Poročilo o 25. rednem občnem zboru Domači panj na otokih hrvaškega in „Čebelarskega društva za Slo- dalmatinskega primorja .... 143 venijo" .......... 129 Vpliv griže na matico...... 144 Drugi kongres jugoslovanskih čebe- Kupčija z medom....... 144 larjev v Sarajevu...... 138 Prevažanje v pašo ....... 146 Prezimovanje v medišču..... Čebelarska opravila za začetnike 139 Opazovalne postaje . .... 148 Vesti iz podružnic....... 150 (oktober, november in december) . 141 Drobiž........... 150 LISTNICA UREDNIŠTVA. Ta številka obsega 24 strani, ker za- šo razpravo. — G. Fr. K. iz Ž. Dotičnega ivzema poročilo o občnem zboru precej inserata uprava inseratnega dela ne more prostora. — Nekaj gradiva smo morali od- prej priobčiti, predno ne ¡pošljete vzorcev, jložiti za prihodnjo številko. G. dopisnike da se prepriča ali so predmeti vredni pri- nujno prosim, da pošljejo rokopise do 20. poročila. Predmete pošljite ali prinesite vsakega meseca. — G. I. K. iz V. O hubam g. ravnatelju Mesarju v Jugoslovansko detelji priobčimo v prihodnji številki dalj- knjigarno. Pozor! Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik „IDEAL4' (opisan in narisan v 7. štev. letoš. Čebelarja.) Založila in prodaja jih a 120-— Din: Čebel. podr. za Ljubljano in okolico na Miklošičevi cesti št. 12 — sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. Rute za prešanje medu in vreče za vosek najboljši lastni izdelek nudi ceno vrvarna Anton Šinkovec starejši Kranj 12. Večja množina pristnega | točenega medu j po nizki ceni je na prodaj pri ) Vek. Bratina [ čebelar, Križevci pri Ljutomeru. ) Prodam 3 kompletne A. Ž« panje močne, iz najboljše ajdove paše, z vso zalogo medu aH samo vallšče. I. Žmuc Pod Turjak, pošta Turjak. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21. Letnik XXVI. V Ljubljani, dne 30. septembra 1923. Stev. 9. Poročilo 25. rednem obenem zboru »Čebelarskega društva za Slovenijo«, ki se je vršil dne 8. septembra t. 1. v Ljubljani. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo 60 čebelarjev. Zastopanih je bilo 24 podružnic z 41 glasovi, kar je odločno premalo. G. podpredsednik M. Humek otvori občni zbor, pozdravi navzoče in konšta-tira sklepčnost. Toplo pozdravi zastopnika beneških slovenskih čebelarjev gospoda Sajeviea iz Postojne in g. dr. Ivana Sabo iz Beograda, predsednika čebelarskega društva ruskih čebelarjev v naši državi. G. šef oddelka za kmetijstvo, ki bi se bil rad udeležil današnjega občnega zbora, je službeno zadržan. Zato pozdravi v imenu oddelka za kmetijstvo občni zbor g. višji sadjarski nadzornik M. Humek, želeč občnemu zboru obilo uspeha, z zagotovilom, da bo oddelek za kmetijstvo stal tudi v bodoče društvu krepko ob strani. Izjavo je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. A. Tajniško poročilo. Poroča ta jnik Jože O k o r n. Slavni zbor! Četrt stoletja društvenega življenja in dela je za nami. Z uspehi, ki smo jih dosegli v tej dobi moramo biti zadovoljni, kajti zunanje lice našega čebelarstva se je v tem času, po- sebno pa še v zadnjih letih močno izpre-menilo. Smelo lahko trdimo, da smo na čebelarskem polju preboleli ne samo otroške želje po igračah, ampak tudi fantovsko vihravost in hrepenenje po vedno novih načinih čebelarjenja in boljših panjih, kajti vsi smo prepričani in edini v tem, da je le v veliki racijonelni meri možno z uspehom čebelariti. S tem pa naše delo še ni končano, ampak se nam ravno zaradi tega kažejo nove naloge, in sicer bo treba v prvi vrsti izpopolniti našo notranjost, to je poglobiti naše teoretično in praktično znanje, ter dobiti odjemalcev za naše pridelka, da bomo svoje s .trudom pridobljeno blago lahko prodali za primerno ceno. Vseh teh nalog se je dosedanji odbor živo zavedal in je o tem pri vsaki seji načelstva kakor tudi sejah širšega odbora razpravljal. Delovanje odbora. Slavni zbor prosim, naj mi dovoli, da mu na kratko v imenu odbora poročam o njegovem delovanju v tem poslovnem letu. 1. »Slovenski Čebelar«. Vsa leta društvenega obstoja je imel odbor največje težave z izdajanjem dru- štvenega glasila. To je bilo vzrok, ne samo večnim denarnim krizam, ampak je iradi tega v splošnem zaostajalo razen organizatoričnega vse društveno delo. Da napravimo tem večnim težavam konec, in svoje moči uporabimo drugje, je lanski odbor zastopal stališče, da morajo biti stroški za list kriti s članarino. Predlagal je občnemu zboru da zviša članarino od K 50.—, na Din 40.— kateri predlog je bil s 101 glasom za, proti 2 na lanskem občnem zboru sprejet. Upravnih in ekspedieijskih težkoč ni bilo, vendar prosimo podružnice, člane in naročnike, da se ravnajo točno po navodilih upravnika, če hočete, da bo uprava dobro in točno vršila svoje delo, bodite v prvi vrsti sami točni in ne delajte nepotrebnih neprilik. Z novim letom se tiska list v Blasni-kovi tiskarni. Z zadovoljstvom moramo konštatirati dejstvo, da list redno izhaja, kar je zasluga g. urednika in tiskarne. List se rajpošilja v 1799 izvodih in sicer 1408 izvodov članom društva, 21 izvodov direktinm naročnikom, 267 izvodov naročnikom v inozemstvo', v zameno in brezplačno 37 izvodov, od teh 16 v inozemstvo, 4 člani pa dobivajo namesto »Čebelarja« list »Bienenvater«. Celotno število naročnikov se je od lanskega leta zmanjšalo za 880. 2. Orgainizatorično delo. Delovanje večine podružnic je dobro, četudi se je število članov pri nekaterih močno skrčilo. Posebno pohvalno- moramo omeniti delovanje podružnic Vič pri Ljubljani, in Ljubljana in okolica, ki sta si v kratkem času napravili vozove za prevažanje čebel in postavili na pasišču pod Krimom podružnične čebelnjake. Viška podružnica izdeluje tudi satnice za člane društva. Nekaj podružnic si je oskrbelo tudi vse potrebno čebelarsko orodje, ki je na razpolago vsem podružničnim članom. Naj bi ti vzgledi vspodbudili tudi ostale podružnice. ■ V tekočem letu so se na novo ustanovile tiri. podružnice in sicer v Kostanjevici, v Hrušici pri Ljubljani in v Rogaški Slatini. Društvo ima letos 91 podružnic s 1408 člani. -Število članov je padlo za 951, kar je zakrivila povišana članarina. V neposreden delokrog društva spadajo sledeče podružnice, ki imajo nave- deno število članov: Bled........ ..8 Boh. Bela...... 6 Boh. Bistrica.....12 Breznica p. Žirovnica . . 13 Brezovica pri Ljubljani . 4 Cerklje pri Kranju . . 9 Črnomelj......15 Dobrova pri Ljubljani . 7 Dobrepolje...... 5 Dolsko p. Dol pri Ljub. 11 vDor, Dolenjsko .... 6 Gorenjska dolina ... 9 Gorje pri Bledu .... 24 Horjul..............10 Hrušica pri Ljubljani . . 10 Jesenice, Gorenjsko . . 14 Jezersko......18 Kamnik . . . .... 44 Kočevje...... . 10 Kostanjevica..........5 Kranj .......26 Krka................6 Krtina.......26 Laze pri Planini ... 11 Litija........26 ' Ljubljana in okolica . . 71 Medvode......13 Metlika.......26 Mokronog............8 Novomesto......25 Poclbrezje............9 Polhovgradec.....24 Poljane nad Škof j o-Loko 22 Preddvor p. Tupaliče . . 9 Predgrad, p. Stari trg pri Črnomlju .... 6 Račna, p. Grosuplje . . 9 Radovljica......23 Raka pri Krškem ... 23 Ribnica, Dolenjsko ... 4 Rob pri Vel. Laščah . . 12 Selce nad Škof j o Loko . 18 Stari tirg pri Rakeku . . 24 Škof j a Loka.....22 Št. Vid pri Stični ... 8 Tacen, p. Št. Vid nad Ljubljano.....14 Velike Lašče.....14 Vič pri Ljubljani ... 28 Vodice.......11 Vrhnika.......13 Zagorje ob Savi .... 25 Skupaj 50 podružnic s 778 člani Podružnična zveza Celje. Celje........28 Cadram, p. Oplotnica . . 30 Dobova.......30 Gornjigrad......18 Jarenina......11 Kapela-Radenci .... 10 Kozje.......13 Laško.......19 Ljutomer......14 Marenberg.....11 Maribor......24 Mursko polje..........6 Nova cerkev, p. Vojnik . 4 Ormož.......18 Prvenci, p. Moškanjci . . 10 Rogaška Slatina .... 33 Rogatec.......10 Ruše................4 Savinjska dolina .... 36 Slovenjgradec .... 20 Sv. Andraž v Slov. Goricah ..............5 Sv. Benedikt v Slov. goricah .......25 Sv. Ilj pod Turjakom . . 12 Sv. Janž na Drav. polju 8 Sv. Jurij ob Ščavniei . . 7 iS v. Lovrenc na Pohorju . 20 Sv. Lovrenc v Slov. goricah ....... 6 Sv. Peter pri Mariboru . 9 Sv. Trojica v Slov. gor. . 7 Sv. Vid pri Ptuju ... 5 Šmarje pri Jelšah ... 12 Šoštanj.......12 Trbovlje ......24 Vojnik pri Celju .... 18 Vransko..............7 Zgornje Dravsko polje . 19 Skupaj 37 podružnic s 566 člani Podružnica zveze Guštanj Orna ,pri Prevaljah ... 13 Guštanj.......17 Mežica pri Prevaljah . . 12 Preval je........ 12 Skupaj 4 podružnice s 54 člani Skupno število članov: Osred. društvo 50 podruž. s 788 člani Zveza Celje . 37 » » 566 » Zveza Guštanj 4. » » 54 » Skupaj . 91 poclr. s 1408 člani S poslovanjem je prenehalo 14 podružnic in sicer: Borovnica, Cirknica, Kostel, Leskovec, Osilmica, Vel. Gaber, Beltinci, Cirkovoe, Mala Nedelja, Murska Sobota, Ponikva, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Dravograd in St. Danijel. Dolžnost vseh članov, osobito pa še bodočega odbora bo, da dela z vsemi silami na to, da se število članov pomnoži in oživijo zaspale podružnice. Poslovanje podružnic je po večini zadovoljivo. 