Kako je rabila riječca ,6rez' (novopvenskoj
IK; kem do prije 50 godina.

NAPISAO

M. VALJAVEC.

(Preštampano iz LXXXIX. knjige Pada jugoslaeemke akademije znanosti i

umjetnosti.)

Kako je rabila riječca ,črez‘ (noYoj)slOYenskoj
knizi do prije 50 godina.

(Pretitampo n o i

NAPISAO

M. VALJAVEC.

LXXX V. knjige. Rada jugoelavenske akademije znanosti i
um j etn osti.)

U ZAGREBU

TISAK DIONIČKK TISKARK

1887 .

ZOMO^U^

1 >

lAiječ se črez u hrvatskoj ili srpskoj knizi čita veorna rijetko a
na pose štokavštini kao da nije ni poznata. U akademijskom se
rječniku kod čez veli da dolazi od XVI vijeka u Hrvatskoj i po
susjedstvu, izmedju rječnika u Bjelostijenčevu, Jambrešičevu i
Voltigijinu, a primjeri se navode iz monumenta eroatica jedan, iz
F. Glaviniea jedan, iz Vitezoviča jedan, jedan s oznakom Oliva,
i jedan iz Kurelčevih jačkih pjesama. Kod oblika črez kaže se da
dolazi izmedu rječnika samo u Stuličevu u značenu inter, i u
Vukovu u značenu per: črez nega sam propao, u kojem se značeiiu
još jednom čita u Vuka (pisma 20). Za tijem se navode 13 pri-
rnjera, od ko jih su šest iz Kraliča. Za oba oblika ima dakle jedva
dvadeset primjera. Jer ako se dva tri puta čita u glagolskem mi-
salu i brevijaru, što no ima akad. knižnica iz Kukujevičeve zbirke
kao list 13b eda tako esti. poštenie eže azi> izvo volilu. čresn d’nn umu-
čiti človeku dušu svojo? (isai. 58), list 86b prestavi e črezn goni
i provede črezn more črmnoe (sap. 10, 18) itd. to nije domače, nego
iz stare slovenštine pridržano. Ova toli neznatna poraba u knizi
lirvatskoj udari mi u oči s toga što je u slovenštini toli u kraii-
štini koli u hrvatskoj kajkavštini veorna opsežna, pa me potače na
ovu monografiju, ne toliko da stvar samu iserpem, koliko da po¬
kažem opsežnu porabu u slovenštini i u hrvatskoj kajkavštini. U
toj se raspravi pokazuje poraba riječce u k nizi do po prilici prije
pedeset godina. Iz kašne se doba donose samo neki primjeri iz
narodnih pripovijesti pjesama i zagonetaka.

Riječ je črez po Miklošiču etym. vvdrterbuch der slav. sprachen
pag. 115 pod kersu : stsl. čresn uz črezn izvorno supst. kroze, nsl.
krez, črez, čras na zapadu, črez, ug. sl. čerez s umetnutim e,  čez ;
bug. krnz, hrv. skroz ugr. čriz, u dodatku pag. 425: krez, kroz:
skrozi, srb. črez, sravni kroz, skroz, slov. krez, črez; pol. skroš,
vvskroš, vvskloš, kaš. čez, mrus. čerez, črez, kerez uz kroz, kruž,
skruž, skroz, skrož i sklež, osklež brus. čerez, skrož, na skroz, rus.
čerezm, črezm, skvpzm, skrezn, skrostn, srosn, srezn, — prus. kirsa,
lit. skersas adj. quer, skerzžakis quersack, skersaj adv. (425:
sravni skradžas durcli ur.d durch), let. skjers. grč. v-ionioz.  das
wort ist schvvierig.

Poznato je da čr  jedno do drugoga stoje samo naistoku slovenštine,
na sjeverozapadu gubi se r,  a na jugozapadu umeee se e, vidi
Miklošič P 357. Ali u riječi našoj gospoduje oblik bez r:  čez u
kranskoj knizi gotovo bez izuzetka i u onih pisaca u kojih u

*

4

to. valjavec;.

drugim riječima skupina čr dolazi. Tako ima Dalm. luk. 2 čredo,
psi. 108 čreul, mark. 1 čreuleu, ali ni jedan put črez uz ogroman
broj oblika čez. Za čudo i u kajkavskim knigama rabi malo ne
samo oblik čez, samo dva puta našao sam črez u Milovca i to
u psalmu, iuače ima i on čez, a ipak kod svih pisaca ostale riječi
dolaze sa čr, n. pr. Habdelič mar. 296, 1151, 1152 čreva, 270
s črevi, ad. 42 črede, 45 čredo, 38 črešne, drevo črešiievo itd. nu
nikada črez. Oblik črez dolazi u koroških i štajerskih pisaca. U
Stativama, selu kraj Karlovca, dodaje se riječi na kraju a  te
glasi čez a ispred ov, on  kad im početno o  otpada: nar. prip.
Stroh. 129 kad bu išal čeza ’ve brige. 132 kad smo išli čeza ’ne
brige. TJ ugarskim se knigama čita čerez, čeres (nikada čerez), ali
nije prema rusk. ččresn. čerez'i>, niti prema benetačkoj slovenštini
čeries (Klodič: o nareeii venecianskih'r> Slovenčeva pag. 7, jer tamo
govore i čerešna, čerievle, čerievo), nego je prilagodeno magar-
skomu izgovoru, komu je nemoguče izreči n. pr. črešna, nego čini
od tog cseresnye, čitaj čerešhe, til u drugim riječima dolazi čr a
ne čere n. pr. Kuzmič luk. 2, 8 nad črejdov itd. TJ Štajeraea dolazi
i oblik krez, kres uz črez čres n. pr. Dainko lehrbuch der win-
dischen spraehe 1824 pag. 236 mož gre iz mesta krez most na
pole, 259 krez liber, krez živino, krez sad, krez glavo; Murko
lex. kod liber; čez oder črez, in St(eiermak) auch krez, a u Serih
ima jedno uz drugo: pred. 1, 140 človek more pred vsem črez  svojo
srce no krez  svoje počytke paško meti, 1, 285 za to se je žalo¬
stil David tak močno črez  svoj greh, da je molil no prosil; smili
se krez me, 2, 288 kres  koga pride bolečina ? črez  čiga očeta
pride bolezen? itd.

Krajne se s,  ako je zbila izvorno, izgovara kao s  kad riječ sama
ili na kraju rečenice stoji, ili kad dolazi ispred tvrdoga suglasnoga:
čes, čes trebuh. U knizi dolazi oboje čres i črez, čes i čez, kres
i krez kasto u istoga pisca i u onoga koji inače razlikuje s  i z,
bez obzira na to da li se riječ koja ide iza črez počima samo-
glasnim, tvrdim ili mehkim suglasnim.

Kao prijedlog govori se kratko črez, kres, čeres. Ali u goren-
skoj Krahsltoj, kad je proklitika i kao adverab, govori se dugo i
otisnuto: čez n. pr. čez me, Čes te, čes se, čez n, čez ho, čez iie
Dalm. jer, 51 ččz te, skrin. vis. pes. 1, 5 so se čez-me vzdignili,
sirah 4, 11 on se bo čez-te vsmilil, Jap. mat. 14, 34 so se čez-
prepelali, Wolf. ezek. 46, 3 m6ž me č§z p§le, Traun psi. 9, 14
č§z da, Gol. 37 č§z molela, Leon. 60 de so lože čez mogli, Preš.
69 žč sčdem odbila je ura in ččz, ko jčla ravnat’ se je Urš’ka na
ples. Tako biče i u Koruškoj kad se piše čiez: Megiser kod uber-
geben ; tradere čiez dat, ubergehen: transgredi čiez jit.i, Gutsmann :
wind. sprachlehre 4. aufl. 1799 pag. 27 : čez, črez oder čriez liber.
Isto naslučujem za crklansko narječje, vidi Jagičev Archiv VIII,
26 ; želiznu murjae, čiezn pa must. U proklitici govori narod krajne
z  u čez kao z  ispred n:  čež n, čež ho, čež ne, ali u knizi toga

KAKO JE BABILA IUJEČCA OI’eZ (NOVOj)SLOVENiSKOJ KNIZI. 5

nišam opazio. Mjesto čez n govore u nekim krajevima: čezi, gdje
ono i na kraju nije nikakav preostali akuzativ stare slovenštine
pronomina i ja je, nego je i nastalo od nj  koje mjestiinice biva
jn,  a n  i otpada: kojn, koj mjesto kori, kako se na primjer go¬
vori i agi mjesto ogeii, ogn preko ogejn ogjn ogj, sravni Koritko
3, 116 čez-j stori sveti križ.

Oblik s početnim k  mjesto č dolazi i bez krajnega z  ili s kao
kr e u Štajerca Šerfa predg. 1, 326 ker ee kre bogega smili, da
gospodi na dobiček ino on de nemi povrnil. 2, 97 v negovem de-
vetiianstem leti so hegovi starši mrli, kde se je on skrbno kre
svoje male sestre Sinkletile no kres  hižavane vzel. 2, 443 bog je
nega (s. Mihala) svoji cirkvi ravno tak za variba dal, kak je on
nega prle za variba židovske sinagoge postavil ino kak je on prle
sebi zavypano židosko lystvo skrbno branil, vu vseli nevarnostab
pri liem bil no je vseli rešiti skrbel: ravno tak se zdaj jemle on
kre otrok sebi zavypane cirkve. Kre u štajerskoj slovenštini kao
i u brvatskoj kajkavštini može postati doduše od kraj oslabom a
na e  i otpadom krajnega j  te je onda prijedlog značeči što u hr-
vaštini kraj nem. neben, ali u navedenim primjerima kre Ije nije
od kraj, toga ne dopusta smisao. Još bi se moglo prigovoriti da
je u drugom tuj navedenih primjera, naimre u : kre svoje . .
krajne s  od kres otpalo ispred početnoga s  u rijeei koja stoji iza
kre: svoje; ali ovakovu i slično otpadariu krajnega slova ispred
istoga početnoga slova riječi koja slijedi u Serfa pa ni u drugoga
koga pisca nema primjera. S toga držim da uz krez, kres postoji
zbila i oblik kre, te mislim da nije baš nemožno da je krez po¬
stalo od kre, premda kre nišam čuo ni čitao do u Šerfa, kako je
naimre vt> postalo od v r i»z r n, prezm od pre, itd. To s  ili 2 sravnuje
Miklošič synt. 198 stbaktr. bat što bi stind. glasilo sat a u grč.
glasi ffo) u s’fc<o od š'vcrco, skračenim vokalom u ttocts  i s otpalim skracenini
vokalom u ste od stas, šv<rs. Nu 11  etym. worterbuch der sl. spracben
69 kod zi  pod go  mukte otstupa od toga veleči: das im. ai den
praepositionen a, ad, apa, anu usw. angehangte gha fiihrt zur ver-
muthung, dasz slav. niz'f> aus ni und zi entstanden sei: man ver-
gleiche aucli slav. iz mit lit. iš (iž). So mogen auch nocli andere
slav. partikeln erklart \verden : naz im. nsl. nazoči amvesend, wenn
nicht na vz oči die urspriingliche form ist 1 , asi. paz aus pa in paz-

1  Ovo če zadne biti pravo, jer u hrv. kajkavštini dolazi uz na¬
zoči i samo zoči, n. pr. Milovec  24: koji su zoči  bili, osupnelm.

Jurjevič  32: nima ondč vreme niti mčsta_ noči,^
sami jesu dnevi vsigdar sami z o č i..

52: zrok be koga sem ti z oči povedati
hotel, ali rečih sram nč pustil dati.

59: štimam z Likaona da je spaka bila
koja brzd neg bi ja zašel pomoči
v jamu je odnesla ddte mene zoči.

6

M. VALJAVEC,

nog r i>tT> ungula, pazduha, pazuha sinus; paz in pozderije stupa.;
prgzu aus perzu : prež 1 !, praeter usw. U synt. 198 navodi Miklošič
i našu riječ u obliku čre iz bugarskoslovenskoga kodeksa 13. vi-
jeka: čr4 tli,ni., ali dodaje: ist wohl ein schreibfebler. Moguče i
vjerojatno da jeste, ali može biti i da nije piščeva griješka, sravni
ruski: čerelezatn = perelezatn. U glagolskom brevijaru od 1470,
koji rukopis ima zagrebačka akademija iz Kukujevičeve zbirke,
čitam na 5. listu: ženi kupiše mas’ti, ekože Luka vsvestvuetL, i
v sobotu omlčaše s’kozi zapovidt, zapovid’ bo zakona biše da
mlčanie soboti ot vičer’ne pet’ka daže k’večeru soboti lfranilo se
bi. I minujušti soboti, eg’da juže proštenie dano bistL imi. dčlati,
o zagode sitnima ugotovaše mas’ti, i če v’su noštt  ždavše i
svitajuštu jutru s’gotovimi mastmi k grobu pridu. Isto mjesto u
,brv’elu £ , koji čuva biskupska knižnica zagrebačka, od god. 1-142
glasi pako: čres’: na 147. listu: ..iv  sobotu omlčaše zapovedi
radi, zapovedt bo be zakona, da mlčanie soboti ot večera petka
daže k večeru soboti hranilo se bi; minujuštu že subotoju, egda
juže proštenie dano bistL im delati, i zagodi slr.ntca ugotovaše
masti, i čres’  vsu nošt’ čekavše svitajuštim’ jutrom’ v prvuju
subotu sa ugotovan’mi mastmi k grobu pridu. I ovdje može: če
v’su noštL biti pogrješno napisano, til če može biti skračeno čez’
kao dolazi skračeno a mjesto az’ azt pslm. 37,18.19, 44.2, 108,
22, 25, 118, 111, 162; ali tuj ima svuda potez nad a : a, dočim
nad e u če nema nikakva znaka, i pisano je e ne e, što inače u
tom rukopisu ne smeta, ali je za čudo da nema ni r ispred e : če
a ne ere; nu može i tuj biti če ne griješkom napisano.

Ima u kraiiskoj slovenštini fraza: če daje-j- komparativ, n. pr.
Traun. psi. 15,7 moje cčld po noči vžganu v src§ mene le to če
dalej bol vučy, itd. ali dolazi i čez daje. Gez u toj frazi može
nastati i od: če si preko če sl, če s’ čes, čez: ono si skračeno u
s i dodano prediioj riječi moglo bi biti tako dodano kako se dodaje

133: ali van iziti sram ne da, i z oči
gledeti grešniku krati boga oči.

Cantnale  210: čuvši gospa takve glasi
poče trgat svoje lasi,
prsi bijuč tak kričeči,
sinku tako govoreči:
jaj si, sinko, žeja moja,
jaj si mene, tugo moja!
gdo mi hoče sad pomoči
pred Pilata pojti z oči?  . .

320: priatele ke sem vu živote imal

od kotereh nesem ja verneše držal,
kad su z oči,  z menum vsi lepo govore,
kad me ne nazoči,  suprot mene vstaj u!

Nego u hrv. riječi: nazuti, nazuvati, nazuvak moglo bi biti naz,
ako nije naz i tuj = na -J- v r LzT>.

KAKO JE RABILA RIJKČCA drez (NOVOj)SLOVKNSKOJ KNIZI.

7

vezniku da, koji u Kranskoj malo ne svuda glasi de, u des glih—
nem. wenn gleicli obgleicli. Ali se takovu tumadenu malko upire
to, da se niti ne govori niti ne piše dez glih, nego samo des glih.

Ja dakle držim da nije apsolutno nemožno da je črez postalo
od dre usprkos tomu da se stsl. dresa, podresije ne može izvoditi
od inuda nego od dresu-., ta te su riječi mogle nastati tek onda
kad je dresu, nastalo od drezu, kao i svakako mlada novosl. rijed
podreznica od drez.

Prvo značene bide bilo i u slovenštini oblique quer, jer se go¬
vori n. pr.: postavi v hišo dve mizi, eno po dolgem eno pa po dez.
Tako je možda i Krel 1, 128 2 b: Jezus Nazarenus kral judovski.
Le tu dez inu vrhu Kristusa pisano pismo so dosti Judov brali.

Sto drez toli cesto u kranskoj knizi dolazi, to dolazi s vede
strane odatle što su na nemadko uzgojeni pisci usisavši duh he-
madkoga jezika mislili da treba svako liber posloveniti rijedju drez.

Kao prijedlog dolazi u krahštini, kojoj ovdje pribrajam i koru-
štinu i štajerštinu, samo s akuzativom, a u ugarskoj knizi i s ge-
netivom.

I. črez kao prijedlog.

A. s akuzativom.

Akuzativ uz drez znadi

1) ono na čem ili nad čim se što kako miče  s jedne strane na
drugu hud s ove onamo ili s one ovamo, hud zgora nizdole ili zdola
na uzgor. Micane se uzima u smislu najširem, u 'pravom i u pre-
nesenom , te dopire do druge strane pa ju i prekoračuje, ali ne mora
ni da zbila dopre do druge strane ni da ju prekorači;  lat. p er,
trans, nem. iiber.

a) u kranštini

a) uz glagole kretne,  n. pr. uz bežati:  Dalm. 1 makab. 4 ajdje
so bily pobijeni de so bežali dez ravnu pule. Rog. 2.249 zbdžal je
u eno puščavo dez morje u Francozku krajlevstvu. — bresti:
Cvet. 85 ako že pri kraju ne vidiš dna, ne bredi dez vodo. Jap.
imos. 32,22 je dez brod Jabok prebrodil. — dreti:  Skrin. mih.
1,4 vode kattjre dez strmino dero. joel. 1,6 eno ludstvu dere dez
mojo deželo (drukdije grd. i lat: šttvoc avejiri im  -it, v y?iv ij.ou gens
ascendit super terram meam Dalm. sem gori gre v mojo deželo
en močan folk, Danidic: dode na zemlu moju, a Esz: ein Heer
talit in mein land). — po dati  se = nem. sich begeben Serf. pad.
50 nekda se je Jezuš podal s svojimi vudeniki prek krez galilej¬
sko morje na ov kraj. — vz-dvignoti  se = liem. sich aufmachen:
Rog. 2,20 žerjavi se dez morje vzdignejo. — gen o ti se: Jap. 2
mos. 12,22 obeden od vas se ne gani dez prag svoje hiše. 3 mos.
10,7 vy se nymate dez vrata tega šotorja ganiti, jozve 10,12 sonce,
ne gitni se dez Gabaon, inu ti mesdc dez dolino Ajalon. — pri-’
za-gnati:  Ravn. zgod. 1, 115 vzdignil vihar se je in prepelic

8

M VALJAVEC,

neizmerne vldke je čez morje pergnal. Cruc. 5,109 Nemice je bil
spet čez hribe zagnal. — hoditi:  Trub luk. 11 vi ste koker ty
grobi kir se ne vidio, čez katere ty ludje hodijo inu ne vejdo.
Krel 2, 109b ta evangelium nam Kristusa v predigovahu mnogo¬
tero maso naprej drži: gredočiga, stoječiga, sidečiga, hodečiga čez
dežele, vozeč se po vodi po morju. Dalm. jez. 20 bus hodi čez
Egypt inu teh Murov deželo. 23 kateri so čez morje hodili, ezek.
33 gore izraelske bodo taku piiste de nihče ne bo kir bi čez ne
hodil. luk. 11 ste kakor zakriveni mrtvački grobi, čez katere ludje
hodijo inu je ne vejdo.

Iti (samo i složeno s prijedlozi i u oblicima od osnova gred i
šed): Krel 2, 167a kaj se pri mizi govori, to nima čez prag iti.
Leon. 89 bom kratko spomin iti pustil čez vse veči dgla. Jap. 4
mos. 32, 5 prosimo de nas sturiš čez Jordan jiti. Schrey 1 sam.
30, 10 od truda niso mogli čez potok Bezor jiti. poiti:  Dalm. 1
mos. 31 taisti kup bodi priča inu le tu znamine bodi tudi priča,
de jest ne pojdem h tebi inu de ti ne pojdeš k meni čez le ta
kup inu čez le tu znamine k škodovanu. 4 mos. 32 taku ne čemo
čez Jordan poj ti . . pojdite čez Jordan . . Rubenovi otroci z vami
čez Jordan pojdejo. 33 kadar čez Jordan pojdete v kanaansko de¬
želo. 5 mos. 2 pojdite čez ta potok per Arnoni, 3 ti čez le ta
Jordan ne pojdeš . . on (Jozua) ima pred tem folkom čez Jordan
pojti. 4 jest nemam čez Jordan pojti. 9 ti danas čez Jordan pojdeš.
27 kadar vy čez Jordan pojdete. 30 gdu hoče nam čez murje
pojti? jez. 11 čez try dny pojdete čez le ta Jordan. 2 sam 17
pojdite hitru čez to vodo. jez. 41 on pojde čez te mogoče kakor
čez yl. jez. 7 bo gospod čez he pustil priti močne inu mnoge vode
te reke, de pojdejo čez vse nyh potoke inu čez vse nyh brege
Cruc. 2, 134 skriria božja stariga testamenta je imela čez ta de-
reči potok Jordan čez pojti. Jap. 4 mos. 20, 17 tebe prosimo de
smemo skuzi tvojo deželo jiti. My ne pojdemo čez nyve, tudi ne
skozi vinograde. 32, 29 vsi Gadovi inu Rubenovi synovi čez Jordan
pojdejo. 5 mos. 3, 28 ti ne pčjdeš čez le to vodo Jordan. 11, 31
vy pojdete čez Jordan. 31, 2 ty ne pojdeš čez le ta Jordan. Skrili,
izaij. 16, 8 nega popušene mladike pojdejo čez morje, 23, 6 poj¬
dite čez morje. 32, 21 tam ima reka prav široke inu prostorne
potoke, po h§ se ne bo mogel nobeni čoln z vesly, pelati, tudi ne
pojde velika galejna ladja čez iio. 1 kraj, 2, 37 kadar k<51i čez potok
Cedron pojdeš, imaš vediti de b<5š vmorjen. Ravn. zgod. 1, 122
ne pojdem čez Jordan. Kor. 3, 11 grem do mojga prijatla, deva-

kako je rabila RijKčcA črez (novoj)slovenskoj knizi.

9

svat kam pojdeva daleč čez ravno poje. — priti  (s praet prišel) :
Trub. joan. 6 pridejo čez tu morje v ta Kapernaum. KreJ 2, 68b
so včili da se v soboto nima priti čez nyve ali travnike. Schrey
2 sam. 19, 17 inu bite pridti čez Jordan pred krajlam. Skrb.

1, 192 on se muja čez vodo priti. Dalm. joz. 3 dokler je vus

folk čez Jordan prišal. judit 2 kadar je on vže čez pokrajne asi-
rerske dežele bil prišal. 6 kadar so čez ravnu pule h goram bily
prišli. 1 makab. 5 kadar je vže taku Juda z’ svojo vojsko ner po¬
prej čez vodo bil prišal, so se sovražniki v bejg spustili . . inu

so prišli čez Jordan na ravnu pole. 16 inu je prišal čez to vodo.
Jap. 4 mos. 35, 20 kadar bdte čez Jordan v deželo Kanaan prišli.
5 mos. 27, 12 kadar bodo čez Jordan prišli. 31, 13 kadar bote
čez Jordan prišli, joan. 6, 17 kadar so bili v en čoln stopili, so
ony čez morje kje v Kapernaum prišli. Skrb. 1, 404 de b’ peršli
čez nevarno murje tega sveta. List. cej. 77 tedej je Jezus z nimi
čez potok Cedron prišou k pristavi. Lavri. zgod. 1, 199 kadar
pride čez Jordan judstvo. 245 nekšina Kamnika, ajdina, pride čez
mejo. — iti (s prezentom osnove gred); Dalm. 1 kraj. 2 kateri
dan ti . . čez potok Kidron greš. job. 41 on gre čez ostre skale
kakor čez blatu. jer. 4 en suh vejter gre čez gore semkaj. 12 opu-
sčavei gredo semkaj čez vse hribe te puščave, prip. 8 je on vodam
cil postavlal, de čez negovu poročene ne gredo. Kast. ci 1 270 de
ti zlobnust tega srda vtolažiš, je potrebna krotkdst, de ti ne greš
čez mejnike sem ali tam. Cruc. 5, 79 kadar se sajna de gre čez
en restrgan most, se bo ustrašil. Jap. 5 mos. 30, 18 boš malu časa
ostal v tej deželi v katero greš čez Jordan de jo posedeš. Traun
psi. 103, 9 ti si vodam mejd postavil, čez katero ne gredo. Škriri
zofon. 1, 9 inu bom pokoril sledniga kateri ta isti dan prevz§tnu
čez prag noter (v tempel) grede. Skrb. 1, 218 aku lih on čez
murje gre. Lavn. zgod. 2, 238 tvoji valdvi naj gredo čez me.
Cvet, 82 zdaj gredo težave čez moje sreč ko gredo meglice čez
ravno pole. Nar. zagonetka: gdo gre čez vodo pa ne dela sence V
(odgon. luna). —• iti (s part. praet. šel):  Krej 1, 114 2 b za kaj
je šal Kristus iz mesta Jeruzalema čez ta potok Cedron v ta
vrt V . . David je šal čez ta potok Cedron. 2, 109b kako je čez
judovsko galilejsko deželo šal inu čez ajdovske pokrajine predi-
gujoč. Dalm. 1 mos. 32 jest nesim ništer kakor le to palico imčl
kadar sim čez le ta Jordan šal. 1 mos. 13 Ebreerji so šli čez
Jordan. 2 sam. 2 so šli čez ravnu pule inu so šli čez Jordan. 17
ona sta šla čez le to vodico, riht. 10 Amonovi otroki so tudi šli

10

M. VALJAVEC,

čez Jordan, pslm. 66 on je premenil morje v sulioto de so k nogam
čez vodo šli (ne = skozi vodo nego preko vode), pslm. 124 potoki
bi šli čez našo dušo. jer. 51 enu morje je čez Babel šlu. 1 makab.
3 je kraji vunkaj šal iz svojga mesta Antiohije čez Eufrat gori.
5 Juda inu Jonatan sta šla čez Jordan v puščavo . . je skuz šal
čez ta mrtva trupla, joan. 18 kadar je Jezus le tu bil izgovoril,
je on vunkaj šal (s) svojemi jogri čez ta potok Cedron. Cruc. 5,
579 tepli so to živino de bi čez leto vodo šla. 640 je vselej en
očanaš inu češčeno Marijo zmolil za duše tamkaj pokopane, kadar
je šal čez britof. Bas. 51 kir je on šal čez enu pule, je zaslišal
en velik glas. Rog. 2, 242 hčy te Herodiadis po zymi šla je čez
en premrzle potok. 392 use šle so h nogam čez gorč inu hribe ti
tu rimsku mestu. 530 Xaverius šul je čez to u’soku morje u Kino.
Jap. sod. 8, 4 kadar je Gideon k Jordanu prišal, je šal čez nega.
mat. 26, 71 ker je pak on čez prag vhn šal, ga je dekla vidila.
joan. 6, 1 po tem je Jezus proč šal čez galilejsko morje. joan.
18, 1 kadar je Jezus le tč bil zgovoril, je on z svojimi jogri vunkaj
skl čez potok Cedron. hebr. 11, 29 skuzi vero so ony čez rudeče
morje kakor po suhi zemli šli. »Skrili, prip. 24, 30 jest sim čez nivo
leniga človeka šal. Traun psi. 65. 6 on je morje posušil, Čez reko
so ony pejš šli. Schrey 1 sam. 13, 7 so pak Hebrejci čez Jordan
šli. 2 sam 15, 23 vse ludstvu je čez šlu, tudi kraji je šal čez
potok Cedron. 17, 22 nikar eden ne ostane kateri bi bil čez r§ko
šal. 1 kral 10, 22 kraj love barke so s Hiramovimi barkami en
krat v tr§h lejtih čez morje šle v Tarzis. Ravn. zgod. 1, 191 Ab¬
solon je šel nad očeta z veliko vojsko čez Jordan. List. cel. 60
v tajistim časi je Jezus proč šou čez galilejsku murje. Serf pred.
1, 408 prevzeto Jezabel je bog močno pokaštigal; skoz okno je
bila dol vržena, koni no kola so šle ltrez no. 2, 299 Marija je se že
v tistih dnevih na pot vzela ino šla krez brege v Hebron. Kor.
3, 124 sonce žč gori grč, grozno je žalostno, kaj b’ ne b’lo ža¬
lostno, ker čez vojsko je šlo. — čez deželo  iti  je nem. iibers
land gehen = abreisen airoSrip-siv: Dalm. mat. 25 en človek kateri
je čez deželo šal, jo poklical svoje hlapce. (Jap. je na deželo šal.
Klizm. na pout idouči.) — jezditi:  Bas. 42 kir je ob enim časi
čez en most jezdil, se je most pod nym polomil. — raz-kropiti
Schrey. 1 kral 14, 15 b6 ne čez reko razkropil. — pre-ku enoti:
Ravn. pov. 23 čez okno se prekucne. — lad jati:  Šerf pred. 1,433
ladjajte krez morja lybezni iskat. 2, 250 Vido se je podal z Mode-
stom no Krescencjoj na morje no ladjal krez predbrežje kero se

kako je rabila riječca črez (novoj)slovenskoj KNIZI. 11

še dnešni den Vidovo veli. — laziti:  Krel 1, 13 kakoš vzame
piščata pod se, je pokrije inu greje, pusti je de pod riu inu čez
im lažejo. — raz-legati  se: Skrb. 2, 45 lev stri tak šum, de
se čez hribe inu doline razlega. — leteti:  Cruc. la, 26 Artemon
je bil taku močmi strašan, de li ena muha je čez riega letela, on
kakor šiba se je Iresel od straha. Kor. 3, 25 davi tri ure pred
dnevam sim čez neko vas letela. Cvet. 46 sim črez morje črez
letela. Bas. 278 u mrzlih deželah glastovce ne zlete čez morje. —
raz-liti:  Jap. prid. 2, 15 te čez vodotdče razlite vode. — metati,
vreči:  Krel 2, 134a so nyh mrtve čez zyd metali. Ravn. zgod.
1, 264 pomoriti jih je rekel veliko, in liih trupla iz mesta čez zid
pometati, pov. 99 Tinčetovo vesele je bilo kamene lučati, zadi na
dvorišču čez mali zid je metal. Dahu. makab. 6 so je doli čez
zyd vrgli. Kor. 1, 102 prijčl jo je nizko čez pas, vrgel jo je čez
okno v bistro vodo. — min o ti: Dalm. dan. 4 dokler čez tebe
sedem časov mine. — mr dati:  Nar. zagonetka: jelen mrda
čez vsa brda, vzidgne glavo čez naj veči gor5 (odgon. megla). —
pre-nesti, pre-našati, pri-nesti, pri-našati:  Cruc. 2, 122 Pa-
chomius zapovej enemu krokotilu, de ga ima čez to veliko reko
Nilus prenesti, kar precej ga prenese. Rog 2, 94 hoče tajste (ludi)
čez ta potok prenašat . . kateru delu te lubezni dopadlu je taku
Jezusu de sam . . pustil se je od .Christopha' čez ta potok pre¬
nesti. Dalm. riht. 7 inu so Orehove inu Bebove glave h Gideonu
pernesli čez Jordan. Jap. 1 mos. 32, 10 jest nisem drugiga kakor
mojo palico čez le to vodo pčrnesčl. Dalm. jez. 23 kar je sadu
per Sihori inu žita per vodi zraslu, tu so k hej noter pernašali
čez velike vode jer. 10 srebrne plehe pernašajo čez morje semkaj.
- p eh no ti: Skrin. 2 mahab. 6, 10 dve žen§ so (!) bile zatožene
de so svoje otročiče obrezale; tem so otroke na prsi obesili inu
po tem čez zyd doli pahnili. — pela  ti,  od-, iz-, pre-pripelati:
Krel 1, 96 2 a k unimu  času se je Jezus pelal čez galilejsko morje . .

za kaj'se  Kristus pela čez morje?  2, 96a kupci prave: iny mo¬

ramo . . čez morje inu vodo se pelati da z našo kupčijo naprej
gremo. Dalm. 2 sam. 19 kadar se je on čez Jordan pelal. jez. 7
ti si le ta follc čez Jordan pelal. 16 ta folk pelajo čez vrbji po¬
tok . . nyh grebenice so reskroplene inu čez morje pelane. 33 bodo
široki vodeni grabni, de se čez ne obena ladja z vesly ne bode

mogla pelati. jer. 48 tvoje trte so se čez morje pelale. baruh 3

gdu se je čez morje pelal? joan. 6 potle se je Jezus proč pelal
čez morje. Stapl. joan. 6, 1 h teistimu času se je pelal Jezus čez

12

M. VALJAVEC.

to galilejsku morje. Rog. 2, 498b na kateru zapovejdal je Klemena
zbandčžat inu čez morje u’ eno samotno puščavo pelati. Skrili,
modr. 14, 1 kadar se začne čez divje valčve pelati. 14, 5 kadar
se čez morje pelejo. Jap. prid. 1 praefat.: kupec se podstopi med
trčski inu viharji na konec svejta čez morske brezne pelati. Eavn.
zgod. 1, 124 ta zapoved tudi ni unkraj morja de bi se izgovar¬
jali: kdo se nam pela čez morje po ho de jo zaslišimo? List. cej.
319 se je Jezus pelal čez galilejsku murje. Serf. pred. 1, 165
Jezus se je pelal nekda prek galilesko morje. Kor. 3, 75 ko s’ mi
jubco odpejala čez strašno črno morje. Jap. joz. 7, 7 za kaj si
hotel le to ludstvu čez vodo Jordan čez spelati ? Dalm. 1 mos. 31
se je prepelal čez vodo. 32 inu je lie vpreg prepelal čez vodo.
joz. 2 sta se čez Jordan prepelala. Cruc. 5, 261 so bily čez morje
se prepelali. 616 Charontes ga čez eno glaboko vodo prepele. Jap.
5 mos. 30, 13 kdo iz nas bo zamogel čez morje se prepelati?
Schrey 2 sam. 19, 15 de bi nega čez Jordan prepelal. 19, 18
kadar se vže čez Jordan prep§le. Skrili. 1 mahab. 3, 37 po tem
se je kraji čez reko Eufrat prepelal. Wolf. baruli 3, 30 kdo se je
čez morje prepelal? Skrb. 2, 30 kdo bo zamogel čez morje se
prepelati? Kor. 1, 3 bode daleč prepeldna: čez tri gore zelene, čez
tri vode studene. Cruc. 4, 174 Mojzes je bil ta izvoleni folk čez
tu krivavu morje pripelau. Rog. 2, 263 mogla se je čez eno vodo
pred mestam perpelat. — pihnoti, pihati:  Staplet. joan. 20,
22 kadar je on to zrekel, je on čez ne pihnil (grč. i lat. druk-
čije: s v e<pu<jY:<j£ insufflavit. Dalm. i Jap. v ne dahnil, Luter: blies
er sie an. stsl. cod. Mar. se rek m dunu i glagola imm. — čez lie

može biti i = na he po 4.). Rog. 2, 255 držali so štiri vetre, de

niso pahali ne čez zemlo ne čez morje ne čez enu drevu na svejtu.
Jap. apokal. 7, 1 kateri so te štiri vetrove te zemle nazaj držali,
de bi ne pihali čez zemlo ne čez morje ne čez enu drevu. — pla¬
vati,  pre-, splavati: Dalm. ezek. 47 ta voda je bila pregloboka,

de se je moralo čez ho plavati. Cruc. la 160 jeleni kadar čez

murje plavajo edin tiga drugiga glavo inu noge na hrbtu svojga
bližniga drži. Red. 116 o vy presrečen izvoleni božji, kateri ste
že čez to murje naše vmrjočnoste splavale inu peršli. Skrb. 1, 493
moja duša je srečno čez vodo preplavala. Kor. 2, 52 Matjaš čez
reko splava široko. — potovati:  Krel 2, 96a kupci prave: my
moramo čez deželo potovati inu iti. — s-praviti  se: Jap 1 mos.
31, 21 kadar se je bil čez vodo spravil. 4 mos. 34, 51 kadar se
bote čez vodo Jordan čez spravili. — s-premiti:  Dalm. 2 sam'

