla 5. rt^jj^ Markovčanke so v tej kate gorijo to je 3x600 metrov zi sedle 7. mesto. Ptujčani so sodelovali kc mestna reprezentanca tudi' teku prijateljstva, Tu je n 4220 metrov dolgi progi zma gal znan: tekač iz Beograd; Dane Korica. Sodelovalo i čez 100 tekačev iz desetih cb žav. Boris Zohar iz Ptuja j zasedel 82 mesto. Toncd Stanj ko 89., Habjanič iz Pod lehnika pa je pristal na lOl mestu. Kot ekipa so bii Ptujčani trideseti in pustit za seboi še Trbovlje, Vele nje in Švicarje iz Laussane OP __ ČETRTEK, 20. ma1 1971 STRAN 11 Rodoljub ali narobe Katon (120-Ietnica smrti slovenskega in hrvatskega pesnika Stanka Vraza) Ko je 1932. leta prišel a- nieriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič v Slove- nijo. je bil seznanjen tudi z Otonom Zup£r.čičem. Slo- venski pesnik je ob tem ob- javil v Ljubljanskem zvonu esej »Adamič in slovenstvo« in ni mogel mimo tega, da bi n€ pokazal na mizernost. ki je je doma deležen slovenski umetnik, medtem ko mu nu- di tujina vso njožnost za poln umetniški razmah. Ce bi o- stal Adamič doma. tako re- zcnira Zupančič, bi skoraj nihče ne vedel zanj, sedaj pa je znan skoraj po vseh Zdru- ženih država.h Amerike. Ce bi to ne bil Oton Zupančič, bi te besede naletele na naj- ostrejšo obsodbo, tako pa se je slovenska kulturna jav- DGSt razdelila pro et oontra. V resmici pa je problem dobiti priznanje doma, po- sebne v malem narodu, star ko zemlja im za to mnenje iBftamo v zgodovina potrdilo od najs(tarejših dob narprej. Stare zgodbe z naivno res- nostjo priiDOvedujejo o prid- nih Janezkih, ki jih tu.i!ina sprejme z odprtimi rokami in Itj^r lahko v polni meri raz- vijejo svoje sposobnosti. Ka- lior so to večkrat le lepe zgodbe, vendar nosijo v seb' resnično jedro, prastaro res- nico, da nihče ne posluša preroka v domačem kraju. Cemu ta uvod ob Stanku Vrazu Iliru iz Sta jera. za ka- terega vendar vemo. da je "skok. saj je to naibolj jas- ^ in glasno povedal Preše- ren v epigramu Narobe Ka- ton. drugih ma.njš; in časten manj rod je silovenski, '3Jiota slave, blaga vleče pisarja drugam. Vietrix causa Diis placiut, sed victa Catoni: ^»nko Slovencev uskok. Vraz si narobe Katon. pa vendar nj tako eno- stavno in da moramo doou- da se tudi Prešeren lah- ^ znnoti, so že mnogi poka- ^^li novejši literarni zgodo- ^'.'^arji ob boljšem poznava- nju dejstev. Cemu se mi teh ^vari dotikamo ob 120-letni- ^ njegove smrti? Vzrok ie da je naš bližnji rojak. ^ so naši marsikateri do- , ^pi na,nj napačni, da ie ho- ■ . . v Ptuju celo v šolo ter , i^^^^ial v stik z ljudstvom 1 A ®obražer.stvom tega dela štajerske. p^ojen ie bil 30. VI. 1810^ v ^»^avcu nedaleč od Ljuto- Ze njegov oče, ki je bil bogat kmet, je bil za svoj čas zelo izobražen in celo šolski nadzornik. V šolo je hodili v Svetinje in Ljutomer, kjer je bil za župnika narod- ni buditelj in njegov sorod- nik Mihael Jaklin. Ko je končal Ijoitomersko travi j al- ko, se je vpisal v mariborsko gimoiazijo, vendar je že prvo leto zaradi neznanja nemšči- ne padel. Vzrok je bila ne- mogoča šolska politika, ki je že s prvim razredom gimna- zije začela s Dopolnim zna- njem nemščine in se je samo v tem jeziku poučevalo. Ka- ko se naj podeželski sloven- ski šolar tu enači z nemškirni oziroma nemškutarskimi si- novi! Da bi to vsaj malo o- lajšal, je v Ptuju ustanovil Anton Krempl. štajerski zgo- dovinar in močan nasprotnik nemštva, privatno šolo. ime- novano »ptujska univerza«, kjer je pripravljal dijake iz Slovenskih goric in Haloz za vstop v mariborsko gimnazi- jo. Pri njem se je v poletnih mesecih pripravljal tudi 14- letni Jakob Fras, ali kakor se je pozneje sam imenoval. Stanko Vraz. Sklepamo pa lahko, da mu je poleg Jakli- na. tudi om vzbud.il veselje do rodne zemlje, ljubezen, ki ne neha do smrti. Ptuj je do- bro ohranil v spominu in je bil pozneje še večkrat tu, saj o tem pričajo njegova pisma pobratimu Jožefu Muršcu. K^kor velika večina dija- kov tedanjega časa. je tudi on nameraval postati duhov- nik. Vendar za razliko od Prešerna in ostalih, ki so se izneverili temu pozivu, ni bi- lo pri njem zaradi odstooa nobenih problemov, niti pri starših, niti Tiri .sošolcih, ki so ostali temu poklicu zvesti. Na duho^^ščino ie gledal z zrelimi očmi. včasih celo kri- tično. vendar je oopolnoma nesmiselno pri njem iskati ateistično mišljenje, kot so ga hoteli pokazati nekateri povojni kritiki. Po končani mariborski gimnaziji, ki jo je uspešno dovršil, sta se s sošolcem in bližnjim rojakom Franom Miklošičem, ta ie pozneje po- stal največja slovam.s^ka ka- paciteta na lingvističnem po- lju. vpisala v Gradcu na vse- učilišče. Ker sta oba že v gimnaziji kazala velike obe- te. sta toliko boli postala up in ponos prebuiene sloven- ske inteligence, ki je zgoraj študirala. V svojem silnem navdušenju so t' narodnjaki is-kali stikov s Cehi. Rusi. Hrvati. Srbi in ostalimi slo- vansikim-' narodi Verjetno n' bilo nikdar pozneje tolikn medsebojnih stikov, pač gle- de na kulturno stanje, kot prav v nrvi Dolovici tega sto- letja. Mogočne in božajoče besede Herderja o bodočnosti Slovanov, silen razmah ev- ropstke romantike. odmevi francosike revolucije, vse to in še mnogo drugih kompo- nent, je temeljito zvalovilo tudi slovensko izobraženstvo. Zato so mladi Štajerci z nav- dušejem pozdravili izdajo Kranjske Cbelice kljub razli- kam v jeziku se niso dosti o- ziralii na slovnične homatije starejših, zlasti Metelka in Dajnka, čeprav so se ob raz- likah v jeziku tudi sami raz- hajali. Da se na primer Vraz v epigramu o pisavah krepko --^norčuje iz obeh nisav, ni samo Prešernov vpliv, sa] daje v isti koš še bohoričico in čut: se težnja do novejši in enotni pisavi za vse Slo- vence. Vraz se je v Gradcu sezna- nil z Ljiidevitom Gajem, gla- vo hrvaškega preporoda, ki je