3. Potovalni pouk. Potovalni pouk je bil v tem letu prav živahen. Število prireditev se je od minolega leta skoro podvojilo. Vseh prireditev je bilo 64 in sicer 21 enodnevnih tečajev in 43 predavanj. V neposrednem delokrogu osrednjega društva se je vršil pouk v sledečih krajih: a) predavanja: 19. novembra Medvode, 3. decembra Vič p. Ljubljani, 8. decembra. Škof jaloka, 10. decembra Vel. Lašče, 17. decembra Litija, 24. decembra Dolsko p. Ljubljani, 26. decembra Tacen, 27. decembra Kamnik, 31. decembra Kranj, 7. januarja Zagorje, 21. januarja Breznica na Gorenjskem, 4. februarja Radovljica, 11. februarja Podbrezje, 18. februarja Predole p. Grosuplje, 25. februarja Gorje p. Bledu, 4. marca Raka p. Krškem, 11. marca Krtina p. Domžalah, 19. marca Novomesto, 2. aprila Črnomelj, 8. aprila Dovje, 15. aprila Vnanje Gorice p. Brezovica pri Ljubljani, 22. aprila Selca n. Škofjoloko, 5. avgusta Gameljne. Skupaj 23 predavanj, katere je vodil in izvršil čebelarski učitelj Jože Okorn. b) enodnevni tečaji: 17. septembra Guštanj, 29. aprila Vel. Lašče, 1. maja Marjanišče, Ljubljana, 4. maja Vodice, 6. maja Staritrg pri Rakeku, 6. maja Tacen p. Šmarno goro, 10. maja Dobeno pri Mengšu, 10. maja Trbovlje, 11. maja Dovje, 13. maja Britaf p. Kranju, 15. maja Vrhnika, 18. maja Grm p. Novemme-stu, 20. maja Vrhnje p. Radovljici, 20. maja Zagorje ob Savi, 27. maja Krtina p. Domžalah, 27. ¡maja Jezersko, 17. junija Vel. Lese p. Krki na Dolenjskem, 24. junija Rob p. Laščah, 29. junija Dolsko p. Ljubljani. Skupno 19 enodnevnih tečajev. Tečaje v Tacnu, Trbovljah, Vrhniki, Zagorju ob Savi, Krtini in Krki je vodil in izvršil g. Josip VerbiČ, za kar mu bodi izrečena najiskrenejša zahvala, ostale pa potovalni učitelj Jože Okorn. V območju zveze Celje se je vršil pouk v sledečih krajih: a) predavanja: 29. aprila Zreče p. Konjicah, 6. maja Frankolovo, 10. maja Sv. Ana v Slov. goricah, 10. maja Sv. Benedikt v Slov. goricah, 13. maja Sv. Peter p. Mariboru, 20. maja Središče ob Dravi, 31. maja Vuzenica, 10. junija Rogaška Slatina, 17. junija Loče p. Konjicah, 24. junija Laško, 1. julija Šmarje p. Jelšah, 8. julija Murska Sobota, 15. julija Sv. Jurij ob Ščavnici, 22. julija Ribnica na Pohorju, 22. julija Marenberg, 29. julija Sv. Ilj p. Turjakom, 12. avgusta Loče p. Poljčanah, 19. avgusta Sv. Križ na Murskem polju, 4. septembra Šmarje p. Jelšah, 8. septembra Kapela. Skupaj 20 predavanj. b) tečaji: 3. junija Sv. Andraž v Slov. goricah, 29. junija Ljutomer. Skupaj 2 tečaja. Vse te prireditve je vodil in izvršil čebelarski potovalni učitelj g. Ivan Jura nčič. Razen teh predavanj in tečajev pa so priredile tudi podružnice same veliko poučnih sestankov. Vse prireditve so bile, razen par izjem, prav dobro obiskane, povsod pa je bilo obilo zanimanja. Stroške za predavanja in tečaje, ki sta jih priredila potovalna učitelja, je krila »Pokrajinska uprava za Slovenijo oddelek za kmetijstvo«, ki je tudi v drugih slučajih posebno v zadevi podpor in ureditvi pasišč podpirala društvena stremljenja. Dolžnost občnega zbora je, da izreče oddelku za kmetijstvo v imenu vseh čebelarjev za njegovo naklonjenost iskreno zahvalo. 4. Opazovalne postaje. Opazovalnih postaj je 23, ki so vse popolnoma opremljene. Postaje oskrbujejo gg.: Ljubljana — Josip Verbič. Vič p. Ljubljani — Janko Babnik. Moste p. Ljubljani — Josip Stoj-kovič. Krtina pri Dobu — Ivan Šmajdek. Zg. Tuhinj — Jurij Mayer. Škofjaloka — Matej Vidmar. Javorje — Josip Klopčič. Vrhnika — Valentin Kosmerl. ¡Sv. Gregor pri Ortneku — Joiže Adamič. Struge pri Dobrepoljah — Janez Meglen. Novomesto — Josip Vales. Rožni doil pri ¡Semiču — Anton Polič. Sv. Peter pri Mariboru — Franjo Kirar. Formin pri Moškanjciii — Jurij Lubec. iSv. Lovrenc na Pohorju — Mat. Millenoth. Ojstrica nad Dravogradom — Urh Hafner. Sv. Duh na Ostrem vrhu — Jakob Gradišnik. Orehova vas pi Mariboru — I. Rudolf. Verženj pri Ljutomeru — Ivan Pe-rovšek. Litija — Alojzij Žigom. Polhov Gradec — Miha Juvan. Ložnica pri Žalcu — Andrej Piki. S poslovanjem so prenehale opazovalnice: v Olševku, Leskoveu in Zg. Por-čiču. Na novo so nastale v Zg. Tuhinju, Litiji, Polhovem Gradcu in Sp. Ložnici pri Žalcu. Še tekom tega leta bo začela poslovati opazovalnica v Zg. Logatcu (op. g. Gustav Kordon). Če bodo sredstva na razpolago, se ustanove še: v Tacnu pod Šmarno goro in Trbovljah. Voditelj postaj in glavni poročevalec je g. prof. Josip Verbič. Dolžnost občnega zbora je, da izreče gg. opazovalcem za njih tiho in požrtvovalno delo naj-iskrenejšo zahvalo. 5. Čebelarska razstava. Ob priliki praznovanja društvene 25 letnice prirejena čebelarska razstava je prav lepo uspela. Vsem razstavljalcem kakor tudi aranžerjem izreka odbor zahvalo v prepričanju, da delo društva in sotrudnikov — članov ne bo ostalo brez uspeha za napredek našega čebelarstva. Posebna zahvala veljaj »Savezu jugoslovanskih pčelatrskih društava«, ki nam je izpoisloval drž. podporo v znesiku Din 17.000.—, in pa oddelku za kmetijstvo, ki nam je v kritje primanjkljaja nakazal Din 7500,— podpore.1 6. Blagovni oddelek. O delu, uspehih in razvoju blagovnega oddelka bo poročal društveni blagajnik g. ravnatelj Ivan Mesar, ki je z veliko požrtvovalnostjo vodil ta oddelek. 7. Knjižnica. Knjižnica se je tudi v tem letu izpopolnila in sicer imamo v knjižnici 240 vezanih letnikov »Čebelarja« in 80 drugih knjig. Čebelarska šola. Ves čas društvenega obstoja stremi društvo za tem, da bi ustanovilo čebelarsko šolo, ki bi bila odločujoč faktor za razvoj ne samo slovenskega, ampak celokupnega jugoslovanskega čebelarstva sploh. Društeni odbor je v tekočem letu na poaiv poljedelskega ministrstva izdelal statut za šolo in pa proračun. Ministrstvu so se, kakor smo obveščeni, zdele naše zahteve prevelike. Zato misli samo v doglednem času na eni izmed kmetijskih šol ustanoviti državno čebelarsko šolo. , 9. Društveno zemljišče. O uporabi društvenega zemljišča bo sklepal današnji občni zbor. Svet je bil prvotno namenjen za čebelarsko šolo in pa za društveni dom. Ker na šolo, kakor je razvidno iz zgornjega poročila, ni misliti, društveni gmotni položaj pa onemogoča oživotvoriti idejo društvenega doma, je sklenil odbor na svoji zadnji seji, da naj današnji občni zbor ukrene, kar se mu zdi umestno. Zemljišče je z izdatno podporo oddelka za kmetijstvo plačano, in imamo v slučaju prodaje proste roke. 10. Sladkor. Kakor je razvidno iz poročila o seji »Saveza« ki je bilo objavljeno v 7 številki »Čebelarja«, bomo v bodoče težko dobili sladkor po znižani ceni. 11. Sedanji odbor. Odbor je imel v poslovnem letu 1922/23. tri seje širšega odbora in šest sej načeglstva. V odboru so bili gg.: predsednik prost Andrej Kalan, podpredsednik Martin Humek, tajnik in upravnik Jože Okorn, blagajnik Ivan Mesar, odborniki pa gg.: Josip Verbič, Janko Strgar, Janko Babnik, Ivan .Šmajdek, Alojzij Peter-lin, Viktor Vokač, Černej Ljudovit, Ju-raneič Ivan in Močnik Peter. Razprava o tajniškem poročilu. »iSlovenski Čebelar«. G. Hu-mek izrazi željo, da bi vsi napredni čebelarji .sodelovali pri listu. V zadnjem času ne dobiva dovolj prispevkov za list in je primoram, da napiše sam mnogo člankov. Tajnik predlaga sledeče: 1. List se pošilja samo proti plačilu. Na naročilo brez nakazila članarine se ne bo oziralo. — Položnice se pošiljajo samo podružnicam in naročnikom. — Podružnice morajo poslati imenike članov in zapisnike občnih zborov do 1. januarja vsakega leta. Sprejeto! Glede »naročnikov« se je vnela daljša debata, katere so se udeležili gg. Arko, Jurančič, Verbič, Okorn. Sklene se, da se smatra za naročnike vse čebelarje izven Slovenije, dooiim se domači čebelarji pri-dele najbližji, odnosno ljublj. podružnici. Tajništvo naj pred društvenim občnim zborom podružnicam sporoči, kateri člani so- jim prideljeni. G. Juvan predlaga: Vpeljejo naj se legitimacije, in ugodnost pri blagovnem oddelku. Sprejeto! G. Verbič predlaga naj izda legitimacije društvo! Sprejeto! G. Jenko predlaga naj priobčuje »Čebelar« tudi »Listek«. Se bo upoštevalo-, ako bo na razpolago primerno gradivo! »O r gani za t oirič n o delo«. Da bodo zadobile podružnice pravi pomen predlaga tajnik, naj si vse tekom časa nabavijo potrebno čebelarsko orodje. V ta namen se bodo tudi podeljevale primerne podpore. Se vzame na znanje »Potovalni pouk«. Tajnik prosi vse podružnice naj mu sporoče, kdaj žele imeti predavanje ali tečaj, in sicer naj se tu vpošteva celo leto, ne pa samo poletni meseci. '»Opazovalne postaje. G. Juvan predlaga naj se v »poročilo« vstavi tudi stanje barometra in higometra. Se sprejme, toda s pripombo, da društvo ne more nabaviti opazovalcem tlako in vla-gometrov. »Društveno zemljišč e«. Na predlog g. Stupice .se sklene, da se zem ljišče obdrži. O uporabi naj sklepa odbor. Predlog se sprejme. B. Blagajniško poročilo: Pred 4 leti je prevzel sedanji odbor od starega odbora velik dolg za sladkor, ki je znašal nad K 400.000.— Ta dolg so zakrivile povojne razmere in je nastal brez krivde starega odbora. Društvo ni imelo takrat nobenega blaga in nobenega drugačnega premoženja. .S pametnim gospodarstvom je novi odbor poplačal dolg, četudi je deloval vsa leta v najtežjih povojnih finančnih tež-kočah in okolnostih. Članarina ni zadoščala niti za papir, na katerega se je tiskal list in vsako leto so se zaradi prenizke članarine pokazali veliki primanjkljaji, ki so znašali v posameznih letih nad K 100.000,— Če bi ne bilo blagovnega oddelka, bi danes »Slovenski Čebelar« komaj še izhajal, gotovo .pa ne v današnjem obsegu. .Srečen je bil sklep sadenjega odbori, ki je poklical v življenje blagovni oddelek. Za nabavo blaga pa ni bilo ne denarja ne potrebnih prostorov in ne drugih obratnih sredstev, saj je za vsako malo podjetje treba danes več milijonov. Blagovni oddelek zaradi tega ne more vedno in v vsakem slučaju članom čebelarskega društva takoj na povelje ustreči, ker nima lastnih uslužbencev in .lastne uprege in je večkrat navezan še celo na razpoloženje voznikovo', ki ga mora sproti najeti. Vsak član naj si torej čebelarske potrebščine, ki jih bo rabil, pravočasno naroči in naj ne čaka zadnjega trenutka. Koliko je bilo letos neupravičenega pritoževanja zaradi pomanjkanja voska oziroma satnic. člani so valili krivdo na blagovni oddelek. Namesto da bi bili lansko jesen vosek shranili in ga spomladi zamenjali za satnice, so ga prodali prekupcem. Spomladi pa s> zahtevali satnice od blagovnega oddelka in se večkrat naravnost surovo obnašali, ker jim blagovni oddelek ni mogel satnic prodati. (Dokaz pismo čebelarske podružnice v Medvodah, ki zaradi tega ni na današnjem občnem zbora zastopana). Zaloga satnic je bila vedno vezana na one člane, ki so prinesli vosek, šele ko so bili ti odpravljeni, je mogel blagovni oddelek s satnicami prosto razpolagati. Takrat pa ni delal nobenih razlik in so jih dobili vsi člani, ki so se zglasili takrat, ko so bile satnice na razpolago. Kakor povedano, je bila predzadnja leta članarina prenizka in je krila komaj polovico tiskovnih stroškov za »Slov. Čebelarja«. Prigospodarjeni denar blagovnega oddelka pa je vedno ves investiran v blagu oziroma čebelarskih potrebščinah za prodajo članom. Vse to se mi je izdelo potrebno povedati, da pojasnim zakaj izkazuje blagovni kakor tudi upravni oddelek primanjkljaj v računskem zaključku konec leta 1922. Odbor si je moral denar, ki je primanjkoval v blagajni vedno sproti izposoditi, ker bi sicer ne bil mogel poravnati računov v tiskarni, še manj pa naročati čebelarskih potrebščin za blagovni oddelek. Ker naše društvo ni gospodarska ali trgovska organizacija, si samo tudi ni moglo izposlovati nobenega posojila in smo dobili potreben denar le na osebno zaupanje do članov sedanjega odbora. Te dolgove je «moral odbor sedaj pred občnim zborom poplačati, ker je veljalo zaupanje le za stari odbor, medtem, ko si bo moral prihodnji odbor, ki si ga bo občni zbor danes izbral, iskati novih virov za daljne poslovanje. Društvo ima danes okoli 200 A. Ž. panjev in mnogo drugih potrebščin, namenjenih za prodajo članom. Zmanjkala so pa v blagovnem oddelku točila, vilice in kolesca; to blago je naročeno in ga je treba plačati naprej. Plačati je tudi nekaj številk čebelarja, tako, da bo zapadlo ta mesec v izplačilo kakih Din 40.000.