KAKO JE KABILA RIJEČOA Črez (nOVOj)slOVKNSKOJ KN1ZI. 13

19 ga (krajla) je čez Jordan spremil. — iz-prožiti:  Schrey. 1
sam. 20, 36 kadar je fantič tekčl, je eno drugo pušico čez fanta
izprožil. — s-pustiti  demittere: Šerf pred. 2, 243 Jezus je rešil
Pavla od preganavcov v Damaški, kde so ga vyčeniki v koši k rez
zid dol spystili. — skakati, skočiti:  Dalm. zefan. 1 kateri
čez prag skačejo. Trub. pslm. 18 (30) z mujem bogum jest čez
ta zyd skočim. Dalm. ibidem: z moim bogom čez zyd skočim (a
Trplan: prejle zida skočim, stsl. preleza stena polag uTCspjJijtfojAai
tsiXo<;) Dalm. 2 sam. 19 s tabo morem jest vojsko rezbiti inu
z mojim bogum čez zid skočiti. Nar. pes. zapisao Kurnik: kdove
mar za plot, kdo ve mar za zid, de b’ jest se ne upal čez nega
skočit’? — na-slanati  se: Ravn. pov. 23. ne sedaj na okno  in ne
naslanaj se tako čez n. — stopati, stopiti, s topili o storiti;
Skrin. sir. 9, 20 stčpaš čez orožje srditih. Krel 1, 19a pred sadašnim
časom so ludje tekali v Rim, v Ali, v Rakanat, ker se od Kristusa
ništar nej predigovalo, zdaj pak ker Kristusa sa vso liegovo mi¬
lostjo celo pred vrati imamo, se nikatirim pretežko zdy le čez prag
stopiti. Cruc. 2, 556 kraji Salamon je bil prepovedal timu: pod
štrajfingo te smrti nima čez potok Cedrom stopit, ti pak, usmileni
.leziis, naložen z butaro naši(h) grehov greš čez Cedron. Jap. 2
mos. 19, 21 opominaj to ludstvu, da se kje ne podstbpi čez mej¬
nike stopiti. Ravn. zgod. 2, 52 Jožef in Marija sta čez prag sto¬
pila v svojo revno hišico. Jap. 5 mos. 4, 21 ne b6m čez Jordan
stopile sturil. — str eliti:  Dalm. 1 sam. 20 kadar je pak ta
hlapčič tekel je on eno strejlo strejlii čez nega. — s u noti:  Me¬
telko 276 če vlščeš očsta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag
s&nilb. —- raz-širjati:  Leon. 60 potle razšira svojo gorečnost za
božjo čast čez hribe v Bolognenskim. — šprienoti:  Fant. kuga
104 z blatam se more ravnu taku storiti, kateriga živali za volo
močniga dereha daleč čez slamo na zemlo špricnejo. — teči  =
rennen i rinnen: Trub. pslm. 121 te vode bi nas bile potopile inu
ty potoki bi bili tekli čez naše duše, te visoke vode bi bile tekle
čez naše duše (grčki je drukčije: /.sžp.zapov SirfK&e, r,  j/uXV) r,;xwv.
apy. ScčaJev 7 ]  ij/u/Ji. rp.uiv to to  dcvuOKooTaTOv lat. torrentem per-
transivit anima nostra, forsitan pertransisset anima nostra acjuam
intolerabilem. Dalm. potoki bi šli čez našo dušo, vodč bi šle silnu
visoku čez našo dušo. Traun: dereče vode bi nas bile pokrile,
zares bi nas bily visoki valovi zagrnili. '1 rplan: potok bi tekao
po duši našoj, voda gizddvcov bi tekla prejle po duši našoj. Mi-
lovec: morč biti nas voda potopi, duša naša proide črez bistri

14

M. VALJAVEC.

potok, skoro bila bi duša naša prešla črez vodu neprčmoguču.
stsl. sin. voda bi potopila ny, potoku. preide duša naša, ubo preide
duša naša voda nepostoina, brevijar pazmanski: ubo voda bi ni
potopila, potokb preide duša naša, ubo preide duša naša vodu ne-
nepostoenu.) — po-tegnoti  Dalm. 5 mos. 27 imaš bogu en kamnat
altar zydati, čez kateri nimaš obeniga železa potegniti? kraj. 21
hočem čez Jeruzalem te Samarije merno žnoro potegniti, job. 38
gdu je eno merno žnoro čez ho potegnil? ezek. vzami en meč inu
ga potegni čez tvojo glavo inu brado (= ostrizi, obrij se), jud. 2
on je tudi potegnil (= riem. zog) čez Frat. Skriti, iz 34, 11 mera

bo čez rib potegnena. zaliar. 1, 16 svinčena zydarska mera bo čez

Jeruzalem potegnena. pok. 3, 97 i Traun. psi. 102, 16. človek je
v svojim živlerii kakur trava, on kakur polska roža cvede, za kaj
aku vejtčr čez rio potegne, rie ni več. — vleči  — riem. ziehen:

čez deželo vleči = liber lan d ziehen == abreisen aTCoS-/iu.eTv : Trub.

mat. 25 en človik kil’ je čez deželo vlekal Luther: der liber land
zog. — pre-voditi:  Kast. cil 263 on tebe bo prevodil čez plaee
inu gase. — voziti:  Bas. 233 čounarji kadar čez vodb vozijo,
vesla iz rok ne položč. — 'Pako i most napraviti:  Leon. 60 je bilo
treba napraviti dva mosta čez vodo. — Kasto je glagol kretne izo-
stavlen , ali <ja je lasno rnišlu nadomjestiti  n. pr. ne magati, ne moči
kaj je = ne moči iti preko lega:  Kor. 1, 45 čez goro ne magam,
po ravnem ne vem, mudi se mi z blagam, nočiti ne smem. Cruc.
2, 385 pride k eni glaboki inu šroki vodi, čez katero nej mogel prež
čolna. —■ smeti čez kaj  znači: smjeti iči preko čega:  Dalm. 1 makab.
5 alcu on ne bode smel čez potok sem tako hočemo my čez vodo
pojti. Ravn. zgod. 2, 280 le od deleč vbožeam je kazal svojo veli¬
kost, čez prag, bbš! de bi bili smeli. —- hoteti čez kaj  znači: hotjeti
poči preko čega:  Rog. 2, 94 je bil prišal k enimu hudimu potoku,
u’ katerim veliku ludy je konec uzrilu zavol kir so tega mogli
bresti, če so hoteli čez tega, ker ni bilu mostk ne čolnk ne druge
viže čez i ega priti. — kupčevati čez morje  znači: trgujuči hoditi
preko mora:  Leon. 4 riega oče Dominik je čez morje kupčeval.

— hlače čez kolena  znači: hlače koje sižu ili idu preko kolena:
Dainko pes. 197 dvojne smo ene, za moške, ne žene, časi zelene,
sive, syknrine, bele, platene, dol krez kolene, prtrine, vseli li ene.

— hiti čez kaj  znači: da se več prešlo preko čega:  Ravn. zgod.
1, 98 Izraelovi otroci so bili zdaj čez morje inu so v puščavi šo¬
torili. — Glagol se kretne izostavja kasto kad se kaže samo radha
za koje se sto miče preko čega,  n. pr. moj fant čez travnik žvižga

kako jK rabila rijkčca črti  z  (novoj)slovenskoj knjzi. 15

= moj fant žvižgajoč čez travnik gre. Grajski vampež (der dick-
wanstige frohnherr) čez pole sopiha  itd. tako: Cvet. 92 kadar
bčela čez cerkev fr 11, pravi: vse moje gori. — šumeti:  Dalm.
jez. 5 inu bo čez ne šumelu ta isti čas kakbr morje. Skrili, ibid.
(5, 30) inu bo čez nega šumelu kakor šumy morje. Skrb. J, 493
k’je hih togota čez me šumela, bi me ble morbit vode znale po¬
topiti. — I u gledati, videti ima pojam Icretne:  Jap. 1 mos. 26, 8
je Abimeleli čez oknu gledal (ne — skozi okno). Serf. pred. 2, 552
Zahej je na drevo splezil, da ga je za volo svoje male zrasti nači
črez lydi ne mogel viditi. Kor. 1, 102 gospod gleda čez okno (=
liber das fenster herab). Cvet. 14 vrtnar na travniku kleči ima
zavčzane oči: odveži, rabel, mi oči, de vidil bom čez vse Judi. Za¬
veži, rabe}, mi oči že vidil sim čez vse ljudi, med himi je tud
lubica.

Pojam micana od jedne na druga stranu ima i u nazovih dijela
tjelesnih Icao: pas, pni, ledja. Govori se  n. pr. Tine je širok čez pas,
čez pleča meri poludrugo ped. Iz knige imam malo primjera za
to.  Krel 1, 47a inu se je kožnim pasom opasoval čez svoja le¬
da v j a. Cruc. 2, 587 temu se na čudem, zakaj nej navada de bi
moške peršone se prepasali čez prsi,  temuč čez ž e 1 o d i c; žene
za gvišnih uržahov volo se čez prsi  opašejo, ali moži ne. Rog. 2,
299 bodil je iz enim ledrastim jermenam čez ledja  prepasan. Kor.
1, 102 prijel jo je nizko čez pas. Jap. 4 mos. 25, 8 .je oba vkupej
moža inu ženo čez pas prebodih Cruc 2, 398 ga je bil zapovedal
čez s r e j d o zžagat. slično:  Dalm. 2 mos. ga imaš opasati zunaj
čez efod. 2 sam. 20 Joab je bil opasan čez svoj gvant. mark. 14
je bil z enim platnom obličen čez nago polt.

b) u kajkavštini:

uz bežati:  Jurj. 145 teda poj kam hočeš prež vse protivnosti,
i lastivne bčži očinske čez kosti. Kar. prip. 287 tak je bil negda
jež i srna. O vi dva so se vgahali da ko j bode bole čez jeden dol
bežal. — od-biti:  Jurj. 134 ah dva kotera je tovaruše sila čez
vode tak dalko i zemlu odbila. — pre-broditi:  Vram. 38a prvle
nego je bil kral (Andreas) v Carigrad došel, išče ne se bil čez
morje prebrodil, Gertrudu kralicu Bankban svojim mečem i lio-
rožjem ranil i posekel bese. 49a Mathias kral ono vreme po ko-
runenie svojem prebrodi se čez Savu, v Bosnu doide i podsede
grad Srebrnik. Gašp. 3, 866 Da bi se čez morje prebrodili, oteč
z ladje z nami dvemi izide. — po-cureti:  Vran. rob. 1, 215

IG

M. VALJAVEC.

suze radosti i zahvalnosti pocureše čez lica negova. — drč ati:
Jurj. 167 teda je Rim verval čez pijač širom jezero drčati Šim
mar. 19 predrčala je čez oneh petnajst stubov iliti gradičev bez
ničije pomoči. Hižn. 231 zakaj je zlo znamehe, kada zajec čez
put predrči? Vran. rob. 1, 225 čez jeden mali brezančec pre-
drčal je. — d uk n uti:  Nar. prip. 79 kobila bejži i čez vrata
(—liber ne durch) duknula. — na-ganati:  Vene. ovc. 41 to
isto se pripeča kada pastir breje ovce čez grabe nagana. — ga¬
ziti:  Habd. ad. 956 gda tužni oteč gazi čez vodu, doteče velik vuk
ki mu i onoga sinka zgrabi. — hi ti ti: Gašp. 3, 161 od vraga

neprijatela čez štenge hičena cela je ostala. — hoditi, pre-ha-

jati:  Fuč. 66 Hodi taki čez ov most. Gašp 3, 245 čez krvavo
morje žuhke muke prehajati. Vran. rob. 1, 74 videl je da vu
vseh oneh okolicah, čez koje on ovde prehiljal je, nikaj drugo
ne raste kak neplodno drevje. —-iti  (složeno s prijedlozi i s part.
praet. od osnove šed): Habd. ad. 50 gda bi čez Jordansku
reku bil prešel. 855 iz opadca kakvoga naglo su vumrli, ali vu
vode, čez liu iduč, vtonuli. Jurj. čez vodu je v jednom brodišču
prek iti, 139 ar kak male od vod vekših povekšane čez sčtve i
trave idu pomešane. 143 od tud čez vodč široki' cela dojde ladja

v domače potoke. Mul. jur. ap. 1386 s. Antun opat, iduči čez

potok Lycus, veliku težkoču je imal svoje noge odkriti i gole vi¬
deti. Nar. prip. 80 kraj pa ni mogel iti dale čez stupe, 97 (črez
dužinu)  dogodilo se je da je išel črez jednu šumu koja nije bila
široka, a on je moral črez dužinu iti. Gašp. 3, 789 ovako čez
morje dojde vu Aziju. Habd. mar. 226 nesrečiiak napetce van
čez prag izide i taki pred pragom mrtev opade. Gašp. 3, 584
čez morje vu Rim odide, 4, 424 devičica prež vsake pomoči čez
one petnajstere gradiče odide do oltara. Zagr. 5a 174 vzeli su mu
luctvo silum spod oblasti, iz vuze izpelali prek črlenoga morja i
vu puščinu, čez koju  su morali vu zemlu obečanu pojti, zdravo i
veselo jesu zapejali. Kraj. u predgovoru: srečno čez onu strahoto
preiti, 136 dbbete i nam to da i mi obladavši naše neprijatelč čez
ovoga sveta pogibeli srečno prejdemo. Petr. 117 vlezši Jezus vu
ladfcu prejde čez morje Mil. 265 bratja marianska ako poleg re-
gulč svoje hode i živti, naj se ufaju da segurno prčidu čez onu
strašnu brv, to je čez smrtnu strahotu. 295 kada spoznaš težkoču
muke (purgatorijumske), pomiluj one koji su vu ne i ne dvoj da
ti je čez hu prejti. Habd. mar. 291 šetuju k jezerišču da čez ne
po ledu preidu, ad. 393 čez most mu je na nem (kohu) bilo preiti,

kako je rabila RUKČCA črez (novoj)slovknskoj knizi. 1 7

J 20 neki, ako i čez škole prejdu, malo več znaju nego da bi se i
vučili ne bili. Ev. tira. 105 stupivši Jezus vu ladicu prejde čez
morje. Zagr. 5a 235 jeleni kada hote čez kakovu veliku vodu
prejti, naj jači zmed hib naj prvoga se postavi. 5b 78 zagovori
se ona mlada grofica ali pak koja stara babica vu svoje potreboče
vu Marije Cel pojti, koje komaj mogu čes hižu prejti. Mul. jur.
fer. 36 navuči me da čez ova vremenita i spadliva dobra tak spa-
metno preidem da vekovna ne izgubim, Gašp. 1, 323 bi čez potok
Liku bos prejti moral. 2, 257 premišlava kak čez potok prejde.

2, 534 kuliko goder krat čez potok zgrablivi Durius zvani bi moral
prejti, tuliko krat plašč svoj na vodu prestirajuč srečno prek je
preplaval. 3, 52 pošikne kone i kakti po zemli čez vodo prejde.
499 zapove vučenikom vu ladjici čez morje prejti. 4, 316 šestdeset
jezer Saracenov pobegnu do potoka Dena, da bi čez nega mogli
prejti. 701 vsaki duši zbog vučiiiene jedne pregreške od nebes
odrineni na prvo postavja se jeden kerubin z ognenem mečem, čez
lcojega mora prejti, ako vu nebeški paradižum hoče dojti, to je:
mora prejti čez osnažeile i očiščene purgatoriumsko, prejti mora
čez meč pravice božje, prejti mora čez plamen meča, to je: čez
ogeh purgatoriumski. Kron. 51 b vu onom vremenu poslani iz Beča
kralevski foreri po horvacke zemle pute, čez koje dvoru kralev-
skomu bilo bi prejti, prevideli su i gledali. Kov. kemp. 64 srdce
čisto prejde čez nebo i zemlu. 160 treba je čez vsa vitežki prejti.
Švag. 1, 223 ko ji goder k noj doteče, čez morje ove ili one te-
lovne pogibeli hoče prejti. Reš 120 plamni blaznosti ne listor prejdu
čez zemlu, nego i tja v nebo zajdu. Mil. 102 duša naša proide
črez bistri potok (psi. 123). — Habd. ad. 960 gda bi čez morje
v ladje išli, oteč je z ladje z nami dvemi žalosten izešel. Fuč. 336
pripetilo se je da jednoč kesno vu večer pijan domov išel je čez
jeden cintorium. Gašp. 3, 141 plemeniti neki vitez de Cuge, da
bi čez potok Ticin prek išel pod varaš, kojega podsesti je hotel,
nut iz velikoga štuka globus izhičen nega vu prsi vudre. 628 tan-
cušica da bi po zimi čez zmrznem glubok potok išla, pod hum
led puči. Lovr. rodib. 66 noruje se z menum prek do sitosti, dar
mi je vre i čez bradu išlo. Nar. prip. 160 je išel čez jednu vodu.
210 pak je to čudnovato da su se voli tam pasli, a išli smo Čez
tak lepo pole i senokoše, ali nisu šteli nigdi gobca doli deti. Gašp.

3, 788 kada bi vnožina poganinov čez morje došla vu latinsku
zemlu. Kraj. 135 o dvorani nebeški i odičeni gospona boga svčtci,
ki ste vrč čez ovoga sveta pogibelno morje prčšli, prosimo vas da

2

18

M. VALJAVEC,

i od nas imate spomenek . . mi se izda vozimo med pogibelnemi
morskemi slhpi, čez kotere ste vi srečno pi-ešli. Mil. 102 skoro
bila bi duša naša prešla črez vodu nepremoguču (psi. 123) Habd.
ad. 50 gda bi čez jordanska reku bil prešel, oroslari proti liemu
pride 297 kaj su oni ki su prvo čez te navuke prešli? vsi su
proti ovomu ali malo ali ništar. Sim. 18 gde ti je luctvo izraelsko
čez Jordana (to nije pravi genetiv, več je gen. rnjesto akuzativa)
pešice prež ladje prešlo. Puč. 64 kada je čez onu ravnicu prešel,
došel je do one peči. Gašp. 3, 560 Ivan bežeč opadne, čez kojega
kučije pune ludih tri krat prešle jesu . . kada vre čez dečaka kola
prešla jesu, kučiš stegne korie; — jahati:  prejahati: Habd. ad.
394 gda je na nem čez glubok potok jahal, koh je oposred potoka
v vodo legel. 960 gda bi jen krat bil jahal čez vodu neku po
mostu, zadel se je kori za mostnicu. Nar. prip. 80 kraj je komaj
čez brege prejahal. — koračiti:  Lovr. rodb. 50 več nigdar ne
poufajte se čez moj prag koračiti. — lesti:  vlesti: Kron. 1 lb
markez Vieuvillc Placentiju je zašel, potlam bi vu riu znevarce
Michelleti čez zid od strane Podeste vlezli bili. — nesti:  Fuč.
360 kori odnesel ga je čez veliko pole, lože i pečine. Habd. mar.
442 ta ista sveta hiža i s fundamentumi andelskum močjum i služ-
bum spukriena i iz Galilee prenesena be čez veliku kruto zemle i
morja širinu na breg Trsat. Mul. jur. ap. 585 od onud jesu riu
prenesli čez morje. Gašp. 2, 514 iz Galilee prenesena je čez ve¬
liku kruto zemle i morja širinu na breg Trsat imenuvani (to je
Gašp. prepisao iz Habd.). 4, 642 nu po angelskeh svojeh dvorja-
nikeh iz Galilee čes vsu Siriju, Maeedoniju, Albaniju i Dalmaciju
^Dalmatiu*) mil najmre latinskeh 1895 dal je prenesti na Trsat
poleg Reke, a od ovud znovič riu po angelskeh rukah je zapo¬
vedal prenesti čez morje adrijansko po vodi i kopnom vu lozu
recinetansku. 3, 863 jednoga sina oteč čez vodu prenese. Nar.
prip. 276 dva tri put bum te čez pole prenesel. — padati,  opasti:
Gašp. 1) 273 divojčica čez visoke stupalnice iliti štenge pripetce
opadši glavu si je razkolila. 3, 190 opal je čez’štenge dvora svo¬
jega. 595 pater čez vse štenge opade. 4, 125 čez štenge doli opa-
dajuč čelo je tja do moždan razbil. — pelati:  pre-, zapelati:
Gašp. 2, 786 čez vode prepelani. 4, 145 Tereza čez potok prepe-
lati pajdaše nakani. 2, 247 Uršula tuliko jezer devic je sveto
ravnala i ladala ter tja čez istu muku i smrt je rie srečno vu
nebo zapelala. 3, 70 sina oprosi naj riu domom zapela ne po ob-
činskom putu, nego čez gorice. — plavati:  preplavati: Gašp.

KAKO JE RABILA RIJEČCA (TCZ (nOVOj).SLOVENSKOJ  KNIZl.

19

3, 372 vol je čez jeden glubok potok preplaval. —• pustiti:
spustiti: Vran. rob. 2, 295 spustil se je čez vužne lojtre dole,
Gašp. 2, 862 Židovi hoteli su ga skončati, kojem da se vugne,
čez zid varaški vu košari spuščen odide vu Jeruzalem. — p u t u-
vati:  Gašp. 3, 326 putujučemu vu Tološu čez Aregiit potok ne-
koje knige vu vodu opadnu. 4, 343 čez gore putujuči na razbojnika
nameri se. — skakati,  skočiti, preskočiti: Habd. ad. 39 skakali
smo čez stole. Nar. prip. Kres V 507 pak su skakali čez namu. Nar.
prip. 96 me je on napejal da sem čez jedmi staru podrtu bukvu
skočil. 139 koii je čez vrata skočil. 274 zajec skoči čez jednoga
škrakastoga hrasta. Kres. V. 507 koj god čez onu jamu skoči,
liegva bu kči kraleva. Nar. prip. 139 preskočil je čez stražu. —
sledu  v a ti:  nasleduvati: Švag. 2, 151 nasleduval je čes krvavo
morje mukotrplivosti Kristusa. — s unuti:  Krist. anh. 161 ako
vlečeš otca do praga, budil te tvoji sini čez prag sunuli. — teči:
Jurj. 169 simo Urban zdenca device živoga veli čez breg teči me-
šterskoga. Vran. rob. 2, 91 vu onu grabu nakanil je takaj potočec
napejati, nego tak da jedna stran potočca čez dvorišče mu tekla
bude. — tirati:  pretirati: Sim. 428 toti me inaši s korbači pre-
tiraše čez gradiče. — potočiti:  Vran. rob. 1, 165 suza potočila
se je čez lica hegova. — vlačiti:  Jurj. 9 po tom se čez prsi i
kotrige kače, nista ne boječi, jedna z drugum vlače. — vleči,
pre-vlek a vati:  Jurj. 62 gda se je (žena) čez vode vlekla morja
duge. Miki. diog. 43 konec prevlekava čez gledališče v drugu hižu.

— tako: most napraviti:  Mul. jur. ap. 1364 most čez ves purga-
torium napraviti. — tako uz: gledati, videti:  Lovr. rodb. 23
tvoj brat gledi svoje roctake čez pleča. Gašp 3, 590 človek mora
čedno hoditi s takvem poglavarom, koji čez brege i doliee čineha
daleko videti mogu. ispovedati se čez zapovedi  znači: kazati što
je sagriješio protiv zapovjedim iduči mišlu od prve do zadne preko
svih: Gašp. 2, 904 ar se je spovedal lepo redom čez desetere za¬
povedi. — izostav]en je glagol kretne kod  smjeti: Zagr. 1, 37 bog
postavjajuči vodam meju, čes koju ne smeju, da bi nam škodile.

— uz šumeti:  jTurj. 167 Tybris čez mosta šumeč visinu je leta
vračati se grozil potoplenja svčta.

b) Ujede dolazi  čez u supstantive koji znače kako micane,  n. pr.
h6ja:  Ravn. zgod. 2, 15 bošt je svojo pergodbo ob samotni hčji
čez gore premišlovala. — pot:  Ravn. zgod. 2, 11 ne tčža tri dni
hoditi, ne hude pota čez goro, nič ne more mlade divice držati.

Jurj. 84 tak se ja Belizar budem smčjal gda ti z veseljem čez

*

20

M. VALJAVKC,

pijač put Rim hoče dati. 128 put čez gore i strme pečine. — pre-
našane:  Rog. 2, 94 susebnu pak vidilu se je tu po tem kir je
Krištofa od prenašajna tčh ludy čez to vod6 h noše svojga symi
poklical. Leon. 53 teško inu dolgo je bilo to premešane čez ojstre
gore. — prehod:  Kron. 89b da bi jim zapačiti mogel prehod čez
Muldu potok. — sprehadane:  Vran. rob. 2, 265 odlučil je
vekšu stran dneva današnega vu lovu i sprchadanu čez brege po¬
trošiti. — tako može se tumačiti i prestopa:  Leon. 101 imeti
za nar vtjči smrad slehrno majnši preš topo čez to čednost.

Kao micane shvata se i pruzane ili protezane:  Skrin. sir. 45, 10
on je nemu dal eno čez noge doli viseče sukno. Leon. 34 pade iz
sedla, se vbije de je hemu jezik strašno iz ust čez žnable vi sil.
Jap. 4 mos. 7, 89 kadar je Mojzes v šotor te zaveze nbtčr šal,
de bi božji odgovor za svčt prašal, je on slišal en glas od pokrova
te sprave, kateri je bil čez skrino tiga spričovana med dvema he-
rubima. Gol. 40 straha od spredej naprej moly za l 1 /* šoln, per
o. o. o. o. so 4 stekli za te zimske sprtjdne tirate čez te spodne 3
vrste. Cvet. 52 leži  leži ravn6 polti, čez pole pa bele ceste. Kron.
45b od Manduševca kotianiki i pešci redom čez harmicu mimo s.
Margarete do vrat mesničkeh (pogrješno: mešičkeh?) i za nimi va-
rašci z oružjem stali  jesu.

Tako i u prenesenom smislu uz:  stegnoti se = nem. sicli erstre-
cken liber etwas: Cruc. 2, 138 božja oblast se stegne čez le te
rečy katere se ne najdejo v obenem mejstu. Res. 93 takešnu po¬
končane bi se le čez stvari stegnilu. 166 le ta božja zapoved se
čez cielega človeka stegne. 177 so svojo hudobo čez mene steg¬
nili. Skrb. 2, 75 negova mogočna kraleva palca se rastegne čez
vse ludstva. 162 ktirga oblast se rastegne čez vse kralestva celiga
svejta. — uz seči  nem. reichen: Skrb. 1, 485 milost božja
seže čez vse tvoje pregrehe. — u kajkavaca uz:  pretezati se:
Krist. nač. 82 vsa ova obvršaiia potrebuju nedokončano sobstvo,
kojega duh i moč čez vsa ova se proteze.

Akuzativ s prijedlogom  čez znali 2) ono kroza sto se što miče,
to je ono iznutra cega ili izmedu cega se sto miče s jedne strane
na drugu. To značehe ima  čez samo u kajkavstini, kranštini ugar-
skoj i staroj slovenštini rabi za to prijedlog  skozi  hoji je istoga
postana kojega no je  črez (skous, skvose, skvoze, vidi niže kod uho).
Ono kroza sto še što miče je.

KAKO JK RABILA RIJKČCA Čl’CZ (nOVOj)sLOVKKSKOJ KNIZI.

•21

a) samo sobom kakav otvor, ili Sto ima kakav otvor, jedan ili
više nih, kao rijec:  otvor: Reš. 68 kada se prime vudarec, onde
se odpre rana i čes isti otvor kojega čini rana skaja i toči se krv.
— glubina:  Jur j. 21 Tantalnš sem on ja, zauman čez glubine
pčkla tiram lačen bežeče jestvine. — predrt  in  a:  Vran. rob. 1,
209 vhžgeju se ove stvari vu zemle kada voda do nih dojde, i
kad počnu goreti razširi se zrak koteri vu takoveh škulah zaprt
je na tuliko da več prostora nutre nčma. Onda s silum rad bi
van iziti i tak stresa z zemlum dok si gde goder predere. Cez ovu
onda predrtimi sili van kaliti najjakši liakov viher. — kao otvor
mirna se i:  rana:  Jur j. 189 tak gda se zlejavši krv van čez zi-
jane z vnožinum je tekla nevidenum rane. Gašp. 1, 772 nekoja
devojčica sedem strašnih ran zadobi na želudcu i na prsah na tu¬
liko da čez jednu ranu nutrna tela dapače isto srdce je se vidilo.
2, 90 da bi jošče nesrečnu dušil ne mogel zbluvati čez veliku
prebodenoga grla ranu, lovci peklenski na pol mrtvoga vu skrovno
mesto odpelati dokončaju. Vene. ovc. 66 ranica čez koju voda zide
sama se od sebe zaceliti hoče. — kuže}  (vorago): Jurj. 107 mir-
neši Gctulske bi čez kužlc išel. — luk ha: Habd. mar. 311 ako
v večnost peklensku vlezeš, znaj za stanovito da ni oblučoa ne bude
ni luknice nijcdne čez lcu bi listor pogledati vun mogel, da ne re¬
čem iziti. Zagr. 5a 222 čez jednu luknicu nuter se je nalukaval.
317 kak je ona velika diha čez tak malu luknicu vu ono steklo
dospela. 5b 20 vnogi zmed vas videli su kavklare (gaukler) deset
nitih konca slepečki čez luknicu malahne iglice prevleči. 269 van
idu čez luktie. Gašp. 3, 818 bila jest jedmi lukua s kamenem za-
krivena, čez koju malo hrane vuznikom podavali jesu. Vene. duh.
32 igla imajuča okruglu lukhu, da se čez nu zasukana nit prepe-
lati more. Vran. rob. 1, 84 ov sok mogel se je lehko čez tri vre
od narave za to pripravjene luknice van iztočiti. 1, 190 lamaza
prevlčkla se je čez lukhu. 248 vrezal si je luknice, čez koje dre-
ticu prepelaval je. 267 čez lukhu jednu palicu preteknul je. 2, 38
na nekojeh mesteli nasipa napravil je male lukne, čez koje on van
gledeti bude mogel. Nauč. 209 Prevrtaj brezovo drevo tuliko da
se bu kazala voda van čez lukhu. Lovr. rodb. 30 na Klaričina
vrata dojde i onda čez lukhu klučeniee zove: Klariča! Nar. prip.
100 ovo zidar pusti ovoga Jožeka čez jednu lukhu dol vu drugi
svet; jošte u rukopisu iz Martijanaca: Onda se je skrila pod jeden
lagev i lukala je čez jednu luknu. — jama:  Habd. ad. 1053 pri-
doše v temne noči i jednoga čez navadnu jamu (vu klet iskopanu)

22

M. VALJAVEC,

z vedricum miter poslale. — pr el o: Gašp. 3, 115 pogleda čez
prelce vrat vu hižicu. — škula:  Gašp. 2, 760 pogleda čez škulu
Mučenice. — cev:  Naue. 242 siliti jeden drugoga na zlevaiie tulcev
i žmulov po tri te četiri prste iz škafa čez cevi vleči vu se. —
v u tli uk a (foramen) : Jurj. 147 gd e najdem vutlinku, čez im brzo
pojdem. —• z j ati o: Mitt. svil. 50 galete vu peč vrini naj se nutri
peku dotmar doklam čez pečno zjatlo nikaj vre šumeti ne počuješ.
— vrata:  Petr. 85 ki ne vlaži čez vrata vu ovču ovčarnicu, nego
vlaži od drugod, on je tat i tolvaj, ki pak kodi vnuter čez vrata,
on je pastir ovči. Mil. 24 k oj i su z oči bili, osupnehu i z velikim
Strahom moliti začeliu, doklam hudi duhi kak jeden gusti črni dim
Čez vrata i čez obloke vun izletehu. 503 ne menšega najema i
preštimana vredna lubav onoga človeka koji svoja dobra dela dušam
luckim na osloboctene čini, ar kuliko da bi čez nebeška vrata mesto
sebe drugoga pred sobum porinul vživat onoga nezgovornoga i
vekivečnoga dobra, sam gotov do časa stradati. Habd. mar. 293
videl je da kuliko goder pokornica ona grehov je valuvalu, tuliko
je krastaveh žub iz lie vust izhajalo i po cirkve vun čez vrata
skakalo. 311 vid da ti jo čez jedna zmed dvojeh vrata v veko-
večnost priti. Habd. ad. 530 ki očiju svojeh no čuva, nego je ne¬
razumno na vsaku nečistoči! odpira kakti vrata, čez ktera duševni
neprijateli tolvajskem zakonom na dušil navale. Ev. tirn. 78—79
ki ne ide čez vnita vu ovčšrnieu, nego vu nutar ide od drugud,
on je tat i tolvaj, ki pa hodi vnuter čez vrata, on je pastir ovči
(ioan. 10, 1—2). Jurj. 68 ravno k žalostnomu varašu dojdoše, i
prva prež straha čez vrata projdoše, gda k him šereg drči. —
Zagr. 1, 123 trsete se vlosti čes vuska vrata vu nebo. 252 vu koju
ovčarnicu mi krščeniki kak ti tulike ovce od Kristusa pastira na¬
šega vpelani jesmo čes vrata s. krsta. 253 kak ti goder ovce, ako
hote vu ovčarnicu vlesti, mora ju čez vrata iti, ne moguči čez plot
ali zid preskočiti, ravno tak vsak zmed nas, koji hoče vlesti vu
ovčarnicu nebeško, mora iti čes vrata vrednosti muke i smrti Kri¬
stusa. 270 zapejana vu diku nebesku čes zlata vrata. 5a 139 koji
ni hotel čez cirkvena vrata hoditi miter ponižen, potreba je da čez
peklenska ide vu pekel prisilen. Mul. jur. ap. 678 opomina da je
vuzek put i tesna vrata, čez koja vlesti moramo vu kralestvo ne
beško. 1004 i škol. 307 sveti krst jo vrata, čez koja vu crkvu
božju mora vlesti. 1192 nek idu čez vrata vu ovčarnicu. Gašp. 1,
456 komornik Ivanov čez vrata zapazi pišučega biskupa. 742 do-
teče Ivan, čez vrata med ogeh naturalski skoči. 806 luotvo niti

KAKO J K RABILA K1JKČCA (TCZ (NOVOj)SLOVKNSKOJ KNIZ1.