s svojim programom na- cionalne enotnosti in pesmijo »Još Hrvatska ni propala« zbudil ves Hrvatski narod iz coanja ter ga usmeril v bor- bo proti Madžarom. Gaj ga je vabil v Zagreb, toda Vra- zova misel je takrat hitela v Ljubljano, k Prešernu in nje- govemu krogu. Vneto je po- šilj.a.1 svoje bolj ali manj ne- rodne pesmi uredniku Cbeli- ce Mihi Kastelicu. toda osta- jal je brez odgovora. Sam se je odoravil v belo Ljubljano in tu sicer naletel na topel ST>reiem, toda vedno sta s Prešernovim krogom ostala dva svetova, ki sta govorila eden mimo drugega. In kako naj mlad Stajerc, ki je zrasel v krogu svojega domačega narečja, sprejme knjižno slovenščino, ki ie bila le še preveč odmaknjena od šta- jerskega govora in naj mar pozabi svoje ime ter se ime- nuje Kranjec?! Poleg tega je ■"u botrovala stoletna loče- nost oosameznih pokrajin in celo. Prešeren, ki ie bil ne- sporen umetnik, je bil glede tega preveč zaprt v svoj ljubljanski krog in ni mogel razumeti niti Štajercev vključno s Prekmurci, niti Korošcev. Tega ni razumel niti češki učenjak Safafik, ki se ie posmehljivo izražal ob čedalje večji množici sloven- skih-lokalnih slovnic iofi v pi- smu Vrazu pisal, da je slo- vensika literatura mrtva, kljub temu. da ie nekaj let ponrei drugi veliki Ceh, pes- nik Celakovski z navduše- njem pozdravil zvezdo slo- venskega ♦ pesništva — Pre- šerna. Ko je Vraz v slovenski me- tropoli naletel na tako nera- zumevanje. se je odpravil v Zagreb, kjer oa je prav o- bratno doživel navdušen sprejem in mu je Gaj že pr- vo pesem objavil, čeprav ie imel s tem določene politič- ne namene Vendar ie mla- di Vraz še vedno omahoval. V pismih prosi Prešerna za nasvet, za pomoč, toda ta ga ni' razumel, da ni niti mogel razumeti. In šele po dolgem obotavljanju je pristal v hr- vaškem kulturnem krogu in tu postal eden najpomemb- nejših hrvaških pesnikov. Vendar so si skoraj vsi kriti- ki edini v tem, da je vedno ostal slovenski pesnik v hr- vaški preobleki. Vsi zgodnejši slovenski li- terarni zgodovinarji so se kot v začaranem krogu vrteli o- krog epigrama Narobe Ka- ton in ga tako iztrganega iz resničnih odnosov med Pre- šernom in Vrazom, vedno ci- tirali kot primer slovenskega izdajstva. Pozneje so sicer ob poznavanju dejstev začeli go- voriti o Vrazu kot tragični o- sebnosti, ki je zaradi takih in takih razmer oo sili pri- stal na Hrvatskem. Vendar pa je stvar v resnici bolj preprosta, ali če hočete, bolj komplicirana. Ce je tu kaj tragičnega, je to tragično v dobi ali okolju. V takih raz- merah kot je Vraz bil, je s.to- ril najboljše, kar je sploh lahko storil. Enak epigram bi lahko Prešeren naslovil na- se v urah lastne resignacije, lastnega obupa nad usodo slovenskega naroda, kar pri- čajo večkratni poskusi, da bi si vzel življenje. Vraz. ki mu ne moremo ičitati duševne majhnosti, je vzel nase težko breme usode umetnika, ki ra- bi publiko, da se jii izpove, kar pa ni mogel najti doma. Da ga je kot takega vendar v^del tudi Prešeren, priča njuno nadaljnje dopisovanje in njune načelne »polemike« so izraz dveh velikanov, ki iščeta med pritlikavci vsak svojo pot. Saj mu je Preše- ren poslal svoje poezije z o- pozorilom na epigram. Pre- stop ni bil pri Vrazu nikak oportunizem. pač pa je po- trebno razumeti pokrajino, iz katere je izšel ter stoletne kulturne stiske s severnim delom Hrvatske, ki so bili včasih rnnogo večji kol na z Ljubljano. Ilirizem pa je spel poglavje zase. Danes se be- seda uporablja kot nekaj najbolj negativnega, sovra- žnega slovenski samobitoosti, v resnici pa so to besedo po- samezniki prav različno u- mevali. Ena od podob iliriz- ma je danes v resnici uresni- čena, to je zveza južnih Slo- vanov. Ne moremo se tudi strinjati s trditvijo, da je bil Ilirizem na Slovenskem »ide- ologija nerazvite buržoazije in med demokracijo ter re- akcijo omahuj očega naciona- lističnega malomeščanstva*, temveč je bil pri tisti plasti, ki se ga je oprijela, posebno na Štajerskem, le najboljša pot, ki je bila možna v dana situaciji. Nemški pritisk in neosveščenost množic sta se z gesli ilirizma rušili in prav ilirizem je bil eden od vzro- kov, kakor se tudi tu čudno sliši, da so se slovenske po- krajine med seboj trdneje povezale, s tem pa so se raz- bile separatistične težnje. Vrazova zasluga pa je prav tu največja. Ce Hrvati govo- rijo o velikem pomenu, ki ga je imel pri oblikovanju hr- vatskega kulturnega, poli- tičnega in nacionalnega raz- voja, lahko mi isto govorimo pri Slovencih, posebno pri Štajercih. S svojo osebno zavzetostjo, zbiranjem slo- venfiikih narodnih pesmi, vne- tim dopisovanjem, si je vzgo- jil vrsto naslednikov, vsaj kar se tiče ljubezni do last- nega naroda Redko kateri slovenski umetnik se je toli- ko vračal v svoj rojstni krai in ga tako poveličeval v svo- jih pesmih kot že »Hrvat« Vraz. Čeprav je ljubil svojo novo domovino, ni prve po- zabil. Se ena posebnost je pri njem. Spada med prve slo- venske oziroma hrvaške po- klicne umetnike in je po svo- jem nestalnem življenju po- doben Ivanu Cankarju. Umrl je še mlajši od Prešerna, star 41 let, 24. maja 1851 v Zagrebu. (Konec prihodnjič) STRAM 12 TEDNIK — ČETRTEK, 20. maj ^ ZA BRALNO ZNAČKO TEKMOVALO 850 PIONIRJEV Občinska zveza prijateljev mladine Ormož je v soboto organizirala zaključno slo- vesnost za Meškovo bralno značko. Ormoški pionirji so prejšnia leta tekmovali za Ingoličevo bralno značko, v Tomažu. Prireditvi sta bili pri Tomažu in v Ormožu. Udeležili so se je tudi Me- škovi sorodniki. Meškovo življenje in delo je pionirjem predstavil pro- fesor Ivan Mežiček iz Mari- bora, ki je Ksaverja osebno poznal in si z njim tudi do- pisoval. V lepih besedah je pionirjem slikal življenje polno truda, ljubezni in dela, kot ga slika Meško v svojih delih. V