— za katere bo moral prihodnji odbor poskrbeti, če bo hotel nadaljevati in iizpoplnjevati zalogo bla- govnega oddelka. Ta zaloga znači danes že lepo premoženje; inventarja pa konec leta 1922, ko so se sklenili računski zaključki, zaradi knjigarniškega dela blagovni oddelek ni mogel sestaviti. Pač pa je bil konec meseca aprila sestavljen inventar, ki sta ga odobrila oba gg. pre gledovalca računov in je bil predložen tudi odborovi seji. Zasluga sedanjega odbora je, da je prišlo premoženje čebelarskega društva v lepo ravnovesje. Poleg lista, ki ga je odbor vsa leta z ogromnimi žrtvami vzdrževal, je montiral odbor na Viču stroje in vso drugo opremo za izdelovanje satnic, kar je stalo mnogo denarja; dalje je ustanovil zadnja leta veliko opazovalnih postaj, za katere je bilo treba kupiti tehtnice, termometre itd., nakazal je mnogim potrebnim članom, ki so med vojno izgu-bili čebele, ali prišli ob čebelarstvo potom požara in drugih nesreč, denarne podpore, invalidom in drugim navdušenim a revnim čebelarjem je daroval panje in čebelarske potrebščine. Nakupil je zemljišče, priredil lani čebelarsko razstavo, kar je bilo združeno z velikimi denarnimi in fizičnimi žrtvami. Ob koncu naj še nekaj pripomnim. Za list, ki je prejšnja leta izkazoval velik primanjkljaj, pa si je letošnje leto že sam po sebi vsled višje članarine opomogel, se je v tehničnem oziru silno veliko žrtvovalo, najvažnejše, to je duševno delo pa ostalo takorekoč neplačano in se sploh ne upošteva. Sotrudniki, posebno pa g. urednik i a tudi upravitelj lista dobivajo za svojo veliko duševno delo malenkosten honorar, ki se ravna poi nekem že zelo starem medvojnem tarifu. Ni zadosti, če list samo izhaja, da bo tudi stvarno na višku, si mora pridobivati vedno novih veščih sotrudnikov. Gospod urednik pa toži, da se mu najboljše moči odtegujejo in da mora preveč člankov sam pisati. To zadevo upam, da bo razčistil odbor pri prihodnji seji. IOMO 10 io o oo OS O »O 1C C- o eoioioo c- cof r-i l> O CO COMOOIOO'iOOHOOOiHm® rti l> wosoffi^ocooio;«icioco^^o oin oi-^r-irii t— cb ci co co co co r*< rti CO i-l Ji «0 o u Cfl © • '57 ® © • g g*E •Is« •.a > £ .5,« ® . _ o ft-o -1 a o « t» « > >o '*-- a ci r 13 N © . co t -o N o -O © >u 03 - N .—. © •a © •go M "I S w K» R '3 « S > S « co b. HD 5.2 „ 5 03 B ft Ji % co «J ~ o ® ^ £ ** ft « g-g S 5-S . O =0 "O 0.ZO o 'o o a a N a 'V o M! -O C« "m 8 2 is .2 Si o S C« c£ « o oj « O. > _ CO CO d) ® S'S ES O —i «m H o « N M 2 m ._ © C 8'š '5° S ■S S > ft>£ a? co >o > 53 - 6 B © « S C C 5-g —s 3 O t- ® > >o > S "a g ® ® B — O Ji £3 •-> 3 n tj ca " C — M CO CO o ® 03 g « ® ft O lil II § g'SP'SjFS} CL, os 3 e §3 S* d > o ;s jjj B B B co co tH hI -C J3 33 .. >tn >w (M ° © M ft ft s > > | s. s _® o o © B O bi lO O t> t-«lQWO t- lOOHICajOOMtlO rH O 00 lO iz OOOOOJ 00 t- lO OO lO NINCth Q cioocirtl O; « rfO CJ CO CJ -JI Ii5 Ji ■a o j= o a iS s © o ■g-0 CO cow a ° r rt s- © — «S M C s M —1 «o -e^ « _ .2 o t» ■© © iS -O > m O © © CO N a M>0 m « m S * « ® g g g _ 3 bJ)„ >OMO CL, >01 ©3 H o.2 - - ft ft IN . rq OS 03 © • B - O . -M a s -S 3 > C o 'o ■ £P "o . T3 C0 • a .■ o a op —. c0 B S« C0 08 — J3 J= > J3 O (M " Oi O OJ CO O rJ ftii --j cO > B B b O u > > ' ® B co o Zisj © J "C Ou 01 OJ 0) 1—I o J-i o (d N (d o T3 TJ O (S tn o C > o cn co >o 3 •'■O 2 C0 N •tH «3 C >o C3 or j« KO O _© s* o o B 00 C0 2; 00 CO lO co oo oo o m m o 00 00 pa t> o 05 r* ^ rH cvj ca CJ a B O S -M "—s o © "C 2 <* a a s © p. t* ©g j © >u s* co M t. ^re © 73 ¡O ¿ž > O CO S" S a © co o B co "H © ti O 5M .S t- — h ft Q ft tH ^ c« S o a "o o-o a. > o M "3 T3 T3 O ® O Ji C CS S 'C Q. cS 73 O O bD s ,2 c« fl 3 T3 V t-> cS T3 D "M 0) fcl a cs i* o N .i—i > 4) U O > o -P « a h tu aj v 3 >o « 3 >« rt5 cO « C N .2» K C3 Ji T3 co § ° >o ca 'C8 N t« (M 05 C 3 co 0> 3 T3 CS C o N . --1 > lil B O i. ca E —i rt CS J2 O a a; >o 0 "o 1 o (3D A 3 V sled 'tega. stavku sledeče predloge: 1. Pooblasti naj se eden prihodnjih odbornikov, da bo stavil od bo rovi seji konkretne predloge glede nagrad za urednika, upravnika in sat rudnike. 2. O tvoru naj se debata glede voska, ki se donaša blagovnemu odelku in zahteva, da se zamenja za satniee. Člani so nosili cele hlebe obmnožine, voščinskega blata, zalitega z voskom in zahtevali zanj polno vrednost, oziroma so protestirali proti vsakemu še tako skromnemu odtegljaju. Občni zbor naj se izjavi, kakšni odtegljaji naj bodo pri čistem vosku, kakšni pri takem, ki ima samo spodaj skorjo nesnage in kaki za manj prečiščeno blago. Sklep občnega zbora pa naj se objavi v »Čebelarju«. 3. Občni zbor naj otvori debato glede izvršitve satnic, v katerem ozira so se tudi čule pritožbe. Razprava o poročilu blagovnega oddelka »B 1 a g o v n i o d dele k.« G. Ju-rančič predlaga naj se ustanovi posredovalnica za prodajo medu, d očim predlaga g. Zigon naj se ustanovi zadruga. Na dodatni predlog g. Stupice, da naj se ustanovi zadruga in osnuje pripravljalni odbor, se v ta odobor izvolijo- gg. Žigon, Verbič, Stupica, Vokač, Mesar, Okorn. G. prošt Kalan predlaga, da naj se bolj skrbi za reklamo po listih in opozarja na hranilno vrednost medu. Sprejeto! Z uvedbo članskih izkaznic je tudi možna kontrola. Sklene se, da dobivajo člani, ki se izkažejo z legitimacijo potrebščine za ceno, ki je označena v »Ceniku«, dočim morajo plačati nečlani 20% več. Glede satnic se je vnela dolga debata, katere so se udeležili gg.: Verbič, Babnik, Blsner, Strgar. 'Sklene se: Satniee naj bodo tako močne, da bodo celice dobro utisnjene. Ker prinašajo člani nečist vosek se sklene, da se odtegne od primešanega lepega voska najmanj 2%, dočim se naj slab voisek ne prevzame. »Članarina«: Za prihodnje leto znaša članarina 40 Din, podružnici ostane o 1 te vsote 5 Din. Za inozemstvo' 45 Din. Zadevo glede nagrad naj uredi odbor. Pregled računov. G. Hronek poroča, da sta z g. Petro-vec Franom pregledala račune in jih našla v redu. Predlaga, da da občni zbor obema absolutorij. Sprejeto! Nato je sledila volitev odibora. Predsednikoim je bil izvoljen g. stolni prost Andrej Kalan, za podpredsednika pa g. višji sadjarski nadzornik M. Humek. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Josip Verbič, profesor, Ljubljana; Janko Strgar, čebelarstvo, Bitnje; Janko Babnik, uradnik, Vič; Ivan Šmajdek, učitelj, Krtina; Alojzij Peterlin, nadučitelj, Kočevje; Ivan Mesar, ravnatelj, Ljubljana; Viktor Vokač, trgovec, Ljubljana; Jože Okorn, učitelj, Ljubljana; Ljudevit Černej, šol. nadz., Celje; Ivan Jurančič, učitelj, Sv. Andraž; Peter Močnik, nadučitelj, Guštanj. Namestnika: Ivan El-sner, ravnatelj, Ljubljana; Ivo Verbič, uradnik, Ljubljana. Pregledovalca računov: Ivan Hronek, uradnik, Ljubljana; Franc Petrovec, rac. irev., Ljubljana. Slučajnosti. G. Verbič: Kaj je z Centralo za nakup in prodajo medu? Tajnik poroča, da se je to pojasnilo v prvi štev. »Čebelarja«. G. Verbič predlaga: 1. Odbor naj v bodoče predloži občnemu zboru proračun za prihodnje leto. 2. Opazovalcem in društvenim funkcijonarjem naj se nakažejo primerne nagrade. 3. Določi naj se cena medu. 4. Sklepi sej naj se kratko objavijo v listu. 5. Odbor naj skrbi za reklamo za med. 6. Občni zbor naj se prične ob 9. uri dop. in sicer če le mogoče v času vele-sejma, ali pa v smislu določila društvenih pravil. Vsi predlogi so bili sprejeti razen tretjega, kjer je to vsled nediscipliniranosti čebelarjev točasno nemogoče. G. Verbič opozarja nato čebelarje, ki prevažajo čebele v pašo, da naj bodo ob- zirni in naj ne vozijo čebel tja, kjer je že domačih dovolj. Ker se niibdo ne oglasi k besedi, zaključi ob 13. uri g. predsednik občnii zbor. Drugi kongres jugoslovans M. H ti ¡m e k Lepi so bili dnevi od 9. do 12. avgu-sita t. 1., ki smo jih prebili v bratski slogi zastopniki jugoslovanskih čebelarjev v Sarajevu. Zbralo se nas je blizu 200 ii vseh pokrajin naše širne domovine. Čebelarsko društvo za Slovenijo je zastopalo pet čebelarjev (Bukovec, Verbič, Okoirn, Humek in Ambrožič). Na kongres so prihiteli čebelarji iz vseh stanov in veroizpovedanj. Tudi nežni spol je bil častno zastopan. Največ udeležencev je pripadalo seveda inteligentnim slojem. Manjkalo pa tudi ni preprostih čebelar-jev-seljakov zlasti Bosancev. Videli smo ¡mnogo učiteljev, nekaj kateri, in pravoslavnih duhovnikov, trgovcev, rokodelcev in drugih. Močno je bil zastopan tudi muslimanski živel j, pri katerem je bilo sploh opaziti mnogo zanimanja za čebelarstvo in velika prijaznost napram tujcem. Točno ob napovedani uri je o tvoril kongres t. č. predsednik 'Saveza g. A. B u-k o v e c, ki je posebno povdarjal pomen kongresa, ki naj goji zlasti medsebojno spoznavanje in zbližanje ter izmenjavo raznih nazorov in izkustev na polju ra-cijonelnega čebelarstva in pa skupno reševanje važnih vprašanj, ki se tičejo celokupnega napredka te lepe stroke. Kongres je nato pozdravil tajnik čebelarskega društva za Bosno in Hercegovino, neumorni delavec na polju racijo-nelnega čebelarstva v Bosni g. profesor D i 1 b e r, ki je v svojih izvajanjih posebno naglašal radost, da se je kongres sklical baš v Sarajevo, da se tako tem lepše proslavi 25 letnica ondotne čebelarske organizacije. kih čebelarjev v Sarajevu. — Ljubljana. Prvi referat je imel vseučiliški profesor g. dr. A. L a n g h o f er iz Zagreba o nekaterih zanimivostih čebel-n e g a življenj a. Kdoir je slišal g prof. ,na lanskem kongresu v Ljubljani, mu je že znaino<, is kako temeljitostjo in neko očarujočo ljubeznijo on obravnava ta predmet. S sivo jim predavanjem, ki ga je prepletal vseskozi s praktičnimi navodili in migljaji, je vzbudil vsestransko zanimanje in priznanje. Drugi referent narodni poslanec gospod Sv. G j oi r g j e v i č iz Beograda je v svojem 'temeljitem govoru izčrpno obravnaval vprašanje izboljšanja čebel n e paše. Naštel je po vrsti vse medunosno rastlinje naših in tujih krajev in premotrival, katere rastline bi se dale bolj širiti in katere na novo vpeljati, zlasti z oziram na njihovo gospodarsko vrednost kot krmske rastline ali v kake druge koristne namene. ¡Posebno zanimanje je vzbudila v zadnjem času po vsem svetu neke nove vrste detelja iz Amerike (hubam detelja), ki mnogo obeta, ako se bo obnesla obenem kot krm-iska rastlina. Čebelarskega botanika je dalje posebno zanimala japonska sopho-ra in neka japonska trta. (vitis Davidi), ki neki izvrstno medi in pa nove vrste ajde (polygonum orierutale i. dr.) Za njim je urednik »¡Slov. Čebelarja« na kratko opisal način čebelarstva v Sloveniji zlasti z oziroim na kranjski panj in na A.