23

nogiirn čez odprta vrata vu eirkvii koračiti ne se poutalo. 2, 703
puščaju miter živinu čez vrata vust svojeli: kopune, kokoši. 3, 127
po liili kak ti čez vrata dojdcmo vu varaš. 229 on koji dojde vu
eirkvu ne povrne se iz cirkve nazad čez ona ista vrata čez koja
je nuter došel, nego čez druga naproti stoječa iziti mora. 276 težko
bodemo dojti mogli čez tesna vrata vu diku nebesku. 438 gospone,
livalu tebi dajem, ar si me vrednoga vučinil čez vrata tvoja projti.
543 čez druga vrata vu eirkvu pristupi. 712 gdo čez ova vrata
ne dohaja, on nigdar vu nebo ne dojde, a čez koja vrata jesi ti
vu nebeški Jeruzalem došel? 755 na kola priklenil par volov, koji
taki čez odprta pri gradu vrata odidu. 776 voli čez tesna vrata
kapelice z vozom nuter odidu . . . vsi čudeči se kak su mogli čez
mala vratca z vozom voli nuter vlesti. 4, 32 živa zakopana videla
jeseni odprta meni vrata peklenska, čez kotera bi mi bilo projti.
336 van čes vrata eirkvena jest odišel. 474 kada bi čez druga
vrata iz varaša išel s. Andraš, ovo mrtvoga mladenca van nesli
jesu., Kov. kemp. 21 lagle se neprijatel oblada, ako se čez vrata
pameti vlesti nikak ne pušča. Svag. 1, 265 ova vrata jesu boga
nebeskoga, čes koja ne prebadaju drugi k liemu, nego pravični.
361 sveta profešija je kak ti jedna vrata, čez koja vlezne v redov-
nički stališ. 1, app. 48 isti dan nikaj v menšem broju je se van
steklo iz glubline peklenske čes odsujnena, ali da bole rečem, raz¬
bita vrata hercegov tmiee |ieklenske. 2, 133 sveti škapular mari¬
janski je na spodobil odprteh vrat, čez koja vsi pobožni brati i
sestre dohadaju vu kralestvo nebeško . . . Godefridus bil je viden,
da zraven' čez odprta vrata nebes prešel je na počinek. 145 na za¬
poved ovu taki čez vrata vu palaču dojde divojka. Mul. iv. 1, 43
Kristus vlezel je k apostolom čez zaprta vrata. 151 čes zaprta
vrata vlezel je k vučenikom. Vran. rob. 1, 190 jedna vratca ili ti
prelo oslavil je tak velika, da se čez lie lamaza leliko prevleči je
mogla. Lovr. rodb. 25 Tonček zalukava čez vrata. 32 vtekne glavu
čez vrata. 91 oprosti mi samo, da sem toga žutoga kluna (nesretan
prijevod nem. gelbselinabel) čez vrata van kitil. Nar. prip. 161 gda
pete čez vrata, o,igla se ga dalko vugnite. Nar. prip u rukop.:
presika je lagev koj ima zgora vrača čez koje sc grozdje meče.

o b 1 o k: Petr. 272 i ev. tirn 273 ar su to oni obluki, čez ko-
tere smrt vlaži (tirn.: vbada) vu liižu srdea tvojega, llabd. mar.
99 David je čez oblok pogledal, llabd. ad 585 nektere v navade
imaju gusto krat čez obloke se nagledati. 660 kitil je čez oblok
kruha psom. 779 črni oštarjaša popade, zmed vseli zgrablenoga

24

M. VAUIAVKO,

čez oblok kak ti nagel viher odnese. 874 kaj je goder v hiže bilo,
začeli su brzo čez obloke i vrata znašati i hitati. 967 v ruke mu
ga je čez oblok podala. 1160 gori hiža, vre čez obloke plamen
suva. Jurj. 81 včera da bi odprt čez oblok pogledal. 155 bi ja
dolč bil čez oblok skočil. Šim. 83 ne bilo veliko dugovahe kaj je
David mozi biti iz prokšena van pogledal čez oblok. 194 ovi obloki
nesu drugi nego naseli pet čuten, čez ove obloke dohada smrt vu
nas. 241 vezda znamo kaj je znamenuvalo ono vnogo čez oblok
pogledahe vu hižu Beržabeinu. Zagr. 1, 54 čes jeden odprt oblok
je pogledal van. 65 čes domače obloke zbrivajuč po vulicah. 246
golubicu je s. Noe patriarha iz arke van čes obluk izpustil odle¬
teti. 5a 14 pokazal je vu jedne male škatule iz dreva napravlene
vrabce, koji su iz škatule izleteli i ne samo po komore, nego čes
obluke van izletavali i pak nazad vu škatulu kak ti na gnezde
doletavali. 40 rajši se je čez visoki obluk one komore naglavce
dole hitila. 176 zagledal je čez obluk nekaj beloga vu potoku gi¬
bati se. 307 čez obluke gledeč 5b 183 je hotela čez obluk van
vujti. Mul. jur. fer. 24 čuteiia marlivo čuvaj, ar su ovo obloki i
prela čez koje nesnaga ili ti greh i smrt vlezava. Mul. jur. ap. 39
Martin Luter vu šakreštiji vitembergenske hotcvši iz človeka vraga
iztirati komaj sam je čez oblok van vušel. 580 da bi ne bila one

žene zazvala, bila bi vezda čez oblok hičena. Za tem vu prilike

črnoga psa je se sam vrag čez oblok dole hitih 960 vsa naša ču-
teha kak ti obloke, čez koje bi nečisti duh vlezel i dušu natepel,

marlivo zapirajmo. 1362 ki je v noči čez oblok sirotam peneze

hital. Svag. 2, 197. gdo mimo prehaja, čes obloke i vrata van zgle-
davate. Gašp. 1, 486 biškup čez oblok pogledavši reče: ... 711
prepusti čez oblok po lojtri oditi sina. 2, 547 idučega zapazi kraj
Venceslaus čez oblok gledajoči. 889 kada su krivo prisegli na sudu,
došel je vrag i ne čez oblok je odnesel. 3, 707 ako mene s. Peter
vu nebo ne pusti čez vrata, silum čez ov oblok vu nebo vlezem.
852 Eršek začuje larrau čez oblok. 899 Pekla, čez oblok hiže svoje
čujuča rečene navuke, vu dobrom vdobrovoli se. 4, 129 čez obloke
gledajuč. 281 hotejuča vodu čez oblok zlejati, samu sebe čez oblok
prehiti. 480 lojtru pristni uče, da čez obluk miter dojdu. 599 Mikula
čez oblok hiti zlato vu hižu. 745 čez odprti oblok zleti papiga.
Mul. iv. 1, 199 mala je bila falinga ono Davida kraja čes oblok
Bedzabee noge si peruče gledane. Lovr. rodb. 13 Judi čez obloke
nagledavaju se. 88 dečko, ako ja mojega kamerdinara dozovem,
tak se buš ti čez obluk šetal. Krist. nač. 214 nebi  li bilo bedasto

KAKO JK UABILA IUJHČCA Čl'CZ (nOVOJ)sLOVKNSKOJ KNIZ1.

da bi se kruh čez oblok hitil? — dimnak:  Zagr. 5a 195 š krap ec
došel je čez dimnak. Fuč. 34 čez dimnak došli su dva velika psa.
— obr u č: Nar. prip. 92 mu je povedal, ako bi se gdo čez obruč,
kojega mu on bi dal, štel prepelati, onda bi on bil oslobojen. 93
dojde jeden klapasti vuk pak se čez jeden obruč tri put preko¬
picne. — krov:  Gašp. 2, 624 Kristus onoga gutum vudrenoga
čez krov i gorili pod hiže med vnožinu puščenoga je zdravoga
vučinil. — vu s ta: Habd. ad. 150 Pharnukes s kona je opal i
tuliko krvi čez vusta izhital da je suhi beteg dobil i vu nem vumrl.
155 Julianus v težek beteg be opal, od koga su mu vsa hegova
nutrha zgnila i gnoj begov ne več navadnem putem, nego čez
vusta je išel. Zagr. 2, 185 vusta jednoga lampaša ali jedne leščerbe,
čes koja vusta ide van svetlost i toplina. 5a 166 človek on čemer,
koga na srcu proti bližhemu svomu nosi, čez vusta van bjuje. Fuč.
293 dva jesu došli i nemu ogcii vu vuha puhali tak jako da mu
se je čez oči, nos i vusta velik plamen sipaval. Mul. jur. ap. 908
ono ne zatepe dušu kaj miter vlezne čez vusta. Gašp. 1, 893 obrh
groba negovoga izkaže se z obilnoga listja zeleninum lepo odeto
drčvo. Biškup telo izkopati vučinivši najde da je rečeno drevo tja
vu srdcu zakoreheno čez vusta izniklo. 2, 537 k tomu začne se
burkati želudec i silno se s težkum mukum čez vustica prazniti.
3, 910 na zemji z odprtemi vusti gluboko zadremle. Vu ovako
spavajučega nesrečno kača vleze. Znovič sen trudnoga na zemlu
povali, kača čez vusta znovič vun zleze. Lalang. vrač. 70 ako mu
se preveč spuhava čez vusta. 118 otok se razpoči i gnoj čez vusta
vun izide. 184 ona krv z brohanem ili ti štropotom pluč čez vusta
vun se hita. J.sto tako vala  črez tumaciti u ovim primjerima tjdje može
znočiti i sredstvo:  Mil. 85 kak je govoril čez vusta svojeli prorokov.
Habd. mar. 23 kaj s. duh govori čez vusta mudroga Salamona. 38
svedoči to s. duh čez vusta mudroga Šalamona. Habd. ad. 96 ima-
juči priliku z Evum na samom govoriti ne hotel sam vu svojem
kipu, nego vu šegavoga zvereta kače, čez ktere vusta svojega je
skušavana čemer vlejal vu prsi prokšene Eve. 303 ar je pravo
rekel duh sveti čez vusta Pavla apostola. 687 ona je čez strašliva
farizeonska vusta 'kričala: ovo je lakomec. Zagr. 1, 472 mora čes
svoja vusta grehe spovedat. Mul. jur. ap. 73 muči nebo, ali nega
samo pogled, glas daje od svake trumbete glasneši, ne cts vusta
nego čes oči, vučeč nas svojega stvoritela i ravnitela vnogo vekšega
od človeka: boga. — v u h o: Habd. mar. 322 videl sem v varaž¬
dinskem varašu Ženu, ktere je čez vuho do moždeni jedna stri-

26

M. VALJAVKO.

žavka (forficula auricularia) i onde male črve zakotila, keli sem
sam nekuliko Čez vulio zvabjeneh videl. Zagr. 1, 137 kajkakve
čalarne misli ne puste se vu srcu božje rčči vkliti, ar čes jedno
vulio nuter, čes drugo van. Krist. anh. 163 čez jedno vuho nuter,
čez drugo van. — i lukhica u igle zove se vuho ili vuha na pozna-
tom mjestu u svetom pismu  mat. 19, 24; mark. 10, 25; luk. 18, 25

SOZOTTCOTopOV S'7Tt yA (AVlkoV OV/ Zp'JTZTl'J.7.Z0'  (TpUV.a X0Č?) pZ^lOOC SiskfrsTv

vi 7tXov<nov si; tviv pa-nksiav tou IteoCi sws)vtl'sw, facilius est camelum
per foramen acus transire quam divitem intrare in regnum coelorum
kako je pojedini pisci prevode:  Zagr. 1, 193 legle je gamili čez
vulio jedne igle prejti, nego bogatcu vu krajestvo nebeško. Fuč.
310 lagje je debelo brodarsko vuže prepejati čez ig-lena vulia, neg
bogatoga (!) vlesti vu krajestvo božje. Mul jur. ap. 1355 legle je
brodarsko vuže čez iglena vulia prepejati, nego bogatomu vlesti
vu krajestvo božje. Gašp. 3, 649 leže je gamili prejti čez vulio
šivanke igle, nego bogatašu vlesti vu krajestvo božje. 880 gamila
leže prejde čez vulia šivanke igle, nego bogatuš v nebo. Mul. iv.
1, 117 lagje prejde gamila čes vulia igle, nego vložne bogatuš vu
krajestvo nebeško; u Dalm. lažcj ena kamela gre skuzi  ušesa
ene ygle, Jap. ložej je de ena kamela skuzi  v ulili ene šivanke
skuzi  gre, Kiizm. ležejše je kumili s k o u s igle vlili idti. Bert.
1, 442 ložej je, da kamela skoz  iglino vylio gre, kak pa bogateč
v božjo kralestvo pride. Assem.: udobee estn velbbadu skoze
uši igi.line proiti, neže li bogatu vn carstvie božie veniti. —
oči:  llabd. ad. 409 kak je prisegel, taki se je na pol razpučit
i ves vonuči gnoj ž nega je taki skisal, krv čez oči i vusta i nos
izkipela. 525 lepota hitreje rani nego strela, i čez oči v srce opada.
Gašp. 3, 208 pustil je plakati Magdalenu, da ves čemer grehov iz
srdca van čez oči skaple. nos:  Habd. ad. 155 Galerius Ma-
ximus tak je bil na nutreli zegiiil da su mu črvi čez nos, vušesa
i vusta kipeli. 151 Atila krvnem čez nos prelejanem nečistu dušu
izbiti. 766 ki im se kaj na drugoga liašepče, lahko i radi veruju,
ništar ne vpitavši onoga ki je obtužen, ali ako igda čez nos opi-
taju, ne veruju. Gašp. 4, 574 zapove Barbaru z grebeni železnemi
drapati, z goručemi dupleri pripekati i žgati, glavu pako s kladivci
tuči, da lie moždani čez nos i vusta razlevali sc jesu. Lovr. rodb.
23 na kaj čez nos nekaj zamrmra. — grlo:  Habd. ad 470 gladili
pas falat ki mu se v usta hiti, nikaj ga ne pregrizavajuč taki v že-
ludec celoga čes grlo prehiti. 505 gda je pri kom drugom na obedu
ali na večere, preče jo jako luekemi jestvinami zube brusil, vusta

KAKO ,IK 11AB1I.A RIJKČOA ČTOZ (nOVOJ)SLOVKNSKOJ KNIZI.

27

punil da je jed vaj čez grlo zrnaste založaje prebitavati vtegnul.
830 takvi su neki lakornci lceh nasititi ne moči: kaj bi trem ali
četirem dosti bilo, to čez liegovo grlo kak ti čez lakomicu v trbuli
opada. 873 kaj ves tjeden z velikem trudom dobe, vse ono v svetek
ali v nedelu pretiraju čez grlo. 882 sta od stola i jed vaj i jedvaj
da vsega pri stolu ne ostavi kaj je pri nem pojel i popil, nego tu-
liko mu je išče samo sreča služila da je napunen želudec van
mogel znesti, gde ga je na grlo spraznil čez ko bil ga je napunil.
Sim. 418 takovo vreme ludi ostavlaju mesu, prodečtvo, cirkvu na
stran ter idu rajši kostana peč v klet pak mošta žulit tak da vno-
gem čez grlo iti mora. Zagr. 5a 77 čez ona grla tulike lakomosti
noter, tulike blaznosti, kletve, prisege i drugi grebi jesu izišli van.
Gašp. 3, 716 nekoji vitez domom bogat povrne se, ali čez neku-
liko vremena vsa i sledna čez grlo prepravi. Matk. la 80 tvoje
ostavleno odvečtvo jesi čez grlo pretiral i le bud kak rastrošil.
Krist. anli. 184 vse je čez grlo pretiral. —- p oži rak:  Krist. anli.
184 vse je čez požiralce prešlo. — zadna stran  (euphemice =
podex); Habd. ad. 738 i taki su vragi, velilcu vonbu ostavivši, čez
zadiiu stran iz nili izašli. — tako i komora, cirkva:  Habd.
mar. 299 pošel je na komediju čez nekuliko komor onoga dvora
vu palaču. Fuč. 371 čez cirkvu z ldoštra pobognuti. — šlo ima
više otvora kao:  cedilo:  Lalang. vrač. 335 čez cedilo precedi.
Mitt. svil. 8 koje s frišlcum vodum čez cedilo večkrat prilevanom
čisto postane. — ga tre:  Mitt. svil. 40 čez koje gatre vsa neči¬
stost prepadne. — rešeto:  Mul. jur. ap. 726 čez rešeto polevati.

— retkoscja:  Gašp. 2, 490 bog več prazne pleve čez retlco-
seju preseje. — platno:  Vene. ovc. 57 potlam se ta voda čez
gusto platno precedi i prežmika. 63 tu vodu čez platno precedi.
67 daj tu pivu ali vino čez platno precediti. Hižn. 198 namoči
ono seme vu tikvine vode isprešane van iz jednoga falata tikve
čez platno. — rubeč:  Lalang. vrač. 64 potlam naj se precedi
čez čisti rubeč. — pepel:  Nauč. 177 pepel on čez kojega lug je
prešel dole, stavi na korene. — greben:  Vran. rob. 1, 144 kad
lan dozrele, popučeju steblenca i prevlečeju je čez drveni greben.

— j ali lice:  Vran. rob. 1, 145 naj zadnič jahjaju ga (lan) čez
jaliliee. — u prenesenom smislu:  prsti u frazi:  čez prste gle¬
dati:  Zagr. 1, 180 vidite da vaša deca i družina lotruju, pijan-
čuju, lcradii, blazne . . ter mučite, ter čez prste gledite, ter se sme¬
jete. 405 ob moj pater, ne zamerete vi toga, da bi to istina bila,
da naimre božja vola je da ov mene na glavu sili, da mi on drugi

M. VALJAVEC.

28

blago zgrabi, da mi on treti pošten glas blati, ter bi ja ova pod
vuho moral metati, čes prste gledati, ruke vu žepu držati i vsa
dobro volno podnašati. 413 kuliko vremena sem te čes prste gledal.
449 mučiš ter čes prste gledaš. Krist. anb. 182 treba je nekaj i
čes prste pregledati. — b) nesto sto ima prolaz ili sto samo znači
prolaz, huda se prolazi  n. pr. z e m 1 a, k o t a r, varoš, selo,
šuma, vulica i slično: prohoj:  Jurj. 167 Tybris, čez mesta
ne hteč pojti svoja, je novoga iskal čez varoš prohoja. — zemja:
Vram. 52a ovo isto vreme sedemnadeste jezer Turkov na koneh
čez horvacku zemju jesu na Kransku robiti, žgati i pleniti zašly.
Gašp. 4, 98 da bi nazad čez francusku zemju išli, vu Attrebatu
varašu Ulfo na smrt obeteža. Kron. 128 Turci Čez horvatsku i
kransku zemju porobili jesu Friul. 89b čul je da Dobna, glavar
brusijanski, iz Pomeranije čez Torgaviju vu Eulenburg šetuje.
Math. 2c 163 kada bi jednbč Jezus odišel vu državu galileansku,
vzel je tam puta čez Samariju. 2c 27 kada bi Jezus išel vu Je¬
ruzalem prebadal je čez sredinu Samarije i Galilee. 2c 214 iziduči
.Jezus iz kotarov Tiruša došel je čez Sidon k morju galileanskomu.
Vračan. 2, 127 Jezus čez Galileu jednoč putujuči došel je k jed-
nomu varašu. Lovr. rodb. 14 štimal je, ako Špandlci liočeju Gi¬
braltar obsesti, tak moraju čez nemški! zemju iti. — ko tar:
Habd. ad. 356 gda vojaniki liegovi čez kotare ili varoš budu
pi - ebajali, listor onu haju naj pokaže, prosti budu od vsega kvara.
— varaš  ili  ime  mu:  Habd. mar. 450 Herceg veselo se v svoju
domovinu čez Laureatum povrne 561 kam (v Rim) je mladenee iz
Beča čez Delingu pcšice zašel. Gašp. 1, 542 čakajuči vremena da
bi ga (Blaža) skoro čez varaš pejali. 635 vu Rim iduča čez Niko-
mediju. 2, 298 putujuči čez varaš matiskonski za vugodnu rosicu
bogu pomoli se. 3, 191 išli su Idlias i Eliseus iz Galgale mesta čez
Betbel i Jeribo k Jordanu potoku. 657 da bi čez stanoviti varaš
išel, začuje sina pokojnoga. Miki. diog. 31 more biti je kada čez
ov varaš prešel. — selo:  Gašp. 1, 197 da bi pako išli bili čez
bližiie Antiokije selo. 2, 534 iduči čez selo Maloputeolana, zapazi
detece. Lovr. rodb. 12 more biti je koj novinonosec čez naše selo
prešel. — pušči  na:  Matli. 2c 21 na ovom piitu moral je človek
čez jednu pogibelnu puščinu putirvati. — u o p če: mesto:  Math.
2c 22 ovo isto včinil je takaj levita, koteri malo potlam čez ovo
mesto, gde raneni je ležal, mimo išel je. — tako i:  tabor, ar¬
mada, neprijatel, straža; tabor:  Habd. ad. 535 obodve su
izašle i prešle su čes tabor. Svag. 1, 31 k oj i čes polovicu tabora

KAKO JE RABILA RIJEČCA ČrCZ (NOVOj)sLOVKNSKOJ KNIZI.

29

preiduči neprijatelskoga segurnem srdcem hladne vodice iz zdenca
betlehemitanskoga žednomu jesu donesli Davidu. — armada:
Svag. 1, 332 junaki jesu se zgovorili, da čes čelu armadu i čes
sredinu svojeh neprijatelov hote preiti i kraju. Davidu vode donesti.
neprijatel:  Kron. lOb dragoneri zmečem čez sredinu neprija¬
telov put si napravili. straža:  Gašp. 1, 676 misli, bi li čez
stražu ali čez visok kruto oblok pobeči moral. — tako možda i:
purgatorium:  Fuč. 383 jednoga Frančiška duša čez purgato-
rium je prešla. — loža, šuma:  Hahd. mar. 532 išel je čez jednu
lozu. Sim. 187 ov išel je s svojemi drugemi tovaruši jeden krat
čez nekoju gustu lozu. Fuč. 26 iduč vu jedno selo čez nekoju lozu
nameril se je na tolvaje. 237 putuvali su čez onu lozu. 336 išel
je čez onu lozu. Nar. prip. 9 dok čez onu šumu prek prešla, ti
čas ovi daleko odišli. 97 dogodilo se je da je išel čez jednu šumu
koja ni je bila široka. 115 hiti kefu i postane za nim šuma velika
da su ne mogli se skorom prevleči čez im. 184 kad su oni išli čez
jednu šumu vlovili su srnu. 187 kad je dimo išel s kruhom išel je
čez šumu . . kruha kupi i ide čez šumu. — vulica:  Habd. ad.
895 tesna je vulica čez ku ideš. Mul. jur. ap. 1449 kuliko se ne-
koji vsh noč do zorje tancajuč ili ti plešuč radi trude, S vu cirkvu
čez dve vulice do j ti nemoguče sude. Gašp. 2, 549 ide iz cirkve i
nut komaj prejde čez jednu vulieu, do pojasa vu blato zagazi. —
tako i:  črleno morje  (kad se rastupiio i Icroza se kao idicu
nacinilo):  Vram. 4b Izraelsko luctvo slobodno pride po suhe čez
globoko morje, ar š nimi beše bog i hvalile boga. Habd. ad. 553
tak je popeval Mojzes, gda je z izraelskimi sinmi prešel čez morje
bežeči Faraona kraja. Šim. 418 nas je gospodin bog čez črleno
morje spejal iz službe faraonske. Mul. jur. ap. 702 Židovi su iz
egiptonskoga sužanstva čez črleno morje izpelani. 765 Židovi čez
črleno morje srečno su prešli. Gašp. 2, 224 ne li Mojžeš po šibi
put vsemu Juctvu izraelskomu čez črleno morje vu Palestinu na¬
pravil? 553 črleno morje razdvojeno je tvrdo postalo, kak ti jeden
zid stalo, doklam Čez ono izebrano luctvo je srečno prešlo. Horv.
prod. 4, 8 isto morje je vsušil, da su čez ne prež prččke mogli
prejti. — c) ono u sto se šilom načini kakav otvor da sto kroza h
preči može te se obično i ozledi.  n. p. g 1 u b a h a: Gašp. 2, 209 kon
tresne vu slepo oko tak strašno Petra, da čez pučenu glave glu
banu vnožina izteče krvi. — trbuh:  Gašp. 1, 667 Judaš nesrečnu
dušu ne čez grlo, niti čez vusta, nego čez razpučeni trbuh izniči
vragu peklenskomu. — bol ta: Gašp. 2, 509 hi žica nazarenska

30

M. VALJAVEC,

od svete Helene z glasovitum orkvum obstrta i boltum zakrivena
vendar od angelov kak ti jedna srčina cedra čez raztrganu boltu
van cela izvadena prenesena je na breg Trsata. — o k 1 o p: Reš.
221 varaščani pune vože kipučega ola zvrhu glav liihoveh zlejali
jesu, kotero kada čez oklopi do živoga je došlo, soldati iz zidov
varaškeh vu grabe soburn kitali jesu. — tako plamen:  Hab d. ad.
1160 zateče se i čez plamen da kino ogrni otme. — stena:  Vene.
ovc. 20 od vsake strani stale moraju se dupla čes stene ostaviti
da zrak prehajati more. — d) ne št o u što čini otvor ono sto šilom
prolazi  n. pr. list:  Vene. duh. 34 prehodne rebro iliti kocen lista
(duhanovoga) čez široku stran. — v us ta: Gašp. 3, 272 iz voza
skoči, ali na železne rogle z glavum svoj um dospe, gde jedne vile
čez vusta, moždani i glavu prek i prek prebodu. — v tih o: Mul.
jur. ap. 1109 kopje goniče čez vitka prebito. — slepe oči:  Gašp.
2, 601 Jaliel je najvekšega Izraelcov neprijatela, čavel čes slepe
oči prebijaj tič, vumorila. 3, 753 čavel, s kojem prejaka Jaliel pe-
klenskonnt šišare je glavu prek čez slepe oči k podu prikovala. —
rame:  Gašp. 4, 589 tolvaj živ na koleo je nateknen tak da po
vsem telu van čez rame poleg glave špica je izišla. — prša:  Gašp.
4, 583 od viteza prek čez prša preboden. — trbuh  : Habd. ad. 335
stoječega pred postelu halabardum čez trbuh prebode. — hrbet:
Habd. ad. 159 Mikulti včinil je čez hrbet i boke pilum prepiliti.
— slično i lagev:  Krist. anh. 162 bi suh čez lagev prešel (reče
se pijanici), pa i: plot  u nar. zagoreci: ja imam takvu kujsicu
koja prek čez plot (= durch den zaun hindurch) vgrizne (odgo-
netlaj: kopriva). — e) Ono kroza što bez zapreke prodire što a da
ono nema otvor a u navadnom smislu  n. pr. steklo:  Zagr. 5b 20
Arkimedeš napravil je takovo steklo koje kada je naproti suncu
postavleno bilo, kamo goder je ono svoje sunčene trake čez se
puščalo i postavlalo, gorje neg ogeti je vužgalo. Krist. nač. 176
ludem ko j i svojega razuma čez steklo povekšavaria premislil vaju,
nikaj povedati nčmamo. Krist. anh. 168 kaj basni med čes steklo
lizati? was hilft das anschauen ohne genusz? — zrcalo:  Kov.
kemp. 182 o da bi den on bil svenul i vsa ova vremenita konec
vzela! Sveti se za isto svčtcem neprestajnum svčtlostjum svčtel,
ali putujdčem na zemli ne neg i čez zrcalo. — očale:  Habd. ad.
799 negda takove načine očale da, ki čez ne gledi, vekše mu se
ono vu kaj gledi pet krat ali šest krat vidi nego jč. Švag. 1, 136
proroki prorokujuč kakti čez očali jesu videli. Lovr. rodb. 42 koji
svoje očale nigdar iz nosa ne vzemeju, če prem oni taki niti tri

KAKO JE RABILA RIJEČCA ČREZ NO VOJ (SLOVENSKO J) KNIZI.

31

koračaje dalečinu čez i'ie videti (ne) mogu. — očnik:  Vran. rob.
1, 35 kad bi čez očnik gledeli bili, zapaziju nasred morja dve male
šajke. 2, 273 kad bi čez očnik pogledel bil, skima z glavum.
kristal:  Habd. ad. 1084 tak čisti moraju biti, kak je čist naj
lepši i naj glajši kristal, čez koga suneeni traki ništar ze vsema
ne vraženi prehajajo i svete. — kamen:  Šim. 105 vu vsem telu
lepa belota kako sneg belila se je. Jasnoča negova je od sunca
svetleja, ten koča je rie čez groba kamen zapelala. Gašp. 2, 41
Kristus čez kamen prež oskrunena pečati je zišel iz groba. —
s en ceni  ca  (ambrela): Vran. rob. 1, 103 napravil je tak dobru
senčenieu, da niti naj tenši sunčeni trak čez nu sejati ni mogel.
— zid:  Fuč. 69 zid bil je svetel tak da je lehko mogel čez nega
videti vse. Mul. jur. ap. 205 kaj je Kristuševo telo po smrti ose-
bujnoga dobilo? Tenkost da more kak ti misel čez vsako telo i
čez zid prež prela prej ti. Gašp. 2, 41 duša Kristuševa vu telo vleze
ter isto odiči s tenčinum po kotcroj kak ti misel čez vsako telo i
čez zid je prež prela prejti moglo. — oblak:  Habd. ad. 1074
drugi ki išče kuliku tuliku iskricu pobožnosti zadrže i kak ti čez
oblake meseca gledeči na spoved negda pomisli. — zrak:  Jurj.
36 idem, da na vašu čez zrak goru pridem. — trni ca: Jurj. 23
ovo dobro dalko čez peklenske tmiee vidim otca lepo Abrahama
lice. — glava:  Zagr. 5a 251 po noči misli nečiste čez glavu vu
srdce dohajaju.

Gotovo samo prema osječaju, da nem.  durch zrnci  čez, napisano
je ovo:  Vran. rob. 1, 144 je li znaš čez kuliko lan ruk- mora preiti
predi nego se na niti presti more? Gašp. 1, 954 vsa čez ruke moje
na stol dohadaju.

Od znalena da se sto mile s jedne na drugu stranu razvilo se to
da akuzativ uz  črez znali 3) ono proti čemu se sto neprijateljskom
namjerom mice, pa dakle ono sto kako udi, mjesto  proti ili  zoper,
lat.  contra, adversus, nem.  wider, gegen, st sl.  na. Ono sto je proti
čemu napereno izriše se

a) supstantivom hoji je kao iieko sredstvo koje se pokrece suprot
onomu sto znali rijel u akuzativu uz  črez, da se time ukloni ili
obrani od hega. Tako uz: avenija:  Orue. Ib 90 le ta je ena dobra
areni ja čez preuzetnost. Škrb. 1, 213 kratko zdihvane je arcnija
čez greh. — bramba:  Rog. 2, 279 znajti ni nobeniga sovraž¬
nika zuper inu čez kateriga bi Marija dala te brambe. Vojska 64
nar bulši bramba pak čez težave inu britkusti je le ta. 70 bramba

32

M. VALJAVEC,

inu pomuč čez le tu je svoje očy inu ušesa skrbnu varvati. Jap.
prid. 2, 293  nadloge ne služijo samu k doli zbrisahu naših grehov
katere smo dopernesli, ampak tudi k eni hrambi čez te iste ka¬
tere bi znali dopernesti. — molitev:  Traun psi. 55 vsak kri¬
stjan ima v tim psalmu eno lepo moliti: čez sovražnike svoje duše.
— orožje:  Crue. 4, 40 kateri nas uče orožje nucat čez skrivne
sovražnike naše. Vojska u podučehu: ter yh (nauke) koker enu
dobru orožje čez zmote hudičove inu tvoje grešnu nagnehe nucej.
2 de bi z orožjam čez zapelvajne inu zmote tiga sovražnika se
preskrbeli. 245 le te štiri rečy so več tal to orožje, katera ob
času te smrti ta sovražnik v navadi ima čez nas nucat. Gol. 11
natura je neb z enim želam koker iz orožjam čez heh sovražnike
previdla. Jap. prid. 2, 56 vednu v svoji glavi novu orožje čez
svojiga zuprnika kuje. Skrb. 1, 357 je za volo greha bogu orožje
čez se v roko dal. 2,  47 nebo je z vsim ojstrim orožjam prevideno
čez grešnika. — pomoč:  Vojska 18 skuz s. obhajilu veči pomuč
čez svoje grehe iskati. 186 prosi nyh za pomuč čez vse tvoje pre¬
grehe. Skrih. sir. 34, 20 pomoč čez padec. 43, 24 pomoč čez to
je aku hitru megla nastopi pok. 3, 15 nar bolši pomoč čez tako
žalost inu otdžnost je žalost katero resnična pokora obudy. — po¬
močnik:  llog. 2, 76 vsi kristjani nega držč inu častč kakor eniga
susebniga pomočnika čez ta tresk, točo inu čez vse hudu inu ne-
varnu ureme

b) glagolom kojini se pokazuje kako, ili supstantivom kojim se po-
kazuje Sto se pokreče, Sto je napereno 'proti onornu sto znali rijec u
akuzativu az  črez: biti:  ono proti čemu je Sto napereno može biti
bog, čelade ili stvar: log i Sto se mjesto nega kaže:  Kog. 2, 96 ni
modrusti, ni pameti, ni svetuvana čez gospuda čez buga non est
sapientia, non est prudentia, non est coosilium contra dominmn. —
čelade izrečeno pronominom:  Dalm. psi. 55 nyh je veliku čez mene.
Stapl. luk. 11, 23 kateri ni z mano, ta je čez me, (6 g:r,  tov p .st
šp.ou x« t’  sp-ou ecrav, Dalm. kateri nej z mano ta je zupar  mene,
tako i  Jap. a Kiizm. ki je nej z menom, pr o uti meni je; zogr.
iže nčstt st mnoja, na me estt, Luter: der nicht mit mir ist, der
ist wider  mich.) Jap. kolos. 2, 14 inu je naše roke pismu katera
je bilu čez nas inu nam zuper, doli zbrisal. — stvar kaka:
čast:  Cruc. la 2('0 tebi težku se bo zgodilu kateri vse kar si
sturil je bilu čez čast božjo. — dolžnost:  Jap. prid. 1, 379 le
to naprej vzet je bi ne bilii čez našo dolžnost. — lubezen:  Rey
1, 298 pridigar nigdar ne sme per pridigi iz svojm naukam le

kako jk rabila rijkčca črez (novoj)slovknskoj KNrzr.

33

eniga samiga zadeti, kir tu bi blu čez kršansko lubezen. nag-
nerie:  Škrb. 2, 154 resnični evangelski navki so čez vse nagnene,
tedaj se ne poslušajo. —- natura:  Škrb. 2, 170 una evangelska
postava je čez naturo. — ordnunga:  Crue. 4, 184 boga žalijo
menejoč de vener g. bug yh ne bo štrajfal, lcateru je čez ordingo
božje pravice. — stan, sramežlivost:  Jap. prid. 1, 377 ta
kateri svoj stan prav spozmi, vselej na tč gleda de nič ne stury
kar bi čez negov stan bilu. Škrb. 1, 124 na to so šle nove šege,
nečimrno pohujšlivo oblačilo, če je tudi čes stan inu čes srarnož-
Ijivost, nič za to, de se le dopade. — voj a: Cruc. 4, 304 jest se
odpovejm vsimu timu, katiru je čez tvojo sveto volo. Kog. 2, 441
le tu je bilu čez volu inu cil te bratovšine. Škrb. 1, 182 hočmo
odvrniti vse kar koli bomo skuz tojo gnado spoznali de je čez
tojo volo. — zapoved:  Cruc. la 147 kar kuli mesu ali telu želi,
temu ne morjo odpovedat kakor Adam Evi, de si glih je čez za-
puvid božjo, la 142 le tu bi bilu čez zapuvid božjo. Ib 144 ka¬
teri vse sture tu kar vedo te nym dopade, de si lili je čez božjo
zapuvid. 2, 171 žene so dolžne svojmu možu pokorne biti (v) vsili
rečeli katere nejso čez zapuvid božjo. 2, 290 boga nočejo za svojga
gospuda inu firšta spoznati, kateru je čez to prvo zapuvid božjo. 2,
352 pobij je čez vse zapuvidi : je čez zapuvid te nature, čez za¬
puvid stariga inu noviga testamenta, čez cesarsko inu cerkovno.
4, 345 ima možu pokorna biti, de li nej čez zapuvid božjo. Jap.
prid. 2, 36 smo dolžni nim pokorni biti v vsim kar ny čez božjo
zapoved. Kavn. zgod. 1, 268 vari se kaj storiti, kar bi bilo čez
božje zapovdi.

Cesto tako dolazi sama rijec a akuzativu uz črez kao nekakva
skracena recenica bez glagola, koji može biti malo ne uvijek  biti,
n. pr. čez čistost:  Leon. 84 bom pregnal misli na te reči kakor
se preganajo misli čez čistost. Rey i, 226 use radovolne misli,
besede inu djane (može se misliti: ki so) čez čistost inu pravično
ordingo te nature so prepovedane. — čez naturo:  Jap. rim. 1,
26 nih ženstvii je to šego po naturi v šego čez naturo prebrnilu.
— čez navado:  Krel 1, 30b diviea Marija je čez uso navado
drugih žen prež možkiga priložena od s. duha spočela. Kog. 2, 22
kir Urili u 12 tednu po rojstve bil je odstavlen čez vso navado
začel je bil per tčm postu se poprkvlat. 646 pozabil je na svojo
krodkust: čez navado spledel je eno gajžlo, iz to uzdignil se je čez
kupce inu prodajavce. Wolf ezek. 16, 34 per tvojim kurbani se je
čez navado drugih godilu, inu za teboj ne bo kiirbžna tvojim ena-

M. VALJAVEC.

31

kiga, v toni namreč de si plačilu dajala inu nisi plačila prejemala
se je per tebi čez navadu godilu. tako i:  Krel 1, 39b bog je tako
veliku milost nad rio skazal da je le prež bolezni čez druge žene
v divičstvi rodila (čez druge žene = čez navado drugih žen.) —
čez or dingo in regelco:  Vojska 26 takušnu te nagiba bel inu
bel čez uso ordengo inu regelco te modrusti ho lubiti ali sovražiti.