njegovem delu je vrednost in lepota, na katero smo Slovenci lahko ponosni in jo lahko ljubimo. Pozdra- vil je tudi njegovo nacional- no zavest, ki ga je med voj- no stala preganjanje. Meško je kot človek umrl, kot pisa- telj pa živi med nami in bo živel še dalje. Ob branju njegovih knjdg se nam roje- va spoznanje, da knjige lju- bimo in tako ostanemo mla- letošnjem letu pa so jo na predlog imenovanega pisate- lja preimenovali v Meškovo. Taiko se je mladi rod ormo- ške občine oddolžil svojemu rojaku Ksaverju Mešku, ro- jenem v Ključarovcih pri di. Meško je tudi prvi med slovenskimi književniki, ka- terega dela so prodrla tudi r>rek meja naše domovine. Prevajajo ga v vse evropske jezike, tudi v albanščino, je poudaril profesor Mežiček. Po krajšem kulturnem programu — nastopal je mladinski pevski zbor in po- samezni pionirji, ki so brali svoje lastne literarne stva- ritve — sta otrokom pripove- dovala o svojem delu naša priznana književnika Tone Pavček in Leopold Suhodol- čan. V letošnjem tekmovanju za Meškovo bralno značko je sodelovalo 850 pionirjev s področja ormoške občine. So- botno srečanje pionirjev s pisatelji, je poudarilo po- membnost širjenja slovenske knjige med mladino. jr Kaj mi pomeni knjiga Ko sem bila še majhna, sem imela mnogo prijateljic. Z njimi sem se igrala, včasiih {>a tudi sprla. Potem sem za- čela hoditi v šolo. Na vrsti so bile naloge in učenje, za orijateljice pa je bilo vse manj časa; naučila sem se brati in takrat sem spoznala novo prijateljico. To je bila knjiga. V začetku sem jo bolj slabo poznala, vendar sem jo z vsakim trenutkom bolj spoznavala. V nižjih razredih sem z Rdečo kapico srečala volka in s Sneguljčico bivala pri palčkih. Pogrezala sem se v svet čarovnic in vil, v svet, v katerem je vedno zmaga- lo dobro nad zlim. Tudi Kekčeve dogodivščine so me zelo pritegnile. Ko sem hodila v višje raz- rede, sem opustila pravljice. Raje sem brala Pestrno, Pa- stirce in razne partizanske knjige, ki so mi povedale več kot katerakoli pravljica. Vedno bolj so me pritegovale debelejše knjige, kjer so me osebe in dogodki spremljali dalje časa. Sčasoma sem pri- čela brati vsako knjigo, ki mi je prišla v roke. Sedaj o- biskujem osmi razred. Naj- bolj so mi všeč pustolovske in poljudno znanstvene knji- ge. Zdaj svojo prijateljico že dobro poznam. Vem, da mi prinaša mnogo lepega, da me pouči o marsičem, da me pe- lje v neznan svet, med ne- znane ljudi. Spoznala pa sem tudi, da je to moja najljub- ša prijateljica, ki me nikoli ne zapusti in s katero se ni- koli ne sprem. Zato bom po- stala tej svoji prijateljici zvesta do konca življenja. Darinka Zgeč, 8. raz., Dornava Moj praznik Prvi maj je praznik dela iri veselja. Tudi jaz sem vesele praznoval. Zaradi slabega vremena sme izlet preložili na nedeljo. V so- boto pa smo odšli k dedku v bolnišnico, da ga seznanimc z novicami in mu zaželimo ve- sele praznike. V nedeljo zju- traj smo se odpravili na pot Odšli smo na graški sejem \ Gradec. Ustavili smo se v Ma- riboru, kjer smo dobili slado- led, nato pa smo se peljali mec lepimi griči Sfbvenskih gori( proti Šentilju. Tam smo bre; težav prešli preko meje, nate pa po avtocesti v Gradec. "V veliki gneči je očka težko na šel parkirni prostor. Na razstavišču je bil velil vrvež. Ogledovali smo si: go spodinjske aparate, avtomati za sladoled, razne lake in par fume, stroje za kmetijstvo, to vornjake, buldožerje, pluge igrače, konfekcijo in razne vi kendske hišice. Zelo me je mikalo, da b odšli na zabaviščni del. Ta že- lja se mi je tudi uresničila Vozil sem se z električnimi av- tomobilčki, z avioni in dviž- nim kolesom. Z vrha sem imel lep razgled na mesto. Nato smo se vrnili proti izhodu. Spoto- ma sem prosil očka in mamico za sladoled in žvečilni gumi. Nato smo se vrnili proti meji. V Mariboru smo se ustavili v gostišču »Fontana«, kjer smo povečerjali in se v bazenu tudi kopali. Potem smo se polni veselja in spominov vrnili do- mov. Tudi v šoli smo imeli prosla- vo. Otroci so recitirali in peli pesmi. Med njimi sem bil tudi jaz. Zbrali smo se pred spome- nikom padlih borcev iz prve svetovne vojne. Danilo Kozoderc, 4. razred osnovne šole, Lovrenc na Dr. Polju Doma Atek in mamica sta odšla z doma. Bila sem sama. De- ževalo je. Bilo je ob devetih zvečer, ko je nekdo potrkal na vrata. Nisem vedela, kaj naj storim. Kljub temu sem šla odpirat. Pred vrati je stal brat Pavel, ki je zaposlen v Ljubljani. Razveselila sem se ga. Marica Belec, 2. raz., Juršinci Padel sem z drevesa Bližal se je moj najljubši mesec — junij. To je mesec češenj. Nekega junijskega dne sem prijatelju obljubil, da mu bom prinesel češnje. Na ob- ljubo sem se vedno spomnil takrat, ko sem prišel v šolo in me je prijatelj vprašal, če imam češnje. Napočil je dan, ko sem moral izpolniti obljubo. Bilo je popoldne. Stopil sem pod češnjo, sezul čevlje in splezal na drevo. Plezal sem po drevesu in tr- gal češnje. Ko sem pogledal na vrh, sem videl mnogo rde- čih češenj ter mislil: te bo- do zanj! Splezal sem na vrh. toda veja, na katero sem stopil, ie bila krhka in se je odlomila. Kot bi mignii 1 bil na tleh. Vendar mj motilo, da ne bi s^ig^ enkrat na drevo jn ^ češnje za prijatelja. ^ bo sem izpolnil, čeprav J bolela rebra zaradi pa^i^ Branko raz., Po^J Moja pot v šolo Vsako jutro se tafo vstanem, umijem in po^ Potem pospravim še so^ pometem kuhinjo. Pot^j se napotim v šolo. Pot me vodi po klanih po njivah. Ko pridem (jj točka, se ustavim, da b čakala sosedo. Tam se ^ časa igrava, dokler ne dej o drugi šolarji. Nai igramo še malo v gozdu, to pa hitro stopimo, da i zamudili pouka. Takšiij moja vsakdanja pot v Dragica Dorni 3. raz.. Trnovska Moje praznovanje Prvi maj je praznik j Pred leti še niso prazno prvega maja. Tedaj so slabi časi za delavce. Sedaj praznuje prvi skoraj vsak deloven člt Mi smo se doma domeni! bomo odšli v nedeljo v ribor k stricu, ker že d nismo bili tam. Po k; srno odšli. Vozili smo se cej dolgo. V mestu sme grešili pot. Končno smo speli. Tam smo se mal( bavali in se pomenili. 