-Ž. Svoj referat je pojasnjeval s praktičnim razkazovanjem na A.-Ž. panju in drugih pripravah. Videti je bilo, da. so se udeleženci kongresa precej zanimali za naše čebelarstvo in brez dvoma bo ta ¡ali oni napredni če- belar posegel vsaj za poizkušnjo po našem panju, ki bi se gotovo obnesel tudi po teh krajih. Drugi dan je nastopil naš čez vse marljivi veteran med jugoslovanskimi čebelarji g. M. Ljubic, urednik »Hrvatske Pčele« iz Osjeka tej- nam v krasnem referatu orisal z g od o v i 11 o č e -belanstva od starega veka pa do današnjih dni, dotaknivši se vseh časov in vseh kulturnih narodov. Ni pozabil omeniti tudi našega Janše in nekaterih drugih odličnih slovenskih čebelarjev. Zbral je toliko zanimivega gradiva, da se moramo naravnost čuditi njegovi izredni marljivosti. Konečno sta bila na dnevnem redu še dva referata, ki sta obravnavala vprašanje najbolj primernega panja. Najprej nam je g. naduč. A n t o -nioli iz iSplita obrazložil načela, po katerih anora biti panj urejen, da bo prikladen za čebelo in za čebelarja. G. prota Jovanovič iz Tuzle pa je praktično razkazal uredbo svojega panja in način kako on čebelari v njem. Navzoči udeleženci so se za poslednja dva referata živo zanimali in je nastala o tem predmetu živahna debata. Toda čas je prehitro potekel in nadaljni razgovori so se morali odložiti za prihodnji kongres. Z običajnimi sklepnimi nagovori se je oficijelni del kongresa zaključil. Pokazalo se je, da bo treba za bodoče kongrese število razprav skrčiti, da se pridobi potrebni čas za razgovore in debate. Istotako bo kazalo v bodoče izbirati za obravnave na kongresih le tako tva-rino, ki je za napredek celokupnega jugoslovanskega čebelarstva posebne važnosti. Kongresom naj bo pridržana rešitev važnih spornih vprašanj znanstvenega in pa tudi čebelarsko - tehničnega značaja. Za čim uspešnejši potek kongresa je konečno potrebno, da se program določi in pridobe referenti vsaj pol leta pred kongresom. Bivanje v Sarajevu je bilo v splošnem — ne vštevši hude vročine — jako prijetno in zlasti za nas iz »severa« zelo zanimivo. Izlet v Pale, večerja na travniku, pogled s postaje Bistrik na razsvit-ljeno prestoilico Bosne in izlet pod Igman planino k vrelu Boisne nam ostane iv trajnem spominu. Vsem, ki so pripomogli, da se je kongres tako lepo izvršil, zlasti g. Dilber-u 'bodi tudi na tem mestu v imenu Saveza jugoslov. pčelarskih društava in v imenu slovenskih udeležencev izrečena prisrčna zahvala za veliko gostoljubnost in požrtvovalnost. Prežimo vanje v medišču. I. Kosi. — Celje. Priprava čebel za zimo je pač eno najvažnejših opravil vestnega čebelarja. Uspehi prihodnega leta so zelo odvisni od tega, kaj in kako bomo letos vzimili. Od mrlačev ne boimo imeli nič, od slabičev pa veliko skrbi in jeze, a le malo ali pa tudi nič dobička. Le močne družine spomladi nam donesejo zaželjeni uspeli. Da bodo pa čebele ostale čez zimo močne, je odvisno od tega, če smo jih dobro pripravili za ziimo. Da morajo imeti dovolj živeža, je pač jasno vsakemu prevdarnemu čebelarju in se je o tem že tudi dovolj pisalo. Tudi ni menda več dvoma, da se morajo čebele toplo odeti. Sicer so svoj čas nekateri čebelarji trdili, da je boljše, ako ®o bolj na mrzlem, ker baje tedaj čebele na pol otrpnejo in zaradi tega manj porabijo medu nego na toplem; žal da so potem nekaterim popolnoma otrpnile in niso potrebovale nič več medu. Zato so menda tudi ti čebelarji izpremenili svoje mnenje. Kakor je posneti iz »Slov. čebela/rja«, prezimuje že več čebelarjev z A. Ž. panji čebele v medišču. Ker prakticiram ta način prezimovanja že več let z dobrim uspehom in so mi njega vrline znane, mi naj bo dovoljeno izpregovoriti o tem nekaj besedi. Že to, da nam pri takem načinu prezimovanja ni treba posebej shranjevati praznih satov in se ukvarjati z sitnim žveplanjem, je veliko vredno. Sicer trdijo, da se v to svrho prazno satovje ravno tako lahko pusti v odprtem medišču, a ta način se mi dozdeva nenaraven in tudi ne dovolj zanesljiv, da bi se satovje pred veščami obvarovalo. Čez zimo se zbira v tem slučaju toplota nad gnezdom v medišču, ki je s praznimi sati napolnjeno, namesto v plodi šču samem. V toplem medišču pa se bo zalega vešč prav dobro počutila in se že zarana spomladi lahko razvijala, prej nego bodo čebele toliko razvite, da medišče zasedajo in snažijo satje. Nasprotno pa, ako prezimimo zgoraj, ostane toplota v gnezdu samem, prazni sati pa so spodaj na mrzlem. Spomladi se čebele razvijajo normalno navzdol, prehodijo kmalu prazno satje, ker imamo samo spodnje žrelo odprto ter sproti znažijo satje in s tem onemogočijo razvoj veščine zalege. Stvar čebelarja je samo, da dno panja večkrat dobro osnaži. iSeveda čebelar ne sme puščati spomladi med svojimi družinami takih rev-čekov, v katerih ena čebela komaj drugo dokliče, kajti taka diružinica se v nobenem slučaju ne more vešč ubraniti. Pri prezimovanju v medišču sede čebele visoko nad žrelom, ne doseže jih torej niti pusta megla niti vlažen zrak ob času deževja. Veter ob nevihti ali zimski solnčni žarki, ki bi jih vabili iz panja, jim tudi ne pridejo do živega. Tudi morebitni poset kake ptice ali miške pri žrelu jih ne more tako vznemirjati, kakor.če prez-imujejo v plodišču. Ko se v jeseni gnezdo preseli v medišče, se pregleda ob enem tudi zaloga medu za zimo in po potrebi izpopolni. Rešetko, ki mora biti premakljiva, izvle-čem iz panja in osnažim vseh prizidkov ter zopet potisnem v panj tako daleč, da med njo in prednjo steno panja ostane do tri cm prostora. Plodišče se napolni s praznimi sati in če jih kaj primankuje s satniki. Že rešetka in prazni sati zabranjujejo mrazu dostop do čebelnega gnezda; vrhu tega naj se tudi žrelo primerno zoži. Ko se spomladi čebele dobro izleti jo in očistijo, mrežo izvlečemo iz panja ter odstranimo mrtve čebele. Kakih ločilnih deščic med medišče in plodišče dosedaj tudi na zimo nisem uporabljal in je to stvar dotiičnega čebelarja, kako ima panje urejene. Na vsak način pa je treba paziti, da je spredaj dovolj odprtine za dostop zraka do gnezda. Ker je plodišče opremljeno s praznim satovjem se lahko- na vrh satnikov položi kos ruboroida ali pa navadne lepenke, ki pa se naj prej malo napoji s kakim oljem, da se ne navzame vlage in ne zbooi. V to svrho se morajo satniki osnaži t i prizidkov in lepenko brez ov-ir lahko potisnemo med spodnje sate in rešetk;. Jasno je, da je pri takem za čebele ugodnem prizimovanju umrljivost čebel čez zimo manjša in torej spomladi tudi manj mrličev. če so se baje nekomu čez zimo čebele zadušile v medišču, je bil pač vzrok ta, da jim je pustil premajhno odprtino za zrak, ki pa se je najbrže tekom zime še zamašila z mrtvimi čebelami. Kakor pri vsakem delu, je še posebno pri čebelarstvu potreben zdrav razum, ki bode čebelarju navadno več pomagal, nego vse čebelarske knjige in strokovni listi. iSamo treba ga je v pravem času in na pravem mestu uporabiti. čebelarska opravila za začetnike (oktober, november in december). Ivan Š m a j d e k — Krtina. \S septembrom je (končano čebelarsko leto, z oktobrom se prične novo. Nekateri so z minulim letom zadovoljni, drugi ne. Vendar pa vsak, če napravi končni letni obračun, spozna, da nima ravno izgube; seveda dela ne sme računati. Po ajdovi paši si je čebelar še enkrat pregledal za pleme določene plame- Čebelarsko njake, glede matice in zaloge medu. V be-ležnioo si je zapisal številke — katero mora imeti vsak panj — plemenjakov ter pri vsakem panju zabeležil starost matice, število satov in zalogo tmedu. V ta namen je najbolje imeti v beležnici nekako tako-le razpredelnico',.ki ¡pii jo vsakdo lahko uredi za svoje potrebe in po svojih razmerah. leto 1923/24. Številka panja Vrsta panja Število satov Izrojenec ali roj Starost matice Vzimlje-ne zaloge kg Odprl mediSča Prevesil dne Rojil dne Porezal matienjake Pregledal dne Iztočil satov dne Opombe 1 •a > dodal dne "5 > co CO -o o T3 t. 2. I. II 1. 2. 1. 2. 1 A-Ž 9 • Izr. 1923 11 2 26. 4. 1. 5. • 26. 5. v5 ■ 29. 5. 9. 6. 011. • 20. 6. 7 12. 9. 3 Dober medar; pohleven. 4 G 9 7. 4. 3 II. 1923 9 2 20. 4. • • 21. 5. v3 1. 6. v9 2. 6. 11. 6. m 16. 6. opl. 20. 6. •6 12. 9. Jako hud 6 72 G 12 2. 4. 3. I. 1922 6 3 20. 4. 24. 4. i 17. 5. v2 27. 5. v7 28. 5. ! 16. 6. ? 23. 6. z. — 6. 10. 13. 9. 5. 20./6. dodal opl. m. iz 4. 1 1 1 1 1 1 1 1 Iz tega primera je zabeležovanje popolnoma razvidno. Tako razpredelnico rabiš do konca čebelarskega leta. Poleg tega imej pa v beležnici še za vsak panj določeno po eno stran za daljše beležke. Tako n. pr. vidiš pri panju št. 6, pri rubriki: Porezal matienjake, datum s klicajem. Ko sem mu hotel porezati ¡matie-njake, da ne bi več rojil, dobim matičnja-ke razgrizene, znamenje, da je opustil misel za rojenje, si obdržal eno matico in drugo uničil; zato mu napravim znamenje (!), katero mi pove, da si je sam izbral matico. 1'6. junija pa pii pregledovanju ne najdem ne zalege, ne matice; zaznamu-jim tedaj z vprašajem (?) in mu takoj dodam iz drugega panja sat z do 3 dui staro zalego v preizkušnjo, če ima matico. Ker mi je začel potegovati na zalegi ma-tičnjake, sem bil prepričan, da nima matice. Zato mu odvzamem dodani sat, dodam pa v kletki oplojeno matico iz pra-šilčka št. 4. Drugi večer zadelam na rahlo odprtino kletke z vOsčinami, 23. junija pa se hočem prepričati, če je sprejel matico ;dobim pa že jajčeca in matico, kar zaznamujem s črko»z« (zalega). Ker je pri tem treba daljše beležke, zato je treba prostora na posebni strani beležnice. V opombo pa pridejo druge male beležke. Ne misli, dragi čebelar-začetnik, da ti bo to delo vzelo preveč časa. Nasprotno! Vse čebelarjenje boš imel v pregledu in ne bo ti itreba za to ali ono premišljati, ker tudi s premišljevanjem se izgublja čas. Seveda, take beležke lahko naprav-ljaš tudi na panjeva vratca, a na teh se rado izbriše, pa ne veš nič, a beležke rabiš tudi v prihodnjem čebelarskem letu. Koncem meseca oktobra panje odeni, da te ne prehiti mraz; čim prej končaš pri čebelah, tem bolje, ker pozimi potrebujejo čebele popoten mir . Kako ti je treba čebele odeti, ne bom popisoval. Za odejo lahko uporabljaš slamnate blazine, mehko ¡mrvo, mah, ob-lanje, staro obleko, jako dobra odeja so pa stari časopisi, posebno za A.-Ž. panje; 15 do 20 časopisov položiš tako čez plodišče, da je dobro zadelaš in čebele ti najlepše prezimujejo. Ne pozabi ostrgati in osnažiti panjo-vom dna, da uničiš veščina jajčka in črve. V čebelnjaku nastavi mišje pasti, žrela pa pripri ta ko, da ti ne bodo vha-jale miši v panjove. Ko zapade sneg, zasenči žrela z deščicami, A.