— čez postavo:  Dalm. 1 mos. 4 in margine: Lameli je ta prvi
kir je čez postavo dvej ženi vzel. Skrili. modr. 2, 13 on nam naprej
meče grehe čez postavo. — čez pravico:  Cruc. 4, 150 Turk
prež vsiga uržolia inu čez vso pravico uleče čez nas. 145 gospoda
katera čez vso pravico svoje kmete dere. 5, 18 ti si en lakomen
Akab, kateri čez vso pravico tvojm bližnimu, tvpjmu kmetu si
uzel taistiga vola, taisto nyvo, taisti travnik. — čez prepoved
Bas. 376 kateri se je postopel čez božjo prepovid inu čez use opo-
minovane Moyzesovu iti na vrh hriba. Rog. 2, 95 tega op6inynat
začčl je de be nehal od pridigavajna inu na nesel naprej te nove
v j čr c katero oznanuje u negovim krajlčstvi čez vso krajlčvo pre¬
poved. — čez previdnost:  Bas 326 spoznaš tedaj tvojo ne¬
umnost, u kateri si tok deleč zašal de si čez previdnost božjo
skuzi tvojo prošiio tok rekoč persilil, de je Evlogijo to srečo na¬
klonil. — čez resnico:  Cruc. 5, 16 so tekli dohtarji ter so jo
tepli v tim ker čez vso resnico pišejo inu govore za taiste kateri
ym dobru plačejo. — čez spodobnost:  Rog. 2, 319 se najdeš en
uhrni kryvyčni, kateri čez uso spodobnost ulččeš od posddenih
denarjov te čimže. 517 pogovarjala sta se od smrti nyh lubiga inu
s. mojstra, kaku so nega Rilatus inu druga viši gosposka nedolžnu
umorili inu križali čez uso spodobnost inu pržtvyco. — čez svet:
Cruc. 5, 342 kaj z’ ena velika nepamet bi bila tiga človeka,
kadar bi on hotel samuvolen jesti eno gobo čez svit tih dohtarjov!

— čez upaiie:  Kemp. 211 (III, 10, 2)  ti si čez vse vupane
milost s tvojm hlapcam sturil. Jap. rim. 4, 18 kateri je čez vu¬
pane vupal inu veruval, de bo on oče veliku narodov postal, prid.
2, 171 če se pak kaj hujšiga permeri, čez vse naše vupane, taku
recimo: od gospdda je le tu storjena. Skrih. modr. 5, 2 se bodo
začudili, kako so uni taku naglu inu čez vse vhpane izveličane
dosegli. 11, 8 si unim čez nih vupane obilnu vode dal. Skrb.
1, 196 čez vse vupane stri bog novo čudo svoje dobrote. —
čez vero:  Cruc. Ib 6 obari bug de bi tu ner manši zamerkali
per nyh čez to zakonsko vero, ony pa de le perložnost imajo,
taku v prešestvu padejo. — čez vojo:  Kast. 56 skoraj pride

KAKO JK KABILA KIJBČCA Črez (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZf.

35

ta ddn od boga odločen, de bodeš mogil le tfi vse čez tvojo
volo inu z veliko žalostjo zapustiti. Gruč. 2, 378 ti nimaš krasti,
tu je de nymaš čez inu zuper volo tvojga bližniga vzeti kar nemu
sliši. 418 vsaka nečista misu nej greh, zakaj veliku krat pridejo
čez našo volo. 284 grešni človek sam svojo volo sturi, svoje žele
inu hudiča boga, svoje lušte inu trošte ijsče, de si lih so čez volo
inu zapuvid božjo. 293 vy bi bily veliku hudy de čez vašo volo,
čez vašo oblast en drugi vaše blago nuca. 4, 463 de bi čež volo
božjo ta prepovedani sad vtrgal. 5, 7 boš mogal pojti čez tvojo
volo pred rihtarja. 86 po nyh nori glavi čez volo svojh stariših
se ženijo. 184 ti bugaš trebuh ter mesenu čez božjo zapuvid jejš,
tedaj trebuh je tvoj buh dokler temu čez volo božjo si pokoren.
Bas. 464 boga boječi človek čez svojo lastno volo svoje djane inu
zadržane obrača toku koker je nemo svitvano bilu . . . je bil pre-
govorjen čez svojo volo. Rog. 2, 24 Udalricus u 33 lejte negove
starosti bil je h škofu žegnan inu čez volo postavlen. 241 una de-
kelca imela je enimu požrešnimu lintvernu naprej vržena biti čez volo
tiga očeta. Vojska 72 kir bi v tim premišluvajnu tebe le naprej
čez tvojo volo motile le take grešne žele, neč se na boj. Tob. 71
neč ne vela ta zakon, kadar bi eden iz sylo ali gvautjo odpelal
eno ledig ali udovo čez ne inu ne starešov volo. Skrin. sir. 14, 7
tudi dobru sturi po nevedama inu čez svojo volo. pok. 1, 98 ne
delam dobru kar hočem, ampak sturim s to je: meni vjide čez v<51o)
h udu kar sovriižim. 2, 63 ne samu nesramne rečy srce ogndsijo,
temuč tudi vse kar srce lubi čez tvojo volo, o bog! 3, 78 kateri
(prestopki) človeku čez negovo volo ujidejo. Jap. 4 mos. 35, 11
kateri bi tegnili čez svojo volo kry prelyti. 5 mos. 4, 42 kateri
bi čez svojo volo svojga bližniga okuli pernesel. Schrey 2 sam.
18, 13 inu aku bi se bil tudi čez mojo volo to sturiti postopil, bi
ne bilti moglu to pred krajlam skritu ostati. Red. 247 ti nas tudi
čez našo volo na to pravo pot perpeleš. Skrb. 1, 52 tebe hudo
nagiiene tudi čez toja volo v greh zapeld. 172 kdor začne en krat
iz ene strme povske visokosti nazaj leteti, se ne more vstaviti, on
bo od naturne teže zmiram naprej gnan čez sojo volo. 242 dopu-
šene (meso jesti) nič ne vela če ga dobiš čez volo cirkve. 375 za
to boš moglo čez tojo volo spoznati čas moje pravične jeze. 2, 69
močno ražah' boga ta isti, ktir cajt čez božjo volo obrača. 85
kader ti zapoveduje, se mu boš mogel čez volo. persilen, podvreči.
180 znamine de je kršen bil more obdržat čez svojo volo. 231 naj
kdo kaj stri čez ne volo, je preč kry vroča. Rey 1, 205 velikiga

36

M. VALJAVEC,

greha so krivi taisti sinovi inu hčire, aku lih so sojm starišam zlo
potrebni, vender le jeh čez neh volo zapustijo. Ravn. zgod. 2, 18
lepo je de sta se Caharija in Caharijovka čez volo cele žlahte tako
trdo angeloviga vkazila držala. — čez zapoved:  Cruc. Ib 195
en menili je čez svojo kloštersko zapuvid enu jajce na goreči svejči
po noči pekel. 197 Eva ta lepi sad utrga inu pokusi ter čez za¬
puvid božjo ga požre. 2, 283 kadar človek svojo lastno volo
čez božjo zapuvid sturi, g. bogu se v punt postavi. 5, 6 kateri
čez zapuvid božjo je truplu cartal. Bas. 253 en priprosti prerok
je poslušal opominvahe eniga hudobniga svitvavca, de bi čez božjo
zapuvid obračal. Jap djan. ap. 18, 13 inu-so ga pred sodni stol
pripelali rekoč de le la čez zapoovčd ludem pergovarja boga ča¬
stiti. — čez zaslužene:  Kemp. 211 (III, 10, 2) ti si n emu čez
vse zaslužene to gnado inu perjaznost izkazal. — čez želo:
Traun psi. 139, 9 ne izdaj me čez moje žele grešniku. — delati:
Skrili. 1 makab. 9, 51 inu je varlie v te iste postavil de bi čez
Izraela sovražim delali. divjati, obdivjati:  Rog. 2, 474
ta folk na le tu začel je šč hujši dovjžiti čez tega nedolžniga škofa.
Skrili modr. 6, 23 morja voda bo čez nih divjala. Jap. prid. 1,
232 nehajte vy rabelni čez liega divjati. Skrb. 1, 305 grešnik ne
stri le to, on divjA še čez Jezusovo razbodčno glavo, čez negove
raztčgncne ude, čez liegovo že umorjeno truplo. 2, 189 hudičova
hudoba inu božja pravica bo čez te velike bol divjala kakor čez
nevirne. 247 ni pred nehala čez svoje truplo divjat, dokler je smrt
dušo od trupla ločila. Jap. djan. ap. 26, 11 ker sim čez n§ še bol
obdivjal, sim jih oblil v te vunane mesta pregaiiat hodil. — do¬
prinesti kaj:  Bas. 379 de kej na doperneseš čez zapovid tiga
kateri poleg tebe stoji. — faliti:  Red. 240 gospud, zanesi ti
meni, kulkur sim čez to maso v jedi talil. — grešiti, pre¬
grešiti, pregrčšati, greh:  Dalm. 3 mos. 4 kadar ena duša
greši ne vejdoea čez eno gospodno zapoved. Kast. 185 vsi groše
čez lubezan svojga bližniga, čez božje zapuvidi. Cruc. 2, 298 čez
le to zapuvid greši kadar eden v norčiji tu s. ime v usta vzame.
393 v dvejh vižah čez le to s. zapuvid se greši. 421 kadar eden
volnu se zadržy v nečistih mislyh, ta krat čez le to deveto božjo
zapuvid greši. Jap. 4 mos. 18, 1 t,y inu tvoji synovi s tabo bote
mogli trpati vse kar bote čez vaše duhčvnstvo grešili. 4 mos. 18
32 vy nymate čez le to grbšiti. 5 mos. 9, 16 sim vidil de ste vy
čez gospdda gr§šili. Skrili, jer. 50, 14 on je čez gospoda grešil
(domino peccavit, Esz: sie hat sich wider Jehova versiindigt). pok.

KAKO JE RABILA RIJKČCA Č)’CZ (NOV OJ ) SLO VEN SKOJ KNIZI.

o7

J) 55 nisim čez tvojo milost nehvaležnu grešil. Cruc. Ib 10 kar
drugi sturč al tez boga ali čez bližniga pregrešijo, ti precej hočeš
imeti pravico. 2, 163 čez kateriga se pregrešijo ta 1  sti kateri nečisto
lubezan imajo. 4, 457 more biti se je pregrešil čez zapuvid cesarsko.
Leon. 71 Ako bi pak pregrešil čez to, bom moj dolg spoznal. 100
de si lih bom v dopernašahi dosti krat čez to sveto čednost pre-
gr§šal, vunder spričam de se očem pobolšati. Jap. 1 mos. 42, 21
my smo se čez našiga brata pregrešili. 2 mos. 10, 16 jest sim se
pregrešil čez gospdda vašiga boga inu čez vaju. 2 mos. 32, 33
kateri se bo čez mene pregrešil, tega bom jest iz mojih buku
zbrisal. 4 mos. 18, 1 b6te plačali vse kar se b6 čez ta sveti kraj
pregrešilu. djari. ap. 25, 8 nisim ne čez postavo tih Judov, ne čez
tempel, ne čez cesarja kaj pregrešil, prid. 1, 280 lakomnimu člo¬
veku se ne more nič očitati dokler se  eden kaj čez negovu blagu
pregr(jšy. Skrili, sir. 7, 7 nikar se čez mestno množico ne pregreši,
jer. 16, 10 kaki je naš greh s katerim smo se čez gospoda našiga
boga pregrešili? Schrey 1 sam. 20, l kaj sim pregrešil čez tvo-
jiga očeta, de jiše mene vmoriti? Wolf baruh 6, 13 ne zamore
vmoriti tig4 kateri se čez nega pregrešy. Skrb. 1, 238 vstane pra-
šarie, kdaj se smrtno pregrešy čes zapoved posta. 2, 12 karkol ste
čez čistost(o!) pregrešili. 2, 77 mi bi se čez negovo nar vikši go-
spddstvo močno pregrčšili. List. cel. 310 kolku krat se sme moj
brat čez mene pregrešiti, de bi jest riemu odpustiu? Bas. 465 ve¬
liko grehov je dopernesel Ahab čez s. preroke inu čez izvoleni
božji folk. Jap. 5 mos. 9, 18 katere (grehe) ste vy čez gospoda
dopernesli. Rey 1, 225 u le ti zapovdi bodo vsi grehi čes na¬
turo doperneseni ojstro prepovedani. Rog. 2, 80 eni grehi so
čez svetiga duha. — imeti kaj:  Jap. mark. 11, 25 kadar se vy
k molitvi postavite, odpustite aku kaj čez kateriga imate (si ti š-/sts
zava  tlvo? si quid habetis adversus  aliquem, stsl. zogr. ašte či.to
imate na kogo, kiizm. či kaj mate prouti  komi. Dalm. aku kaj
zupkr  koga imate, Esz: wenn ihr ivider  jemand etwas habet).
djan. ap. 19, 38 aku Demetrius inu ti antverharji kateri so ž nim
Čez kateriga kaj imajo, taku se ja sodne zbirališa drže. 24, 19 aku
bi kaj čez mene imeli. Škrb. 1, 8 al najdete ktirga, de b po
spovdi imel eno pravo sovražtvo sam čez se? — jemati mite:
Trub. psi. 15 kateri suje denarje na žuh ne da inu mytov čez
nedolžniga ne jemle, po Luteru: nimmt nicht geschenke liber  den
unschuldigen. Dalm. psi. 15 kateri svojih denarjev na žuh ne daje
inu mitov ne jemle čez nedolžniga (stsl. pslt. sin. s'i>rebra svoego

38

M. VALJAVEC,

ne dastu. na lihva i myta na Tiepoviirr.nvclri. ne pri j et r i>). — mi¬
sliti, izmišlevati, domišlane:  Dalm. psi. 41, 8 hudn čez
me mislijo, Lnt. denken boses liber  micb. Traun psi. 40, 8 ony so
si čez mene hudu zmišlhvali. Skrb. 2, 198 kdo bo zrajtal vse ta¬
isto hudobno domišlane ktiro vstane v srcu čez taistiga ktiriga ne
moreš trpeti? — moči kaj:  Jap. 2 kor. 13, 8 my ne mdremo
kaj čez resnico, ampak za resnico (a Dalm. my ne moremo ništčr
z u p h r resnico, ktizm. ne moremo kaj p r o u t i istini). — n a d 1 e-
žati:  Vojska 200 kateri bodo tebe nadležali bodi si čez tvojo čast,
ali čez tvoje truplu. — nameniti, obrnoti kaj:  Vojska 166
na tako vižo te strele namehene čez druge, kir so imele tebe ranit,
obrnene čez te inu čez tvoje tadle, bodo ozdravile tvoje rane. Trub.
psi. 7 nega nesreča se bo obrnyla čez nega glavo. Dalm. psi. 81
taku bi jest hotil mojo roko čez nyh zuprnike obrniti. Traun psi.
81, 15 bi bil jest negove sovražnike kmalu ponižal inu čez te ka¬
teri nega stiskajo mojo roko obrnil. — oznaniti praznik:
Dalm. jer. klag. 1 (15) on je čez me en praznik pustil oznaniti,
de bi moje mlade junake končal (vocavit adversus  me tempus).

— početi kaj:  Skrih. sir. 8, 2 nikdr se z bogatim človekam
ne vl§ci, de ki čez te pravdo ne počnč. — podstopiti  se:  Jap.
3 mos. 19, 16 ti se nimaš kaj podstopiti čez kry svojga bližniga.

— posl užiti se čega:  Gol. 14 matica svojga žela se na po-
služi koker le čez svojo gliho, nikol pa čez človeka. — prebu¬
diti  se:  Dalm. ezek. 7 konec gre sem, on se je prebudil čez tebe
(evigilavit adversum  te, s^T^splb/] 7cpo? <ss).  — privleči:  Pohl.
tschup. 39 gospud, pozabi na moje nevednoste, zbriši nek ’z teh
strašneh bukuv katire boš ti čez mene naprej pervlekel. — p li¬
ha ti: Dalm. djan. ap. 9 Saulus pak je še puhal s pritenem inu
morjenem čez gospodne jogre. Jap. ibid. Saul je še vselej zgol
žugahe inu vbijane čez jogre tiga gospoda puhal (sp/rcvsov KTOtkrk
z od povou si? voh? p.<*S-Y|Ta? spirans minarum et caedis in discipulos
a kiizm. pihavši pritjč i ludomorstvo na vučenike). — ravnati:
Jap. prid. 2, 46 ta tretja stopina te jeze je kadar se edčn takti
deleč zguby inu čez pamet ravna de krivica tega bližniga iz tega
pride. — razdvojiti:  Jap. mat. 10, 35 jest sim prišal razdvo¬
jiti človeka čez svojga očeta inu hčer čez svojo mater, inu nevesto
čez svojo tašo (rj-dov Sr/dbrai avdpMrcov zava  voo 7tavpo? aorou, zal
{krfa-repa z a v a vf)? |AV)Tpd? abvii'c, zal vup.<pr,v z a t  a tv}'?  TOvh-spa?
aovTi'?, veni separare hominem adversus  patrem suum, et filiam
adversus  matrem suam, et nurum adversus  socrum suam.

KAKO JE RABILA RIJEČCA ČTCZ (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI.

39

stsl. mar. pridi. razlačit/B človeka d  a oti>ca svoego i di.šteri. n a
materi, svoja i nevesta na svekrovi. svoja. Kiizm. sem prišao od¬
ločevat človeka, tou je si n 4 prouti  oči svojemi, i ččr prouti
materi svojoj, i sneho prouti  svekrvi svojoj, a tako i u staro-
lirvatskom liegda Kukuljevičevu a sada akademijskemu misalu na
83. listu: pridohn bo razlučiti človeki: sina protivu  oteu svoemu
i dčšteri. protivu  materi svoei i nevestu protivu  svekr’vi
svoei. Dalm. jest sim prišal človeka rezdvojiti zupčr  svojga očeta
inu ličer zuper  svojo mater inu nevesto zupčr  svojo taščo
[snaho]). — snovati kaj:  Schrey 1 sam. 24, 10 David čez tebe
htidu snuje. — stvor iti kaj:  K rej 1, 93 2 b hudiči se edan dru-
giga drže kakor ripje ali ketine: kir je kuli edan, ta nyh ima

vselej več polak sebe, edan čez druziga ništar ne sturi Dalm. 3

mos. 4 de bi kaj bily čez eno zapuvid tiga gospuda sturili . . .

kadar pak vjuda greši inu kaj čez zapuvid gospuda svojga boga

stury, ima k ofru pernesti eniga kozla Cruc. la 3 Kaligula cesar
še huši čez svoj visoki stan je strnil v tem kir več krat svojga

kojna je v gostje povabil. 2, 129 more premislit kaj je pregrešil

inu sturil čez tih deset zapuvid božjih, kaj čez tih pet zapuvid

duhovne matere kršanske cerkve, kaj čez g. boga, kaj čez svojga
bližniga. 466 vprašaj vejst tvojo, naj povej tebi kaj si sturil čez
tih deset zapuvidi božjih. Bas. 346 kulku hudiga stury en taki
zvujzdani strupeni jezik ne le čez človeka, ampak tudi čez božjo
čast. 347 kar je Joab zuprniga sturil čez Davidovo peršono. 348
vidiš kulku pregrešniga sturi en taki jezik ne le čez človeško,
ampak tudi čez božjo čast. 440 Absolon je djal de nema syna,

ker je mejnil de zavol tiga greha kateriga je čes svojga očeta
sturil, neega otroci neso uredni de b’ živeli. 465 so tebi naprej
nesli golufne uržohe, de b’ to al guno čes božjo zapovid inu tvojo
vejst sturil . . jim privoliš inu sturiš čez tvojo lastno volo. Jap. 3
mos. 4, 2 aku en človek kaj stury čez kar koli za eno zapoved
tiga gospoda, ima za svoj greh enu tele brez tadla gospodu ofrati.
prid. 1, 175 bi ne smel nikoli kaj čez svojo v§jst sturiti. Wolt
baruh 2, 12 grešili smo, hudobno delali, krivičnu sturili čez vse
božje zapovčdi. Škrb. 1, 397 Agata, Helkonija preden bi ble kaj
čez čistost strile, so rajši trpele. — tako i:  potvrditi:  Boln 19
skuzi le ta s. sakrament bode ta bounik na negovi duši čez te
skušnave tega peklenskiga suražnika potrden. 134 de mene Jezus
čez use skušnave inu zmotnave potrdi.

40

M. VALJAVEC,

Tako osobito uz glagole ko ji znale kako god očitovati protivnost,
ili uz supstantive znacena slična takim glagolima. Neki se laki pri-
mjeri mogu na više načina tumačiti, i kako, recimo u grčkom, do-
lazi  yoyyu£e!.v zzva tivo? uz  stu tivi, ili u nemackom murren uider
etivas uz uber ehcas, tako se može godrnati mrmrati čez kaj tuma-
čiti ne samo tako da godrhane dolazi na šlo, nego i da biva radi lega.
Tako uz:  (brečati brenčati: Dalm. jez. 16 za tu brečv moje
srce čez Moaba kakor ena arfa inu moje znotrene čez Kir Harez.
Skrili, iz. 16, 11 za t6 bo moje srt e čez Moaba kakor citre bren¬
čalu inu moj orob čez zyd žganiga cegla. — bučati:  Dalm. jer.
48 za tu bučy moje srce čez Moaba kakor ena trobenta, inu čez
ludy v Kirherezi bučy moje srce kakor ena trobenta.) — d j ati:
Cruc. 2, 401 una dva falš priča, katera sta čez s. Stefana djala:
komo iste non cessat loqui verba adversus locum sanctum et legem,
sta bila uržoh de Judje so bily s. Stefana ubili. — godrnati
godriiaiie:  Rog. 2, 4l veliku krat čez tega godrnamo. 325
prosil je ta istiga za zamčro de je taku nespodobnu godrnal čez
nega. 566 čez boga godrnamo. 657 iz srda zhčel je godrriat čez
tega prerhka. Jap. 2 mos, 15, 24 ludstvu je čez Mojzesa godrhalu.
4 mos. 14, 36 kadar so nazaj prišli, so vso množico čez riega
godrnati sturili. 16, 11 kaj hoče Aaron biti, de bi vy čez nega
godrhali? 17, 5 bom te tožbe izraelskih otrok od mene odvrnil,
s katerim čez vaju godrnajo. mat. 20, 11 kadar so prejeli, so go¬
drhali čez hišniga gospodarja šyoyyuijov žara too otzoSecrrcoTou mur-
murabant adversus patrem familias stsl. asem. rnpmtaaha na go-
spodina. Kttz. mrmrali so prouti gospodari, joan. 6, 41 Judje so
čez t6 godrhali, Luter: murrten daritber. prid. 2, 142 čez božjo
previdnost godrnajo. Skrili, sir. 31, 29 čez tega kateri skopil kruh
vun dely b6 mestu godrnalu. pok. 2, 42 ker sim čez ho godrnal,
1, 115 aku bi slišali mene čez tvojo previdnost, o bog! godrnati,
bi se nad tim mojim padeeam veselili, 3, 35 aku bi čez svoje
odlašane godrhali. Skrb. 1, 10 več ne godrnaš čes križe, nesreče.
1, 61 so čes ho godrnali, 1, 111 ne godrnej čez križe inu nesreče.
1, 125 druge toži, čes druge godrna. 1, 176 je vselej nevolno go-
drrial čes vsako mejhno bolečino. 1, 228 pomankane lubezni prot
bogo je, ako čez boga inu negovo previdnost godrnaš. 1, 406 če
druziga striti ne morejo, se čez boga vzdignejo, čez negovo pre¬
vidnost godrnajo. 2, 200 Mirjam inu Aaron sta godrnala čez Moj¬
zesa. 2, 240 si godrnal čez negovo previdnost. Ravn. zgod. 1, 118
nobedin vsih vas ktiri ste čez me godrnali, ne pojde v oblubleno

KAKO JE BAB1LA KIJEČCA ČREZ KOVOj(sLOVENSKOj) KHIZI

41

deželo. List. cel. 44 so godrhali čez hišniga gospodarja. go dr¬
li a n e: Jap. 4 mos. 13, 31 godrnane tiga ludstva je čez Mojzesa
vstalu. Škrb. 2, 41 godrhdhe čez hegovo previdnost. — golčati:
Šerf. pred. 1, 131 ne guči krivo črez nega. 2, 202 keri so med
vratami sedeli, so krez me gučali. — govoriti , govorjene, cesto s ka¬
kim dodatkom:  hudo, z a ničli  v o itd. Trub. psi. 27 zubper me
falš pryče v staj ej o kir čez me sj’lo inu krivu govore. Dalm. psi.
50 ty sediš inu govoriš čez tvojga brata /.ozr« tou  cou x.a-

TsAaAsic Lut. redest wider deinen bruder Trpi. gučiš prouti brati
stsl. sin. sedje n a bratra svoego klevetaale. Kast. 69 kadar zvčš
de edn kudu je čez tebe govuril, vprašaj tvojo vejst, je li si kriv
ali nikiir . . aku nesi nič fakešniga hudiga sturil kakbr se čez tebe
govory, ti bi ga vtegnil še sturiti. 108 jeziku je vse odprtu. Ty
veliki firšti inu krajli nčso pred nym žyher, de bi čez nyb ne go¬
vuril. 110 talcu ti tudi se zadrži, kadar se čez tebe hudu govory.
167 ččz tebe hudu govorč. Cruc. Ib 113 vse tu hudu kateru se
more zmislit čez nyh govory. 2, 300 gdu je bil prebodi! tiga bu-
dobniga Julijana apostata? šentavane kateru je čez Kristusa go¬
voril. 301 Mojzesovo sestro Marijo bug je bil gobamy štrajfal za
tiga volo de en sam krat je špotlivu čez brata Mojzesa govorila
Ah kaku veliku več bo vas štrajfal kateri vsak dan slcorej špot¬
livu govorite čez svetnike, čez rane božje, čez s. zakramente, čez
s. ime božje. 5, 6 preveč špotliv’ čez žene govorite. Bas. 287 velik
greh je čes čast inu poštene svojga bližriiga opravlive besede go¬
voriti, še veči greh govoriti čez domače. 471 začel je čez nega
govoriti inu mrmrati. Rog. 2, 26 ta kir prišiti je h svoj mu firštu,
tu prou bilu je govorit grdit čes te s. škofe. 479 ni bilfi nobčniga
kateri bi bil čez ho kaj hudiga govoril. Jap. 4 mos. 12, 8 za kaj
se nista bala čez mojga hlapca Mojzesa govoriti. 13, 33 so čez to
deželo katero so ogledali per izraelskih otrocih hudh govorili. 21, 7
my smo grešili de smo čez gosphda inu čez tebe govorili. 2 kor.
6, 3 obenimu pohujšana ne dajmo, de se ne bo čez našo službo
hudu govorilu. 8, 20 zraven se my varhjemo de kd6 kaj čez nas
ne govory, prid. 1, 278 on posluša z veselam, kadar se čez nega
hudu govory, 2, 37 de se ne pustitč preslepiti od eni ga hudobnika
kateri vsaki dan čez vero govory. Škrih. pridg. 7, 22 ne poslušaj
rad vse besede, katere se govor§, de ki svojiga hlapca čez te hudu
govoriti ne slišiš, 10, 20 ne govori hudh čez krajla, 1 mahab. 11,
11 on je hudh čez nega govhril, pok. 1, 114 ker so se moje noge
spodtikiivale, so čez mene mogočnu govorili. Trami psi. 34, 26

42

M. VALJAVEC,

katfjri čez mene prevzetim govore u.svz/.opp-gj.ovoovTec lir’ spi,
49, 20 prav z naprejvz§tjam si ti čez tvojga brata govoril, 58,
13 kateri v sodiši sčde, čez mene govore zcct’  Ip-ou Ti^o/iv/ouv,
74, 6 ne govorite čez boga hudobnu \>:r,  /.aASirs /.ara tou dsou
aSi/iav, 108, 3 ony so čez mene z lažnivimi jeziki govorili. Schrey
1 sam. 27, 11 de ki ne bodo čez nas govorili inu rekli: to je
David sturil, 2 sam. 19, 21 ne bo mdr za volo teli besedy Semej
vmorjen, ker je lindu čez gospodoviga kristusa govoril? (1 krak
13, 32 resničnu se bodo besede dopolnile, katere je na gospodovo
povele naprej govoril čez altitr (siri to {kiCToccvnptov) kateri je v Be¬
teli inu čez vse malikovske lirame na visočinali.) Wolf. ezeli. 35, 12
jest sim slišal vse tvoje očitana, katere si govorila čez izraelske
hribe rekoča: zapušeni so. Leon. 19 misijonar je dobil perložnost
še boj čez ples govoriti. Skrb. 1, 312 je čez viro, čez andolit inu
brumnost zaničlivo govoril. 2, 199 če kdo začne govorit čez tiga
ktirga ne moreš trpeti, se posluša. 2, 237 vikši farji, ne govorite
čez Jezusa. List cej. 246 zraven se varjemo de kdu kej čez nas
ne govori. Met. 247 čez tebe govors. govorjene:  Kast. cil. 62
tu pride šentuvane, mrmrane, kletov, govorjene čez boga, čez nega
stvari, čez svetnike. Skrb. 1, 151 zaničlivo govorjene čez viro inu
božje reči. pogovor:  Skrb. 1, 347 od zaničlivih pogovorov čez
viro, cirku, duhovstvu inu božje reči. — grlo odpreti:  Trub.
psi. 22 nih grlu so oni čez mene gori odprli (Dalm ibid. ony svoja
usta zupiir  mene odpiraju. Traun. 21, 14 ony so zupčr  mene
svoj gobec-, odprli. Trpi. ibid. odperajo prouti meni grla svoja,
stsl. psi. sin. otvresje na mje usta svoe. Luter: wider  mich. grč.
ŽVOIC.3CV s t' sp.£ to ijtoo.z auTotv). — grmeti:  Jap. prid. 1, 282 ali
nisim jest eden od tih lakomnih ali vohrnih, čez katere pridigar
taku strašnu garmy? 2, 114 leta je bila ta velika pregreha tih
farizerjov, čez katero je naš izveličar tolkajn grmel. 150 ti sveti
črkovni vučeniki na eno strašno vižo čez te bogate grm§. 202 bote
spoznali de se čez eno tako hudo navado ne more zadosti grmeti.
Skrb. 1, 43 ako se grmi čes rezvojzdan6st v zadržanu, čes poliuj-
šane v tovarštvu, čes nesramnost v oblačilu, se preč oglasjo po¬
svetni otroci. 2, 90 nobenga med vami ni, čez ktirga bi grmele
en krat te strašne besede. — jezik brusiti, iztezati:  Bog.
2, 78 udari u’ kako hišo ali kozelc inu vse pogory, koga ta čas
delate uržoh le take nesreče? čez boga jezik brusite inu godrnate
čez vaše mašnike. Skrb. 1, 60 živiš med takimi, ktiri čez viro,
čez cirku, čez božje reči inu čez duhovstvu zaničlivo jezik stegajo.

KAKO JE RABILA RIJEČCA Črez (NOVOjjSLOVENSKOJ KNIZI.

43

— kleti, preklinahe: Jap. rim. 14, 16 čez Dašo dobroto se
nima kleti. Šerf. pred. 1, 2 ne smemo kleti čres negovo mudro
ravnahe 2, 141 ludje kres vas za mojo volo klejejo. Skrb. 2, 221
inu v temu preklinvariu čez svetnike, čez Marijo, čez boga se bo
pogreznil grešnik v brezen. — kričati, kričali  e:  Dalm. jer. 12
tebe feralitajo tudi tvoji bratje inu tvojga očeta hiša inu čez tebe
kričč, jer. 51 eno kričane se bo slišalo čez vso silo v deželi. —
lagati, laži plesti, spletati:  Trub. kateh. 185 nesramnu čez
nas lažo. Cruc. 5, 441 ste se zlagal čez taisto dekeleo. Wolf dan.
14, 11 kateri je čez nas lagal. Škrb. 2, 245 tam stoji grešnik

ves v mislih ker ga svari včst de je bližniga opravlal, čez nega

lagal. Skrili, sir. 7, 13 nikar laže čez tvojga brata ne plčdi, p.r,

apoTpta ett’  aSs><pai nov.  pok. 1, 107 vse sorte liižy čez me

spletajo. — m o mlati, lajati:  Rog. 2, 314 farizčerji te lepe
čednosti tega vsmilejna katera izkazoval je tem publikanam niso
mogli per gmalm pustyti de bi čez to na bily momlali inu lajali.
•— mrmrati, mrmrane:  Trub. joan. 6 Jezus je vejdel per sam
sebi de so nega mlajši čez tu mrmrali, mark. 14 inu so mrmrali
čez no. Dalm. 4 mos. 14 je čez tu vsa gmajna mrmrala, jozve 9
vsa gmajna je čez to mrmrala, mat. 20 so mrmrali čez hišniga
očeta. luk. 5 farizeji so mrmrali čez negove jogre. joan. 6 so he-
govi jogri čez to mrmrali. Kast. 133 ti nčmaš čez take reve mr¬
mrati. 312 aku tvoje telit se toži inu m mirti čez post, potroštaj
ga s premišlovanam večniga veseld v nebesih. Mrmra čez hude inu
žleht gvante, oblubi nemu nebeško luč. Cruc. la 132 zatoraj so
mrmrali čez boga. 197 mrmrat čez svojga bližniga. Ib 7 kadar je
to vidil ta farizeu, je bil začel mrmrati čez (grijeskom  črz) Mada-
leno. Ib 8 mrmrajo čez nyh de so groby. 85 Simon Pharisaeus je
čez Madaleno mrmral. 109 za kaj se tožiš de drugi čez tebe mr¬
mrajo? 2, 111 Izraeliterji v pušavi so čez boga mrmrali. . var-
vajmo se de nihdar ne bomo mrmrali čez boga. 141 čez boga
mrmrate. 4, 12 čez pridigarja mrmrat. 31 mrmraš čez mašmke.
51 Izraelitery so mrmrali čez Mojzesa. 61 pregreši Aron inu ne-
gova sestra Marija, za kaj sta mrmrala čez svojga brata Mojzesa.
5, 32 negova žena je čez nega mrmrala. Bas. 8 čez božtvo si
mrmral. 153 mrmraš ne le čez stvari, čez stvarnika. 468 ga je
negova žena šuntala de be čez boga mrmral. Rog. 2, 467 mrmrat
čez vboštvu. 565 more biti je ona čez rieh mrmrala. Tob. 191 ne
mrmrej čez gospud boga. Jap. 2 mos. 16, 2 vsi izraelski otroci so
v pušavi čez Mojzesa inu Aarona mrmrali. 4 mos. 14, 29 vy vsi

44

M. VALJAVEC,

ste čez  mene mrmrali. 16, 41 vsa mndžica izraelskih otrok je čez
Mčjzesa inu Aarona mrmrala. Rey 1, 186 čes tu ureme mrmrati.
Šerf. pred. 1, 457 potrpliv človek ne mrmra proti bogi čres trpleiie
no težave. 2, 340 ona je ne nikoli mrmrala črez svojo nerodovitnost.
— mrmrane:  Krel 1, 73a takovo sovražtvo se je začelo v prvej
Cerkvi k času teh apostolov, ker je mrmrane vmej krščeniki vstalo
čez davahe inu razdeleiie almožna. Dalm. djan. ap. 6 je enu mr¬
mrane vstalu mej Grki čez Ebreerje. Bas. 153 zdajci v začetku
tiga vprašana zagledaš tvojo veliko nevolo, godrnaiie inu mrmrane
ne samu čez velike, ampak tudi čez majhine nadležne rččy. Vojska
35 včasu v to mrmrane cilu čez g. boga pade. Jap. djan. ap. 6, 1
v tih istih dnevih pak kir je to štivilu tih jogrov gori jemalu, je
vstalu enu mrmrane tih Grkov čez Hebrearje. — naga  h ati  za
kaj  čez koga postulare aliquid adversus aliquem: Jap. djan. ap.
25, 3 inu so čez nega za le to dobroto naganali, de bi vkazal
nega v Jeruzalem perpelati. — ob moti  se:  Jap. prid. 2, 191
bodo onv samy enkrat ta urtel prejeli, čez kateriga se ne bodo
mogli k obenimu vikšemu sodniku obrniti. — omahovati:  Skrb.
2, I 70 v unimu tovaistvu omahujejo čez resnice, ktire je vender
eirku trdnu virvala. — pisati:  Cruc. 5, 592 Julius Cesar je slišal
de Catulus je pisal čez čast inu poštejne hegovu. — posvetovati
se:  Traun psi. 82, 4 onv se čez tvoje svčtnike posvetujejo. — pra¬
viti:  Trub. kateh. 185 več čez nas tudi pravijo de više zašpotu-
jemo. 205 vsak bo sam čez se pravil de je kriv. Dalm. ezeh. 25
za tu ker vy čez mojo svetirio pravite: aha, ona je k nečasti stur-
jena, inu čez izraelitarslio deželo: ona je opuščena, inu čez judovsko
hišo : ona je v ječo proč pelana, hočem tebi izdati. Seri' pred. 2,
482 strašne besede pravi sveti Jakop črez take k eri bližnemi v po¬
trebi ne pomagajo. — prepirati  e:  Jap. djari. ap. 15, 2 sta Pavl
inu Barkalaz ne enu majhinu prepiratie čez ne vzdignila (facta se-
ditione non minima Paulo et Barnabae adversus illos). — prero¬
kovati:  Wolf. ezeh. 4, 7 inu b6š čez nega prerokuval (prophe-
tabis adversus eam). — pr e tež:  lvrej 2, 201 a le to da Jairus za
zdravje inu za leban prosi, to je eno risnično znamerie negove vere,
zakaj kadar bi ne veroval da hoče pomoč inu trošt per Kristusu
zadobiti, taku bi ne bil k hemu šal za pomoč prositi suseb kadar
je bil edan poglavica sule inu kada je sice znal tih viših farjev
inu farizeov priteš čez te kateri Kristusa spoznajo. — pričati,
izpričevati, priča, izpričane:  Krel 1, 121 2 b naj si je dosti
krivih prič vstalo inu pričalo čez nega, taku se vsaj nejso glih

KAKO JE RABILA RIJKČCA Čfez (NOVOj)SLOVKNSKOJ KNIZI.