1 ranča Rafka ni bilo d kljub temu pa je bilo Nato smo se poslovili ii šli. Na poti domov smoi stavili v gostilni Pri treh nikih. Potem smo odpot domov. V šoli smo imeli pros istočasno pa tudi kurirči pošto. Jaz nisem bil^ na slavi, ker sem nesla ku kovo pošto. Zdenka Kleme 4. razr., Lovrenc na I ZAPOJ Ml PESMICO, ZAPOJ ... V nedeljo, 23. maja 1971, bo ob 14.30 na dvorišču biv- šega minoritskega samostana zopet tradicionalni mladinski pevski festival. V Ptuju se bo tega dne zbralo in nastopilo domala 1000 otrok iz šol ptuj- ske občine. Vsekakor bo to pomembna kulturna manife- stacija! Ptujski mladinski pevski festival je postal zares tradi- cionalen, saj ga prirejamo le- tos že dvanajstič zapored. V zadnjih letih je bil po mne- nju glasbenih strokovnjakov med najboljšimi v Sloveniji. Priprava takega festivala ni enostavna reč. Potrebnih je nešteto pevskih vaj, pre- den mladinski pevski zbor dozori za nastop. Nihče ne more poplačati truda pevskih učiteljev in učencev-pevcev, ki ga vlagajo v to delo. Pa, žal, vendar leto za letom do- življamo, da festival ni tako obiskan, kot bi po ogromnih naporih glasbenih uči in učencev zaslužil. Ude je vedno zelo skromn; na festivalu ni niti st nastopajočih otrok niti teljev ptujskih in oko šol — odnosno, da se J merimo — večine starš učiteljev ni. To je — mi čeno — podcenjevanje zanimanje staršev in Ijev za delo njihovih uf oziroma kolegov učitelj Zato apeliramo letos sebej na starše in učitel s svojo udeležbo pot prizadevanja mladine, sicer tako radi kriti; njene uspehe pa ignori Vstopnina je mini/ saj stane program, ki kot vstopnica, le 3 d' V predprodaji ga bod dili učenci ptujskih šo Občinski svet zve kulturno-prosveti organizacij Slovel Ptuj gpNiK — ČETRTEK, 20. maj 1971 STRAN 13 lli že veste...? jjaj o Hamurabijevem jku? Z razpadom pra- [:,pnosti :n uveljavljanjem ^'^ne lastnine je bilo tre- ,0 zavarovati. Nekaj manj ' pred 2000 leti pred na- L štetjem je prvič v zgodo- J to nalogo opravil babi- iki kralj Hamurabi. Dal vklesati v črni. 2,5 m vi- 1)5 granitni steber prvi za- ,nik, ki je ohranjen v pa- lljem Louvreu. V zgornjem stebra je predstavljen nfn bog, kako izroča kra- u zakonik. Zakonik je napisan v kli- opisu in vsebuje 247 čle- pv, v katerih so predpisi o istninski pravici, trgovini. PUŽini, sužnjih kaznih in (ko dalje. Tu je tudi pred- )yor, v katerem beremo to- i: »Pravične določbe, ki jih dal Hamurabi, modri kralj, 1 bi zemlja dobila pravičen ikon in dobro upravo. Ha- lurabi sem jaz, popolni ral\ Poklicali so me veliki 3govi... da pod mojo zašči- I delajo ljudje v miru. da očni ne izrabljajo slabih, da »zaščitijo vdove in sirote, a uravnamo prepire in po- ravinno škodo ... « Naj na- edem nekaj zakonskih do- )čb it omenjenega zakoni- Cl. 6. Kdor ukrade božje i dvorske stvari iz svetišča ! dvora, bo usmrčen. Rav- I) tako tisti, ki prevzame , vari od tatu. . Cl. 195. Roke naj odsekajo ki tepe svojega očeta. ' Cl. 196. 197. in 200. pred- j sujejo, da je za izbiti zob ' »rilcu prav tako potrebno I fc:ti zob, za prebito kost »rilcu prav tako zlomiti o^t. za uničeno oko — uni- l^i oko. Vse po prastarem ''sfelu; zob za zob, oko za ! iko, • Cl 202., Šestkrat udariti z 'čem iz volovske kože tiste- ■ je udaril po obrazu ^'oveka višjega položaja. ■ 205. Sužnju, ki udari po orazu svobodnega človeka, ®l odsekajo uho. I, 229. Usmrčen naj bo 1 ®vt)eriik, ki je naredil hišo, I, pa se je zrušila in je a lastnika. li)!:,ie izumil pnevma- li Boyd Dunlop, ki je ži- ef// ^elfastu na Irskem, je izumil pnevmatiko, ir le Plašč in zračnico za ko- izuma so se pozneje , proizvajalci av- (■ "Ob:iov PO vsem svetu. jadral- „„ v svetovni voj- Jugoslavija hitro Va .P^av k vrhu svetov- ^ilan if^^^alstva. Slovenca %jte in Maks Ar- VoiiiL l^® Švedskem o- to. IfMie in četrto me- i^agrcki'"' ^^^^ pozneje sta >židar Zvonka Rain in ,,|v..sedL v Angliji z »Kosava« post.ala se učijo ameriški dijaki? Znano je. da večina ameriških dijakov zaradi vožnje v šolo preživi veliko prostega časa na avtobu- sih. Znano je tudi to, da človek ni sposoben dojemati snovi in se učiti tam, kjer je klepet in nemir. Toda ameri- ški strokovnjaki so tudi tu našli rešitev. V avtobuse s katerimi se vozijo dijaki na predavanja v šole, so monti- rali posebne magnetofone, na trakove pa posneli*lekcije za dan, ko se peljejo v šolo ali iz nje. To so sicer posebni avtobusi, prikrojeni samo za prevoz dijakov. S tem je iz- koriščen tudi čas, ki bi ga sicer dijaki brezkoristno »za- bili«. ... zakaj se Sargaško mor- je imenuje »Sargaško«? Sargaško morje se nahaja v severnem delu Atlantskega oceana, ime pa je dobilo po drugi halugi, ki jo strokov- njaki imenujejo Sargassum. O morju samem krožijo ze- lo različne zgodbe, ena iz- med teh je tudi ta. ki govori, da se je v Sargaškem morju potopilo nebroj ladij in to zaradi tega, ker so se baje zapletle v te haluge, ki so ladje potegnile na dno mor- ja. Raziskava je pokazala, da so te trditve in kroženje teh zgodb brez smisla, saj v mor- ju niso našli niti sledu o kakršni koli potopljeni lad- ji. ... kaj o izviru, od koder prihajajo jegulje? Blizu Vrane, pri istoimenskem je- zeru blizu Biograda na mo- ru je znan nenavaden izvir. Ko pade več dežja in se na- bere veliko vode, iz izvira poleg vode priderejo tudi — jegulje. Včasih jih izvir iz- bruha tudi kakih sto, in če ljudje ugotove pravi čas, si lahko naberejo ribiškega ple- na. ki je za določene ljudi izredno dragocen, saj je zna- no. da so jegulje velika po- slastica