-Ž. panjovi pa imajo itak že premakljive brade. Ob toplih solnčnih dneh jih pa. le pusti, da se izlete, ker to je zdravo zanje, da se očedijo; samo če je isneg, nastelji pred čebelnjak slame ali kaj drugega, kakor sem že omenil v 1. številki. Morebiti bomo pa brez snega do januarja. Ko si odpravil pri čebelah, preglej pa satje, katero misliš shraniti. Dobro, ne prestaro satje ohrani; iz starega in trotovega satja pa izkuhaj vosek. Pozimi je čas, da si preskrbiš za prihodnje leto satnice, ki jih dobiš pri društvu v zameno za vosek. Prinesi pa popolnoma očiščen vosek, ker tudi ti zahtevaš čiste satnice. Lepo satje spravi v omaro, prazne panjove ali zaboje in takoj žveplaj, da uničiš veščine črve, ki so v satju; žvepla-nje pa moraš ponoviti čez 8 dni, da uničiš še one ličinke, iki so. se izlegle med tem časom iz jajčec; pozimi ti pa ni treba žveplati, ampak počakaj do pomladi. Panjove in tudi druge čebelarske potrebščine si tudi pripravi v zimi, ker posebno pri panjih je treba čebelarju še vedno kaj popraviti, četudi jih je mizar še tako vestno naredil. Ne uporabljaj panja, dokler se nisi pri vseh delih prepričal, da je brez hibe! Kaj 'te še »težil Nekaj medu imaš naprodaj. Kam pa ž njim? K medarju, da ti plača po 20 Din kg. Nič ne de, če ti kupiš sladkor po >25 Din kg, saj je že to veliko, da se lahko pobahaš, da si med prodal. Prijatelj, čebelar-začetnik, le pomisli, da so ga čebelice nabirale po kapljicah, zato ga ne razmetuj ti v kilogramih! Če ne moreš dobiti boljšega odjemalca, pusti med raje doma, da se porabi v gospodinjstvu. Kolike vrednosti je pa med kot zdravilo! Za prehlad ni boljšega nego čaj iz domačih rož osla jen z medom---če-ti želodec slabo prebavi j a, le uživaj med dvakrat do trikrat na dan v čaju po eno žlico; a vselej med s čajetti prevri in po-snemi goščo-, če se ti nabere na vrhu. Ta se napravi le pri nekaterih vrstah medu. Upajmo pa, da bo mogla čebelarska zadruga, ki se bo sedaj ustanovila največ v svrho razpečavanja medu, laže doseči boljše cene, ker bo to njen glavni namen. Kot zadruga bo imela tudi večje ugodnosti .nego jih ima društvo. Seveda bo pa treba, da bodo čebelarji k zadrugi v obilnem številu pristopili kot člani, ker brez članstva tudi zadruga ne bo uspevala. Čim več bo članov, tem laže bo zadruga zahtevala od vlade razne ugodnosti glede izvozne carine i. dr. Le v slogi je moč! Ko ti bodo dolgi izimski večeri postajali dolgočasni, vzemi v roke »Slov. Čebelarja« ter ga iznova prebiraj. Gotovo si marsikaj bral, a takrat ne -razumel, kar se ti bode pa sedaj rzbistrilo>, ko si že dobil malo več prakse. Brez Lackmayerjeve in Janševe knjige ne sme biti noben umen čebelar. Koliko zlatih izkušenj, katere boš našel v imenovanih knjigah in v »¡Slov. Čebelarju«, lahko uporabiš v prihodnjem letu sebi v prid, ker se obvaruješ marsikatere škode. Ker so s to številko končana moja navodila, se tem potom oproščam. Nisem sem bil natančen v podrobnostih; hotel podati le nekako ogrodje, nekako vzpodbudo čebelar jem-začetnikom. Velike vrednosti zarije bi bilo, da dobe še stare let- nike »Slov. Čebelarja« v roke, v katerih je toliko dobrega še celo za stare čebelarje. Obilo sreče v čebelarskem letu 1924! Domači panj na otokih hrvaškega in dalmatinskega primorja. Peter Zahija, župnik na otoku Rabu. Nekoč sem v »Slov. Čebelarju« omenil naš domači panj. Morebiti bo koga zanimalo, ako ga opišem nekoliko natančneje. Kakor imajo Slovenci svoj »kra-njič«, tako imajo na otokih in po vsem hrvaškem in dalmatinskem primorju svoj domači panj, ki mu pravijo »ul«. Panj je zelo preproist. Odžagajo se štirje kosi deske, dolgi po 65—70 cm; širina se pusti pač taka, kakoršno ima slučajno deska. Te štiri deske se z žeblji z bi je j o in na vrh se pritrdi z vijaki v poševni legi še en kos deske panju za pokrov ali streho. Na obeh straneh deske prevrtajo in skozi luknje vtaknejo šest lesenih palic tako, da segajo v panju navskriž. Palice služijo za to, da se satje bolj čvrsto drži, ker stoje panji pokonci. Spodnja stran panja ostane popolnoma odprta. Na eni stranici se izreže pri dnu tri kot, visok 6 «m in ravno taliko širok. Odprtina je žrelo. Panj je gotov. Postavijo ga po-koncu kar na gola tla in na streho se položi težak kamen, da panja veter ne more prevrniti. Panji stoje posamez na planem malo oddaljeni drug od drugega v kakem za-vetnem kraju na vrtu v bližini hiše. Pred-no se dene v panj roj, ga običajno nata-rejo z metico (meliso?), da čebele rajši ostanejo v njem. Ko je roj v panju, ni ni-kakega opravila več z njim, ker naše čebele iso tako utrjene, da živijo poleti in pozimi, po dežju in solncu, na burji in jugu vedno izpostavljene vsem prirodnim nezgodam. Čebelar jim pripravi samo preprosto hišico in če je kaj medu, jim ga vzame, za vse drugo se morajo brigati same. Tu čebele rojijo, ako je dobra paša celo po štirikrat. Rojev ne združujejo, ampak vsakteri, če je še tako1 majhen, dobi svoj posebni panj, kjer je prepuščen svoji usodi. V jeseni, ako je bilo kaj paše, se okoli Male maše jemlje med. Panju odvzamejo strešico dn ga polože po dolgem. K tistemu koncu, kjer je bil pokrov, se pritisne drug, ravno tak, a prazen panj. Oba se zamotata z rjuho, da čebele ne morejo' vhajati. Nato se na odprtem koncu, tistega panja, ki se mu hoče vzeti med, naredi močan dim. Čebele z matico vred zbeže v prazni panj. Ko so se preselile vse, postavijo ta» prazni panj s čebelami na tisto mesto, kjer je stal prej polni panj. Sirote si morajo sedaj začeti graditi satje in nanesti še zimsko zalogo. Če je primemo vreme, si čebele še precej opomorejo. Večkrat je pa tako, da večina tako kruto oropanih družin pozimi pogine. Nekaj panjev pa pustijo celih, da jih imajo drugo leto za rojenje. Iz panja, iz katerega preženejo čebele, potegnejo najprej tiste palice, ki drže satje. Potem pa zrežejo satje in zmečejo z medom in zalego vred vse skupaj •v veliko kad, kjer se temeljito zmečka, da nastane gosto tekoča brozga. Sedaj odpro čep in iztočijo »med«. Nazadnje pa ostanke še sprešajo, da tako satje popolnoma ločijo od meda. Ker pa je z medom zmečkana tudi vsa zalega, zato se v takem medu vidi neka belkasta megla. Kakšna škoda, da se na 'ta način kvari med, ki je sicer izvrsten! Spomladanski med je od kadulje (žalfija, kuš, pelini), jesenski pa od mete. Upajmo, da bodo enkrat tudi pri nas v svobodni Jugoslaviji i v tem oziru nastopili boljši časi, da se bo napredno čebelarstvo jelo širiti tudi po naših krajih Vpliv griže P. Riedl. — Po, Koroški čebelarji smo mnogokrat po čebelni griži hudo prizadeti, zlasti oni, ki čebelarimo v 'bližini večjih gozdov in planin. Glavno pašo imajo čebele skoro vsako leto na smreki, ki medi od tretje tretjine maja do začetka julija, v planinah pa še dalje. Ker nam olstro podnebje naše dežele prepogosto uniči pomladansko in jesensko (ajdovo) pašo, smo prisiljeni prezimovati svoje ljubljenke večkrat samo na smrekovem medu. Kdor ima panje s premakljivim delom, se mu godi bolje, ker čebelam lahko ta med odvzame, prekuha z dodatkom sladkorja in jim ga da potem nazaj. Tem huje pa je s kranjiei, katerim pri najboljši volji mnogokrat ni mogoče pomagati. Ko nastopi pomladno vreme, je v takih slučajih pregledovanje panjev eno najžalostnejših čebelarskih opravil. V vsakem panju vse polno mrtvic, vsa vsebina grozno onesnažena, med par satovi pa žalostno brni kakih 100—500 čebel. Medu je dosti zadelanega, v kotih pa prepreza plesen satje in mrtvi-ce. Čebelar snaži, izpodrezuje medeno in plesmivo satje, pregleduje panj za panjem, nekaj je močnejših, nekaj slabej-ših, nekaj mirtvih, grižavi so pa — vsi. Gorje, če najdejo njegov čebelnjak ropa-rice, potem je uničeno vse. Čebele v takem stanju se ne morejo braniti. Čebelarju ne preostane nič drugega, nego skrb in potrpljenje. Vendar čas rane oeli in lepi maj navda nesrečnega čebelarja z novim upom. Tu in tam kak panj roji, drugi zopet dobro izletavajo, a nekaj jih pa hira in hira, da oelo leto ne naredi nič, dasi imajo na matico. .kraj pri Pliberku. matice iz prejšnjega leta in so bili v prejšnjem letu najpridnejši. Tudi jaz sem imel letošnjo pomlad t,» nesrečo, pri kateri pa sem vendar tudi nekaj opazil, kar se mi zdi potrebno objaviti. Imam lanskega drujca (kranjiča), ki je bil eden izmed najboljših plemenja-kov, kar sem jih pustil čez zimo. Spomladi je imel grižo in potem je postala zalega redka. (Sklenil sem odvzeti mu matico, kar sem tudi storili. Matico, mlado in gibčno, sem pokril s kozarcem ter jo opazoval. Zapazil sem, da ji o d p a d a j1 o- jajce-c a v kratkih presledkih. Ko pa sem pre-iskal satje nekega A. Z. panja, katerega mi je uničila tudi griža, sem zapazil v nekaterih celicah do 6 jejeec medtem, ko v drugih ni bilo nič. Moja sodba po tem opazovanju bi bila, da griža., kakor človeku tudi čebelni matici poškoduje prebavila, da. ni nikdar več prav zdrava. Mati ci odpadajo jajčeca, kakor naglo se ji pač tvorijo, zato more le slučajno spraviti kakšno jejčece v celico, medtem ko jih v drugo celico odpade zopet po več. Odtod tista redka, po vsem satju rastrešena zalega grižavcev in tisto celoletno hiranje in navidezna lenoba. Ne mislim s tem trditi, da bi bila ta moja sodba popolnoma opravičena, vendar je pa, četudi morda kakšna že opisana matična bolezen, z grižo tesno združena. Zato prosim cenjene g. tovariše čebelarje, ako je kateri v tej zadevi popolnoma na jasnem, da bi ise oglasil. Hvaležni mu bomo in veliko bo nam koristilo če bomo vedeli ali je treba grižavcu matico izmenjati ali ne. Kupčija z medom. P. Angelms. — Ljubljana. Letošnja čebelarska letina ni bila belarji ne imeli lepe čednosti potrpežlji- slaba, čeravno je pomlad marsikateremu vesti in upanja na boljše čase. 