45

vkup rajmale. 2, 76b nvli lastna vejst čez lie priča, de je nyh uk
inu živlehe zanikrno inu nepravično. 138a krivo priča čez vboziga
čolnarja. Dalm. 4 mos. 35 ena priča nema pričati čez eno dušo
k smrti. Cruc. 2, 401 ona dva sta folš pričala čez tiga nadolžniga
Nabota. 4, 143 so čez Eduarda folš pričali. 5, 2 angeli bodo pčršli
pričat čez nas. Skrb. 1, 322 ti s krivjo pomččena zemla! ti pričaj
čez take katiri tako govorč. Dalm. mat. 26 ništer ne odgovoriš
h timu kar lety čez tebe pričujo? Jap. 5 mos. 17, 6 kadar le eden
čez nega pričuje, nima obeden vmorjen biti. mat. 26, 62 ali ti nič
ne odgovoriš na tu kar le ty čez tebe pričujejo? Wolf. dan. 13, 49
ona dva sta čez rib krivu pričuvala. Rey 1, 240 krivu čes bližniga
pričujejo. Cruc. 2, 402 so pred rilitarjam s persego spričvali čez
s. Narcisa škofa. — priča:  Krej 1, 121 2 b visoki farji so iskali
krivih pryč čez Jezusa. Dalm. I mos. 31 bo čez tebe h priči.
Cruc. 2, 393 grešy kadar pred pravico krivo pričo čez svojga bliž¬
niga govory. 2, 401 Alcimus je folš priče pelal čez Juda Malm-
berja. 402 kaj z’ en uržoh je bil de tulikajn folš prvč se je našlu
čez Kristusa dokler nikdar nej človeka režalil? . . zatoraj de bi
nyb gnado dosegli, so krive priče čez Kristusa pelali. 5, 204 kri¬
vične priče so čez nega pelali. — spričane:  Cruc. la 227
v rihtnih hišah ta krivična sodba inu fauš spričajne čez te vboge
sirote. — pridigovati:  Cruc. 2, 552 vse slcuzi je pridigoval
čez greli. — prinesti  naprej = nem. vorbringen: Cruc. 2, 401
uni folš priče, kateri so bili potrdili kar Tertullius čez s. Paula je
bil pernesil pred rihtarju (!) Feliksam, so bili uržoh de . . Ja]),
djan. ap. 25, 19 ony so nekatere prašaiia od svoje vraže čez nega
naprej pernesli. — psovati  (= nem. sekimpfen iiber  jemandj:
feerf pred. 2, 491 blaženi ste vi, či lydje črez vas za mojo volo
psyjejo. — razodčti:  Skrb. 1, 257 nerad rezodene sam čez se
to kar mu je li spoti. — reči,  izreči: Kateh.219 hudu smo rekli
čez nega. Cruc. 5, 442 kaku hitru človek z jezikam reče eno be¬
sedo čez poštejne svojga bližniga. Kog. 2, 216 per katčrem vsem
včner Job kazal ni nobčne navoje, rekal ni čez tu nobene hude
besede. 478 težku bi brez hudih čez se rečenih besedv bila znaj-
dena . . težku bi sedaj Judit bila takti srečna de bi čez lio nobedin
ene hude besede ne rekal Vojska 91 tukej perkrita ležy ta pe¬
klenska kača inu je perpravlena tebe oskruniti ali usaj raniti, čez
katero znaš reči: o prekleta kača! Skriti. 26, 2 kakbr ptica dru¬
gam prelety inu grabeč kamor bodi gre, takti. bo ena brez potrebe
p z  koga rečena kl§tva čez šla. Wolf dan. 3, 76 kateri bo čez

46

M. VALJAVEC.

bog4 kletu izrekel, more konec vzeti. — r j uti, rjoveti:  Dalm.
jez. 16 za tu bo en Moabiter čez druziga rjul. Vsi bodo kmalu
rjuli čez grunte tiga mesta. Skrili, jer. 12, 18 kakor ldv v gozdi
je čez me riovel, zato  sim nega sovražil. — rohneti:  Jap. sod.
8, 3 kadar je on le to zgovoril, se je hih togota vlegla, od katere
so čez liega rohneli. — sekati:  Skrb. 1, 160 živiš med nečistim
ktiri nesramno klafajo, čes sramožlivost sekajo. — spoznati
(= erkennen wider): Dalm. suz. hočeva čez tebe spoznati. — s ra¬
mo cene:  Šerf pred. I, 460 sramoteče črez pobožnost. — svet
držati  (— rath halten liber jemand): Dalm. mat. 12 so držali en
svit čez nega kaku bi nega pogubili, i Jap.: so svit držali čez
nega. Mat. 27 so vsi viši farji inu stariši tiga folka svit držali čez
Jezusa de bi ga vmurili, i Jap.: so svit držali čez Jezusa (<rup.|3o6-
Mov škafov z t  a too Ivioto consilium inierunt adversus  Jesum.
Kllzm. tanač so držali prouti  Jezusi, stsl. zogr. snvetu, s't>tvo-
rnše na Isusa). — svetovati  se:  Trub. mat. 12 farizei se svej-
tujo čez nega kaku biga pogubili; — šentovaiie:  Gruč. 2, 585
šentovajne čez svetnike inu boga. — škripati:  Trub. psi. 35
škriplejo ž nih zobmi čez me š^po^av stc’  spi too? oSovtk?. stsl. sin.
skrbžbtašje na mje. 37 škriple ž liega zobmi čez nega. Dalm. job.
14 ta z zobmy čez me škriple. psi. 35 ony zobmy čez me škri¬
plejo. 37 nevernik z zobmy čez liega škriple. Djan. ap. 7 kadar
so ony le tu slišali, je nym šlu skuzi srce inu so z zobmy škri¬
pali čez nega. tako i Jap. 7, 54 i List. cel. 17 ; Jap. prid. 2, 129
vv hote čez to od jeze škripali. Traun psi. 34, 16 ony so čez
mene s svojimi zobmy škripali. 36, 12 čez nega s svojimi zobmy
škriple. Šerf. pred. 1, 86 naj on čez nas zapston škriple. — to¬
žiti  (u ,tožiti ili tožiti se čez koga ili ltaj‘ ima u svakom slučaju
neko neprijatelsko kretane proti onomu što se izriče riječju u aku-
zativu uz čez pa bilo ono prema nem. klagen iiber, ili klagen
vider ili wegen etwas, a svuda je lih germanizam. S toga cu sve
primjere, tumače li sc ovako ili onako, ovdje navesti): obtožiti,
potožiti, pritožiti se, tožba, tožnik; klagovati, kla-
govaiie:  Trub. psi. 38 toži bogu čez sujo težko bolezan inu čez
suj betež, čez suje grehe, čez suje perjatile kir so ga cilu zapustili,
čez suje sovražnike. 55 toži čez vse žlaht suje sovražnike, čez
Jude, Turke, tirane. 79 ta stara izraelska cerkov tože čez Kal-
deerje ali Babilonerje inu čez Antioha tyrana, inu ta sadašna
krščanska cerkov čez Turke, papežnike, čez antikristusove hlapce.
Trub. kateh. 185 čez tako sylo, krivico komu hočnio tožiti? luk.

kako je rabila RiJEčcA črez (novoj)slovenskoj knizi.

■47

23 jest ne najdem na(d) nim obenih takih krivih riči, za katerih
voio vi čez nega tožite. Krel 1, 76 Marta je tožila čez svojo sestro
Marijo. 109a nyh lastna vejst bode čez nyh tožila. Dalm. sir. 4 de
ne bo tožil čez tebe. 42 otroci morajo čez neverniga očeta tožiti,
djaii. ap. 24 kar čez me tožijo. 1 makab. 9 aku bodo ony dajle
čez tebe tožili, talcu moramo my ne braniti. 13 je on Tryphonu
te denarje inu otroke poslal, de bi ta folk čez nega ne tožil. 15
ker ti pak čez tu tožiš de smo my Joppe inu Gazo vzeli, je le tu
ta uržah. Kast. cil. 166 toži čez tvojo hudobo, 176 dosti krat se
tožiš čez te pretečene dny. 222 včasi se tožijo čez človeško never¬
nost. Cruc. la 18 inu vener se smejo podstopit čez boga tožit de
jim ne pomaga . . lcodar hodi, čez boga se toži . . nikar se ne toži
čez boga, aku tvojo prošiio ne vsliši. 184 čez katere sam bug se
je tožil. 211 pravičnu se morem čez vas tožit. 223 grem de bom
moj’ prijatelci tožila čez moža. 224 žiher se moreš čez takušne
hudobne ludy tožit. Ib 4 bo nekateri syn se tožil čez svojga očeta . .
bo una hčy prež vsiga konca tožila se čez svojo mater. 159 bug
vsiga mogočni čez takušne se toži. 172 ah čez takušne g. bug se
močnu toži. 177 za kaj se tulikajn tožite čez ta svejt? 187 eni
bodo se tožili čez luft, drugi čez nerodovitnost te zemle, drugi se
bodo tožili čez ludv, drugi čez hudiča inu cilu eni bodo mrmrali
inu tožili čez g. boga. 189 kaj se ti žena tožiš čez Kristusa? kaj
se vy čez boga tožite? 192 jest imam uržoh se čez te tožit. 2, 140
one niker se ne morijo čez nas tožit. 211 sam g. bug se toži čez
kršanstvu. 210 sam g. bug se toži čez taisto dušo, 4, 154 vže več
krat sim slišal tožit se čez naše generale. 186 vsi se tožijo čez
vahte. 378 obari nas bug de ony bi se hoteli čez ranco gospo
tožit. 382 Čez koga. se tožim? čez smrt? 5, 472 posly se čez ce-
ringo tožijo. Bas. 221 nikar se ne toži čez silne skušnave, čez
tvojo slabovižnost. 318 ptujga greha deležni postanejo inu vender
se čez to ne obtožjo. 319 predajovc se obtoži čez tatvino. 383 ka¬
teri se komej čez deseti dev svojih grehov obtožijo. Boln. 8 se ni
nihdar čez tu pertožila. Jap. 4 mos. 11, 1 med tein je enu godr-
nane teh ludy vstalu kakor de bi se za volo truda čez gospoda
pertožili. 17, 10 de ony nehajo se čez mene potožiti, djaii. ap. 25,
11 nič takušniga ny, kar le ty čez mene tožijo, hebr. 8, 8 on se
čez ne potčži. prid. 1, 310 jest se ne potožim čez to kar za vas
sturym. 2, 49 čez koga se jest moreni potožiti, ker sim toli krat
smrt zaslužil? 160 fale če se čez božjo previdnost pertožijo. 273
gdo se čez take grešne žeje obtoži? 291 ali se položi en tat lca-

48

M. VALJAVEC,

teri bo k galgam pelin čez svojga sodnika kteri ga je k smrti
obsodil, ali čez rabelna kateri bo to sodbo nad him spolnil? Traun
psi. 40 David toži čez Judaža. Skrin. sir. 29, 6 tdžijo čez drage
čase. modr. 13, 6 vendčr pak se je čez te majn pertčžiti. pok. 1,
12 jest se čez tvojo ojstrdst čelu nič ne pertožim. 110 moja sam-
svojna lubtjzen me žene, de bi se čez to obn&šane mojih zuprnikov
per mojih pčrjitlih pertdžil. 3, 27 čez ta moj britki stan se nič ne
pertdžim. 84 pridite inu pertdžite se čez me. Skrb. 1, 125 srditi
naprej postavleni t6ži čes nebogliviga podldžniga. 331 za to morem
tudi le sam čez se tdžiti. 113 ali bomo še perpustili de bo tbžil
čes nas Jezus? 414 če tedaj nas sovražnik premdga, če nas po¬
gubi, čez koga imamo tožiti kakor sami čez se? 475 slišim nebeš-
kiga očeta de se toži čez sedajni svejt. 2, 67 čez zgubo eajta no¬
beden ne toži. 194 jest nimam nič čez nega tožit. 194 se je čez
hib sovražno sreč potožil. Seri'pred. 1, 97 prenašajte eden ovega,
odpystite eden ovemi, či ker krez ovega tožiti ma. 2, 159 bog
človek se ne toži čres svoje rane, temoč le črez našo nevolo;
tožba:  Dalm. djan. ap. 25 so naprej pernesli veliku inu težkih
tožbi čez Pavla. Kemp. 238 (3, 18, 1) dosti krat sim velike tožbe
čez me slišal. Jap. luk. 6, 7 farizerji so na nega ravnu gledali,
aku bo on ob saboti ozdravil, de bi eno tožbo čez nega nesli (stsl.
mar. da obreštat'f, rečb na nt>), joan. 18, 29 kaj za eno tožbo
pernesete vy čez tiga človeka ? (stsl. mar. lcaja reči> prinosite n a
človeka šego?), djan. ap. 25, 7 inu so čez nega velike inu težke
tožbe naprej pernesli. Kološ. 3, ! 3 zanesite si med sabo, če kdo
tožbo čez eniga ima; tožnik:  Krej 1, 84a ta pravični je sam
čez se tožnik; klagovati:  Dalm. jerem. u predgovoru: zgul
svary inu klaguje čez hudobo tih Judov. ezeh. 19 ti klaguj čez
izraelske viude. Cruc. Ib 12 zakaj tulikajn klaguješ čez te druge?
2, 299 s. Hieronymus ner ble čez norust ty(h) šentuvavieev je
klagoval. 4, 377 de bi ne klagoval čez smrt moje lube žene; kla-
govane:  Dalm. rilit. 2 gospudu se je smililu klagovane čez te
kateri so ne doli tlačili. — ukati  = nem. jubeln iiber jemand :
Trub. pslm. 41 ti imaš na meni enu dopadene de ta muj sovražnik
ne bo čez me vukal, i Dalm. moj sovražnik ne bo čez me vukal.
Dalm. psi. 108 jest hočem čez Filisterje vukati. sir. 31 vukajte čez
glavo teh ajdov. jer. 50 vukajte čez no (Babel). 51 bodo vukali
čez Babel. baruh 4 so ony čez tvoj padec vukali. Skrin. jer. 51,
48 vukalu b6 čez Bdbilon nebu inu zemla. (Bole slovenski je:
ukati nad čim). — usta pretegovati, odpreti, odpirati:

KAKO JE RABILA RIJEČCA Čl'0'Z (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZL

49

Trub. psi. 35 oni nih vusta restegnjo čez rae inu pravijo: ej ej !
Dalm. jez. 57 čez koga hočete vže usta odpirati? Skrin. jer. žal.

2, 16 vsi tvoji neprijatli odpirajo svoje vusta čez te. Traun psi.
34, 21 so svoje vusta čez mene široku odprli. — vpiti, vpitje:
Trub. u kateh. 111 vsi so čez nega vpili: le križaj ga. psi. 71 ty
kir čez me vpyo: eya eya, nazaj pobegno. Krel I, 89 2 a gospod
pomagaj, jest sice ne moreni daje obstati: ako mi ne pomoreš,
tako čo čez sylo vpiti. 2, 69a naši sovražniki tudi zdaj čez ta s.
evangelium vpijo : le doli le doli ž nym. 2, 173a je do osem krat:
ve vam! čez lie vpil. Dalm. 5 mos. 15 de on ne bo čez tebe vpil
h gospodu. 24 de on čez tebe h gospodu ne vpije. 1 sam. 8 kadar
hote vpili čez vašiga k raj la kateriga si izvolite, taku vas gospud
ta isti čas ne bo vslišal. job. 19 ako jest vpyem čez krivico, taku
jest vsaj nesim vslišan. 35 ony bodo tudi vpili čez ofert tih hudih,
pslm. 43 čez me vpyeo: eja eja (Luter: die liber  mich schreien:
da da!) jer. 6 ne prevzetnost inu syla vpije čez ne. 35 kaj vpiješ
čez tvoje strehe inu čez tvoj britku hud betež? suz. ta stariša sta
tudi čez ho vpila. sir. 25 solze tili vdov rejs po lici doli teko, ali
one uvišek vpijo čez tiga kateri je vunkaj tlači, djati. ap. 22 za
kakoviga ursaha volo bi ony čez nega taku vpyli? Dalm. kateh.
107 sovražniki moji so bodo veselili ter nesramna čez me vpili.
(Jruc. 2, 222 vpije ena vboga žena čez lie požrešniga moža: oh
de bi tebi gout inu svinsko kožo . . vpije en rhvni mbž čez svojo
jezično ženh: eh de bi tvoj jezik, trmo inu kožo uni inu ta strojel!
vpije drugi drgači čez drugu inu čez nyh kože, vener ne čez te
žive, prave inu človeške, pač pak čez nyh tadle inu hudobije kakor
čez ene nym perrašene kože. Jap. djan. ap. 22, 24 za kaj so ony
čez nega taku vpili? prid. 1, 2 čez vas vpije nebu inu zemla, čez
vas vpijejo vse stvary. 145 pridigar vpije čez tu pohujšahe katera
ludem daješ. Leon. 35 Leonard je srečno vpil čez staro navado
ob praznikih delati. Skrb. 1, 140 cel take stvari ktere živlena inu
občutlivosti nimajo, polne srditosti vpijejo čes grešnika. vpyehe,
v pitje:  Dalm. 2 mos. 2 nyh vpyehe čez nyh delu je pred buga
prišlu. Jap. 2 mos. 2, 23 hib vpitjč čez dela je k bogu gori šlu.
3, 7 sim slišal hegovo vpitje čez nevsmilehe tih pergahancov per
delili. Skrili, sir. 35, 18 vdove solze teččjo čez n§ lica doli inu ne
vpitje čez tega kateri jih vini istiska. — ž ugane  (vninae): Jap.
prid. 2, 24 my vejmo za to strašna žugahe božje čez te hudobne.
137 svetu pismu je polnu tiga nar hujšiga žugana čez bogastvu
inu čez te kateri svoje srce na taista vežejo. — ž veka  ti:  Jap.

4

50

M. VALJAVEC.

prid. 2, 38 vsakimu verjameš, kar on čez vero al svojga bližniga
žvelca. — tako i uz slišati:  Bas. 349 aku si lcej slišal čez
tvojga bližniga, naj tistu v tebi vmrje. Rog. 2, 546 kadar slišal
bo ki iz Miklaužam čez se ki kaj špotliviga.

Na daje dolazi  črez uz glagole i supstantive Tcojimi se označuje
neprijatejska navala ili spremane, polazene, poticane na navalu u
pravom i prenesenom smislu, cesto mjesto pravilnijega  na ili  nad.
Tako uz:  boj e v ati, boj:  Jap. 4 mos. 21, 26 kateri se je čez
moabitarskiga krajla bojval. Skrili, sir. 29, 17—18 on (dar) se bo
čez tvojga sovražnika bol bojiival kakor škit inu sulica eniga ju¬
naka. modr. 6, 21 cel svejt se bo z him čez nevumne bojiival. iz.
29, 7 kateri so se čez Ariela bojuvali. jer. 15, 20 ony se bodo
čez te bojuvali. 21, 5 jest se bom čez vas bojuval. 34, 7 vojskna
trfirna babilonskiga krajla pak se je bojiivala čez Jeruzalem inu
čez vsa mesta Juda katere so ostale: čez Laliiz inu čez Aceho.
37, 7 Kaldejoi bodo zupet prišli inu se čez tu mestu bojuvali.
zaliar. 14, 3 gospod se bo bojval čez te iste narode, abdija 1
vzdignite se bojujmo se čez nega. 1 makab. 2, 35 ouy so se
tedaj čez lie bojiivati začeli. 2, 41 čez vsakiga človeka kateri se bo
na sabotni dan čez nas vojska val, se bomo bojuvali. Traun psi. 119,
7 se ony po krivim čez mene bojfijejo. Scbrey 1 kral. 20, 1 Benadad
se čez Samarijo bojuje. 20, 23 bolši je de se čez ii§ na ravnim
poli bojujemo. Skrb. 1, 413 so se z mečam v rokah čez sovražnika
bojvali. boj:  Cruc. 5, 516 žolnerje muštrajo poprej, kakor v ta
pravi boj čez sovražnika pelejo. Jap. sodn. 20, 24 inu so izraelski
otroci na drugi dan čez Benjaminove otroke na boj šli. Skrili. 1
maliab. 5, 19 nikar se v boj čez nevernika ne podajta. 5, 39 so
čez tebe na boj perpravleni. 2, 32 inu zdajci so na he šli inu na sa¬
botni dan čez he boj napravili. Sclirey 1 sam. 7, 10 kadar Sa¬
muel žgani ofčr daruje, začnejo Filistejci čez Izraelce boj. 17, 2
tudi Sani inu Izraelci pridejo vkup v terebintovi dolini inu se na
boj perpravijo čez Filistejce, (dobro bi bilo: bojevati se s kini Hi
zoper koga, proti komu).  — iti (s prezentom od osnove grede i
part. praet. act. od osnove sed):  Dalm. jozve 10 talcu je Jozua
naglu čez lie prišiti. Cruc. 4, 314 v polski deželi en oberster gre
čez Tatarje, eden nega streli. 5, 527 po tem je šal čez ta praviga
lintvorna. Rog. 2, 26 s. Urili iz tem z drugim folkam šal je čez
te Vogre. 503 David en pastir šal je prež vsiga orodja iz samo
fračo čez tega grozniga Golijata. Jap. 5 mos. 20, 10 kadar pojdeš
čez enu mestu de bi to istu ndtčr vzel, talcu imaš liemu poprej

KAKO JE RABILA RIJEČCA Črez (nOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI.

51

myr ponuditi, luk 14, 31 kaj za en kraji ima jiti vojsko pelat
zuper eniga drugiga krajla inu se ne vsede popr§j inu ne premisli,
altu on zanidre z deset tavžent temu pruti jiti kateri z dvajset
tavžent čez nega pride? (stsl. mar. gr^daštaago s'i> dvema deseturna
tysaštama na ut). Skrili, pridg. 9, 14 je bilu enu majhinu mestu:
en velik kraji je Čez to istu prišiti. 1 maliab. 9, 8 vzdignimo se,
pojdimo čez naše sovražnike, če se bomo mogli čez lie bojuvati.
Scbrey 1 sam. 4, 1 tudi Izraelci so čez Filistejce na vojsko pruti
šli. 12, 12 amonski kraji čez nas gr<j. 2 sam. 12, 29 na to David
vse ludstvu vkup pokliče inu čez Rabato gre. Skrb. 1, 108 David
gre čez Golijata. 411 berem de Čez Asa je peršlo deset krat sto
tavžent zamorcov inu vender sO bi vdarjeni. — meč brusiti,
izdreti, potegnoti, vzdignoti:  Skrb. 2, 120 megla nečistiga
greha prut nebčsam vstaja inu brusi še zmiram bol čez nas meč
božje srditčsti. Dalm. ezelt. 30 bom moj meč babelskimu ltrajlu
v roke dal de je čez Egipt izdere. Wolf. ezeli. 30, 11 svoje meče
bodo čez Egypt izdrli. Jap. 3 mos. 26, 33 bom čez vas moj meč
vun potegnil. Skrin. iz. 2, 4 mirod ne bo meča vzdignil čez narod
(non levabit gens contra gentem gladium.) — n a draži ti, n a-
draževati:  Cruc. la 39 kateri so te nar neusmileniši trinoge
čez taiste nadražili. Skrili, izr. 19, 2 bom Egyptovca čez Egyptovca
nadražil (concurrere faciam Aegyptios contra Aegyptios). Sclirey 1
sam. 22, 8 je moj syn mojiga hlapca čez mene nadražil. Skrili,
pok. 1, 118 aku tebe gospod čez me nadražiije, naj nemu ofčr
dopade. — navaliti:  Krel 2, 173 edni so štimali de vkup čez
nega navale. — orodje napraviti:  Skrili. 1 maliab. 11, 20 ony
so čez nega (grad) veliku vojskniga orodja napravili, (fecerunt
contra eam (arcem) maehinas mullas). — za orožje prijeti:
Skrili, iz. 29, 7 kateri so čez nega za orožje prijali. — posta¬
viti  se:  Bas. 222 kdur se trdnu ne postavi čez svoje več lejt
perrašene navade tiste s korenino vun izruvati, ne bo nikuli sta¬
noviten v dobrih delali. — potegnoti, vleči  = nem. zielien:
Cruc. Ib 209 Amonitery Čez Galaaditerje so potegnili, s dodatkom:
z možmi,  v o j s k o, • ž o 1 ne  r š č i n o:  kateh. 219 Turak čez nas
vleče silno vojsko. Rog. 2, 392 ulekel je iz 300 možmy čez te Ma-
dianiterje. Cruc 1, 155 Filisterji z eno veliko vojsko so vlekli čez iz-
raelskiga krajla Saula. 182 general Joab je en krat z veliko vojsko
čez svoje sovražnike vlekel. 4, 151 z veliko vojsko je čez nas po¬
tegnil. 159 z eno veliko vojsko so vlekli čez Jozva. 5, 479 z mojo
vojsko sim potegnil čez Amalekiterje. Rog. 2, 388 krajlica iz eno

52

M. VALJAVEC.

veliko žolneršino ulelila je čez šouražnike. 494 ulekel je iz žolner¬
šino čez te šouražne zamurce. — pri pr avla ti, spraviti  se:
Eog. 2, 18L my nismo prišli le sem tebe požreti, za tu zabstojn
se mujaš inu čez nas perpravlaš. Jap. 4 mos. 16, 19 so vso mno¬
žico čez niju pred vratmi tiga šotora vkup spravili. — puntati,
s puntati se, punt, puntane, puntarstvo:  Skriti, iz. 3, 5
mlajši se bo puntal čez stariga inu nečastliv čez častliviga (tumul-
tuabitur puer contra senem). pok. 1,71  si se od napuha vnet čez
zapovčdi tvojiga stvarnika spuntal. 3, 7 Izraelci so se čez Mojzesa,
kateri je bil samu človek, puntali, inu kristjani se čez odrčšenika
celiga svejta toliku krat puntajo. 3, 108 duh spozna tvoje svete
postave za pravične, ali mesu se čez te iste punta. Traun psi. 106,
11 so se čez božjo besedo spuntali. £chrey 1 kraj. 16, 9 čez nega
se je spuntal liegov hlapec. Jap. 4 mos. 26, 9 kadar so se čez
gosptida spuntali, prid. 1, 118 se je čez bogti spuntal . . hegovu
mesti se je spuntalu čez duha. 2, 44 boleče čutetie tp duše kateru
sc čez tega spunta kateri se ji ne zdy pošten. 72 moremo naše
mesu s poštam kaštigati, kadar se hoče čez našo dušo spuntati. 134
za tti je bil naš prvi oče kakor hitru se je bil čez boga spuntal,
k enimu vbogimu stanu obsojen. Skrb. 1, 108 angeli prevzetni so
se v nebesih čez Jezusa spuntali, 139 grešnik se nezvesto čes noga
(boga) spunta. 2, 97 se spuntat čez božjo postavo- 229 prazen nič
si se spuntal čez nar vikšiga. 246 sim se spuntal čez nar vikšiga.
punt:  Dalm. 2 kraj. 14 ony so čez nega sturili en punt. Cruc.
Ib 10 en punt čez nega so bily začeli. 2, 180 kadar bog ga je
bil za izraelakiga krajla postavil, nega lestni syn Absolom en punt
po celim krajlevstvi čez očeta obudi. 4, 142 Eduavdus je mislil
taisti dan en punt čez nega obuditi. Ravn. zgod. 1, 186 Absolon
gre v Hebron pa velčk punt navozhi čez očeta, puntane:  Skriti,
pok. 3, 117 koliku krat so Izraelci za volo hudobniga puntana
čez te, gospod, v strašne stiske peršli. puntarstvo:  Cruc. 2,
509 puntarstvo je obudil čez malikovajne. pa tako i puntarsk:
Skriti, iz. 41, 12 mož§, čez te puntarske, boš jiskal al ne utišal
(quaeres eos, et non invenies viros rebelles tuos, što Esz ponem-
čuje: suchen wirst du sie, aber nicht mehr finden die mit dir ha-
dern). — na rajži:  Rog. 2, 265 menil je te puntarske Danj<rje
zupet pod se spravit, na morju na rajži čez te iz eno veliko žolner-
šino mogel se je u tem morju te smrli podureči. — roko obrnoti:
Dalm. psi. 81 bi hotil mojo roko čez nyh zuprnike obrniti, i '1'raun
80, 15 bi bil jest kmalu čez te kateri tiega stiskajo mojo roko

KAKO JE RABILA RIJEČCA ČliEZ NOVOj(sLOVENSKOj) KNIZI.

53

obrnil, Luter: \vollte icli meine band liber ihre widerwartigen
wenden, Esz: bald wollte icli wider  ilire dranger meine band
wenden). — sulico povzdignoti:  Schrey 2 sam. 23, 18 kateri
je svojo sulico čez try stu povzdignil inu lie pobil. — š tri ta ti,
štrit, štritane  = nem. streiten, streit: Bas. 113 se je sam čez
se štrital. 119 gdur se sam čez se štrita, h timu premaganu le po¬
lovico svoje močy pervzame, 224 se srčnu Stritat Čez pregrešne
navade. Rog. 2, 461 trje šauražniki štritajo se čez nas brez vsiga
nehajna. 528 štrital se je on čez use naspodobne fantazije. Vojska
40 božja vola inu ta životna vola se močnu štritata čez to zgurno
ali pametno volo tiga človeka. 42 kir bi imeli iz uso močjo le čez
te hude žele inu nagnene se uzignit inu štrifat. 56 je potrebnu se
štritat čez to lastno lubezen (i 58 59 62 65 135 204 208 228).
štrit:  Vojska 116 na svetujem ti palc čez taiste sovražnike štrit
držati kateri niso tebi nadležni. — štritane:  Vojska 9 k zadob-
lenu svetusti se imaš v enu srčnu inu stanovitnu štritane čez tebe
samiga podati. 44 take hude skušnave žiher inu nucnu obudiš
zavolo štritana čez he. 49 v tim štritanu čez te skušnave bodeš
skušen inu močan postal. — teči: Cruc. 5, 527 srčnu so (psi  in
koii) čez nega (lin tvor  n a) tekli. — upirati  se: Škrb. 1,476
zdaj se morem čez jezo vpirat. — vagati  (— nem  wagen):
Cruc. 4, 162 ty kateri blizi Dunaja se znajdejo, so preveč slabi
čez eno tako veliko vojsko vagat. — vdariti:  Krel 2, 210 potle
je edan egipski cuprnik prišal v judovsko deželo inu je trideset
tisuč mužy dvignil inu spravil inu nib je pelal po puščavi ter je
prišal ž nymi k tej oleskej gori, da v naglem čez Jeruzalem
vdari inu Jude od rimske gospoščine oslobodi (može biti i po 4).
vojskovati  (se), vojska,  v o j s k o v a h e:  Dalm jer. 34 kadar
je babelskiga k raj la vojska v že vojskovala ,zuper Jeruzalem, inu čez
ta druga judovska mesta. Kast. 17 vojskuj čez tvoje hude navade.
Cruc. la 5 zapovej zvejzdom de se imajo čez Sisara vojskovati.
9 v tim kir my nemu se v punt postavimo inu orožje tih grehov
vzamemo meneoč čez hegovo mogočnost se vojskovati, bug vener
je talcu dobrutliv de' nas za myr prosi. Ib 212 se ne moreš več
čez mene vojslcuvati. 2, 48 kača se bo vojskovala čez eno žensko
peršono. 196 lahlcu se vojskujemo čez naše očitne inu skrivne
sauražnike. 236 gdu vmej nami bb talcu preprost inu zanikrn de
se ne bo srčnu inu stanovitnu vojskoval čez hudiča, mesu inu
svit? 286 bug čez le te puntarske grešnike se bb vojskoval. 423
glihi viži naš peklenski sauražnik čez nas se vojskuje. 4, 25 ge-

54

M. VALJAVKC,

ncral Gedeon je bil vkupaj spravil dva inu trjdcset taužent žol-
nerjov, s katerimi se je kotel čez Madijaniterje vojskovati. 30
srenu se vojskujejo čez te paklenske sauražnike. 37 trobente drugim
srce dado čez sauražnike se vojskovati. 94 pojdem se vojskovati
čez Faraona. 108 žolneri kadar so blizi eniga turna, le ta teistom
da srce inu moč se čez sauražnike z veselam vojskovati. . . z ve-
sejam se vojskujejo čez vse težave. 163 Sampson sam se je voj¬
skoval čez 3000 Filisterjov. 5, 383 imamo my se vojskovat čez
hudiča inu naše hude žeje. Bas. 52 vojskuj se čez skušnave. Rog.
2, 333 nega tovarši vojskuvali so se čez Luciferja inu nega to-
varše, Lucifer pak inu nega tovarši vojskuvali so se čez Michaela
inu nega tovarše . . Skuz u eno miro moremo u orožy stati inu
se vojskovati adversus mundi reetores tenebrarum harum čez Lu¬
ciferja inu čez nega peklenske tovarše. 464 pole kaj za ene škod-
livosti je lakomnost, iz katero vojskuje se ta svejt čez tega ubogiga
človeka. 505 Katarina srenu se je vojskovala čez tega grozniga
doujaka cesarja Maksimina. Vojska 132 se vojskuvati čez grešnu
nagnehe. Poli. tschup. 46 katir be se imel čez ta svejt vojskovati,
svejt zagovarja. Bolu. 44 de bi še tolku peklenskih duhov se čez
tebe vojskuvalu, taku vunder na bodo čez tebe nič premogli. 113
slab inu nepremožen sim jest brez tvoje gnade čez tega peklenskiga
suražnika se vojskuvati (i 127 132 135). Gol. 11 le t§ same č§-
belle se vojskujejo čez svoje sovražnike. Skrin. sir. 4, 33 bog se
bode za te čez tvoje sovražnike vojskuval. iz. 19, 2 vojskuval se
bo brat čez bi - ata inu prijatel čez prij&tla, mestu čez mestu, kraj-
lcjstvu čez krajlestvu. 37, 9 on je vun šal se čez te vojskuvat. 41,
12 kakor nič bodo ludje kateri se čez te vojskujejo, 63, 10 on se
je čez he vojskoval, jer. 37, 9 kateri se čez vas vojskujejo. 1
mahab. 5, 3 Judaz se je čez otroke Ezava v Idumeji inu čez to
kateri so v Akrabatani bily vojskuval. Traun psi. 35, 1 vojskuj
se s timi kateri se čez mene vojskujejo. 3 rtih veliku se
čez mene vojskuje. Jap. 2 mos. 14, 25 gospod se na m§jsti hib
čez nas vojskuje. 5 mos. 2, 19 varuj se de se čez ne ne voj¬
skuješ. prid. 2, 43 čez le to pošast, čez le to sovražnico člo-
veškiga rdda sim jest danas prišal se vojskovat. Schrey. 1 sam.
28, 15 Filistejci se čez me vojskujejo. Wolf. dan. 10, 20 zdaj se
bom vrnil de se čez poglavarje Perzijčinov vojskiljem. Red. 135
katire si se srčnu čez tega hudiča vojskuval. Skrb. 1, 10 čez
lestna naturo srčno se vojskvati. 77 so se čes Madianitarje voj-
skvžili. 154 bo se čes soje nagnehe vojskval. 452 grehi zoper s.

kako je rabila RUEČCA črez (novoj)slovknskoj knizi.