in dobro pripravlje- ne neprecenljiva speci ali te- ta. ... kaj o slepih planincih? Kilimandžaro, ki je visok 5890 metrov, je najvišja go- ra v Afriki. Na tega visokega očaka afriškega kontinenta so se povzpeli že mnogi alpi- nisti iz vsega sveta. Vseka- kor pa sodi med najuspeš- nf>jše vzpone na omenjeni vrh presenetljiv vzpon slepih Afričanov, k: so jih ves čas poti vodili spretni vodniki. Zbral -FK- Prvi partizanski pilot naš rojak Ciril Vrabič (Nadaljevanje in konec) Ciril Vrabič je bil rojen 4. julija 1909 v Štopercah. V družini je bilo 6 bratov in 2 sestri. Starša sta posedovala košček zemlje in malo gostil- nico. Ker je bila v Štopercah le 4-razredna osnovna šola, je oče mladega, nemirnega Cirila poslal v Ptuj. Obisko- val je meščansko šolo v Mla- diki. Želel je postati stroje- vodja, upravljati z mogočnim strojem in dnevno potovati iz kraja v kraj. to so bile njegove najlepše sanje. Pot do tega poklica pa je bila daleč. Vpisal se je v železni- čarsko šolo v Subotici. Pred tem je doživel v Ptu- ju precejšnje razočaranje. Na poti iz šole je našel veliko vsoto denarja. Zraven je na- šel tudi naslov lastnika. Ta- koj je odnesel dragoceno najdiao na ta naslov in že de- lal načrte, kako si bo z na- grado olajšal nadaljnje šola- nje. Toda doma je bila sa- mo gospodinjska pomočnica. V svoji otroški naivni pošte- nosti ji je denar izročil. Za- dovoljil se je s tem. da se naj glede nagrade oglasi zve- čer, »ko bodo gospod doma«. Služkinja pa je z denarjem pobegnila. Sicer so jo kmalu ujeli, vendar Ciril za svojo poštenost ni dobil nobene na- grade, ampak tisti- orožnik, ki je služkinjo ujel. V železničarski šoli v Su- botici je dobro napredoval, vendar ga je polomil. Pre- hitro je hotel uresničiti svoje otroške sanje. Nekega dne je siplezal na lokomotivo, po- gnal in že je brzel po voj- vodinski ravnini. Nastal je preplah jn mrzlični lov za »pobeglo lokomotivo«. Pusto- lovščina se je sicer končala brez vsake nezgode. Vendar predpisi in red se često ne pokrivajo s pustolovskimi sa- njami mladostnikov. Ciril je bil disciplinsko odpuščen iz šole. Ves nesrečen je čakal na vlak na železniški postaji v Subotici, da se odpelje do- mov. Ob prebiranju časopisa je slučajno opazil razpis za vojno pilotsko šolo. Zelja, po- stati pilot, ga je tedaj prvič, vendar vsega prevzela. Med potjo domov se je ustavil v Beogradu in se osebno pri- javil za šolo. Seveda je bilo potrebno predložiti še precej najrazličnejših dokumentov, predno je bil sprejet. Prišel je v pilotsko šolo za hidro- plane, kjer je dobro napre- doval in po nekaj letih že sam krmaril malo šolsko le- talo. Nekoč ga je iznenada pri- jelo Naveličal se je sivega dalmatinskega skalovja in modrih valov Jadrana. Za- želel ie nekai dni preživeti med zelenimi gozdovi svojih rodnih Haloz, prost brez ob- veznosti. Ni mogel čakati, da bi dobil redni dopust, ampak si ga je kar sam vzel in pri- šel domov. Sledila je za njim tiralica in potem obsodba — dva meseca zapora. Pred nastopom kazni so v enoti preizkušali nek novi hidroplan. Iskali so pilota — prostovoljca. Prijavil se je samo Ciril in hočeš, nočeš so mu dovolili. Skraja je šlo vse v redu. še en zavoj pred pristankom — in naenkrat je eksplodiral letalski motor. Posamezni deli letala in pi- lot so štrbunknili v morje Kmalu so bili na mestu re- ševalci s čolni in na veliko presenečenje potegnili Cirila iz vode, sicer nekoliko o- mamljenega, vendar brez večjih poškodb. No, za na- grado so mu odpustili kazen. Kot pilot se je že pred vojno odlikoval v mnogih drznih akrobacijah. Poleg tega je bil iskren domoljub, kar mu je dala že vzgoja doma, saj je izhajal iz zavedne slovenske družine. Prav to in njegova nag- njenost k pustolovščinam, k čestim samovoljnim odločit- vam in smelost je prispeva- lo k temu, da se je s svojim malim šolskim hidroplanom med prvimi priključil parti- zanom. Za togo vojaško lo- giko je bilo takrat nerazum- ljivo, kako se je mogel s svo- jo šolsko »igračko«, ki je raz- vila le 18 km na uro — spret- no izmikati do 3-krat hitrej- šim modernim sovražnim lovcem. Toda poznal je vse zalive, vse vrhove in čeri svoje dalmatinske obale In med njimi je počasni »vra- bec« spretno ušel hitrim »kraguljem«. Ob neki kritič- ni situaciji se je znebil dveh italijanskih lovcev s tem. da je strmoglavil v zaliv in spretno izvozil letalo pod skalni napušč, ki je visel nad morje. Podobno srečo v nesreči kot takrat, ko je z deli leta- la štrbunknil v morje, je imel tudi leta 1943, ko se je Nemcem posrečilo sestreliti njegov mali »flit« in leta 1944, ko se je njegov težki »Spitfire« zaril med zidove ozke ulice sredi Kaira. Oba- krat je treščil ob trda tla, zato je bilo mnogo huje kot prvič ob padcu v morje. O- bakrat je imel težke zlome kosti, ki so mu jih v bolni- šnici nadomestili s kovinski- mi deli. Toda njegove volje, odločne želje, da se bori na- prej proti sovražniku, to ni omajalo. Ker mu uradno u- prava zavezniške bolnišnice tega ni dovolila, si je tako kot večkrat prej, to pravico vzel sam. Sam si je odstra- nil mavec in pobegnil iz bol- nišnice v svojo letalsko e- noto, k svojim hrabrim to- varišem Franju Kluzu in drugim, ki so mu omogočili, da je spet lahko letel. Kot pilot — lovec je vse do konč- ne osvoboditve čistil naše svobodno nebo tujih napa- dalcev in poganjal strah v kosti umikajočim sovražni- kom na zemlji, (Napisano po pripovedova- nju pokojnikovega brata — Ignaca Vrabiča iz Stoperc). Franc Fideršek Ciril Vrabič — sanja svoj poslednji san. STRAM 14 TEDNIK — ČETRTEK, 20. maj ^ Zorenje mladoletnika - doba problemov Redki so mladostniki, ki preživijo dobo pubertete brez Jiotranjih problemov, kriz, trenj, nap>etosti, izbruhov. Marsikatere zadrege imajo v ozadju skrite vzroke v teles, nem in