'Seveda ni čebelarju delala mnogo skrbi in bi mu bi- bilo povsod tako slabo. Mesec junij je bil la vzela veselje do čebelarstva, ako bi če- mrzel, da že dolgo ne tako. Pa Bog čebe- larja ne zapusti in prišla je dobra kostanjeva paša in na otavi so čebele nabrale dosti prav lepega medu. V ajdovo pašo smo poslali zelo močne panje in tudi ta paša ponekodi ni bila slaba — škoda le, da se je vreme zadnji teden tako skisalo. Splošno smemo reči, da medu ne manjka, manjka pa kupcev. Mnogo se toži, da se blago ne da spraviti v denar, čeravno so nekateri čebelarji — pravi cenoskazi — ceno medu prav nizko nastavili. Naj pri tej priliki povemo, da bi morala biti cena medu saj za polovico večja nego je cena sladkorja, torej ako je cena sladkorja sto kron, bi morala biti cena medu sto in petdeset kron, ali vsaj priližno taka. kot je cena surovega masla. Med vendar premaga sladkor in surovo maslo, naj si bo glede sladkobe ali vrednosti redilnih snovi, zraven tega ima pa v sebi mnogo zdravilnih moči. Kaj je pa vzrok, da je kupčija z medom tako slaba? Gotovo je, tla. so mnogo krive sedanje razmere. Med se v inozemstvo težko speča, ljudje v naših krajih pa medu ne znajo prav ceniti. Te ovire kupčije z medom moramo odstraniti. Kako? Kak podjeten mož-trgovec, ki se ne straši rizike, naj poskrbi, da se bodo dobili odjemalci v inozemstvu in vpelje naj kupčijo na debelo. Za domačine pa naj čebelarji sami kaj store. Mi moramo javnost za med pridobiti in v njej obuditi zanimanje. Naše ljudi je treba poučiti in še le vzgojiti za to, da bodo znali med ceniti, da bodo spoznali vrednost in korist njegovo kot živilo in zdravilo. Taka vzgoja pa se ne opravi v enem ali par letih. Treba je smotrenega, dolgoletnega in vstrajnega dela vseh čebelarskih organizacij in posameznih čebelarjev. Brez reklame dandanes ne uspeva nobena kupčija. Vzemimo krčmarja, ki ima v kleti prav izvrstno kapljico in ceno ne previsoko. Ako gostilna še ni stara in na dobrem glasu, bo krčmar malo vina prodal, ako to skrivnost dobre kapljice ohrani sam za se in nikjer ne oglasi. Tako je tudi s kupčijo z medom. Ako itmaš medu polne posode in sicer medu najboljše vrste, boš kljub temu malo prodal, ako veš za to samo ti in tvoja družina. Oglasiti je treba, kričati, bobnati je treba. Ni pa zadosti, ako oglasiš v »Slov. Čebelarju«. Ta list bero navadno le čebelarji in ti bi sami radi prodali med. V razne liste: dnevnike, gospodarske liste, mladinske liste i. dr. je treba oglasiti. Pridobiti moramo tudi naše hotele, restavracije ,kavarne, gostilne, zlasti v krajih kamor močno zahajajo izletniki, turisti, letovičarji, kopališki gotetje, da bodo gostom zlasti pri zajuterku ponudili tudi medu. Ako bi se gostom v čedni posodi — majhnem krožniku — po primerni ceni ponudil med, bi se ga ljudje kmalu privadili. Mnogi bi popraševali, kje se more kupiti tak dober med in bi ga naročali v večji meri. Zakaj je v Švici vživanje medu tako razširjeno? Zato, ker so se čebelarji za to potrudili. Lahko bi se po takih lokalih — zlasti po kavarnah — razširjali reklamni lističi, na ka- # terih bi bilo prav na kratko povedano: Kaj je med, kako se pridobiva, kako se toči, kako je izvrstno živilo, koliko ima v isebi zdravilnih moči kje se dobi pristen med, po kateri ceni itd.. Kje najdemo pcf naših krajih le en sam reklamni listič? Kje najdemo kavarno, hotel, golstilno, v kateri bi visel plakat, na katerem bi se priporočal med, ali jedilni list, kjer bi se ponujal tudi med? Nikjer! Čebelarji prebivajo v krajih, kamor zahaja mnogo gostov, tujcev, izletnikov, hribolazcev, naj bodo :s temi ljudmi prav prijazni, naj jih povabijo, cla si ogledajo čebelnjak — seveda paziti je treba, da jih ne bodo pikale čebele. — Ako je prilika, naj jim pokažejo, kako snažno je vse pri točenju medu. Naj jim dajo- pokusiti medu in v ta namen naj imajo nekaj raznovrstnega blaga v čednih posodah ter ga ljudem pokažejo. To vzbuja radovednost in zaupanje in je najboljše priporočilo. Ako hi ne šlo na ta način, bo pa treba po amerikansko krošnjarit od hiše do hiše po mestih in industrijskih krajih. Tega dela se čebelar, ki hoče dobro prodati svoj med, ne sme vstrašiti. Včasih bo to res komu nevšečno, ali kdor zna, ta bo pa le doisegel svoj namen. V lepi knjigi »ABC čebelarstva« — knjiga, je pislana nemško in je izšla v Parizu — beremo, kako je neki amerikanec Dan Withe iz New-Londo;na to reč vpeljal. On sam pripoveduje tako: Naložil sem na rame krošnjo, vzel seboj 2 posodi v vsaki 12 funtov medu in šel na pot. Vzel sem seboj tudi precej prospektov — reklamnih lističev — in 50 dopisnic s svojim naslovom. V mesto sem prišel ravno opoldne. Ko sem se pokrepčal, sem vzel nekaj prospektov in eno posodo z medom ter šel po kupcijskih potih. Šel sem po cesti in stopil v vsako hišo. Zvonil sem ali pa potrkal. Osebo, -ki mi je odprla, sem uljudno in nedolžno vprašal: Ali ima radia vaša družina med? Prašala je in večjidel sem dobil odgovor, da med sicer rada je, pa • da ga sedaj ni voljna kupiti. Dobro, sem rekel, danes tudi ne prodajem medu, te- muc danes dajani med zastonj in prav zadovoljen bom, ako ga smem vam nekoliko natočiti na krožnik. Mnogi so me kar čudno gledali, drugi iso rekli: To je pa nekaj čudnega, vselej pa so me povabili, naj vstopim. Nalil sem jim nekoliko medu in dal listič s prošnjo, naj ta list včasih prebero, ker je zelo zanimiv. Glejte, sem rekel, tukaj imate zapisano vse, kar je treba vedeti o medu, zakaj in kako se toči itd.; tukaj imate dopisnico z mojim naslovom. Ako hočete dobiti tako- posodo z 12 funti medu, napišite na dopisnico svoje ime, cesto in hiš. štev., vrzite dopisnico v poštno tružioo in v 10 dneh imate med v hiši. Že čez 3 dni sem dobil toliko dopisnic, da sem mogel odposlali 30 posod medu... V samem- tem .mestu sem dobil naročil še za drugih 30 posod. Kar sem razdelil se je bogato poplačalo in za drugo leto sem imel dosti odjemalcev ... Kaj ne, ta je znal! Torej na delo! Prodajajmo le dobro blago! Dobro blago se isamo hvali in odjemalcev ne bo manjkalo. Prevažanje v pašo. S. S a V Sloveniji imamo malo krajev, kjer ibi imele čebele od početka pomladi do- pozne jeseni dovolj beriva. I,z tega razloga je večina naših čebelarjev, ki hoče doseči v svojem čebelarstvu kolikortoliko uspeha — takorekoč prisiljena da prevaža v pašo. Ni moj namen pri tej priliki podrobneje razmotrivati poimen in važnost za gospodarske uspehe, ki se dajo doseči z usmerjenim in pravočasno izvršenim prevozom iz enega pasišča v drugo. Saj je večini čebelarjev itak znano, da so se tega sredstva prav pridno« posluževali že naši dedje in pradedje, baš ker so v prevažanju spoznali velik pomen in gospodarsko važnost za razvoj in povzdigo čebelar- v s k i. stva. Pri tem se niso strašili potovanja in s tem združenega truda in stroškov ter so iz nekaterih krajev vozili čebele tudi 100 in še več km daleč v pašo in to na vo-zeh. Ne da se tajiti, da se s smotrenim prevažanjem v pašo dosežejo vobce ugodni uspehi, vsekakor pa boljši, nego če bi čebele pustili na mestu, kjer v gotovih letnih časih vsahnejo domala vsi pašni viri. Dandanes se čebelarji poslužujejo prevažanja v pasišča največ v jeseni, ko prične cveteli ajda. Ob ugodnem vremenu je ajdova paša zelo izdatna, skoro vedno pa ise v ajdi preskrbe čebele vsaj z zadostno zimsko zalogo. Kakor že rečeno, se nočem podrobneje baviti s pomenom in važnostjo pre- važanja v pašo, pač pa hočem naše čebelar j e-prevaževalce opozoriti na nekaj temeljnih načel, katerih bi se moral držati brezpogojno vsak čebelar, ki prevaža svoje čebele, ako hoče, da ga je smatrati umnim in naprednim. Tega imena pa brezdvoimno ne zasluži čebelar, ki pri prevažanju v pašo ne upošteva naslednjih načel: 1. Prevažaj čebele samo v dobra in izdatna pasišča! 2. Čebele prepeljane v pasišča naj se prevdarno in pametno pora zdele po pasiščih! 3. V pašo prevažaj samo zdrave panje! Teh načel, ki so zlate čebelarske--resnico, žalibog večina čebelarjev-prevažal-cev prav malo ali celo nič ne upošteva. Izkušnje zadnjih let ter pritožbe onih čebelarjev, v katerih okoliš se privažajo čebele iz durgih krajev, nam potrjujejo,' da je treba v tem ozira še marsikaj urediti. Kajti prevaževalci greše navadno z malo častnimi izjemami — proti vsem navedenim načelom, kar naim zopet dokazuje, da je nujno potrebno naše čebelarje k smotrenemu prevažanju temeljito privzgojiti. Kar se tiče prvo navedenega načela je jasno, da je prepeljati čebele le v dobra in izdatna pašišča, ker bi bilo sicer škoda za trud in stroške. Tem večjo pozornost pa je obračati načelu, da naj se čebele v pasiščih prevdarno in pametno poraadele. Kajti od izvedbe tega načela je odvisen donos, radi katerega se je pač vsak čebelar-preva-ževalec odločil k trudapolnemu prevozu. In ravno proti tej kardinalni točki, od katere zavisi uspeh v čebelarstvu, pa večina naših prevaževaicev hudo greši. Navadno čebelarji-prevaževaloi brez podrobnejših poizvedb prepeljejo čebele v pašo. Glavno jim je, da si preskrbe prostor za panje, vse drugo pa puste v ne-mar. Niti toliko se ne pobrigajo, da bi približno ugotovili kolikim panjem pravzaprav more nuditi pasdšče zadostnega beriva, koliko1 družin imajo v pasišču naseljeni čebelarji sami itd. Da pri takem ravnanju izostanejo zaželjeni uspehi, je umevno samo ob sebi. Navadno so pa posledice take brezskrbnosti še dosti hujše. Takoj feo namreč paša v pasiščih, v katero se je prepeljala preobilica čebelnih družin, poneha, nastopi vsestransko medsebojno ropanje, da je človeka, ¡tembolj pa še umnega čebelarja, strah in groza. V tem čebelnem boju podležejo brezpogojno vsi čebelnjaki, v katerih je majhno število panjev. Ker prepeljejo v pašo bodisi posamni prevaževalci bodisi več skupaj navadno veliko število panjev na eno mesto, je naravno, da najdemo žrtve splošnega ropanja navadno med čebelarji, ki so stalno naseljeni v okolišu pasišč. Dokler čebelarji-prevaževalci ne bodo v resnici pametno in previdno postopali pri porazdelitvi panjev, prepeljanih na pašo, pač ni čuda, da čebelar j i -domačini na vseh koncih in krajih delajo težave in zapreke prevaževalcem. In to po praviic! Saj imajo od takega nesmiselnega, marsikdaj naravnost brezobzirnega ravnanja s strani prevaževaicev ogromno škodo, mnogokrat pa pridejo celo ob svoje čebele zaradi ropanja ali pa zaradi bolezni, zanesenih v okoliš po brezvestnih preva-ževalcih. V dokaz kako škodljive posledice morajo nastati, alko se v pasišča prepelje preveč čebel, samo en primer. Poleg priznano dobrih pasišč v ajdovi paši v kamniškem in kranjskem okraju, v katera prepeljavajo svoje čebele predvsem naši gorenjski čebelarji iz radovljiškega okraja, nudi tudi ljubljansko polje precejšnjo ajdovo pašo-, ki pa se žalibog vedno -slabša iz razloga, ker je vsako ,leto manj polja posejanega z agido. Zbog tega ajdova paša na ljubljanskem polju izdaleka ne zadošča-niti za čebelarje, ki iso v velikem Številu naseljeni v okolišu tega polja, ter mnogi izmed njih zaradi tega prepeljejo svoje čebele v kamniški ali kranjski okraj, kjer je najmanj še enkrat toliko ajde. In ¿aj doživljajo že nekaj let domači čebe- /arji na ljubljanskem polju! Na to polje, kjer niti za domačine ni dovolj paše, prepeljejo tuji čebelarji stotine in stotine (letos nad 500) A. Ž. panjev v pašo. Kaki marajo biti uspehi pri tako nesmiselne"« prevažanju, je