55

duha se čez nar veči lastnosti samiga boga vojskujejo. 2, 15 voj-
skvat se so vso skrbjo inu mujo čez nečistiga duha. 87 al nas ne
vabi pod svojim bandirjam vojskvati se čez liegove inu inu naše so¬
vražnike? 110 dokler sim na svejtu, se bo svejt čez mene vojskval.
Ilavn. zgodb. 1, 95 bog se vojskuje za ne čez nas. vojska:  Cruc.

2, 125 en krat vleče svojo vojsko čez le tu veliku inu žlahtnu mestu
Jeruzalem. 204 Henricus engelenderski kraji je vojsko pelal čez firšta
balvacenskiga. 5, 80 Constans je vojsko pelal čez fiiršta Abulana-
rija. Bas. 226 zunej vojske čez soje sovrašnike. 252 tebi je zapo¬
vedal bog de b’ vojsko vižal čez hudiča. Rog. 2, 307 pelal je
Heraclius eno vojsko čez tega spomneniga ajdovskiga krajla. 332
pelal je on vojsko čez Spartanarje. Jap. 1 mos. 14, 1—2 pčrgo-
dilu se je de so vojsko začeli čez Bara sodomitarskiga krajla, inu
čez Bersa itd. 2 mos. 13, 17 de bi se kje ludstvu ne skasalu,
kadar bi vidilu čez sebe vojske vstati. Skrih. 1 mahab. 8, 24 aku
se čez Rimce ali čez vse hib tovarše pod celo hib gospošino popred
vojska vzdigne, bo judovsltu ludstvu na pomoč prišlu. Škrb. 1, 455
de bomo po končani vojski čez svejt, meso inu hudiča krono večne
časti zadobili. 2, 87 ko b’ pozemelski kraji soje podložno povabil
na vojsko čez sovražnike, vojskovane:  Bolu. 149 vojskuvane
čez vse skušnave tega peklenskiga suražnika. — vstajati, vstati:
Dal m. 5 mos. 28 ta ptuji kir je per tebi bo čez tebe gori vstajal,
luk. 21 en folk bo gori vstajal čez drugi inu enu krajlestvu čez
drugu. Jap. mark. 13, 8 en narod bo čez narod gori vstal inu
krajlestvu čez krajlestvu (^spflojosvat sJvo; s ur l šJvo; y.«l
e  7rl (JamkeCav exsurget gens contra  gentem et regnum super
regnum. Dalm. en folk bo zupar  ta drugi gori vstajal inu enu
krajlestvu zupar  tu drugu, a stsl. mar. vustanetn. j§zyku, na
jezjdcn i cesarnstvo na cesarbstvo, i Kiiz. gori stane narod na
narod i kralevstvo na kralevstvo. (3 mos. 10, 6 ne strgajte vaših
oblačil, de kje čez vso množico srd ne vstane), luk. 21, 10 en
narod bo čez narod gori vstal inu enu krajlestvu čez krajlestvu.
291 (mat. 12, 42) krajliea od poldneva bo na sodni dan čez to
rodovino gori vstala. — vsuti  se:  Jap. djah. ap. 16, 22 tu
ludstvu se je čez niju vsulu (Kiiz. vkup se je spravilo pr o uti
nima), zoper stane:  Kemp. poduč. 5 sturiti de tvoja vola tudi
v zuperstanu čez vse pregrešnu nagnene utrjena bode. Vojska
u podučehu: v srčnim zoperstanu čez use pregrešnu nagnene
utrjena postane. — vzdvignoti, povzdvignoti, v z dvigati,
vzdvigovati  se:  Krel 2, 7b kadar je Kristus sam bog moj

5(5 M. VALJAVEC,

brat, kaj se boym hudiča, smrti, grehov, pakla inu kaj se kuli
moro čez me zdignit? 2, 64a za to se ravno kakor begov vla-
datel liudič čez boga vzdiguje inu stavi. Dalm. riht. 8 vstani ti
gori inu se čez naju vzdigni. 9 se je on čez ne vzdignil inu je
ne pobil djan. ap. 16, 22 folk se je čez nu vzdignil. Kast. 108
jezik se vzdigne tudi čez te nar svetčše ludy, inu nym nyh svetu
živene brye. Cruc. la 13 želiš de bi nihdar več se čiez tebe ne
uzdignil iz svojo mogočnostjo? 109 potrebnu je de tvoje mesu
s postom noter držiš, de se čez zapuvid božjo ne uzdigne. Ib 46
vidimo de nebu, zvezde, luft, zemla, ludje, vejter inu hudič so se
čez nas vzdignili. 111 močnejši se bodo čez vas uzdignili 2, 44
greh je taisti Jonas, čez kateriga nebu inu vsi elementi se so
vzdignili. 270 nigdar hudičy se nejso bily močnejši uzdignili čez
eniga človeka kakor čez Joba de bi ga u greh perpravili. 4, 155
suvražniki so se čez nas vzdignili. Bas. 27 ti si se uzdignil koker
en puntar čez tok velikiga inu mogočniga boga. 271 jest se bom
uzdignil čez tebe. 368 čez to povele božje se je Saul uzdignil
s svojo vojsko čez ta neverni folk. Rog. 2, 42 po tem kir 01y-
brius per ti s. divici nič ni mogel opravit, uzdignil se je čez no
sam ta paklenski satan. 237 kadar je Kain brumnost tega nedolž-
niga brata vidil, uzdignil se je čez nega. 393 Uršula stopila je ta
prva iz barke inu za no vsi ta drugi, ččz katere uzdignili so se
kakbr eni levi ty hudobni šouražniki. 574 ta navoŠllvost bila je
taista katera pergnala je tega hudiča de uzdignil se je čez tega
človeka. Vojska 43 kadar se ta životna vola uzigne čez to pa¬
metno. 52 čez tvoje hudu nagnehe se uzigni. 57 ti sovražniki se
čez te dalej z veči gvaltjo uzigniejo. 1 16 sovražniki imajo ob svojm
času čez te se uzigniti. Bolu. 21 kir se ta hudi suražnik tedej nar
več čez nega vzdigne. Jap. 1 mos. 4, 8 kadar sta bila na poli, so
je vzdignil Kajn čez svojga brata Abelua inu ga je ubyl. 3 mos.
26, 28 se bom tudi jest čez vas v sovražnim srdi vzdignil. 5 mos.
22, 26 kakor se en razbojnik čez svojga brata vzdigne. 28, 7
sovražniki se čez tebe vzdignejo, mat. 10, 21 otroci se bodo vzdig¬
nili čez stariše inu jih bodo vmorili. mark. 13, 12 otroci se bodo
vzdignili čez stariše (eiravocjT-flCfovTou tsx.vx s tu  t yovsE; consurgent filii
in parentes. Lut. die kinder werden sich emporen wider die eltern.
Ktiz. pr o uti stane deca roditelom. Dalm. otroci se bodo starišom
z u p č r stavili, a stsl. mar. vmstanatm čeda n a roditelj), prid. 2, 43
za to se pa tudi vse čez jezo vzdigne. 49 čez napuh inu prevzet¬
nost se my moremo vzdigniti. 94 čez hudobijo te nečistosti se bom

KAKO JK 1UB1LA 1UJEČCA Č1'CZ (KOVORSKO VKNSKOJ KN1ZI. 57

jest v le tim govorjeni vzdignil. 162 pač prav se ta kronani prerok
čez vas vzdigne ker pravi: . . 316 kateri se taku ferbežnu čez
resnico tvojga evangelija vzdignejo. Traun psi. 77, 21 Srd se je
čez Izrael vzdignil. Skrili, iz. 3, 5 ludstvu se bo vzdignilu: človčk
čez človeka, sledni čez svojga prijatla. jer. 12, G tudi tvoji bratje
inu liiša tvojiga očeta so se čez te vzdignili, mili. 7, 6 syn zasra¬
muje oč§ta inu hčy se vzdigne čez svojo mater, sineha čez svojo
tašo. sir. 26, 6 kadar se ludstvu čez koga vzdigne pridgar 4, 12
kadar se kaki močnejši čez eniga vzdigne, dva neinu zuper sto¬
jita. vis. pes. 1, 5 otroci moje matere so se č§z me vzdignili, pok.

1, 128 potaptal bom vse kateri se bodo čez me uzdignili. Wolf.
ezek. 38, 3 jest se čez te vzdignem. Scbrey 1 sam. 24, 8 David
pogovory svoje mož§ inu nim ne pusty de bi se čez Savla vzdig¬
nili. Skrb. 1, 512 čez taciga slabovirnika se sovražniki vzdignejo.

2, 49 bog je zapovedal Savlu de ima orožje vzeti inu se brez od-
hišana čez Amalečane vzdignit. 144 budič se čez nas vzdigne. 229
to de se je kdej čez boga vzdignil, ne more pozableno biti. 231
se vzdignejo čez te strupeni, opravlivi jeziki. 234 moremo pre¬
magat, ko b’ se tudi cela peklenska m6č čez nas vzdignila. Dalm.

2 bron. 21 Joram se je povzdignil čez svojga očeta krajlestvu. jer.
48 ona se je čez gospuda povzdignila. lley 38 te žele tega mesa
so se kmalu čes te žele tčga duba al te duše povzdignile. Krel 2,
213b povsod se zdvigajo edni Judje čez te druge, edno kralevstvo
čez to drugo. Skrb. 1, 476 počutki se čez nas zdvigajo. Trub. psi.
13 koku dolgu se bode muj sovražnik čez me vzdigoval? (stsl.
sin. do kole vmznesetm sje vragu, moi na mj§). Trub. kateb. 158
vse jezike kir se čez te vzdigujo hočeš eilu iztrejbiti. Krel 1, 79b
so se edan čez druziga vzdigovali. Bas. 35 si se s timi uzdigval
koker en puntar čes samiga večniga boga. Rog. 2, 243 čez to
(krotkust) uzdigujejo se usi jezni, srdyti, masčuvavci. Vojska 141
kadar se čez nas tugenti zuprne žele uzigujejo. 175 srčnu zuper
stoj timu kateri čez tebe se uziguje. Jap. sod. 12, 3 kaj sim pre¬
grešil, de se čez mene taku vzdigujete? Traun psi. 12, 3 kakb
dolgu se b6 moj sovražnik čez mene povzdigoval? 17, 40 si tem
kateri se čez mene vzdigujejo, pred mano noge podbil. 58, 2 sturi
me prostiga od teh, kateri se čez mene vzdigujejo. Skrb. 2, 26
grešno poželčne se ne bo moglo čez nas vzdigovati. — vzdvig-
noti peto:  Jap. joan. 13, 18 kateri z mano kruli j§, ta isti bo
svojo peto čez mene pozdignil (levabit contra  me calcaneum
suum. Kviz. pr o uti meni. stsl. zogr. vmzdvignetm na me peta).

58

M. VALJAVEC,

— vzdvignoti roko: Dalm. sir. 36 vzdigni tvojo roko čez te
ptuje Skrin. ib. 36, 3 vzdigni tvojo roko čez ptuje ludstva. Traun.
psi. 105, 26 takrat je on svojo roko čez ne vzdignil de bi jih
v pušavi pobil (Dalm. 106 je gori vzdignil svojo roko z up č r ne.
Trplan 105 je prizdigno ramou svojo pr o uti nim, stsl. sin. vr.z-
dviže raka svoja na nje). Skrin. sir. 48, 20 on je svojo roko čez
ne povzdignil, pok. 3, 6 uzdigni tvojo roko čez ptuje ludstva.
sravni:  roko istegnoti kod 4) a). — zarotiti, zrotiti  se: Bas.
386 kateri so se čez te ukup zrotiti. Traun psi. 101, 9 moji so¬
vražniki so se čez mene zarotili. Skrin. pok 3, 24 kateri so mene
sicer hvalili, so se čez mene zarotili. — zbrati se, zbirati  se:
Trub. mat. 27 vzamo Jezusa k sebi v to rihtno hišo inu čez nega
vkupe zbero vso nih družbo. Dalm. djan. ap. 4 ony so se risničnu
vkup zbrali čez tvoje svetu dete Jezusa. Jap. ib. 4, 27 rčsničtiu
so se vkupej zbrali v le tim mesti čez tvoje svetu dete Jezusa.
Skrin. jer. 7, 20 moj srd inu moje razsrdene se zbera čez to mestu,
čez ludy, čez živino, čez drevje v deželi, čez zemle sad. Traun
psi. 30, 14 ony se čez mene vkup zberajo. 34, 15 gajžle so se
čez mene vkup zbrale. Wolf ezeh. 16, 34 bom ne od vsili strany
čez te vkupaj zbral, tako i:  spraviti:  Dalm. mat. 27 tedaj so
vzeli Jezusa k sebi v rihtno hišo inu so čez nega vkup spravili
vso množico.

U kajkavštini.

uz biti:  Zagr. 1, 96 ako bog za nas, gdo bude čes nas (si deus
pro nobis, quis contra nos?) 2, 113 ako je Marija za nas, gdo
bude mogel biti i podignuti se čes nas? — govoriti:  Zagr. 1,
67 oh ter čes kakove grešnike mogel je ostreje s. apostol govoriti
nego čes ove govori? 344 koja peklenska potrahta ni drugo nego
prokleti ogovor, mrmrane ili morguvarie proti bližiiemu svojemu
roden od odurne baburde nenavidnosti, koji na jen krat tri vsigdar
rani: naj prvo svoju dušu, potlam pak i onoga koji rad ogovore
posluša; onoga pak čes koga govori, rani nemilo i vmarja 345
čes nega govoreči čini ga pri ludeh menšega vu preštimanu. 355
govoreči nekaj (sestra)  čes Mojžeša gosp. bog je ju kaštigal s smrd-
livum gubum. 377 ako ravno znamo da se ovde ali onde čes nas
govori, ne moramo pojti poslušat. — jezik brusiti:  Gašp. 3,
186 čez boga jezik brusite. — kričati:  Zagr. 1, 165 kaj bi gdo
rekel da bi videl kojega človeka vu jednom stekelcu ponašati pre¬
svetli krv Kristuševu po varašu ter dojduči na pijač bi pred vsem

KAKO JE RABILA RIJKČCA Čl'eZ (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 59

luctvbm očito ovn kr? vu blato liitil i svojemi nogami poteptal ?
ne bi li vsi na ves glas čes nega kričali: ali nevernik, ah pogan,
ah Židov, ali beštija a ne človek! 5b 138 je čul prodekatore kri¬
čati i karati čez one grehe. — mrmrati:  Zagr. 1, 354 k oja je
iinala navada čez druge mrmrati. Gašp. 3, 186 mrmrate čez maš-
nike i duhovne pastire. — povedati:  Zagr. 1, 353 ako si ti
kaj povedal čez bližiiega tvojega kaj si ga videl činiti ali pak od
drugeh čul povedati, dužen si pred one pojti pred lcojemi si govo¬
ril i izpričati. — tužiti se, tužba, kverela:  Zagr. 1, 473 niti
se mora tužiti čes koga drugoga. Gašp. 2, 447 nigdar se čez muza
kak druge znadu ne tužila. Zagr. 1, 403 on bogati človek čujuči
tužbe čes Špana svojega dozva ga pred se. 2, 200 kakov zrok
mora biti da vezdašne vreme čuju se tulike vsaki dan tužbe čes
coprije? kverela:  Zagr. 4, 8 vu koji van . . . velike knige na
prvo donešene (su bile), vu kojeh knigah bile su zapisane vse pre-
greške i querele čes krivce. Ali se ovo može i drukčije tumačiti.
— Za time mjesto obicnijega  na uz:  oboriti  se:  Zagr. 1 , 99 ako
celi šeregi čes mene se obore, ja se budem ufal vu te. — podig-
nuti  se:  Zagr. 1, 160 od kojega je bil nagovarjam da bi se čes
jednoga svojega bogatoga hercega podignul. 2, 97 ako se podignu
celi šeregi neprijatelov čes me, ne bode se bojalo niti strašilo srce
moje. •—• v udreti:  Gašp. 4, 134 kada bi Abraham začul svojega
strica Lota vlovlenoga i v sužanstvo odpelanoga, vstane gori, vzeme
sobum 318 svojeh hižneh junakov ter ž himi čez četiri neprijalslte
kraje i viteze nihove vudre i srečno oblada. — slično i uz:  j a j
ili proklestvo dati, postaviti:  Zagr. 1 , 12 prvo nego sudec
ovo proklectvo bude daval čes one nesrečne duše, obrne se na
desnu stranu. 288 ov jaj, koga Kristus čes spačlivee daje, spodoben
je onomu koga je čes nesrečnoga Judaša bil dal. 1, 165 ne bi li
cirkveni poglavari čes takvoga proklectvo postavlali? (sravni 4).

Kad se opazilo da nemački  gegen znaci  črez, onda mogle su na¬
stati izreke kao:  grozoviten  čez kaj = nem. grausam gegen

etwas: Bas. 432 kateri se grozoviten skažeš ne čez mrtvu truplu,

ampak čez duše tvojih starišov. — oster  čez  kaj  streng gegen
etwas: Jap. prid. 1, 89 spovedniki vsi se nemu čez le ta greli
preojstry zde. — slep  čez  kaj  blind gegen etwas: Jap. prid.
2, 317 tisti madeži inu maroge, čez katere smo slepy bily, pridejo

po času na dan. — soraštvo  čez  kaj  liasz gegen etwas: Bas.

477 v sovražtvi čez svojga bližniga. Jap. 5 mos. 19, 6 ny čez tiga
vbytiga obeniga sovražtva popr§j imel. Skrb. 2, 200 kar bi mu

60

M. VALJAVEC,

blo moglo per Saulu lubezen zadobiti, je vžgalo čez nega nar veči
sovražtvo. 2, 205 Saul je oblubil de hoče vso zoprnost, vse so¬
vraštvo doli djati, ktero je imel čez Davida. 2, 200 hudobija so-

vražtva bi še ne bla popoluaina ke b’ ostala samo v srcu inu

v besedah, al kar je nar hujši, je to de sovražtvo, ktiro se ima

čez bližniga, se tudi v djanu spoznati inu občutit dd. — zaniče¬
vano  čez  kaj  verachtung gegen etwas: Skrb. 1, 169 od začetka
je blo le eno norčlivo zaničvahe čez nektčre navade katolške cirkve,
čez eno al drugo vlrno resnico, al kmalo pride iz tega špotlivo po-
smehvahe. •— ne vola, n e vol en biti, zoprnost  unwille, wi-
derwartigkeit gegeu etwas: Trub. mark. 10 kadar tu ty deset za¬
slišijo, začno biti nevulni čez Jakoba inu Johaneza. Skrb. 1, 505
zoprnost ktiro čez bližniga imate vam ogrenl jed inu pijačo. 2, 194
povejte al ni to do konca hudobno kazat zoprnost inu nevolo čez
bližniga? 2, 199 zoprnost ktiro imdš čez bližniga ti vse hegove
dela s črnim zmala. — tako možda: d ob roti  iv  čez koga wolil-
thatig, glitig gegen jemand : Dalm. (i Jap.) luk. 6, 35 on je do-
brutliv čez nehvaležne inu hudobne, ali to če biti prema lat.:
benignus est super  in gratos et malos, i prema Luterovu prijevodu:
er ist gtitig iiber  die undankbaren (Trub. ima pruti = gegen, Grk
ima: '/pnovo; štci toč;  xyapt<jTou;, a prema tomu  stsl. blagu, na
nevi.zblagodatmrn.ijfj) i Dalm. rim. 10, 12 gospud je bogat  čez
vse biče prema Luterovu:  reich liber alle.

Akuzativ uz črez znači 4) ono na sto ili nada sto nešto dolazi
zgora dole na negovu govnu ili Danska stranu tako da ono na ovo
kao naleze obuhvativ je od jedne do druge strane pa se može tičati
ga ili ne tičati. Ta je poraba s neznatnim izuzetkom stegnuta na
kransku slovenstinu, Jcamo je ušla iz nemštine prema  liber mjesto
domačega  na ili  nad. G d je je grč. hd ili lat.  super u nemačkorn
prevedeno riječju  iiber, uzimali su /cranštinom se služeči pisci  črez,
dočim staroj slovenštini i ugarskomu prevodiocu novoga zakona Kuz¬
miču i prevodiocu psalama Trplanu rabi  na ili  nad, n. pr. matli.
26, 7 "poovp.tkv auv<j> y uvr, akajiacTpov p.upou žypmy.  [ia.puTtp.ou xod
zaTE^ssv sxi tt)v z£<pxW,v auTou, effudit super  caput ipsius, to prevodi
stara slovenština  assem. zogr. i mar.: vu.zlie na glava ego, Kiizm.:
vo je vlejala na glavo liegovo, kajkavac Prvizovič (muka i smrt
Kristuševa 1764): zleje jn na glavu negovu, pa tako i Truber:
vlije na nega glavo, i Dalm.: je na hegovo glavo izlyla, jer ima
Luther: gosz es auf sein  haupt; ali Japel: ga je čez hegovo glavo

KAKO JE RABILA RIJEČCA Č1’CZ (NOVOj)SLOVENSKOJ KNiZt.

61

izlyla, i List. cel.: mazilu je ona nemil čez glavo ulila. mattli.

5, 45 tov rjktov auTou s %  i T 0 V 7 | 00 u? xai 'A a!  P? 2 "/ 51

s Tv l oaalou; zal aSizoo;, qui solem suum oriri facit super  bonos et
malos et pluit super  iustos et iniustos prevodi  assem. zogr. i mar.:
sKm.ce svoe sieetm na zmlmi i blagu.i i dmžditm na pravi.d'i.n:i.ije
i nepravi,du.irr,(je), Kiiz.: sunce svoje gori shajati čini n a hilde i
dobre i da deždž n a pravične i nepravične, ali Trub.: on sturi
suje sonce vzhajati čez te hude inu čez te dobre inu pošle ta
dež čez pravične inu čez krive, po Luterovu prijevodu:  er liiszt
seine sonne aufgehen iiber  die bosen und iiber  die guten, und liiszt
regnen iiber  gerechto und ungerechte, pa talco ima  čez i  Dalm. i
Japel. itd. Neki primjeri koji če se ovdje navesti mogli bi se smje-
stiti pod 3) a i drugdje.

a) u pravom smislu.

Ovdje ne mora da je sve latinizam ili germcinizam, naročilo onda
ne kad dolazi sto na sto doduse zgoret dole, ali očevidno pravcem
s jedne na druga stranu. Neki tuj navedeni primjeri mogu se mozda
bole tumačiti po onom pod 1). Tako dolazi  črez uz verba lego:

d c žiti deževati, dež toča ide gre lije:  Trub. psi. 11
on deži čez te nevernike te štrike, ogen, žveplu inu točni vej ter.
78 inu jo dežil čez nee mesu koker prah inu ptyce koker pejsek
tiga morja. Krel 2, 104b kateri pusti dažiti čez pravične inu ne¬
pravične, 1, 60 on hoče dažiti čez neverne bliskaiie, ogajn inu
žveplu. Dalm. psi. 11 on bo čez nevernike pustil dežiti blisk, ogin
inu žveplu, ezek. 38 hočem pustiti dežiti ploho s točo, ogin inu
žveplu čez nega inu čez liegovo vojsko inu čez ta velik folk ka¬
teri je ž nym. mat. 5 on pusty dežiti čez pravične inu nepravične.
Jap. 1 mos. 19, 24 tedaj je gospod od gospoda pustil dežiti čez
8>odomo inu Gomoro ogjin inu žveplu od nebes. mat. 4, 45 on
dežy čez pravične inu nepravične. List. cel. 283 kateri dežuje čez
pravične. Serf pred. 2. 66 da dež iti kres pravične no nepravične.
Dahu. 2 mos. 9 toča pojde čez vso egyptovsko deželo, čez človeke
inu čez živino inu čez žele na puli. Jap. 2 mos. 9, 22 stegni tvojo
rokb pruti nebu de toča gre po celi egyptovski deželi čez ludy,
čez živino inu čez vse zelene na pčli. jak. 5, 17 i prid. 2, 101 on
je molil eno molitu, de bi čez zemlo dež ne šili. 1 mos. 7, 12 čez
zemlo je štirideset dny inu štirideset nočy dež bil. d j ati, d e-
vati:  Jap. 4 mos. 4, 12 vse posode imajo v eno višnovo ogrinalu
zavy(i inu čez to eno odejo iz jazbičovih k6ž d jati. 2 kor. 3, 13
je Mojzes enu zagrinalu čez svoj obraz djal. 3, 15 je zagrinalu

62

M. VALJAVEC,

čez hib srca djanu. djan. ap. 19, 21 so tudi rute od liegoviga ži¬
vota potu inu opasivnioe čez bolehne devali. Nar. pes.: zelen kol-
ter bil čez h djan. — iti (složeuo s prijedlozima, s prezentom od
osnove grede, i part. praet. aet. od osnove šed): Trub. mat. 3 je
vidil tiga duha božyga glih koker eniga goloba doli gredoč inu
prideoč čez nega. Krel 1, 25b čez lcateriga budeš videl doli gredoč
tiga duha, ta je. Dalm. jez. 54 Noahove vode nemajo več čez
zemlo pojti. jon. 2 vse tvoje vodč inu valovi so šli čez mene.
joan. 1 čez kateriga boš vidil tiga duha doli gredočiga. Bas. 102
kateri pus'y sonce gori jitč čez hude inu dobre. 228 s. duh je
prišal očitnu čez Kristusa kadar ga je s. Joanez krstil. Jap. joan.
1, 33 čez kateriga boš ti vidil duha doli priti. mat. 5, 45 on pusty
svoje sonce gori jiti čez hude inu dobre. Red. 142 perpustiš de to
sonce gor grede čez te pravične inu čez te grešnike. 258 (u pri-
lici:) ti sonce pravice pridi gor čez mene. Skrb. 1, 202 tudi čez
Jezusa je peršal s. duh v videoči podobi le v pušavi. 439 s. duh
ravno na donašni dan je peršal čez apostelne božje v podobi go¬
rečih jezikov. Serf predg. 2, 280 tisti kres kerega boš ti vidil sve¬
tega dvha dol priti no na nem ostati, toti je. 2, 66 svojo sunce
krez dobre no hyde gor iti da. — i z-, raz-, v-, zliti:  Dalm. 2
mos. 29 ole tiga mazila boš ti čez liegovo glavo vlyl. Jap. 3 mos.
8, 12 le to (ole) je tudi čez glavo Aarona zlyl de ga je pomazal.
4 mos. 19, 17 ony imajo tekoče vode v eni posodi čez liega (člo¬
veka) vlyti. mat. 26, 7 je k hemu perstopila ena žena katera je
imela eno kamnitno pušico dragiga mazyla inu ga je čez negovo
glavo izlyla. mark. 14, 3 je to pušico razbila inu hemu čez glavo
izlyla. apokal. 16, 10 ta p§ti angel je izlyl svojo kupico čez s(jdež
te zverine. List. cel. 347 mazilu je ona hemu čez glavo ulila.
— iz-, raz- stegnoti:  Trub. psi. 60 čez Edom bom muj
čeul istegnil. 108 moj čevel bom čez ta Edom istegnil. mat. 12
istegne sujo roko čez suje mlajše (Lut.: und reckte die band aus
iiber seine jiinger). Dalm. 2 mos. 7 kadar bom mojo roko čez
Egypt istegnil. 14 istegni tvojo roko čez murje. jez. 23 on je svojo
roko stegnil čez morje. 19 istegni tvojo roko čez egiptovske vode,
čez nyh potoke inu reke inu jezera inu čez vse ker kuli vodo
imajo, de kry postano. 20 Aaron je stegnil svojo roko čez te vodč
ezek. 25 jest hočem mojo roko stegniti čez Filisterje. 2 sam. 24
kadar je ta angel svojo roko bil stegnil čez Jeruzalem de bi jo
končal, je grevalu gospuda. 1 bron. 22 inu jo vidil gospodniga
angela stoječ med nebom inu mej zemlo inu en nag meč v liegovi

■KAKO JE RABILA RIJEČCA ČreZ (nOVOj)sLOVENSKOJ KIŠT1ZI.

63

roki istegnen čez Jeruzalem, psi. 136 kateri je ženilo čez vode
restegnil. jez. 14 inu je isteguena roka čez vse ajde. jer. jest ko¬
cem mojo roko čez te istegniti. mat. 12 inu je stegnil svojo roko
čez jogre. llog. 2, 184 ta kir kil se je tega podstopil, zdajci stegnil
je kog svojo s. rokb čez nega. 360 perkazal se je nemu Kristus
u podobe eniga serafina, kateri dve peretnice držal je istegnene
čez glavo. Jap. 2 mos. 7, 19 stegni tvojo roko čez egjptovske
vode inu čez iiili rqke de se v kry prekrnejo. mat. 12, 49 on je
svojo rok6 stegnil čez svoje jogre. Skrili, jer. 48, 40 sovražnik ko
kakor postojna letil inu svoje perute čez Moaka iztegnil. 1 makak.
6, 25 ony niso samu čez nas, ampak tudi čez vse naše pokrajne
roko iztegnili. Wolf ezeli. 25, 16 jest kom iztegnil mojo roko čez
Palestince (ego extendam manum meam super Palaestinam). Leon.
28 je en golob letal nad šotorjam, kateri je čez pridižnico kil raz¬
tegnem List. cel. 324 tedaj so vsi j iskali nega popasti, ali nihče
ni rok čez nega stegniu. Škrk. 2, 243 mati je meč čez nedolžno
dete stegnila (= umorila je je, i drugi ovili primjera kazani su
više u prilici). — kap ati:  Ualm. 2 sam. 21 Hipca je vzela en
žakel inu ga je prevrnila na eno skalo v začetku žetve dokler je
voda čez iiyli iz nekes lcapala. — leči, vleči  se:  Dalm. 5 mos.
24 nemaš leči čez hegovo zastavo. Jap. djan. ap. 20, 10 mladenč
je iz tretjiga poda padel inu je kil mrtd gori vzdignen. U temu
je Pavl doli šal inu se je čez nega doli vlegel (ettitts^sv kutco
T ruk.: pade vrhu nega). — mah n o ti: llog. 2, 564 stegnil je svoj
meč, inu je mahnil Čez Malchusa. — metati:  Skrin. jon. 1, 13
možjij so veslali de ki breg dosegli, ali niso mogli, zakaj morje je
divjalu inu čez ne (etc zutou;) valčve met&lu. ovako i vreči:

Ualm. ezek. 12 hočem mojo mrežo čez nega vx - ejči. 32 jest hočem
mojo mrežo čez te vun vrejči. dan. 7 hočem jest mojo mrežo čez
ne vrejči. — nasloniti:  Cvet. 6 Bredka mrtva je ležala, ženin
čez ho se naslonil, pri ti priči dušo pustil. — nositi:  '1 ruk. djan.
ap. 19 od nega telesa te antvile inu kolery so se čez te bolnike
nosili. — otresti:  Dalm. djan. ap. 13 so prah odtresli od svojih
uug čez lie (po Luthetu: sie schuttelten den stauk von iliren titssen
liber sie, sir’aoTob?, a vulgata: in eos). — padati, pasti:  Iruk.
psi. 133 rosa pade od tiga Hermona čez te hribe sionske (Dalm.:
na sionske gore, Traun: na lirik Sion. Trpi.: na sionske gore).
140 živu ogele bo čez me padalu. Dalm. 2 mos. 14 voda zupet
nazaj pade čez Egypterje, čez nyh kula inu jezdice. 2 mos. 15
gospud je pustil murje čez ne pasti. 3 mos. 26 ima eden čez dru-

64

M. VALJAVEC,

žiga pasti. 5 mos. 1 1 on je te vode tiga rdečiga morja pustil čez
ne vkup pasli, apokal. 6 inu so djali li tem goram inu h tem ska¬
lam : padite čez nas. Polil, tscliup. 31 vi hribci inu gore padite
čez nas. Jap. 1 mos. 50, 1 kadar je Jožef le to vidil, je on čez
obraz svojga očeta' padel. mat. 21, 44 kateri bo čez le tii kamen
padel, se bo r:\zbil, na kateriga pak bo on padel, tega bo strl.
luk. 11, 17 vsaku krajle-tvu, katera je sama zupčr sebe razdej-
lenu, bo pustu ostalu, inu hiša bo čez hišo padla (po vulgati:  oinne
regnurn in se ipsum divisum desolabitur, et domus supra domum
cadet, (to je doslovce ali opako iz grckoga: %xix  sp šauvr.v

Oiap-spiijilstiTa spr.p.ouTzi, jcxl otico? em oizov [naime  Stap-spurd-sl?] 7ci7ctsi).
luk. 13, 4 če se ne bote spokorili bčte vsi ravnu taka pogubleni
kakbr unih osemnajst čez katere je turu v Siloe padel. 20, 18
vsaki kateri bo čez ta kamen padel, se bo r:\zbil. 23, 30 padite
čez nas. prid. 2, 102 le ta mladenč je vse svoje lejpe dny v neči¬
stosti dopernesel: padite čez liega, vy plameni peklenskiga ogha.
Skrb. 1, 455 iz nebes je donašni dan padil čez apostelne nebeški
ogin, s. duh. 2, 221 padite čez me, gorč. Dalm. j er. 46 en junak
pada čez druziga inu oba doli ležita, nah. 1 bodo čez nyh trupla
padali. 3 tu ležy veliku pobijenih inu veliki kupi truplov(l) de teh
istih nej čisla inu de bodo čez nyh trupla padali. Jap. 3 mos. 2G,
37 eden za drugim bodo čez nih brate, kakor de bi pred vojsko
bežali, na kup padali. — gledati, pogledati:  Trub. psi. 53
bug je doli iz nebes pogledal čez te človeške otroke (a Jap. n a)
14 ta gospud gleda doli iz nebes čez otroke tih ludy (Dalm. je
pogledal na človeške otroke. Traun 13, 26 je na človeške otroke
doli pogledal. Trpi. gospoud gleda z nebe na sini človeče). •— p o-,
pr e-, raz-, za.gr no ti- gr ih ati:  Dalm. 2 kral. 8 pak je on
vzel en kolter inu ga je v vodo omočil inu ga je čez se pogrnil.
Jap. luk. 19, 35 ona sta svoje lastne oblačila čez žrebeta pogrnila.
Dalm. ezek. IG tedaj sim jest moje krylu čez te pregrnil. 2 sam. 17
žena je rezgrnila eno odejo čez lukno tiga studenca, joel 2 kakor
se zarja rezgrina čez gore. Jap. 2 mos. 15, 1 gospod je čez me
vode tiga morja zagrnil. Ravn. zgod. 1, 95 roko iztčgni po morju
de se čez Egipčane, hib kohike in vozove zagrne. — po klad ati:
Jap. mark. IG, 18 čez bolnike bodo roke pokladali. djah. ap. 8, 17
tedaj sta ona roke čez ne pokladala. — položiti:  Trub. mat. 9
moja sči je zdaj vmrla, pridi inu položi tujo roko čez no, talcu
bode spet živa. Jap. 4 mos. 8, 10 kadar bodo leviti pred gospodam,
bodo izraelski otroci svoje roke čez ne položili, joan. 9, 15 on je

KAKO JK RABILA R1.JK&3A ČV&Z  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZl.

i'  .(in

meni enu blatu čez očy položil. 11, '38 je bila ena jama inu en
kamen je bil čez no položen, djan. ap. G, 6 le te so on) postavili
pred apostelne inu roke čez ne položili. Gol. 41, 4 stolne \ zemlo
ukoplej, čez ta iste položi 2 od zgor katiri bodo streho goi dižali.
— pomazati:  Jap. joan. 9, 6 inu je pomazal to blatu cez ne-
gove očy (linivit lutum super oculos eius). postaviti.  Dalm.