duševnem razvoju. Starši in drugi vzgojitelji bi tih morali poznati, da bi mla- dim ljudem laže pomagali prebroditi težave, ki se na- kopičijo od zadnjih dni otro- štva tja do prave osamosvo- jitve ali zrelosti. Zorenje mladostnika pote_ ka skozi tri faze: zgcKinje, visoko :r pozno mladostni- štvo. V prvi fazi pritegnejo mladostnikovo pozornost te- lesne spremembe in spolna zoritev in ga čusitveno za- pletejo v različne stike :n ga bremenijo, kasneje naleti na mnogo težav v odnosu do staršev ;n drugih vzgojite- ljev, okrog poklicne oziroma studijske izbire, prve ljubez. ni ter okrog sprejemanja no- vih nalog, ki mu jih razvoj prinaša in vsiljuje. V poznem mladostništvu pa se poleg vsega porajajo še težave ob vraščanju v širše družbeno o- kolje. njegove zahteve in nor- me, ko si mora mladostnik dokončno urediti lastni »jaz« in se tudi materialno osamo- svojiti. Priznati moramo, da je ve. čina mladostniških proble- mov socialne narave. To so zapleten: človeški in družbe- ni odnosi, ki se jim mora mladostnik prilagoditi in se bistveno razlikujejo od ti- stih v otroštvu. Puberteta je lorej doba. ko začne mladost, nik razmišljati o sebi, kritič. hO analizirati odnose drugih do sebe in se zapirati v svoj svet Pogosto mu postanejo »dveč celo tisti, na katere je bil doslej močno čustveno navezan. Noče biti več otrok, temveč — navidez — samo- stojni. od- asli, kar nam raz- kriva z zunanjimi znaki, kot so samozavestno vedenje, ob- lačenje, govorjenje ipd. Dolo- čena mera upornosti v uve- liavlianju samega sebe je po. polnoma normalna in upravi- čena. Ce v tem svojem spopri- jemanju z razvojnimi pro- blemi ne naide razumeva- nja staršev, da ga le-ti še vedno obravnavajo kot nebogljenega otroka, ali o- bratno da zahtevajo od nje. ga zrelost r.a njihovem nivo- ju. se mu starši odtuje. Na- videz iih ne sinoštuje, postaja zad rčen. samovoljen, zaprt vase tajinstven ali hladen To starše nemalokrat boli. Ne morejo se snrijaznit; z dej- stvom da njihov otrok po- staja odrasel človek s svojim: problemi. Prav tako so tre- petali pred njegovimi prvimi koraki, trepetajo zdaj. ko od- haja iz njihovih rok v svoj svet. Pretiran strah staršev v vsakem primeru neugodno deluje na otroka. Ob pravi meri ljubezni in prijateljske naklonjenosti pa se mladost- nikova pot k zrelosti ne bo zataknila. Starši bi moral: k svojemu zorečemu otroku pristopati nevsiljivo in iskre, no, z zaupanjem, da bo z last- no voljo tudi sam rešil mar- sikateri problem. Vendar niso redki primeri, ko si mladostnik al: mladost- nica poiščeta utehe izven do_ ma, v druženju z moralno dvomljivimi starejšimi ljud- mi istega ali nasprotnega spola, v kajenju, alkoholu, pohajkovanju, bahanju z vsem mogočim, kvartanju, junačenju z ljubezenskimi in spolnimi izkušnjami in po- dobno. Seveda so korenine teh dejanj globlje od trenut- nega nerazumevanja in pre. tirane strogosti staršev. Ce je bila družinska atmosfera urejena in je bil mladostnik deležen tudi lepega zgleda staršev, v take skrajnosti ne bo zašel. Vendar moramo priznati, da so danes mladi lj'Udje o- skrbovani predvsem z mate- rialnim: dobrinami, premalo pa jim razkrivamo bogat svet vrednot ljubezni, spo- štovanja, poštenosti, prija- teljstva, delavnosti... Žal smo te vrednote spremenili v fraze —r očitajo mladi. Vrednote si iščejo sami, po svojih poteh, ki pa niso ved- no prave. Cas. ki je poln dinamike, napetosti, presene- čenj, razočaranj, negotovo- siti in velikih načrtov, ima svojstven odraz tudi v da- našnji mladi generaciji. Nji- hovi vzorniki izhajajo iz kulta filmske in televizijske lepote, merila za vzorništvo pa so vezana predvsem na to, kakšen »tip« si po zunanjo- sti, kako se oblačiš, vedeš, ne pa to, kaj je v tebi. kaj znaš in koliko veljaš ... Mladostnik je del družbe- nega okolja, ki živi na dolo- čeni razvojni, kulturni ali civilizacijski stopnji. Ce je le-ta visok, potem navadno zahteva od svojih mladostni- kov reševanje zapletenejših nalog, kakor okolje, ki je na kulturni in civilizacijski niž- ji stopnji. Zato so prvi na- vadno pahnjeni v težje pro- blemske vozle, kar jih dela marsikdaj mnogo bolj pro- blematične, kakor njihove vrstnike iz mogoče manj razvitih območij. Povsem izogniti se proble. mom, ki jih prinaša mladost- nikova razvojna doba, ni mo- goče. Nikoli prej in nikoli kasneje ne stoji človek pred tolikšnimi problemi, zato bi morali starši in vzgojitelji dobro poznati mejo, do kod so problemi stvar normalne- ga razvoja in kaj lahko ob- ravnavajo kot zaskrbljujoče odstopanje. Le ob pravilnem razumevanju mladostnikovih zadreg bodo otroku postali in ostali prijatelji. NA BREGU (V ŠPORTU) NIČ N0VE6 ... tako bi res lahko dejal, da sobotno tradicionalno športno srečanje v odbojki ni imelo kdove koliko entuzia- stov, ki bi lahko poceni pri- sostvovali nič koliko lepim setom. Vroče spomladansko sonce se je neusmiljeno uprlo na breško igrišče, kot da bi hotelo prispevati svoj delež pri otvoritvi odbojkarske se- zone. Prvo srečanje posamez- nih ekip z Brega pri Ptuju, Destemika in Majšperka je bilo kot ponavadi na Bregu. Po običajnih formalnostih, se pravi po določitvi igrišča in žoge sta se »zgrabili« eki- pi Desternika in Majšperka. Rezultat: 0:2. Desternlško ekipo so tvorili: Dušan Simo- nič (kapetan), Ervin Maurič (tehnični vodja), Franci Si- meonov (predsednik kluba), Niko Marovt, Emil Stumber- ger, Janko Svarc, Maks Rod- vein, Marta Simonič in To- ne Safranko. Ekipa se je sicer trudila, zlasti pa velja pohvaliti Emi- la Stumbergerja. ki je bil kos še tako »smrtnim« servom. Med skritimi talenti sem od- kril Nika Marovta, zelo di- namičnega odbojkaša, ki je brez napake in vsestransko lepo razvijal prstno igro. Ne- verjetno dobra je bila šport- nica Marta Simoničeva. Ekipo iz