lahko umevno, saj takore-koč vsaka čebela drži za svoj ajdov cvet. Iz kakega razloga nagromadijo ti čebelarji tako ogromno število panjev v okoliš, ki niti domačini čebelarjem več ne zadošča za jesensko pašo, si ni mogoče tolmačiti. Morda iz udobnosti, ker se jim ne poljubi peljati svojih čebel nekaj km dalje v kamniški okraj, ali celo vsled starih, že davno ugaislih tradicij o izborni ajdovi paši na ljubljanskem polju? Najti rže pa je ito škodljivo dejstvo pripisovati njihovi neodpustljivi malomarnosti. Dokler se naše organizacije še ne povzpnejo tako visoko, da bi one vravna- le porazdelitev, si je pač vsak umen čebelar na jasnem, da se mora sam pobrigati za to, da- prepelje čebele le v tak kraj, kjer bodo imele dovolj paše in ne bo delal nepotrebne gnječe sebi in drugim 7 škodo. Da je v pašo prevažati samo zdrave čebele, ¡leži na dlani. Kdor bi vedorna prepeljal okužene panje na pašo, zasluži z vso pravico ime zločinca. Saj bi s takim brezvestnim ravnanjem ogrožal obstoj vseh v dotičnem okolišu nahajajočih se družin. Predstoječih vrstic ni narekovala ni jeza ni zavist, marveč edino le želja, da se tudi pri prevažanju na pašo povzpne-mo do večje uvidevnosti in tudi — samodiscipline. Uvaževanje gornjih načel more biti Je v korist vsem čebelarjem brez izjeme! Opazovalne postaje. J o is. v e r b i č. — Ljubljana. Avgust 1923 ni povsod izpolnil nad nih pašiščih skrbelo za primerno poraz- čebelarjev. Bilo je nekaj paše na otavi in delitev panjev. jesenski resi, a glavna je bila, kakor vsa- Da je dobira paša odvisna od prav po- ko leto v tej dobi, na ajdi. sebnega vremena, nam najbolj jasno ika- čebelatrji, ki niso imeli te izdatne že slučaj, da je bil le gotove dni, v tem ■medne dobaviteljice v svoji bližini, za- mesecu (27. in 31.) na mnogih krajih isto- tekli so se k edino pravemu sredstvu: časno največji donos, prepeljavanju. Poroča se nam, da so se Kjer ni bilo ajde in drugih virov nekateri v to svrho poslužili modernega hrane, so čebele načele prejšnjo zalogo, občila, tovornega, avtomobila, in so bili ki je že kristalizirala. Iz Strug poročajo, s prevozom zadovoljni. da so pri mnogih družinah opazili na Ajda vobče ni dobro «redila.. Bilo je dnu panjev mnogo medu v rumenkasto premalo soparnih, oblačnih dni in nek- belih zrnih, ki so ga čebele izmotale iz 'tar se je prehitro sušil. Da niso bili uspe- satja, dasi ravno o ropanju ni bilo sledu, hi povoljni, je kriva tudi prevelika rano- Sicer so bile čebele za zadnje imeno- zma sive ajde. Kmetovalca dajejo tej r- Vani nevšečni posel o popoldnevih zelo sti prednost, ker napravi daljša stebla in razpoložene. V ljubljanski okolici se je baje .ni tako občutljiva proti mrazu ka- pojavilo ropanje posebno dne 26. avgu- or črna. sta po nenadnem in hudem dežju, ki je Na ljubljanskem polju kjer je mnogo bil prejšnji dan. Trdili so, da so pripe- črne ajde, se je za čaisa paše na nekaterih Ijane čebele v velikih rojih oblegale do- /nesitih nakopičilo' preveč panjev in tam mače čebelnjake. Neuki čebelarji so se nihče ni dosegel znatnih vspehov. Treba jih branili na vise mogoče načine. Žalost-* bi bilo nekaj ukreniti, da bi se na prizna- no in kaznjivo so> to vršili pod Krimom, qiuAOjjaA qjusei m oo os 10 r- CM Ti o m cm — -i cm co cm -tjl TU H CD — ffm CM cm qmsBf pd eoincoooo^cocomosin qiuoBjqo cmimcmcmcocmcmcmcmcooscm tH m co ^ co moSsus s I I I I I I I I I I I I I qiUA829p o K os co co o in co OS os oo co cc co qiii13izt i> os os cm cm cm O O co co h ffi cd co cm cm rt 00 O CO CM CO ¡6 53 U N «3 C "5. o H ■rt , & £ v a ■O «'O 0) C 0) C? >N O 'g i C0 •rt .—i TO »t» H > 00 ó co cm rt cb cm rt Tf B H5 t- OO 00 cm os O OS cm rt in oo óo i> co oo + + + + + + + + + + + + + J ® o i' l> čm rt rt cm + + + (M m m ¿K rt ó rt cm cm + + + + oo + + + CS o o + + + + + t—H CD tH +.+ os os + + os + 00 O Oi tH + + + tH Oi 00 T-4 + + + co co os co m co co co oo o os cm co cm cm rt co co CO rt co co r- co co co CO O rt CM CO CO + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + S OH S bfi > a cd N "O 0) "So « a c XJ o V 5 p. CO cm CM CM cm co co in o co o cm rt o o o o co t> rt co m o m m o o o o CO CO cm OS CM cd cm O o in cd n cm m 3 i» o js m ^ a> j, 8 '"K 03 > >3 i t i it i i o 5! I I I I "i! m cm C— 2 o m o k S m o o o os rt m cm m o o in co CM in o oo os O rt o in 00 co o co <2 2 "C & o m os cm o o co o o cd os O cm cm O m I I m o o n oo co ooooooooo •^Ort-^-rHiOmrtCO o OS I I in co o cm o o in o m co o cd CM O o m i* m o o o co tí* co t* cd co ° s co cd rt o m eo o CD in o -h CD rt CM o o m co rt m cm rt O O cm O O cm m o o o CM CO 03 o "JI § 2 CO CM O O O oo m cm cm CO cm O O O t— cm m o cm O tU cm O o O I i H c a S « 5 o g » >N >N >N >N >N >N >N N >N >N >N >N >N i i I^I ^ ^ <3 < <3 <5 N >N >N •to '. '. '. 55 <í <1 <(J O Rt U O >55 o ^ (H o S f= oo OS (M s rl U 3 iD ra O 00 X! 3 CS -J n CC b a Xt 3 ' P° >© • n i> 00 OS ✓—n ^—v —v S S S O CO CD rfi íC H ss ■> ** s s s O i-i S S S lO o oo w E ^ oc o H hjj OS 3, E 03 O O O i-4 a; '£7 =ÍH O O > ^ « >03 i-s 3 a> ra K 3 M ® a ■K O 05 iN ra 'S ■s > c a ra « u o &D © Si O -C _ CS "O =3 S & o © X S- 1-1 -O ^ O -p a CD tr- iS 3 >o a © > O co © bo S rt» «2 CC © E o > o S5 E £ © co ¿S O b T3 ® rt» — © C 0h >N O > K to (M O p > «3 irt CD oo co a, b s bo O J? > ra h P -a ra s ra .s o 3 'C P <» k! O 03 50 S ^ S d ■O bi 03 S Ch rt cc o 03 S 3 bi © E o i- OS oo co -rt! « P _ © S © T! »* _ O b b » bo > > ^ '©■ ^ © >n .s» 33 b b ."3 o O > J Oh kjer so čebele sežigali. Prižigali so snope slame in jih na drogeh gibali pod oble-tajočimi čebelami. Veliko čebel je šlo pni tem po nedolžnem v smrt. Po mnenju g. nadsvetnika Bukovca je mnoge čebele zatekel nenaden naliv in ostale so sunaj. Drugi dan so se ogrele in oživile in iskale zavetišča v najbližjem čebelnjaku. Da je to mogoče, se da sklepati iz tega, da čebele nišo silile le v panje, temveč so v celih rojih zasedle bližnje drevje. V Novem mestu so opazili čebelno gnilobo. Skrbite, da jo bodete takoj in t emeljito zatrli! V Bo žu on i dolu so se p ojavile večje množine sršenov, ki so brenčali po ajdi in odnašali čebele. Daljše poročilo smo prejeli iz Vrže j a, kjer so letos doisegli glede donosov v ajdovi paši rekord. G. poročevalec je za ajdo prevesil izredno močan panj. V me-dišču, ki je imelo majhno matično rešetko (7Xl2em2) .in zaprto žrelo, podušile Predavanja. 14. oktobra v Gorjah pri Bledu. Začetek ob 2. popoldne v Društvenem domu. 21. oktobra v Horjulu ob 1. popoldne v ljudski šoli. 28. oktobra v Spodnji Hrušici pri Ljubljani ob 3. popoldne v ljudski šoli. Dne 30, decembra t. 1. ima podružnica v hrastniški šoli svoj redni letni občni zbor z običajnim sporedom in zanimivim predavanjem. Dolžnost vsakega čebelarja je, da se tega občnega zbora udeleži in pripelje tudi neorganizirane čebelarje seboj. — Odbor. Sladkor naj se rabi za hrano čebelam le tedaj, ako čebelar nima medu, da bi čebele žive ohranil. Ker sladkor nima zadosti beljakovine, jo morajo čebele iz sebe izločati in to čebele zelo slabi, zlasti ako se so se vse čebele. — Posebno dobra paša je čebelarjem v kratkem času napolnila panje s satovjem in medom taiko, da je primanjkovalo posod za med. Dobra letina je sprožila tožbo, da izvoz .za med ni odprt, ker bi bilo s prostim izvozom ondotni okolici in tudi Prekmurju v gmotnem oziru zelo p omagano. Tuka j o kakem zaprtem izvozu ničesar ne vemo. Gotovo pa je, da se izvoz v bližnja mesta, ki tvorijo -sedaj drugo državo, ni tako enostaven, kakor pred svetovno vojno, a proti temu ni pomoči. — Isti .poročevalec tudi piše, da so imeli v tem času veliko rojev, ki so v par dneh izdelali svoja stanovanja in se oskrbeli z živežem za zimo. — Konečno se čudi, da je opazovalni panj poikazal zvečer 3 kg donosa, naslednje jutro pa je pred izletom tehtal 90 dkg manj, kakor prejšnji večer. Če pomislimo, da ima nektar, ki iz njega nastaja med, okroglo 80% vode, med pa le 20%, si omenjeni pojav lahko razložimo. Iz Trbovelj,. Čebelarska podružnica v Trbovljah je imela dne 10. maja 1923 enodnevni čebelarski tečaj-pri čebelnjaku gospoda učitelja Karla Omerzu v Trbovljah. Tečaj je vodil &nani strokovnjak g. prof. Verbič iz Ljubljane. Orisal je A.-Z. panj in njegove vrline, ter praktično pokazal vsa opravila pri njem. Na tem mestu gre gospodu profesorju srčna hvala. Dne 19. avgusta 1923 je zborovala podružnica v Hrastniku v šoli. Na tem zborovanju se je govorilo o vzgoji matic in zboljšanju če-belne paše. Veliko se je že naredilo v dolini v tem oziru, a je še vedno malo. Sklenilo se je pospeševati sadjarstvo in setev črne ajde, kakor tudi sajenje meduinosnih rastlin. X hrani le s sladkorjem, ako se pita ob slabem vremenu ali pozno, ko ni več dobiti obnožine. Dobro je, da je cena sladkorja tako visoka, ker sicer bi naša pridna sivka kmalu opešala. V^sti iz podružnic. Drobiž. Šipe v panju so nepotrebne, mnogokrat škodljive. Čebele namreč okenca rade zalepijo in les se napne. Kako težko se včasih tako okence odpre, kako se razburjajo čebele! Boljša je mreža in za njo dobra slamnica. Rojenje se da omejiti, kakor neki čebelar zatrjuje s tem, da čebelam, ko jih pitamo za zimo, pridenemo medu ali sladkorju en rumenjak za vsak panj. Baje se spomladi čebelna družina močno pomnoži, rojiti pa noče. Voščine je najbolje topiti z deževnico ne pa s studenčnico ali z vodo iz vodnjaka, ker taka voda vosek nekoliko potemni. Čudna statistika! G. urednik! Ali ni umesten ta vzklik, ako človek bere o jugoslovanskem čebelarstvu tako statistiko in tak zaključek iz te statistike, kakršno so prinesli naši časniki meseca septembra t. 1.1 Glasi se: Jugoslovansko čebelarstvo. Minolo leto je bilo v naši državi 524.573 panjev in sicer na Hrvatskem in Slavoniji 92.000 panjev, v severni Srbiji 167.195 panjev, v južni Srbiji 56.686 panjev, v Bosni in Hercegovini 77.350 panjev, v Sloveniji 49.720 panjev, v Vojvodini 33.638 panjev, v Dalmaciji 28.092 panjev in v Črni gori 16.134 panjev. Po tej statistiki bi morala Jugoslavija produci-rabi letno 10 in pol milijonov kg medu.« Najprej panji niso prav sešteti, ker po tej statistiki bi ne bilo: 524.573 panjev, namreč 520.765. Nikakor ne moremo misliti, da bi imela Srbija, ki je bila pred 1. 