2 makab. 7 ponve inu kotle čez ogin postaviti. — povz-, vzdvig-
noti:  Dalm. jez. 62 povzdignite banderu čez te folke. Jap. djan.
ap. 27, 14 ne dolgu potler se je čez ho (Kreto) en viharni veter
vzdignil. Skrili, modr. 5, 24 močen veter se bo čez h e vzdignil,
sir. 50, 21 kadar je on spejt doli šal, je svoje roke povzdignil čez
vso množico izraelskih otrok. više u priliti:  Trub. psi. 4 ti, go-
spud, vzdigni čez nas to luč tujga obličja. Dalm. 4 mos. 6 gospud,
vzdigni svoje obličje čez tebe. psi. 4 ti, gospud, povzdigni čez nas
to luč tvojga obraza. — pribiti:  Gol. 40 late bodo v te veči
stebre noter vdelane, čez taiste je na tem srediiem stebro ena lajšta
perbita. — prisvepetati:  Šert' pad 20 te se poda Jezus v py-
šavo, kam ga je sam sveti dvh pelal, ker je pri krsti k rez nega
dol prisvepetal. — pri tis n o ti: Gol 34 še ložej bodeš čebele dol
spravov, če bodeš v ta spodni pajn mejhen zatik glih čez veko goi
pertisnov. — (razkropiti:  Dalm. 4 mos. 11 gospud je pustil
prepelice priti od murja inu je je reskrupil čez ta kamp.) raz¬
peti, raz p eh ati:  Jap. 2 mos. 40, 18 inu je razpel streho čez
šotor. Wolf ezeh. 17, 20 mojo mrežo bom čez nega razpel. .17, 8
kite inu mesu na he (kosti) gredo inu koža se razpne čez no po
vrhi. Kav n. zgod. 1, 98 čez ho (skrino) se je brhko pisan sotoi
razpenal. — razpro-, s p r o s tret i, razprostirati:  .4)ahn. 1
mos. 1 duh božji sc je rasprostrl čez vode . . kokabiica čez jajia
peruti resprostira. 4 mos. 4 čez to mizo tiga gledana ima tudi eno
gelo odejo sprostreti . . imajo tudi čez ta zlati altar eno gelo o ejo
resprostreti. 2 kraj. 4 jo polužil svoja usta na tiga ditcU usta mu
svoje očy na liegove očy inu svoje roke na negove ioke  inu se je
sprostrl čez nega, de se je tiga diteta "telu ogrelu. 1 hi on. J
božji škrihi enu mej s tu naredil inu je čez no mo uto lespi s
psi. 108 jest hočem moj čreul čez Edoma sprosti e ti. |ei. on. e
semkaj kakor en postojn inu resprostira svoje peniti čez on j.i
rut 3 sprostri tvoja penita čez tvojo deklo. 4ap. . 1110s '
božji je sprostrt čez vode. rut 3, ,).)• sproalii t\ oj p ajs ccx t\oj
služabnico. — sablo  poj  ati  ==.nem. den siibel 4uhren: Lrue. ;>
634 spomnite na grozo katera je bila obšla Izaka kadar je vidi

66

M. VALJ AVBO,

de hegov oča z uago sablo je nad nym stal inu ta hip čez nega
glavo je hotel pelati. — sijati, svetiti:  Dalm. til. 4 ne pustite
sonca čez vaš srd sjati. Trub. psi. 119 pusti tuje obličje svejtiti
čez tujga hlapca. Kre} 2, 104b kateri pusti svoje solnce da sveti
čez hude inu dobre. Dalm. 4 raos. 6 gospud pusti svoje obličje
svejtiti čez tebe. psi. 119 pusti de tvoj obraz svejti čez tvojga
hlapca. Skrb. 2, 113 to so taisti žarki, ktiri od nebeškiga sonca
gnade čez nas svetijo. 183 bog da luči svoje gnade včasi tudi čez
nevčrnike svčtit. — stvoriti, stvar iti; delati; postati:
Trub. mark. 15 se sturi ena tema čez vso zemlo. luk. 13 ena tema
se sturi čez vso deželo. Jap. 2 mos. 26, 14 ti imaš še enu drugu
ogrinalu iz rud§čkastih ovnovih kož čez streho sturiti inu čez to
spet enu drugu ogrinalu iz jazbicovih kož. List. cel. 382 temnote
so se sturile čez ves volni svet (tzoto;  eysv£To sip’ oXtiv t/)v y/j'v, a
vulgata: tenebrac faetae suut p er totam terram). Dalm. 2 mos.
36 je sturil eno odejo čez to uto iz rdečkastih ovnovih kož inu
čez to isto še eno odejo iz jazbičovih kož. jez. 4 gospud bo stvaril
čez vsa prebivališča eionske gorč oblake, jon, 4 bug je perpravil
eno bučo, ta je zrasla čez Jona, de je senco delala čez hegovo
glavo, i  Bas. 297 je zrasla ena buča, katera je senco delala čez
negovo glavo. mark. 15(33) po šesti uri je ena tema postala čez
vso deželo. Jap.: čez vtis svejt. — vsbajati:  Trub. mat. 5 on
sturi suje sonce vshajati čez te hudo inu čez te dobre. Dalm. ibid.
on pusty svoje sonce gori izhajati čez hude inu čez dobre. job. 25
čez kateriga liegova luč ne shaja — vzeti  (da se na kaj dene)
—  liem. nehmen: Jap. 1 mos. 10, 23 Sem pak inu Jafct sta en
plajš čez svoje rame vzela (stcsiIsvto sivi vi fco vojva zotoIv) —-
amo ide:  križ delati, stvoriti,  kajkavski: v čin iti, napra¬
viti  čez  kaj  rojesto prekrižiti ili prekrižati  kaj  po nem.
das kreuz liber cOvas machen: Cruc. 2, 344 kadar ta mašnik
bi ue bil znamine sve(ti)ga križa čez se sturil, more biti de tudi
nega bi bil živiga restrgal. Rog. 2, 281 sturil je sv. križ čez se.
530 ta grozni element tiga ogna je tudi pokoršino skazal s. Ksa-
veriusu, zakaj kadar on je li ta sveti križ čez nega sturil, taku
zdajci je on pogasnil. Tob. 139 sturi ta s. kr.ž čez postelo inu
potler sam čez sc. Rey 26 kadar križ delaš čez tojo postlo, čes
tvoju truplu taistiga sturi. tSerf pred. 2, 137 oni so za to liemi
strupa v piti zmešali, naj bi se ga znebili. Ali pa da je vseli križ
kres piti naredil, je glaš včasik počil. Kor. 1, 88 ko bote leč dč-
v;ile al’ iz zibeli uzdvfgale, čez ne svčt križ mi delajte. 3, 116

KAKO JK RABILA R1JBČOA ČllBZ NOVOj(siiOVENSKOj) KNIZI. 67

vrzi mu pasico čez vrat, čezj stori stori sveti križ. Zagr. 1, 290
za vsakem verzu šem mora redovnik križ čez oblake vučiniti. Gašp.

2, 370 ako budc gdo zehal, naj napravi s. križ čez vusta. — tako
i:  ud riti čez usta  = liber den mund sehlagen, mjesto po ili
na: Habd. ad. 344 neprijateli dotekoše i jeden zmed bili blaznika
tak čes blazna negova vusta vudri, da taki s koha v vodu mrtev
opade.

b) Cesto tako dolazi  črcz u prenesenom smislu (i u prilici), a to
je po sve po nemackom jeziku iz koga su pisci naj večina crpli.
Prostorna bi covjeku rabilo ovdje  na ili  nad, ili on bi sve drukeije
govor okrenuo. Misli se da što zgora dole kako god dolazi na koga
ili na sto pa ga tako snahodi. To može biti dobro ili zlo  n. pr.
Dalm. 5 mos. 30 čez tebe pride le tu vse bodi si žegen ali pre-
kletva. j er. 31 ravnu kakor sim jest čez le ta folk pustil priti vso
le to veliko nesrečo, takti hočem jest tudi vse dobru čez ne pustiti
priti. Nu naj češče je što zlo ili neugodno, pa se s toga neki primjeri
mogu tumačiti i po 3) kao da je što proti čemu naper eno. Tako
osobito dolazi uz

priti, pustiti priti  = nem. kommen, kommen lassen. aa)
dobro što: duh:  Krel 2, 59a budete prijeli kripost ali mo¬
gočnost duha, kateri čez vas pride. Dalm. 1 sam. 16 gospodni duh
je prišal čez Davida. 19 božji duh je prišal čez Savlove sle de so
tudi prerokovali, luk. 1 sveti duh bo prišal čez tebe. Jap. sodn.
H, 29 tedaj je prišal duh tiga čez Jefteta. luk. 1, 35 sveti duh
bo čez tebe prišal. djaii. ap. 1, 8 bote prejeli moč sv^tiga duha,
kateri bo čez vas prišal. Šerf pred. 2, 148 sveti dyh bode čres
te prišel. 2, 231 vi bote moč svetega dyha dobili, ker bode krez
vas prišel. — kelih:  Dalm. j er ki. 4 bodi vesela ti Edomova
hčy, za kaj le ta kelih bo tudi čez tebe prišal (širi oz  SisXsb«vai
to  TCOTvjptov zopiou). —- leta bogata:  Dalm. 1 mos. 41 sedem
bogata lejta bodo prišla čez vso egyptovsko deželo. - luč božje
g nad  e:  Škrb. 2, 25 pride čez nas luč božje gnade. — mir:
Trub. mat. 10 je li ta ista hiša vredna, pride čez no vaš myr.
Dalm. i Jap. mat. 10," 13 aku ta ista hiša bo vrejdna, taku bo
vaš myr čez no prišal (venict pax vestra s u p o r eam, a grč. e^Hstio
'h  sipijvvi up.cov i tt’  aorvjv pa prema tomu ev. zogr. i mar.:  prideta,
mirt vašo na ul, i Kitz.: ostane mer vaš nad liouv). Rey 1, 83
myr bode čes nas peršou. — pravičnost:  Skrili, pok. 3, 37
božja pravičnost pride iz vere na Jezusa inu čez vse kateri v nega
verujejo. — s pan e: Jap. 1 mos. 2, 21 bog je pustil cnu trdil

68

M. VAnJAVKC,

spane čez Adama priti. 15, 12 je enu trdu spaiie čez Abrama
prišiti. — žegen:  Krci 1, 7Ib kateri spravla žito inu na dragino
hrani tega ludje kelnejo (Utaj:  klnejo), čez tega palc ker je pro¬
daje pride žegan. Dalm. 5 mos. 28 bodo čez te prišli vsi le ty
žegni. 49 mojih stareših žegni imajo priti čez Jožefovo glavo. sir.
3 poštuj očeta inu mater, de nyh žegen čez te pride. Cruc. 2, 322
pomagajte ym, de žegen boži bo čez vas prišal. Skriti, prip. 11, 26
kateri žitu perkriva, bo od ludstva klet, čez te pak kateri proda¬
jajo pride žegen. 24, 25 čez riih bo žegen prišal. sir. 3, 10 de
tiegovi žegčn čez te pride. Jap. 5 mos. 33, 16 žegen tiga istiga,
kateri se je v grmi prikazal, ima čez Jtizefovo glavo inu čez t§me
tiga Nazareerja med negovimi bratmi priti. prid. 2, 212 kaj za eni
nebeški žegni bodo doli čez vas prišli, ako bote nedele zvestu
praznovali ali posvečovali! žegen ne samu čez vaše duše, ampak
tudi čez vaše premožene, čez vaše polcj, čez vse vaše dela inu
djatie. Rey 1, 207 od nega bode peršou žegen čes te. Ravn. zgod.
1, 237 tiegov sveti blagoslov ali žegen bo tudi čez vas prišel. —
bb) zlo u opce izrečeno adjelctivom  hud, zel itd.: hud:  Dalm. 2
mos. 11 de bi kaj hujšiga čez ne ne prišlu. joz. 23 talcu bo go-
spud pustil priti čez vas vse hudu. Cruc. 2, 45 nehajte od greha,
za volo kateriga tolikajn hudiga čez to dušo pride. 148 vse kar
je hudiga bo čez vas prišlu. 151 vse kar hudiga inu nesrečniga
si morite zmislit, b?> čez vas prišlu. 184 kadar kaj hudiga inu
grenkiga čez nas pride. 340 za volo prelclinaiia tyh stariših veliku
hudiga čez otroke pride. Skriti, iza. 47, 11 hrtdu bo čez te prišlu.
Jap. 5 mos. 31, 17 vse kar je hudiga inu žalostniga bo čez to
istu prišlu. prid. 2, 83 čez koga bo vse to liudu prišlu kalcbr čez
tega kdor je vednu pri vini V — zel:  Dalm. jer. 42 ty imajo
vmroti skuzi meč, lakoto inu kugo inu nema obeden ostati, ni
temu zlemu vteči katera jest hočem čez tiega pustiti priti. 44 v_y
ste vidili vse tu zlu, kateru sim jest pustil priti čez Jeruzalem inu
čez vsa mesta v Judi. — zlo izrečeno supstantivom: bog i Sto mjesto
nega dolazi, zao duh ili če\ade hoje leao zlo dolazi:  j az-bog:  Dalm.
2 mos. 33 vy ste en trdovraten folk, jest hočem en krat naglu čez
te priti inu tebe zatreti. Ras. 274 jest bom s pravdo čez vas prišal.
roka go sp o dna = bog:  Dalm. 1 kral. 18 gospodtia roka je
prišla čez Elija. ozek. 1 ondi je gospodiia roka čez nega prišla.
37 tiga gospuda roka je čez me prišla, djati. ap. 13 gospodtia roka
pride čez tebe inu imaš slep biti. Schrey 1 sam. 12, 15 gospodovi
glas no poslušate inu niste k tiegovi in povelam pokorni, bo roka

kako je rabila RiJEČCA črez (novoj)slovenskoj knizi.

69

gospodova Čez vas prišla kakor čez vaše očete. — hudi duh:
Dahu. 1 sam. 18 na drugi dan je ta hudi duh od buga čez Savla
prišal. — ajd:  Triih. psi. 79 o bug, tv ajdi so čez tujo erbsčino
prišli. — far:  Trub. djan. ap. 4 v tim kadar sta one dva h temu
tolku govurila, pridejo čez hu ty fary inu ta viši čez ta tem el.
— Filistejci:  Jap. sod. 16, 9 Filistinarji so prišli čez tebe,
Samson, i. bez glagola:  Dalm. rilit. 16 Filisterji čez te! 1 sam. 18
de tih h ilisterjev roke čez nega pridejo. — o puščav  ec:  Dalm.
jer. 6 opusčavec naglu čez nas pride. 48 opusčavec bo čez vsa
mčsta prišal. — pastir:  Dalm. jer. 6 pastirji bodo čez no prišli
(s) svojimi čredami. — razbojnik:  Dalm. obad. tatje ali razboj¬
niki po noči noter čez te pridejo, ezek. 7 razbojniki imajo čez
nega priti. — trgač:  Dalm. jer. 49 trgači bodo čez tebe prišli
kateri ne bodo tebi ništer h paperkovaiiu pustili. — zivotina koja
k(w zlo dolazi na Sto, u opre:  zverina:  Dalm. modr. 16 čez le
te so rejs tudi prišle hude zverine. Skrili, modr. 16, a čez le te
.je enu divjaiie teli zverin prišlu. na pose:  kobilice:  Dalm. 9
mos. 10 istegni tvojo roko čez egvptovsko deželo za kobilice, de
čez egytovsko deželo prido. Jap. 2 mos. 10, 12 stegni tvojo roko
čez egyptovsko deželo de kobilice čez tro pridejo. — muhe:  Dalm.
2 mos. 8 jest hočem vse žlaht muhe pustiti priti čez tebe, čez tvoje
hlapce, čez tvoj folk inu čez tvojo hišo. — žabe:  Dalm. 2 mos. <
so pustili žabe čez egvptovsko deželo priti, sve sn ovo može uzeti
do nekle i u pravom smislu.  — stvar hud tjelesna hud umna:  be¬
seda:  Dalm. jer. 39 jest hočem moje besede pustiti priti čez le
tu mestu k nesreči. — boj:  Skrili, oz. 10, 9 čez ne ne bo prišal
b °j kakbr je bil v Gabai čez hudobne lndy. — bolečina:
Schrey 2 sam. 22, 5 smrtne bolečine so čez me prišle. Seri pred.
-i  288 kres koga pride bolečina? — bolezen:  Dalm. o mos. 28
v se bolezni inu štrajfinge bo gospud čez tebe pustil priti. Bas. 412
je le ta bolezen čez liega peišla za vol grehov, bes. 12 kader
tvoje telu bounu postane, ti ozdrave poprej vzemeš de čez tvoje
telu naprej bolezen ne pride. 101 boliezen čez nega pride. Skiin.
sir. 31, 27 nobena bolezen ne bo e§z^ te prišla. Jap. prid. 2, 50
če bolezni, nadloge čez nega pridejo. Skrb. 2, 53 neznane bolezni
so prišle čez vse ludi. Šerf pred. 2, 288 čres čiga očeta pride
bolezen? — britev:  Jap. 4 mos. 6, 5 vus čas negoviga odločena
nima britu čez liega glavo priti (= ne smije se ostriči). — b rit¬
ko  s t:  Skrin. prip. 1, 27 kadar bo britkost inu težava čez vas
prišla. Jap. prid. 1, 33 bo britkost čez nega prišla. Ked. 248 si ti

70

M. VALJAVEC,

othl de je le ta britkust čez mene peršla. — dan:  Trub. luk. 21
ta isti dan pride čez vas na naglim zakaj on pride kakor en ptyčy
štrik čez vse. Krel 2, 131 b pridejo dnevi čez te da te tvoji sovraž¬
niki v okolo obteko. Dalm. jez. 7 gospud bo čez tebe, čez tvoj
folk inu čez tvojga očeta hišo pustil dnv priti kateri niso prišli od
tiga časa kar je Efraim od Juda razdilen. Cruc. 5, 519 pridejo ty
dnevi čez te de bodo tvoji sovražniki tebe obsuli. Jap. luk. 19, 45
čez tebe bodo dnevi prišli inu tvoji sovražniki bodo tebe obdali
z enim zasipam. 21, 34—35 glejte de ta isti dan na naglim čez
vas ne pride, za kaj on bo prišal kakor ena zadrga čez vse ka¬
teri na zemli prebivajo. Kert pred. 1, 347 dnevi do kres te prišli
ino tvoji sovražniki bojo tebe z jezom obdali. — dež:  Cruc. 2,
507 en dan gre na lov, nuč inu velik dež čez nega pride. — fer-
damaiie:  Dalm. rim. 5 kakor je skuzi eniga greli ferdamnene
čez vse človeke prišlu, taku je tudi skuzi eniga pravica, tu pra¬
vično storjene tiga lebna čez vse človeke prišlu. — fortuna:
Trub. mat. 13 čez jogre pride po noči ena velika fortuna. Dalm.
jon. 1 vem de je le ta velika fortuna čez vas prišla za mojo volo.
— ga j žla:  Traun psi. 32, 10 čez tiga hudobniga pride veliku
gajžel. — govorjene:  Krel 1, 118b to Kristusovo govoreiie
koče tudi čez ne prit. — hudoba:  Trub. psi. 7 inu nega hudoba
pryde čez nega čelu (,tčelu‘). — iskušnava:  Trub. psalter u
predgovoru: Kadar le velike težke duhovske izkušnave čez nas
prido. Dalm. tob. 2 takovo skušriavo je bug čez nega pustil priti.
Jap. 1 kor. 10, 13 čez vas ne pride obena druga skušhava kakor
človeška. Skrb. 1, 126 skušiiave je bdg čez iiih priti pustil. 213
pride čez te skušnava, reci: hiti h moji pomoči, o gospod! 329
skušnave hitro čez vas pridejo. 2, 16 kadar skušnava zoper čistost
čez te pride, ta krat si pomagaj tako. Serf pred. 1, 136 krez na^
pridejo skyšiiave znotrene no zvynene. 146 bog dopysti skyšhave
krez nas priti. 2, 140 prihajale so tydi hyde no močne skyšnave
poželnosti krez nega. — jeza:  Traun psi. 87, 17 tvoje jeze so
čez mene prišle. Jap. efez. 5, 6 za volo tega pride j§za božja
čez neverne otroke. Kolos. 3, 6 za volo katerih rečy j§za božja
čez otroke te nevere pride. List. cel. 57 za vol tiga pride jeza
božja čez neverne otroke. Skrb. 2, 51 tvoja jeza po sturjenimu
grčhu hitro čez grešnika pride. — kaštiga:  Krel 2, llOa tako
isto ima vsaki predigar svojej službi skrbno streči na to da ta ka¬
štiga uniga leniga nezvestiga hlapca, kateri je svojega gospodi funt
zakopal, čez nega ne pride. 2, 132b ima takova kaštiga čez ne

kako je rabila RijRčcA črez (novoj)slovenskoj knizi.

71

priti. — kletva, prekletva: Dalm. rilit. 9 inu je čez ne prišla
Jotamova kletva. 5 mos. 28 taku vse le te prekletve čez te pri¬
dejo. Jap. 1 mos. 27, 13 čez mene naj pride le ta kl§tu. 5 mos.
28, 45 čez tebe bodo prišlč vse le te kletve, prid. 2, 153 on čez
vas na duši inu na živdti kletu priti pusty. — konec:  Dalm.
ezek. 7 zdaj pride konec čez tebe. amos 8 konec je prišel čez moj
izraelski folk. — kri:  Trub. mat. 27 nega kry pride čez nas inu
čez naše otroke. Krel 1, 127 2 a. Dalm. Jap. mat. 27, 25 i Skrb.
1) 308 liegova kry pridi čez nas inu čez naše otroke Jap. 3 mos.
20, 9 on je očeta inu mater klel, liegova kry pridi čez nega. 20,
11 ni]i kry pridi čez niju. mat. 23, 25 čez vas pride vsa pravična
ki'y katera je na zemlo prelyta. Šerf pred. 2, 169 ona (kri) more
v  me priti naj bi me posvetila, ino ne črez me da bi me obsodila.

— krivica:  Skrin. jer. 51, 35 meni sturjena krivica inu moje
mesti naj pride čez Babilon inu moja kri čez prebivavce v Kaldeji.

— križ:  Kre] 1, 42a trošta svoje jogre zuper temu križu ker ima
čez nyh prit. Bas. 415 bog pusty križe inu nadloge čez te priti
de te prerčtajo. Šerf pred. 2, 4 črez nas znajo priti vnogi no velki
križi, velke težave no bridkosti, betegi, nesreče no protivnosti vno-
gotere. — kuga:  Dalm. 2 mos. 5 bogu ofrujmo, de čez nas ne
pride kuga ali meč. Kuga 8 potler bodo kuge katere sicer čez no
pridejo, jenale. Jap. 2  mos. 5, 3 de kje kuga ali meč čez nas ne
pride. 9, 30 čez tvoje kojne, osle, kamele, vole inu ovce bo ena
grozovitna kuga prišla. — k var:  Šerf pred. 1, 293 to so srednila
Proti tak velkim kvarom no hydim nasledkom nečistosti no hotli-
v osti, keri pridejo kres samerne lydi. — lakota:  Trub. djan. ap.
7 pride potle ena lakota čez vso Egipto inu čez kananejsko deželo.
Dalm. 1 mos. 47 Egypterji so bilv prodali slejdni svojo nyvo, za
kaj je bila prišla silnu velika lakota čez ne. 2 bron. 20 lakota čez
nas pride. djan. ap. 7 je prišla ena lakota čez vus Egypt inu čez
Kanaan. Cruc. 4, 244 še hujši lakota bi čez vas prišla. Jap. djan.
ap. 7, 11 je pak prišla ena lakota čez vso egyptovsko deželo inu
čez Chanaan. — leto obiskovana:  Dalm. jer. 48 jest hočem
čez Moaba pustiti priti, enu lejtu nyh obyskana. — meč:  Dalm.
jer. 51 meč ima priti čez Kaldeerje inu čez te kateri v Babeli pre¬
bivajo inu čez nyh viude inu čez nyh modre; meč ima priti čez
nyh vganavce de bodo norci; meč ima priti čez nyh kojne inu
kula inu čez vus gmajn folk kateri so notri de bodo kakor žene;
meč ima priti čez nyh šace de bodo obrupani. ezek. 11 ta meč
kateriga se vy boyte hočem jest čez vas pustiti priti. 30 meč ima

72

M. VALJAVEC,

čez Egypt priti, ozea 11 za tu ima meč čez nyh mesta priti. —
megla:  Skriri. pok. 1, 105 po grelni pride čez srce ena megla
de resnico vneni  čistosti ne vidi. — meščevaiie:  Skrin. modr.
18, 11 enaku možtuvane je phšlu čez hlapca. Jap. prid. 1, 37 bo
božje mašuvaiie čez he prišlu. — misli:  Jap. prid. 1, 30 na
naglim pridejo ena za drugo te žalostne misli čez bolnike. —
nadloga:  Krej 1, 94a kako trošta Kristus svoje jogre v tej nad¬
logi ker ima čez ne prit? Dalm. 1 mos. 42 za tu je le ta nadluga
čez nas prišla. Kemp. 237 (III, 17, 3) nič meni na bo škoduvalu
kar kuli z’ ena nadluga ali britkust čez me pride. Tob. 80 tako
nadlugo je bug čez nega pustil priti. Res. 132 ne grieši taj več
naprej, da še veči škoda, še hujši nadluga čez te ne pride. Vojska
101 kadar čez nas pridejo nadluge. Jap. 1 mos. 42, 21 za to je
ta nadloga čez nas prišla, rim. 2, 9 nadloga inu britkost ima priti
čez. vsako človeško dušo katera hudu dcjla, prvič čez eniga Juda,
potler čez Grka. Skrin. modr. 19, 12 čez grešnika so nadloge
prišle. Skrb. 1, 515 preden bi imela le td nadloga čez nas priti.

— nesreča:  Krel 2, 116a da bi ga vse nesreče zadele inu čez
nega prišle. Dalm. 5 mos. 31 veliku nesreče inu britkosti čez he
pride, job 21 koku bo teh hudobnih leščerha ugasnila inu nyh ne¬
sreča čez he prišla, jer. 19 jest hočem čez le tu mhstu inu čez vse
nega mesta vso le to nesrečo pustiti priti. 23 jest hočem pustiti
nesrečo čez nega priti . . obena nesreča ne bo čez vas prišla. 36
jest hočem čez he inu čez purgarje v Jeruzalemi inu čez može
v Judi pustiti priti vso to nesrečo, ezek. 14 se bodo troštali nad
nesrečo katero sim jest čez Jeruzalem pusti! priti zred vsim dru¬
gim kateru sim jest čez ne pustil priti, miha 3 obena nesreča ne
more čez vas priti. Kast. 241 vse nesreče so vžč čez tebe peršle.
Polil, tschup; 70 uno nasrečo je buh pustil čez Joba priti. Jap.
5 mos. 31, 29 bodo nesreče čez vas prišle. Schrey 2 sam. 19, 7
t6 bo hujši za tebe kakor vsa nesreča katera je čez te prišla od
tvoje mladosti do zdaj. Skrb. 1, 245 bog ni pustil nesrečo čez
nega priti. 2, 47 nesreča nobena še čez me ni prišla. 131 pride
nesreča čez te, čez tvojo hišo. (ylagol izostctvlen može se mišlu
dodati:  - Dalm. job 31 jest se boga bojim kakor ene nesreče čez
se). — ogeti:  Dalm. ezek. 5 od tiga ima ogin vunkaj priti čez
vso izraelsko hišo. Jap. prid. 1, 362 postavite si eno lepo bogato
ocirano hišo pred očy: ogjin pride čez ho inu pokončh vse. —
opuščene:  Dalm. jez. 47 naglu bo čez tebe obpusčene prišlu.

— p o gub lene:  Dalm. jer. 49 jest pustim enu pogublehe čez

kako je rabila riječca črez (novoj)slovenskoj KN1ZJ. 73

Ezava priti. Jap. 1 tes. 5, 3 bo pogublene čez ne taku na naglim
prišiti kakor težava čez eno nosečo. Skrili, modr. 16, 4 čez ine je
moglu brez izgovora pogubleiie pridti. 12, 27 za volo tiga je čez
'iik popolnama pogubleiie prišlu. prip. 6, 15 čez takiga bo naglu
liegovu pogublene prišlu. 29, 1 čez človeka kateri svarjene trdo¬
vratni! zaničuje, bo naglu pogubleiie prišlu. — po m a n k a li e:
Skrili, prip. 24, 34 per tej priči bo pomaiikane kakbr en tekur
čez tebe prišlu. — potop:  Dalm. 1 mos. 6 jest hočem en potop
z  vodami pustiti priti čez zemlo de končam vse mesu. Jap. 2 petr.

5 je en potop čez teh hudobnih svejt priti pustil. — potreb¬
ščina:  Skrili, prip. 28, 22 ne vej de bo potrebšina čez liega
prišla. — p o treh  e:  Wolf ezeh. 7 , 7  potrebe pride čez te. —
P o vod eh: Krel 1, 55a edan grad, ker je na stanovit kainan sa-
zidan, se na svoj fundament zanese ali zaiipa tar si pridi čez bega
povudajn ali hudo vreme. Bas. 43 laterna tih hudobnih bo ugasnila
inu čez he bo pršel povodčn (superveniet eis inundatio, iob 21).

■— pregrešen  e:  Šerf pad 16 moja pregrešeiia so krez mojo
glavo prišle. — protivnost:  Šerf pred. 1, 13 či krez nas pro-
tivnosti no bolečine ali nadloge pridejo. 1, 15 mamo naše potrpliv-
nosti na vse protivnosti rastegnili ker nam bog pošila ali krez nas
priti pysti. 2, 122 rastegni tvoje potrplivosti na vse protivnosti
kere bog tebi pošila no čres te priti pysti. — reč:  Trub. luk.
21 ludje bodo na životu doli jemali pred strahom inu pred ea-
kanem tih riči kir imajo priti čez vus svejt. Jap. luk. 21, 26
ludje bodo vsahnili od straha inu čakaiia teh rečy katere imajo
čez v h s volen svejt priti (Dalm: katere imajo priti na zemlo.
Kiizm. štera pridejo na zemlo, stsl. zogr. gredaštiihm na vnselenaja).
— reva:  Trub. psi. 90 vtiči od kog vse reve, nadluge, bolezni
inu ta smrt čez vse ludy prido. — slabost:  Skrb. 1, 425 ako
le ena nova slabost čez bega pride, o bog, kaj za ene britkosti ga
prepadejo. — slepota:  Jap. rim. 11, 25 je slejpota čez en d§jl
Izraela prišla. — smrt:  Rog. 2, 276 skuzi bo (Evo) prišal je
h prvimu na svejt ta grejh inu tak h ta smrt čez bo, Adama inu
čez vse drugu človeštvu, Traun psi. 54, 16 čez take naj naglu
smrt pride. Škrb. 1, 21 on oče de smrt ima neprevidno čez člo¬
veka priti. 333 smrt bo čez te peršla. Rey 1, 39 taku je smrt
čez vse ludi peršla. — sodba:  Dalm. modr. 14 bo sodba čez ne
prišla. Skrib. jer. 48, 21—24 sodba je prišla čez dežčlo na pla-
havi, čez Hebron, čez Jaza inu čez Mefaat inu čez Diban . . inu
čez vse mgsta dežele Moab. Šerf pred. 2, 28 sodba, razvi vse mi-

74

M. VALJAVEC,

lozvučnosti bode črez tistega prišla. — sol:  Vojska 141 moji
otroci, prenesite potrpežlivu to so katera ima čez vas priti. —
spaii  e:  Kre| 1, 108b le to duhovno spahe je čez vas volni svet
moralo priti. — sprhjivost:  >Šerf. pred. 1, 192 ti ne boš do-
pystil kaj bi spridivost črez tvojega svetega prišla. — sramota:
Res. 68 premišlujmo zdaj kaj za ena grozna sramota ima na sodni
den k sliednemu čez vse taku vkup  združene pogublene priti. —
srd:  Trub. psi. 78 ta srd je prišal čez ta Izrael . . tedaj je ta
srd božy doli čez nee prišal. Dalm. joz. 9 naj živejo de srd čez
nas ne pride. 22 srd je bil prišal čez vso izraelsko gmajno. 2 bron.
24 za tu je bil prišal srd čez Jude inu čez Jeruzalem za volo le
te nyh pregrehe. 29 od tod semkaj je gospodni srd prišal čez Juda
inu čez Jeruzalem, ezek. 7 srd pride čez vse nyh krdelu (jkardelhJ).
zefan. 2 preden dan gospodniga srda čez vas pride. Cruc. Ib, 50
varite se tiga srda božj(ig)a, de čez vas na naglim ne bo prišal.
5, 426 srd božji bi vtegnil na naglim čez tebe priti. Res. 55 sicer
bode naglo božji srd čez te prišu. Skrin. sir 5, 17 čez podpilni-
vavca srd, sovražtvu inu zasramotehe pride. Traun psi. 77, 31
božji srd je čez he prišal. — strah:  Trub. djah. ap. 5 velik
strah pride čez vso gmajno inu čez vse te, kir so tu slišali.
Dalm. 1 mos. 35 strah božji je prišel čez ta mesta. 2 bron. 17
strah gospodni je prišal čez vsa krajlestva po deželah katera so
okuli Juda  ležala, jer. 49 jest hočem pustiti strah čez tebe priti,
ester 9 nyh strah je bil čez vse folke prišal. djah. ap. 5 en velik
strah je prišal čez vse te kir so to slišali. — suša:  Dalm. jer.
51 suša bo čez hegove vode prišla de bodo posalmile. Skrih. jer.
50, 38 suša bo čez hegove vode prišla de bodo posalmile. —
šiba:  Leon. 41 to noč ne bode peršla šiba čez nega. tSkrb. 1,
242 je že peršla čez heh božja šiba. 2, 53 je prišla zadha šiba
čez nega. — škoda:  Dalm. sir. 28 katiri hoče drugimu škodo
sturiti, timu istimi samimu čez hegov vrat pride. Cruc. 2, 175
katera pravičnu perpusti taisto škodo čez nas priti. 403 obena
škoda ne bo čez nyh prišla. — štrafinga:  2 mos. 12 de ta
štrajfinga čez vas ne prvde. 29 de ena štrajfinga čez he ne pride.
Cruc, lb 39 za toraj tudi ena prevelika štrajfinga ima čez vas
priti. 153 velike štrajfinge bi čez vas prišle. 2, 110 bati se, de bi
tudi čez nega ta ista štrajfinga ne prišla. 18') kadar pridejo štraj¬
finge, nesreče inu nadluge čez vas, v nebu pogledajte. Jap. prid.
2, 8 bojmo se štrajfing katere imajo čez nas priti. — tema:  Jap.
2 mos. 10, 21 naj pride čez egyptovsko deželo ena taku gosta

kako je rabila  uijEčcA črez (novoj)slovenskoj knizi. 75

tarna de se more ošlatati. — težava:  Res. 85 kadar čez tebe
kakšna težava pride. Skrili, modr. 17, 12 za težavo ne vej, ka¬
tera ima čez no pridti. Traun. psi. 17, 5 smrtne težave so čez
mene prišle. Serf pred. 2, 414 vidimo silno težavo čez nas priti.