Majšperka so se- stavljali: Franci Pršuh (ka- petan), Jani Leskovar, Maks Sagadin, Tone Krivec, Albin Lešnik, Janko Purg in Jani Gajser. Težko bi pisal o po- sameznih članih, ker so vsi brez izjeme bili pravi moj- stri v odbojki. Očitno je, da fantje redno trenirajo in da veliko dajo na sistematsko igro. V drugem delu sta se pomerila Majšperk in Breg z rezultatom 2:1. Zmagali so zopet Majšperčani in to siuženo. Ekipa z Brega v' stavi Stanko Fabjan (k" tan). Roman Zavec, gJ Korošec, Jože Breznik, Dj^ Duh, Lado Knez, Uroš K gerholc in Karel ZafošniiT napravila vtis polne življ^ ske svežine, kljub temu se plasirala na nekam mesto. Na koncu srečanja] si stali iz oči v oči ekipi ^ ga in Destemika. Zmagali Desterničani po pravi bo^ z 1:2. Tako se je ekipa Majšperka plasirala na pp mesto brez poraza, Destem na drugo z eno zmago Breg brez zmage na zadn Za Brežane moramo poved ti, da so kljub porazu še ve no profesionalci za ostali efe pi, in upam, da jih bo dražljaj — po dolgem zii skem spanju gotovo spravil tradicionalnim zmagam. i| povedi glede uvrstitve so uresničile, kajti že pred k movanjem se je šušljalo, tekmovanje ne bo prine* nič novega in da bodo rea tati enaki kot lansko Id Vse tekme so bile fair, za k gre gotovo zasluga sodni Frančeku. Po srečanju je ekipa z Bt ga, ki je bila tokrat tudi s stitelj, pripravila obilno kusko s plesom. Ob poli kozarcih so odmevale zdn Ijice v pozno popoldne. P rediteljem velja lepa hvi za gostoljubnost in nesebi no požrtvovalnost. J. Markei KEGLJANJE v soboto je bilo na keglj šču KK Drava Ptuj konč no tekmovanje v borben igrah za prvaka Ptuja. Sodelovalo je devet eki Nad 100 keglj ačev se je i) rilo za čim lepši uspeh svi ekipe. Pri tem so bili « uspešnejši kegljači TAP, so tudi v posameznih sreč njih dosegli zavidljive rea tate. Za vse ostale ekipe, so bile zelo izenačene, se' konca ni vedelo, komu P pada katero mesto. Končni vrstni red sporri danskega tekmovanja: 1. Tovarna avtoopr« 3062, 2. Vinko Reš 2956, Kovinar 2936, 4. Železni« 2904, 5. Borec 2834, 6. Pa' zan Kidričevo 2701, 7. Pa' ni j a 2609, 8. Komunala 21 9. Šofer 2105. POPRAVEK V zahvali za Mihael Janžekovičem, ki je bila javljena v Tedniku, 7. 1971, se zadnji stavek f vilno glasi: Žalujoči: žena Roaal sin Tone, hčerka Angela, stre Terezija, Ivanka in ' gela z družinami ter dr sorodstvo. TEDNIK, VAŠ u __ ČETRTEK, 20. ma1 1971 STRAN 15 irAVA : PARTIZAN g^OV. BISTRICA) 17:66 pj-eteklo soboto je Drava Jj 200 gledalci po drama- ^ borbi v zadnjih minu- jj premagala odlično ekipo ^Slovenske Bistrice. Tekma je bila pravi derbi v II- slov. ligi — vzhod, ' tateri so bili gostje fa- saj jih je na tekmo- g^je pripravljal trener Ma- »bora 66 Mišovič, v vrstah jartizana pa nastopa tudi jalec Ivetič, ki je nekaj ča- , igral za Maribor 66 v zve- jj ligi, zraven tega pa je mnovno nastopil po vrnitvi ( JLA odlični krilec in rea- jjator Krulc. . Začetek je bil precej ner- vozen, najprej so se znašli ^stje, ki so predvsem prek kitrega Ivetiča prihajali pod lomači koš. Do odmora so abrali 12 točk prednosti. : Vse je kazalo na preprič- ljiv poraz domačinov toda v adaljevanju je Drava za- liala kot prerojena. V os- ah minutah je razliko na- oknadila, nakar sta se eki- i menjavali v vodstvu in oagali bi lahko ena ali Iruga. V zadnjih sekundah B bili domačini zbranejši in imagali z točko razlike. To je bila četrta zapored- ij zmaga igralcev Drave, ki B sedaj na čelu lestvice s točkami pred drugouvr- iteno ekipo. Rezultati iz prejšnjih sre- bnj Drava — Ruše 74:42, brava — Kovinar (Store) 14:47, Laško — Drava 43:52. TJK Ormož-Radenci 20:14 v četrtek, 13. maja 1971, je rokometna ekipa TJK Ormož v Radencih s tamkajšnjo rokometno ekipo odigrala polfinalno pokalno rokomet- no tekmo in domačine pre- magala z rezultatom 20:14 (10:6). TJK Ormož in Radenci sta največja nasprotnika, ob- enem pa kandidata za prvo ligo. Ormož je v tej tekmi pokazal, kaj zmore. Obenem je dokazal, da je od Raden- cev veliko boljši. Radenci od odločilne prvenstvene tekme 4. junija, ki bo odločila o končnem prvaku pomurske lige, obenem pa tudi o tistem, ki bo jeseni zaigral v štajer- ski ligi, nimajo sedaj več kaj pričakovati. Ormožani na tekmi niso igrali najbolje, pa so kljub temu zmagali, kar je demoraliziralo tako doma- čo publiko kakor igralce, saj so bili oboji gotovi v zmago Radencev. Poleg v.sega je za- nimivo tudi to, da so se Ra- denčani temeljito pripravili na to srečanje, nazadnje pa se je pokazalo, da je priso- stvovalo tekmi več Ormoža- nov kot Radenčanov. Zadetke za Ormož so do- segli: najboljši strelec ekipe Polak 9, Žnidarič 4, Hanželič 3, Sulek 2 ter Golob in Borak po enega; za Radence pa Far- tek 6, Lilek 4, Mihorič 3 in Safran 1. Sodila sta sodnika Hartman in Sraj, oba iz Mur- ske Sobote. 25. maja igra TJK Ormož finalno rokometno tekmo s štajerskim prvoligašem Rad- gono A. Ce jo premaga, bo po enem letu svojega obstoja mlada rokometna ekipa TJK Ormož prejela svoj prvi po- kal. Da bo zmagala ekipa Or- moža, se lahko nadejamo za- to, ker so Ormožani stali iz oči v oči s še močnejšim na- sprotnikom. Spomnimo se na primer tekme z republiškim ligašem Poletom iz Murske Sobote, ki so ga Ormožani presenetljivo premagali z re- zultatom 24:13. Vsekakor bo za morebitno zmago šel velik del zaslug poleg igralcev tudi trenerju Stanetu Caviču in kapetanu ekipe Fi-ancu Su- leku. FK TJK ORMOŽ.