1918. skoraj 7 let vedno v vojski in kateri je vojska čebelarstvo skoraj popolnoma uničila, zdaj kar na enkrat čez 200.000 panjev. Naj bo pa že število panjev pravo ali pa ne, radi bi poznali panje in kraje, v katerih bi se v gori navedenih 520.765 panjih letno dobilo: 10 in pol milijona kg medu. To bi bilo povprečno na en panj skoraj 22 kg. Ta je naravnost bosa in kdor kaj tekegia trdi, nima pojma o čebelarstvu. Pri nas bi bili zadovoljni, ako bi dobili vsako leto povprečno od enega panja 5 kg medu. Ne rečemo, da bi v dobri paši ne mogli dobiti od panja z močno dru/ino 10—20 kg medu. Ali koliko je dobrih letin, koliko je čebelarjev, ki bi čebelarili v modernih panjih? Ako se trdi, da se toliko in toliko medu letno producira, se mora vendar vzeiti v kalkulacijo saj neka vrista let, najmanj 10 in tako dobiti neko povprečno število. I?ri roki imam statistiko čebelarstva v stari Avstriji iz 1. 1900.—1910., sestavljeno po zapiskih centralne komisije za statistiko. Tu berem, da se je dobilo 1. 1910. na Kranjskem 3085 centov (q) medu, na Štajerskem 1650, na Koroškem 1737, na Goriškem 619, v Istriji 349, v Dalmaciji 1776 centov. Bilo je pa panjev po štetju z dne 31. dec. 1910: Na Kranjskem 56.694, na Štajerskem: 118.487, na Koroškem: 63.254, na Goriškem: 9769, v Istriji: 8789, v Dalmaciji: 36.343. Toraj bi prišlo na 293.296 panjev: 883.000 kg medu ali na vsak panj: 3 kg. Iz te statistike je razvidno: 1. Da število panjev v Sloveniji ne more biti tako majhno, kakor je bilo zgoraj omenjeno in 2. da imamo prav, ako za povprečni letni donos enega panja računamo kvečjemu po 5 kg. Ako piše statistika, naj se piše pametno in resnično. Statistiko naši gospodje uradniki pri fiskusu radi bero in študirajo, da po nji odmerjajo davke. Kaj naj počne naš čebelar, ki ima n. pr. 50 A.-Ž. panjev in bi mu davkarija naložila davek od letnega dohodka od medu? Ako bi veljala omenjena Statistika v časnikih, da je iletni povprečni donos enega pianja 21 kg, bi mu odmerili davke od 50 krat 21 kg, to je od 1050 kg medu. Ako računamo najnižje med po 100 kron, bi moral plačati davek od 105.000 kron. Fi-skus ne povprašuje dosti po stroških, ki jih ima čebelar '¿a panje, za razno čebelarsko orodje, za prevažanje v jpašo, za pitanje čebel s sladkorjem, za čas, ki ga čebelar porabi pri čebelah, pa tudi ne za dobro ali slabo letino. Statistika naj bo pametma ali pa je bolje, da je sploh ni. Mravlje so velika nadloga v čebelnjaku. Marsikaj se je že svetovalo, kako jih pregnati, pa uspeh je navadno malenkosten. Neki star čebelar je v francoskem čebelarskem listu »Bulletin de la Société Romande d'Apiculture« nasvetoval blizu čebelnjaka nasaditi mnogo paradižnikov. Duh te rastline je mravljam baje zelo zo-,pern. Nekateri svetujejo kot najboljše sredstvo urin (scalnico), iki naj ga razlijemo okrog čebelnjaka. Pomaga tudi politi okrog čebelnjaka z grenko vodo, katero dobimo, ako skuhamo pelin, orehovo listje, divje kamelice in druga grenka zelišča. Dobro je tudi, ako potresamo s pepelom, ki je pomešan s sajami. Znal si je pomagati. Neki kmet-oebe-lar je našel na. svojem polju prav lep roj. Vsedel se je bil prav pripravno na nizko drevo. Čebelar ni imel pri roki posode, kamor bi bil roj spravil. Kaj stori! Sleče srajco, jo spodaj zveže, ogrebe roj in ga srečno prinese domu. Predlogi glede carinjenja čebelarskih produktov. Mestni magistrat v Ljubljani je pozval čebelarsko društvo, da stavi predloge glede carinjenja medu, voska, živili čebel itd. z ozirom na razpis ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani z dne 28. avgusta 1923, št. 4993. Trgovska in obrtna zbornica zbira predloge vseh poklicanih faktorjev v svrho revizije carinske tarife. Čebelarsko društvo je stavilo iz čebelarske stroke spodaj navedene predloge; če imajo člani še kaj pripomniti, naj naznanijo uredništvu, da se ob prihodnji priliki upošteva. Vprašanje se glasi: »Katere želje ima društvo soseb-no glede carine, prevoza, oibdačenja, domače in tuje konkurence itd.1?« Ker bi se dalo tozadevno še marsikaj pripomniti, zato stavimo vprašanje tudi društvenim članom v razmotrivanje. Odgovor se glasi: »Naša kraljevina ima veliko nadproduk-cijo medu, posebno odkar se vedno bolj upeljuje čebelarstvo z modernimi panjovi. Da dobimo priliko za izvoz, naj se odpravi izvozna carina, uvede pa visoko uvozna carina na med. Ravno nasprotno je s če-belnim voskom, katerega produciramo premalo. Uvoz voska naj se oprosti vsake carine, izvoz pa omeji z visoko izvozno carino. Uvede naj se tudi visoko uvozna carina na parafin in cerezin; oboje služi brezvestni trgovini za primes k'vosku, iz katerega se v čebelarstvu izdelujejo umetno satovje. Parafin kakor cerezin sta, ako se nahajata v umetnem satovju, čebelam skrajno nevarna in škodljiva in omejujeta čebelni pridelek na vosku in medu. Naša čebela rada roji. Zato naj se odpravi tudi vsaka izvozna carina na žive čebele.« Ako te čebela piči v usta ali grlo. Mogoče je, kar se je že večkrat zgodilo, da je čebela koga pičila, zlasti ko je vžival med v satovju, v usta ali grlo. Nevarnost, da se zaduši, je velika. Pri taki priliki naj do-tični sam sebi ali pa kak drug energičen človek pičenemu globoko poseže z roko v grlo, do konca jezika in oteklino doli pritisne. Tako bo v grlu ostalo vedno toliko prostora, da bo »pičeni mogel dihati in se ne bo zadušil. Bati se ni treba, da bi tak človek vgriznil. Tako se najlaže prepreči nesreča. Seveda je treba hitro poklicati zdravnika. Ali smejo čebelariti ljudje s srčno boleznijo? Zgodilo se je že, da je čebelin pik povzročil smrt človeku s hudo srčno boleznijo. Ker pa vsakega čebelarja pri raznih opravilih v čebelnjaku gotovo večkrat kaka čebela piči, ni gotovo, da bi baš čebelin pik takemu bolniku mogel tako hudo škoditi. Svetuje se, da se tak nervozen in na srcu bolan čebelar izogiblje vsake razburjenosti, jeze, strahu, da zmerno živi, večkrat uživa med in s čebelami prav mirno in rahlo ravna. Gotovo takemu človeku lahko škoduje vsak strah, ne samo čebelin pik ter povzroči, da mu srce za vedno obstane. Koliko naj pripremo žrelo po zimi? Za čebele, ki potrebujejo zraka, kakor vsaka žival, bi bilo najugodnejše, ako bi jim pustili žrelo popolnoma odprto. Da pa ne piha burja ali krivec naravnost v panj, da ni prepiha, moramo žrelo zavarovati s koščkom opeke ali s kako drugo tako stvarjo, ki jo prislonimo k žrelu. Seveda žrela ne smemo zamašiti. Tako zabranimo vetru, da ne. piha naravnost v panj, zabranimo solnčnim žarkom, da ne vabijo čebelic po zimi iz njega, zabranimo sinicam, da ne kljujejo na žrelo in čebel ne vznemirjajo. Zrelo pa moramo toliko zožiti ali zavarovati, da ne pride .rovka v panj. Žična mreža ali steklena šipa? Po vojni sem se lotil Žnidaršičev. Ker je bilo v šolskem poslopju vse polno razbitih šip, sem večje kose porabil za okenca v panjo-vib. Vsako spomlad pa sem imel satnike plesnjive v bližini šip! Povrhu je bilo neprimerno mnogo vlage v panju. Ko mi je zmanjkalo šip, sem vložil mreže, ker sem si polagoma nabavljal panje. Takoj prvo zimo sem opazil velikansko razliko. Tam mokri panji in plesnjivo satje, tu suho in čisto. Še tisto poletje so romale šipe iz okenc. Od tedaj imam zopet satje v redu in panje suhe. Mayer. Ali smeš ob nedeljah in praznikih pri čebelah opravljati nujna opravila? Oskrbovanje čebel in potrebna opravila ne prekršijo nedeljskega posvečevanja, ako čebelar le ne zanemari službe .božje. Ta dela spadajo v vrsto negovanja živaili in tudi tukaj lahko porabimo besede Zveličarja: »Komu izmed vas bo osel ali vol padel v kapnico, in ga ne bo izvlekel sobotni dan?« Luk. 14, 5. Seveda je tako delo toliko prej dopuščeno, ako je čebelar ves teden zadržan in ima le ob nedeljah in praznikih čas ukvarjati se s čebelami. Lasnik „Čebelarsko društvo za Slovenijo". Tiskarna J. Blasnika nasi, v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din P 300 24 — 8 —■ 35 -—• 38 — 68 — 58 — 60 — 5 _ 60 — 120 — 12 —' 15 3 — 85 — 10 — . 30 — 75 — 200 — 45 — 180 — 10 — 8 — 250 — 100 — 25 _ 20 — 45 — 150 — 7 — 6 — 1100 — 12 — 18 — 10 — 3 — 60 _ 80 — 80 — 6 2 — 5 — 1 50 9 _ 5 fi — D 4 _ 60 — 4 — 1 — 28 .— 1 — 25 — A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din več) Baloni, za 1 ali 2 litra s podstavkom Din 16"— ozir.......... Deska za pritrjevanje satnic ................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilnik ............................ Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino .............. „ „ s tkanino (navaden)............... Kolesce za vtiranje žice..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... Mreža žična za okenca (pocinkana) a m2............... Nastavek s taco za. odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijač za vijake........................ Pipe čebelarske.......................... Pitalnik za A.-Ž. panj....................... Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem............ Iste za med, pločevinaste a 18 kg.................. Iste za 55 kg.......................... Iste (leseni sodi) za 50 kg...................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom.............. Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-2. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. m2........... Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... Sito za čiščenje medu, leseno................ , , , Isto pločevinasto dvojno..................... Solnčni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalnice za umetno satje .................... Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)...... Ščetica za ometanje čebel..................... Šilo za vrtanje luknjic...................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm, ........ Topilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic.......... Topilniki za voščine....................... Zaboj lesen za roje....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5-—, dvostranski........... b) leseni (Trinkov sestav).................. . Znaki .............................. Žica za pritrjevanje satnic. zavitek pr. dkg............. Kovinska garnitura za A.-Ž. panj: a) 6 palic 40 X 8 min (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko ................. c) 2 tečaja za vratica a Din 3'—................ d) 4 tečaji za bradi a Din 1 •—.............. e) mreža za okenca po m2................... f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1-—............. g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —"50.............. h) kvačice iz železne žice, kilogram............... i) 1 kljukica za vratica, večja ................. j) kos matične rešetke 33 X 25 ................ M » Gospodarska zveza v Ljubljani / ' prodaja specerijsko in kolo-nijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, sirovo maslo in konden-zirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. • Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah. n