— MLADINEC 15:14 v nedeljo, 16. maja so ro- kometna moštva pomurske conske lige odigrala 19. kolo. Turopolje je igralo ^ Raden- ci, Radgona B s Poletom 70, Lendava s Klubom mladih, Crenšovci z Bakovci in Or- mož z Mladincem iz Murskih Črncev. Ormož je istega dne v Murskih Črncih odigral pr- venstveno tekmo z Mladin- cem in ga premagal z rezul- tatom 15:14 (polčas 10:7 za TJK Ormož). Rokometno moštvo Ormoža se je trudi- lo in vsak posameznik ekipe je vlagal in dajal vse od se- be, samo da bi premagal fi- zično dosti močnejšega in v igri bolj grobega nasprotni- ka. Fantom se je to res po- srečilo. Prislužili so si spet dve točki in sedaj jih imajo skupno 26 ali niti enega po- raza. Sledijo Radenci s 24, Mladinec s 13 itd. Tekmo je sodil sodnik Husar iz Kroga. Prihodnjo nedeljo Ormo- žani igrajo doma z Beltinci. -F K- Dober den van voičin no vas vse vkiip lepo no srčkano po- zdrovlan. Seveda pa van želin tii- di, ke bi v krotken zaCeja dež iti, da nan več ne bi trebalo šeiote zale vati! Prenioj krščeni diiši, če smo glih že pri toti šeloti, van mo- ren povedati, da man že toki šijak kak naš junec, ki je celo spomiod meja okoli jega jorem obeSeni. Jas nesen meja jorma, pač pa moren vsoko večer z grabe na vogah vodo nositi, da lehko šeloto zalevlemo. Saj ve- na vete, kak tota prieška no ha- loška montra zgleda, ki ji voge provimo. To je en štikl boj močnega lesa, ki ma na vsoki stroni dvo železna hokla za ve- drice gor obesiti. Toto mehani- zacijo si lepo prek krez obe ali pa tudi prek krez samo eno ra- mo deneš, te pa neseS vodo kak magarec na breg. Jebal ga na motkin štil, to van ga je gport no rekreacija. Ce bi rad keri začeja toto športno disciplino gojiti, ga jas lepo vobin, da pri- Pločati mu nede trebalo čista de k meni na obvezne treninge, nič, samo vsoko večer mi more prinesti z grabe enih 10 do 15 vedric vode. Po toten treningi jamčin vsokemo dobro spanje no kejko tejko zmontrano po- čutje. Prijavte se hitro, saj mo trenira samo do prvega vejkše- ga deža. Ce pa deža 5e duže nede, pa smo sklenili v naši vesi. ki nosi ime Siihi breg. da mo letos naredili prleško olim- piado za vodo na vogah na breg nositi. Prva nagroda de 50 li- trov čiste pitne vode, driiga 20 litrov, tretja pa en liter tukle. Prireditev de pod pokrovitelj- stvom našega odbora za grad- njo vaserlajtnge, v toti namen pa de ša tiidi čisti dobiček to- tega tekmovoja. .TOBOLKA PO 600 ŠTORIH DI- NAROF Vete kaj, to pa Je že več kak svinjarija. To v prejšjen tjedni sen bi.ia na Ptuji po nekšnih u- radnih oprovkih, pa sen v enen štaciini lepe jobolka vida. Pr- leki smo pač navajeni, da v glovnen jobolka grickamo, saj svojih tak nemremo nikan oda- ti, pa sen si reka: Pje, Lujs, kaj če bi si kiipa eno kilo jo- bolk? Moren van še to poveda- ti, ke jih duma nemarno več, saj so že vse zegnilile. Kdo mi je trgovka povedala za toto kilo račtin, me je skoro božji žlak po glovi fčesna. Za kilo jobolk sen ploča tan neke okoli 600 štorih dinarof. »Ja ,kak je te to možno?« sen pita trgov- ko. »Ja, gospod, tote johnJke so uvožene no so zato boj dro- ge ...« »Kaj me briga so uvožene ali povožene, jaz samo ven, ke je to svinjarija. Meni so lensko je- sen v glovnen vse jobolke ze- gnilile, zaj pa mamo v štacunih povožene jobolke. Ja, ja, lehk« nan vrag jemle našo virstvo, če ga tak sračkamo.« Tisto kilo jobolk sen si lepo domu nesa no jih iz protesta nesen hteja pojesti. Duma sen jih vsipa v kopajo mojemu guj- deki, ki se je od lenske jeseni pa do spomlodi skoro s sumimi jobolkami preživeja. Reka sen mu: »Na pujcek, ti si specialist za jobolka. skusi še. kokšne so uvožene.« Pujs jih je lepo po- hrOsta no še za več fehta. »Pre- kleto prase, tejko pa nesi vred- no, ke bi ti Jas uvožene jobol- ka knpuva, da sen ti jih samo za skusti, ke boš vida. da ko čista glih takšne kak naše do- moče, samo, da so svinjsko dro- ge, za naše domoče pa v Jesen še niše pitati neje hteja . . .« TRAVNIKI SO ZE ZELENI Nekak tak poje narodna pe- sem, ki opevle lepe rožice no mlode fante, ki jih grejo kosit. Ob ten pa vas moren še opo- zoriti na eno nevarnost. V hliž- jen cajti košje iehko naletite na travniki ali pa v mlodi detelci na fazanko, ki sedi na jajcah, na malega zovca, lehko pa se van zgodi neke tokega, kak se Je ovo večer zgodlo meni pri kešji detelce . . . Lepo sen si nabriisa svojo koso no sen reza plost za ploston. Naenkrat sen sagledna, kak na kunci njive v dtitelci neke miga. Np.ipret sen Kisla, a ba mlodi srjok. Te pa le Vidin, da blo je strašilo člo- veki podobno. Joj. pa še dvo sta bila. ki ita se prta večeri v moji detelci golobčkala. »Oča, štiriperesno detelco išema.« ml je reka puba, ki si je remen na hlačah zaprežuva. Jas sen veda zakaj se je šlo, pa sen jidva poheca: »Te pa Je treba detel- co brez hloč iskati . . .« »Bejžita. ke vaji več ne vidin, no si svojo detelco rajši v šumi, ne pa na moji njivi potščita.« Te pa srečno, no drugi tjeden na svidenje. VaS Lujzeh PTUJSKI ATLETI V AVSTRIJI v nedeljo. 16. mara 1971 je bilo ^ Fernitzu ori Gradcu avstrijsko državno prven- stvo v cestnem teku na 25 km. kjer je zmagal znani graški atlet Fink. V okvi:^ tega tekmovnja je bil tudi mednarodni F>oulični tek mlaJincev za mlajše in sta- reiše starostne skupine V kategoriji za starejše mla- dince se je dobro uvrstil Bo- ris Zohar iz Ptuja, ki je aa prog- DO zelo vročem a.jfaltu v dolžin' 5000 metrov za?edel dru?o mesto in oustil za ?c- bo^ \ror qvstriisk'b državnih mladin&kah reprezenta'-''nv. OP STRMIN le TEDNIK — ČETRTEK, 20. Kopališče odprto! Pasji dnevi bodo v Ormožu odslej manj pasji, ker je Ko- munalno podjetje odprlo letošnjo sezono kopanja na še zmeraj novem bazenu v Ormožu. Dogodek bo v nedeljo, 23. maja. Delal bo tudi bife. Kopalci si bodo lahko sposo- dili (za primerno odškodnino) senčnike. Tako bo ormoški bazen odprt od nedelje naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Slika prikazuje kopališče, ki vas pričakuje. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman. ' ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524- 3-772. — Tiska časopisno podjetje Maribor ski tisk. Maribor, Svetozarevska uli*^