— toča  : Gruč. 4, 192 ima toča ali snejli čez neb priti. — trp-
leiie:  Skrb. 2, 180 čez nega pride tudi trplene. 2, 231 naj pride
Čez no trpleiie, preč je godrnaiie. — vihar:  Skrili, jon. 1, 8
v  §j m de je za volo mene ta velik vihar čez vas pri šal. - vi lita:
Serf pred. 1, 89 bog pysti časi kako vihto čres človeka priti. —
v oda:  Dalm. jez 7 bo gospud čez lie pustil priti močne inu mnoge
vode. — vojska:  Dalm. jer. 18 koku si ti naglu pustil vojsko
čez nas priti. Bas. 438 Saul je videl eno celo vojsko sovražnikov
čez se priti. Jap. 2 mos. 1,10  kadar bi tegnila čez nas ena vojska
priti. — zasmehovane:  Skriri. sir. 27, 31 zasmehovane inu
očitane pride čez prevzetne. — zasramovane:  Skrili, sir. 5,
17 čez tatu pride zasramovane. ■— znam  eh  e:  Dalm. 1 sam. 2
le tu bo tebi k enimu znaminu kateru čez tvoja dva synuva pride:
ona bota na en dan obadva vmrla. Traun psi. 134, 9 on je pustil
svoje znamiha inu čudeže priti čez Faraona inu čez vse hegove
hlapce. — zlob ost:  Trub. psi 88 tuja zlobust je čez me prišla.

— zoprnost:  Skrb. 1, 208 pride čez te ena zčprnost, ena te¬
žava, en nepreviden križ te preč premaga nevola. — zlo izriče se
dodanom rečenicom sa da ili relativnom recenicom;  s« da: Dalm.
5 mos. 11 gospud bo pustil priti čez vse dežele po katerih bote
hodili, de se vas bodo bali. amos 4 ta čas pride čez vas de vas
bodo vnnkaj vlekli s trnky. Cruc. 2, 345 lubiš hudičovajne, zlu-
djajne, preklinajne, treskajue; za toraj tudi čez tebe pride, de
nihdar nimaš na zemli dobriga. — relativnom recenicom:  Trub.
joan. 18 je on vejdil vse tu kar je imelu čez nega priti, djah ap.
8 prosite vi za me tiga gospudi de čez mene ne pride kaj le tiga
kar ste vi djali. 13 na tu gledajte vi de čez vas ne pride kar je
v tih prerokih rečenu. Dalm. job. 3 česar sim se bal, tu je čez
me prišlu. prip. 1 čez vas pride kakor en vihar tu česar se boyte.
Rog. 2, 628 spomni se-* na tu kar čez te priti ima . . na tu kar
čez te priti ima nikar ne pozabi. Kemp. 266 (III, 24, 1) use bode
čez nega samiga peršlu, karkuli bode delal ali djal. Jap. joan. 18,
4 J§zus je vejdil vse kar ima čez nega priti. — zlo se izriče pro-
nominom u srednem rodu:  Trub. mat. 23 le tu vse čez le to žlahto
pride. Dalm. ibid. le tu vse bo čez le to žlahto prišlu. Jap. ibid.
vse le td bo prišlu čez le ta rdd. Škrb. 2, 40 to vse pride čez ta

76

M. VALJAVEC,

rod. List. ce). 17 vsč tu bo prisili čez ta rod. Rod. 247 ti si od
vekumej otlil de le tu ima čez mene priti. Skrb. 2, 41 vse to
pride čez vas. — Cesto uz  poslati;  sto še čez koga ili čez sto
šale može biti  andeo ili  čelade, ili  životiiia ili  stvar hud tjelesna bud
umna.  angel:  Cruc. la 5 bug pošle čez krajla Senaheriba eniga
angela, pole: stu pet inu osemdeset taužent na zemli mrtvih ostane.
Traun. psi. 77, 49 je čez ne hude angelce poslal. —• Raz ili sk:
Cruc. 2, 504 cesar Ceno je bil en velik grešnik. G. bug za volo
iiegOA^e hudobije pošle čez nega Baziliska, le ta mu cesarstvu vzame.

— Fi liste  ji:  Bas. 413 koker hitru so se Izraelitarji od boga
odvrnili, je bog zdajci čez lie poslal Filistejerje. — folk:  Dalm.
5 mos. 28 gospud bo en folk čez tebe poslal. - oblubleni:
Jap. luk -  24, 49 jest pošlem tiga oblubleniga mojga očeta čez vas.

— sovražnik:  Jap. 5 mos. 28, 18 sovražnika bo gospod čez
tebe poslal. — vas (op.ac): Jap. sim. 10, 19 čez en neverni narod
vas bom jest k jezi poslal. - vojska  = exercitus: Cruc la
93 Lucifer se resrdy inu vso svojo strašno peklensko vojsko čez
taiste pošle kateri so tu s. ime Kristušavu glasili. — žoln  er:
Cruc. 5, 402 morje je potopilu uegove žolnerje inu galee, katere
je bil poslal čez greliiš deželo. 4 C 0 vari se de ta nebeški kraji ne
bo poslal čez tvojo ubogo dušo te | eldenske žolnerje kateri do
vekoma bodo martrali. — životina izrečena opčenitom riječju:
žival:  Skrili, modr. 11, 16 ker so živali molili, si ti k možtu-
vaiiu veliku mutastih žival čez lie poslal. — tiča:  Cruc. la 5
pošle čez Midijo ene majhine tiče, inu vse kar je bilu v deželi
osijaniga so bile končale. - zverina:  Jap. 3 mos. 26, 22 jest
bom čez vas divje zverine poslal katere bodo vas inu vašo živino
pojedle. 5 mos. 32, 24 jest hočem t§h zverin zobe inu divjahe teh
na zemli lazeočih žival inu kač čez lie poslati. Skrili, modr. 16,
18 v časi je ogna plamen potihnil de ny zverin sežgal, katere so
bile čez hudobne poslane. — na pose:  gri}:  Cruc. la 5 pošle
grile čez Mazovijo, ter celo taisto deželo so bile (! mislio va\da da
je pisao: kobilice)  končale. — kača:  Cruc. 2, 111 i 302 bug je
bil poslal čez Izraelitarje goreče kače. — kobilica:  Cruc. la 5
čez katere je bug bil poslal kobilice. — lev, medved:  Skrili,
modr. 11, 18 tvoji vsiga mogočni roki nv bilu nemogoče veliku
medvedov ali drznih levov čez ne poslati. Dalm. ibid. čez lie po¬
slati mnogu medvedov. — uš: Cruc. 4, 188 trejtje pošle všy čez
ludy inu živino. — žaba:  Cruc. la 5 en krat pošle žabe čez
Tracijo, inu le te vus folk so bile pregnalo — stvar tjelesna iti

KAKO JK RABILA 1UJKČ0A Čl'eZ (NOVOjjSLOVKNSKOJ KN1ZI.

77

umna , dobro ili zlo:  bolezen: Kog. 2, 17 poslal je čez nega
eno kradko bolezan. Jap. 5 inos. 7, 15 ne bo te silnu hude egyp-
tovske bolezni čez tebe poslal. Skrb. 1, 222 on pošle eno bolezen,
enu zaničvahe, enu pregajnehe, eno krivo sodbo al eno drugo ne¬
srečo čez te, in o kak hitro prideš k nemo! — čudo:  Trub.
psi. 135 kateri je čez te Egvpte poslal čudesa, inu cajhne čez tiga
Earaona inu čez vse nega hlapce. — dež:  Trub. mat. 5 on pošle
ta dež čez pravične inu čez krive. — kuga:  Cruc. 4, 185 bug
)e bil poslal čez nyh dežele eno grozno kugo. — lakota:  Dalm.
ezek. 5 jest bom če dajle vekšo lakoto čez vas poslal. Cime. 4, 216
bug je čez nas poslal to veliko lakoto. — meč:  Jap 3 mos. 26,
25 bom čez vas poslal en meč. — nadloga:  Kog. 2, 469 de bi
nam ta čez nas poslana nadluga odprla te očy. 636 težke nadloge
poslal je bil g. bug čez Joba. Skrin. modr. 16, 3 de bi se unim
jedi želnim tudi nad potrebno jedjo gnusilo za volo nadlog katere
so vidili inu so bile čez he poslane, baruh 2 bo gospod čez
nas velike nadloge poslal. Wolf dan. 9, 14 gospod je liitil to nad¬
logo čez vas poslati. n er o d o v i t o s t: Cruc. 5, 328 bog je bil
eno veliko nerodovitost poslau čez deželo te oblube. nesreča:
Schrey 1 kraj. 21, 29 ob časi negoviga syna bom poslal nesrečo
čez negovo hišo. 2 kraj. 22, 16 jest bom nesreče čez to mestu inu
čez nega prebivavce poslal. — obečane,  ob  ju  ha:  Trub. luk.
24 jest lmčo čez vas poslati to oblubo mujga očeta. Dalm. ibid.
jest hočem čez vas poslati to oblubo mojga očeta. stsl. zogr. azn
postlja obetovanie ot r r» oti.ca moego na vni. K rej 2, 59b jast
hoču poslati obečahe očetino čez vas katero ste od mene slišali. —
ogeh:  Cruc. 2, 108 čez »Sodomo inu Gomoro bug je bil ta žve-
plenski ogin poslal. 370 kadar bi bil laku majhin greh, bi g. bug
ne bil z nebes poslal ta žveplenski ogin čez te lepe inu žlahtne
dežele Sodomo inu Gomoro. 560 kir ste bili ogin poslali čez taiste
katiri z Elija preroka sc sb Spot delali. 5, 36 je bil ta žveplenski
ogin čez Sodomo poslal. Skrin. ainos. 1, 4 inu bom poslal ogin
čez hišo Azaela. — posvarjene:  Red. 100 gospud, pošl(/J čez

mene tvoje posvarjene: — potop:  Cruc. 2, 583 bug je hotel ta

gmejn potop čez vus volni svejt poslat. — reva:  Cruc. 5, 368
za tiga volo g. bug je čez Jude poslal velike reve, nadluge inu
štrajfinge. — slana:  Cruc. 5, 332 nebu čez zemlo pošila slano,
točo, strele, snejh . . — smrt:  Kes. 51 sodnik bode smrt čez vas
poslau. — strah:  Skrin. sir. 36, 2 i pok. 3, 62 pošli tvoj strah

čez nevernike. 1 mahab. 4, 32 pošli strah čez he. Jap. 5 mos. 11,

78

M. VAUJAVKC,

25 vaš strah inu trepetane bo gospod vaš bog čez celo deželo po¬
slal po kateri bote hodili. — šiba:  Wolf ezeh. 14, 21 štiri naj¬
hujši šibe moje pravice: meč, lakoto, hude zveri inu kugo čez
Jeruzalom pošlem. — štrafinga:  Dalm. 2 mos. 9 hočem jest
zdaj tudi čez tvoje srce vse moje štrafinge poslati, inu čez tvoje
hlapce inu čez tvoj folk. Cruc. Ib 48 jest vidim to veliko štraj-
fingo katero bug hoče čez moje purgarje poslati. 52 se troštam de
po seh mal se boste pobulšali, de bi bug ne bil persilen še vekši
štrajfinge čez vas poslati. 2, 39 za volo katerih tulikajn štrajfingc
čez ta grejšni svejt pošle. 372 volike gvišnu štrajfinge g. bug pošle
čez le te nečiste ludy. 364 gdu je uržah de tulikajn štrajfing g.
bug pošila čez ta revni svejt? Bas. 67 bog strašr.o znamine po-
kazuje pred eno štrafingo, katero misli poslat čez eno mejsto al
čez eno deželo. 347 za tiga volo je bog očitno štrafingo čez nega
poslal. Kes. 68 bug take štrafinge, čez te ne pošle. Jap. 2 mos.
9, 14 zdaj bom poslal vse moje štrafinge čez tvojo srce inu čez
tvoje služabnike inu čez tvoje ludy. pa tako i uz subst.  poslane:
Šerf pred. 2, 457 ti si skrivnost Jezusovega poslana svetega dyha
črez apostole no Marijo divico v obilnosti Marijinih milosti liki

v gibati roži skrita. — toča:  Cruc. 5, 49 pošle točo čez nyve

inu vinograde. — trpleiie:  Kog. 2, 470 de bi te nadluge inu
drugu čez človeštvu od boga poslanu trplehe te oči odprlu. —
vojska  (= bellum): Cruc. 4,  152 bug je persilen vojsko čez
grešnike poslati. - vročina:  Cruc. 2, 143 kadar jc bug to trdo¬
vratno nepokoršino vidil, pošle čez tiga gospuda eno veliko vro¬
čino, de se mu je zdelo de živ gori. — zlobnost:  Dalm. job.

20 on bo zlobnost svojga srda čez liega poslal, ezek. 7 jest hočem
mojo zlobnost čez tebe poslati. — žarek:  Jap. prid. 1, 168 pošli
čez naše duše en žark večne modrosti. — žegen:  Jap. 5 mos.
28, 8 gospod bo ž§gčn poslal čez tvoje keldre inu čez vse d<}la
tvojih rok. prid. 2, 209 ti ga boš prosil čez tebe inu čez tvojo
hišo, čez tvoje premožen« inu čez vse d§lo tvoje en nov žegen doli
poslati. — rečeniea relativna:  Dalm. kateb. 251 bomo vse volnu
trpeli, kar ti čez nas pošleš. Dalm. molit. 8 pošli čez mene kar
hočeš Šerf. pred. 1, 49 vse radi trpimo, kaj on krez nas pošila.
— glagol može se i ne izreči kad se mislit može dodati:  Dalm. 5
mos. 28 taku bo gospud Čudnu ravnal s štrafingami (misli:  katere
pošje) čez tebe inu čez tvoje seme. tako može biti i ovo:  Dalm.
miha 2 jest čez le to žlahto liudu mislim (— mislim kako bi hudo
poslal čez to žlahto, ali je načinend prema  lat.: ego eogito super

KAKO J K RABILA 1UJBČ0A Čl'CZ (NOVOj)sLOVKNSKOJ KNIZl. 79

tamiliam istam maluru). jez. 14 le tu je tu naprejvzetje kateru on
misli čez vse dežele (naimre: poslati; ali je i to puki prijevod la-
tinskoga : quod cogifavi super omnem terram). — Tako dolazi  črez
i uz druge glagole kod kojih se misli kako dolažehe s gora dole:
pri-bliževati  se: Krel 2, 72a moj čas je tu da se imam ločiti
iz sega sveta. Hudič se približuje z Judežem inu negovo družbo
čez me. — obuditi:  Dalm. 1 sam. 3 na ta isti dan hočem jest
Čez Eli obuditi kar sim jest zuper negovo hišo govoril. 2 sam. 12
jest hočem nesrečo čez tebe obuditi, jez. 10 tedaj bo gospud Ce-
baot eno gajžlo čez nega obudil. 13 jest hočem Mederje čez ne
obuditi (suscitabo super eos Medos). jer. 29 hočem mojo gnadlivo
besedo čez vas obuditi. 51 jest hočem mojo gnadlivo besedo čez
vas obuditi. 51 jest hočem en ojster vejter obuditi čez Babel
inu čez te kateri notri prebivajo, amos 6 jest hočem čez vas, o
izraelske hiše, en folk obuditi, zahar. 9 hočem tvoje otroke obu¬
diti čez tvoje otroke, djaii. ap. 13 so enu proganene obudili
čez Pavla inu Barnaba (1 Jap. 13, 50 grčki: £ 7 r/rppxv rSio^-vdv
i~i  vov II . . a vulg. excifaverunt persecutionem in P.) Vojska
105 zoprnost v tvojm srci obudi čez tvoje pregrešim nagnetle
susebnu čez taistu kateru je tebi zdej k timu grehu perložnost
dalu. »Skrili. iz. 14, 17 jest bom čez lie Medijane obudil. »Skrb.
1, 115 obudil boš čez greh sovraštvo. 2, 195 je tavžent reči
pred rokami k tire silijo sovraštvo, lievole, zoprnost zatreti, ka¬
dar se hoče obuditi čez bližniga. — dati:  Dalm. 4 mos. 11
bug hotel do bi vus gospudni folk prerokoval inu de bi gospud

svojga duha čez ne dal. 1 bron. 23 jest hočem myr tar pokoj dati

čez Izraela vse hegove živoče dny. (Jruc. 1, 16 bug bode svoj
žegen dal čez tvoje telu inu perhodiše. 'l'ob. 157 mašnik da s.
žegen čez ta folk. — razodevati:  Dalm. rim. 1 božji srd sc
rezodeva iz neba čez vse pregrešim d j a n e inu krivico teh ludy
kateri risnico v krivici zadržujo, i  Jap. ibid. (I, 18) božji srd se
razodeva iz neba čez vso hudobijo inu krivico tih ludy, kateri
božjo resnico v krivici zadržujejo (iitqzz).’JXTeTai. 6pyo tisoči a~
oupocvoO E7ci 7uaKTSpSiav  . . rcvelatur ira dei de eoelo super

omnem impietatem . .) — dežiti:  Dalm. ozea 10 on prvde inu

čez vas dežy pravico. Traun pslm. 10, 7 on bo čez grešnike zadrge
dežil. — za-dobiti:  Skrb. I, 103 Abraham je vupal skuz za¬
klane svojga sina obilni blager čez se inu čez celo človeštvo zado-
biti. 2, 131 kako dolgo je mogel Elias prot nebesam vpiti, dokler
je čez deželo Izrael potrebni dež zadobil! — dreti, pri-vdreti:
»Skrin. joel 1, 6 eno ludstvu dere čez mojo deželo (gens ascendit

80

M. VALJ AVBO.

super terram naearn). Wolf dan. 11,40  ponočni kraji bo čez tega
kakor budil vreme perderčl (veniet c o litra  illum rex aquilonis).
2 maliab. 11, 11 ony so se z veliko silo kakor levi čez sovražnike
vdrli (irruentes in bostes). — po- dreti:  Serf pad. 10 (Adam)
se da zapelati no vkaniti no podere kres se no kres ves volen
svet žmečo večne smrti. — vz- dvignoti:  Trub. psi. 4 (7) ti
gospud vzdigni čez nas to luč tujga obličja (Pr/ip.siu&T) W  to

'fto; tou  TpoTtoTou cou), vzdvignoti  se  Jap. 2 mos. 10, 14 ko¬
bilice so se vzdignile (— prišle)  čez eelo egyptovsko deželo. 4
mos. 18, 5 čujte de se ne vzdigne srd čez izraelske otroke. Skriri.
sir. 25, 14 strah božji se čez vse povzdigne. — pri- gnati:  Ravn.

1, 53 peržčne še taka nesreča naj se čez nas. •— govoriti,
reči, izreči:  Dalm. jer. 40 tvoj bug je le to nesrečo čez le tu
mestu govoril (loeutus est malum boe super locum istum). Krel 1,
Tla bog tako svoj žegan čez he reče. 25a kadar my to storimo,
tako on hoče svoj žegan čez naše delo reči, de vse dobro rata.

2, 66a kateri vže božjo besedo, ta sveti evangelium, srčno vmeje
sramotiti inu psovati, ta je od tega sveta za drago držan, temu
so da vse kar prosi: dobre plebanije, debele provende, korarije,
episkopijc, dežele inu ludjg blago inu denarji. Ali naj se daje inu
jemje, bug hoče takov žegan čez to isto reč kakor ga je s. Peter
čez Simona rekal. Jap. 4 mos. 5, 18 on bo to silnu grenko vodo
držal, čez katero je z rotenam kletve izrekal. 22, 6 temu po sreči
gre, čez kateriga ti žfjgen zrečeš. prid. 1, 145 ti izrečeš tedaj sam
čez sc tvoje ferdamahe. Rey 1 mašnik kir oče požegnati to kostjo
inu vinu, on zreče čez letu te Kristusove besede u soj zadni ve-
čerj. — pre-, raz- gmoti, grinati:  Dalm. psi. 36 pregrni
tvojo dobruto čez te kateri tebe znajo, inu tvojo pravico čez te
brumne. Bolu. 44 ona bode ta plajš svoje pomoči čez tebe raz¬
grnila, Krej 1, 13a on svoje peruti sa vso svojo pravico, zaslu¬
ženem inu milostjo čez nas razgrina. — vz- bajati, vz- iti:
Dalm. ezek 7 konec gre sem, on se je prebudil čez tebe, pole, on
gre sem; on že gre sem inu izhaja čez tebe. Serf 2, 89 gospodova
čast je eres tc izašla (iz. 70, 1). : — imenovati:  Dalm. djan. ap.
19 (13) so se podstopili eni okoli tekajoči Judje kir so panovali
tu ime gospuda Jezusa imenovati čez te kateri so hude dulic imeli.

•— iti (složeno s prijedlozi, s prezeniom od ovnove  gred  i  part
praet. aet. od osnove  še d): iti:  Krej 1, 90a gdo je spačil ali .nazaj
pabnul Balaamovo kjetvo ker je imela čez Izraela iti kakor angel ?
po j t i: Trub. psi. 192 in margine: prerokovano od štrajtinge kir

KAKO JE RABILA RIJEČCA ČTOZ (NOVOj)sLOVENSKOJ KRIZI. 81

čez sovražnike te cerkve pujde. Krci 1, 24a čez le takove grozo-
vitna sodba na sodny dan pojde. Dalm. 4 mos. 6 nema obena
britva čez hegovo glavo poj ti (= ne sme se striči), jez. 2 ^12) ta
dan tiga gospuda Cebaot pojde čez vse ofrtnu inu visoku inu čez
vse povišenu de bo ponižana; tudi čez vse visoke inu povišane
cedre na Libani inu čez vse hraste v Basani, čez vse visoke gore
inu čez vse povišane hribe, čez vse visoke turne inu čez vse močne
zidave, čez vse ladje na morju inu čez vse žlahtnu delu. jer. 1
jest hočem sodbo čez ne pustiti pojti. 11 za tu hočem jest čez he
pustiti pojti vse besede le te zaveze. 34 moj meč je pjan v nebesih
inu pole on le sem doli pojde čez Edoma inu čez ta zaklet folk
k štrajfingi. ezek. 10 za tu sim jest mislil vus moj srd čez ne
pustiti pojti. 23 jest hočem moj ajfer pustiti čez te pojti. 28 bom
pustil sodbo čez ho pojti . . imajo do smrti raheni notri pasti skuzi
meč kateri povsod čez he pojde. 30 jest hočem čez Egvpt pustiti
pravdo pojti. 38 jest hočem tvoje roke pustiti pojti čez te rezdjane
(dežele) v katerih se spet prebiva, inu čez ta folk kateri je iz
ajdov vkup zbran. dan. 2 pojde pravda čez vas. 9 je čez vas pu¬
stil pojti takovo nesrečo, de se takova nej pod vsem nebom zgo¬
dila kakor se je zgodila čez Jeruzalem, ozea 5 ena štrajfinga čez
vas pojde, zabar. 14 takova štrajfinga pojde čez kojne, mezge,
kamele, osle inu čez vse žlaht zverine, sal. modr. 6 pojde ena cilu
ostra sodba čez oblastnike. Jap. prid. 2, 83 čez koga pojde božja
kletu? grede:  Trub. mat. 27 ne slišiš kakove velike tožbe čez
te gredo? Dalm. 1 mos. 42 onu vse le čez mene gre. job 38 moji
grehi gredo čez mojo glavo. psi. 42 vse tvoje povudhe inu valuvi
gredo čez mene. 88 tvoja zlobnost gre čez mene. jez. 54 ti revna,
čez katero vsi viharji gredo. ezek. 7 konec gre sim konec čez vse
štiri kraje deželč. sir. 4 aku si kaj krivu rekal, taku naj spot čez
tebe gre. 18 človeško vsmilehe gre le čez svojga bližniga ali božje
vsmilene gre čez vus svejt. joan. 12 zdaj gre sodba čez le ta svejt.
rim. 4 izveličahe tedaj jeli gre čez obrejzo ali neobrejzo? Jap. 1
mos. 42, 36 vse le te nesreče 1§ čez mene gredo. 2 mos. 16, 8
vaše godrnane ne gre čez naju, ampak čez gospčda. 4 mos. 5, 14
krivo natolcvahe čez ho gre. šel:  Krel 1, 14a jeli  tudi ta kaštiga
šla čez he? 1, 14b kako je strašna kaštiga šla čez Judje. Dalm.
jer. 42 ravnu kakor je šal moj srd inu zlobnost čez te kateri so
v Jeruzalemi prebivali, taku ima tudi čez vas pojti. 52 gospodni
srd je šal čez Jeruzalem inu Juda. sal. modr. 18 enaku masčovahe
je šlu čez gospuda inu hlapca. Bas. 313 tistu usc bo išlu čez eniga

6

82

M. VALJAVEC.

grešnika. Mnogi ovili primjera mogu se tumaciti i po 3).  — pre-
jeti:  Dalm. rim. 13 bodo čez sebe eno sodbo prejeli. — kli¬
cati:  po-, pri-, sklicati: Dalm. jer. 15 jest meč kličem čez vse te
kateri na zemji prebivajo (— kličem da pride  meč  čez  . .).
Škrb. 2, 54 se ne pravi to klicat čez se nesrečno smrt? Dalm.
liag. 1 jest sim sušo poklical čez deželo inu čez gore, čez žitu,
mošt, oje inu čez vse kar iz ženile izhaja, čez ludy tudi inu čez
živino, čez vse delu teli rok. Skriri. ag. 1, 11 inu sim poklical
sušo čez zemlo inu čez gore inu čez žitu inu vinu inu čez ole inu
čez vse kar zemla rody, inu čez ludy inu živino inu čez vse kar
se z rokami stury. Jap. 4 mos. 6, 27 ony bodo moje ime čez iz¬
raelske otroke poklicali inu jest jih bom pož§gnal. djan. ap. 15, 17
gospoda ti drugi ludje inu vsi neverniki yšejo, čez katere je moje
ime poklicana. 19, 13 so nekateri od tih Judov kateri so se okoli
vlačili inu hudiče rotili poskušali ime gospoda J§zusa čez te pokli¬
cati kateri so hude duhove imeli, Ravn. zgod. 1, 33 slani jezer je
še dandanašen strašno znamene nebeške jeze, ki so jo človeške
hudobije poklicale čez se. Jap. prid. 2, 155 le ta, čednost vam tudi
žčgen božji čez vaše pole doli skliče. Skrb. 1, 245 požrešnost je
smrt čez ludl sklicala. 247 za sklicati od nebes obilni žegen čez
dušo, telo inu vse kar imate, postite se. — kropiti:  Jap. prid.
2, 28 kateri kropy roso svoje gnade čez te pravične. — pri- le¬
teti:  Rog. 2, 521 če le čez eniga perlety ena zuprna beseda, je
žč ta ogyn u strehi. -— iz-, raz- liti,  lejati-1 i vati:  Krel 2,
212b bog hoče zuseb takov srd čez le tc judij izliti, da od ostrega
meča padejo. Dalm. tob 3 po jokahu inu plakanu vesele čez nas
izliješ. jez. 33 de bo čez ne izlyt ta duh iz visokosti, jer. 6 izly
vunkaj čez tvoje otroke na gasi inu čez može v svejtu vse kmalu.
7 moj srd inu moja zlobnost je izlivena čez le tu mejstu, čez člo-
veke inu čez živino, čez drivesa na puli inu čez sad te zemle. 10
izly tvoj srd čez ajde kateri tebe ne znajo, inu čez te rodove ka¬
teri tvoje ime nc kličejo. 14 hočem nyh hudobo čez ne izlyti. ezek.
7 zdaj skoraj hočem jest mojo zlobnost čez tebe izlyti. 30 hočem
mojo zlobnost izlyti čez Sin. joel 2 jest hočem moj duh vunkaj
izlyti čez vse mesu . . jest hočem tudi v tem istem času čez hlapce
inu dekle moj duh izlyti. zefan. 3 moj srd čez iie izlijem (,izlyem‘).
zahar. 12 čez Davidovo hišo inu čez purgare v Jeruzalemi hočem
jest izlyti duha te gnade. sir. 1 je modrust vunkaj izlyl čez vsa
svoja dela inu čez vse mesu. djan. ap. 10 je dar svetiga duha tudi
čez ajde bil izlyt. Kemp. 264 izli čez me od zgur doli tvojo gnado.

kako je rabila  RijEčcA črez (novoj)slovenskoj knizi. 83

Dalm mol. 160 izly čez nega dobnitlivn tu dragu zaslužene tvojga
lubiga synu. Tob. 84 i Vojska 230 po jokahu inu plakaiiu vesele
čez nas izliješ. Polil, tscliup. 52 koker de be se bla pregreha koker
en dereč potok čez use staroste inu stanove kristijanskega svejta
rezlyla. Skrili, zahar. 12, 10 inu bom čez Davidovo hišo inu čez
prebivavce v Jeruzalemi izlil duha gnade. joel 2, 28 izlyl bom mo-
jiga duhit čez vse mesii. ozea 5, 10 čez iie bom mojo j§zo kakbr
vodo izlyl. habak. 2, 16 kelih gospodove desnice se bo čez te iz-
lyl. Traun psi. 58, .25 izly čez ne tvojo jezo. Wolf ezeh. 30, 15
čez Peluziom, m6č Egypta, bom moj srd izlyl. 36, 18 sim moj srd
čez ne izlyl. 39, 29 čez vso hišo Izrael sim mojiga duha izlil. List.
cel. 13 katiriga (s. duha) je on čez nas obilnu izliu. Skrb. 1, 141
za kaj ne izliješ čez nega tojo jezo kakbr si jo čez nas izlil? Krel
2, 69b hoče bog svoj srd inu nemilost čez ne razlit ali presut. Jap.
1 mos. 7, 10 kadar so ti sedem dnevi minili, so se vod§ tiga po¬
topa čez zemlo razlyle. rim. 5, 15 taku se je veliku več božja
gnada inu dar skuzi gnado eniga samiga človeka Jezusa Kristusa
čez nih več razlyla. Škrb. 1, 74 kletu, laži, tatvine, prešeštvo se
je rezlilo čez svet kakbr povoden. 1, 226 doklej- si tvoj obilni
žegen izlival čez me, sim rekel de te lubim. 1, 180 srditost pra
vice božje se izliva čez krstjane več kakor čez vse druge. Rog.
2, 622 ečz ne (nedolžne pubiče) razlival je (Herodež) to nevošli-
vost. Skrili, sir. 18, 9 za to ima bog z nimi potrplene inu rkzliva
svoje vsmileiie čez ne. Skrb. 2, 162 je izvoleni nograd, čez ktirga
se razliva obilnost božjih gnad. Seri' pad 13 on (Adam) se je za¬
grešil ino razlejal toti greh črez nas vse. — moliti:  Dalm. djaii.
ap. 8 (15) sta čez iie molila. Tob. 16 spovednik ta ,absolution‘
čez tiga grešnika moli. Jap. jak. 5, 14 ony imajo čez nega moliti.
Šerf 2, 566 on de molil krez ne. — pri- nesti:  Dalm. ezek. 5
hočem meč čez te pernesti. do pri - n e s ti. = opraviti: Dalm. 1
mos. 27 kadar je vže Izaak bil dopernesel ta žegen čez Jakoba.
— oči povzdvignoti,  o d p r e ti  = pogledati na : Dalm. 2 kraj.
19 ti si svoje očy povzdignil čez tiga svetiga v Izraeli, job 14 ty
vsaj čez taciga tvoje o'čy odpreš. — pasti, padati:  Dalm. psi.
27 kadar ty hudobni kir so meni sovraž inu meni zubper čez me
naglu pado inu hote milje mesu snesti, taku se oni spotakno inu
pado. 106 inu je pala čez nee ta štrajlinga. Krel 1, 103a v naglim
pogublehe čez nyh pade. Dalm. jez. 4 ena nesreča bo čez tebe
padla. sal. predg. 9 ptice vlovč z enim štrikom: taku se tudi člo-
včki lovč v hudim času kadar naglu čez he pade. 1 makab. 9 so

84

M. VALJAVEC,

padli čez Joaneza. Kast. 142 kakeršna kuli nadluga čez tebe pade,
srčnu jo prenesi. 193 altu kaj nagliga čez tebe pade de se pre¬
strašiš inu trepečeš, ne bodi cagliviga srca. Jap. 5 mos. 29, 20 de
ne padejo čez nega vse kletve. Skrb. 1, 375 o bog otel, de b’ to
Jezusovo jokane, žugaii e inu negove solze ne padle tudi čez enga
ali druziga zmed nas! 2, 54 na dan tvoje smrti bo cela jeza božja
čez te padla ktiri zdaj zaničuješ. 2, 43 šiba božja občutlivo pada
še dandanašni čez taiste ktiri se ne pobulšajo. — pri -pe jati:

Dalm. 3 mos. 26 hočem čez vas en meč k masčovahu perpelati.

2 sam. 17 de bi gospod nesrečo Čez Absaloma perpelal. 1 lira}.

14 jest hočem nesrečo čez Jerobeamovo hišo perpelati. 2 kraj. 22

jest hočem nesrečo čez le tu mejstu inu čez te kir tukej prebi¬
vajo perpelati. jer. 5 jest hočem čez vas vy izraelske hiše, en follt
od daleč perpelati. 6 jest hočem eno nesrečo čez le ta follt perpe¬
lati. ezek. 23 perpelaj sem gori enu veliku krdelu ^kardellu') čez
he. sir. 48 je lakoto čez he perpelal. Skrili, sir. 47, 22 skuzi to
si čez tvoje otroke jezo perpelal. 48, 2 on je lakoto čez he per¬
pelal. Schrey 2 ltral. 21, 12 jest bom perpelal čez Jeruzalem inu
čez Juda nesrečo. Wolf czeh. 11, 8 meča ste se bali inu meč bom
čez vas perpelal. 23, 46 perpeli mnčžico čez ne. —- pri-praviti,
pravi ati:  Dalm. 1 mos. 20 kaj sim jest tebi pregrešil de si
hotel en tak velik greh čez moje krajlestvu perpraviti? 26 onu bi
se lahku bilu moglu pergoditi de bi gdu od follta lt tvoji ženi bil
legel inu bi taku en greh čez nas bil perpravil. 2 mos. 32 kaj je
tebi ta follt sturil, de si ti čez he taltu en velik greli perpravil?
baruh 4 kateri je to nesrečo čez nas perpravil. Jap. 2 mos. 8, 7
coprniki so žabe čez egyptovsko deželo perpravili. prid. 2, 85 skuzi
pjanost je to m§stu Sčdoma mašvarie nebeškiga ogha čez se per-
pravilu. Dalm. 5 mos. 32 jest hočem vso nesrečo čez ne vkup
spraviti. Jap. 5 mos. 32, 23 jest bom nesreče čez ne vkup spravil.
Serf. pad 10 sta tak spravila kres se no kres vse od sebe priha¬
jajoče lydi smrt. 11 pad Adamove nepokornosti je spravil čres
nega no nas smrt no kaštigo. 15 pad no greh prvega človeka je
črez nega no črez nas vse smrt spravil. 16 toti so kvari no nesreče,
kere je pad no greh prvega človeka čres ves svet spravil, pred.
2, 49 Adam no Eva sta na skorem velko nesrečo mela svojemi
bogi nepokorna biti, sltos toti greh pogyblene kres se no kres vse
svoje otroke, otrokov otroke no kres ves človečji narod spraviti.
Gruč. 4, 751 ob taisti minuti čez naše vesele se je bila začela
perpravlat žalost, čez naše upane strah, čez naše rajže razbojniki,

kako je rabila kiječca črez (novoj)slovenskoj knizl 85

čez naše blagu ty tatje, čez naš myr te škodlive vojske. — od¬
preti:  Dalm. jer. 1 o pulnoči se bo odprla vsa nesreča čez vse
te kateri v deželi prebivajo. — iz-pr  o si  ti:  Skrb. 1, 405 sprosili
(de pride)  žcgen čez žitno pole. — planiti:  Rog. 2, 106 planili
so čez riega eni navideči možje kateri so ga začeli sylnu tepsti.
Jap. 1 mos. 14, 14 kadar je on svoje tovarše razdejlil, je po noči
čez une planil. 34, 27 kadar so le ty odšly, so ti drugi Jakobovi
synovi čez te pobite planili. 5 mos. 13, 9 tvoja roka naj bo ta
prva čez nega inu po tem naj vse ludstvu čez riega plane. 28, 49
cnu ludstvu bo kakor ena leteča postojna čez tebe s silo planila.

Joz. 11, 7 Jozue inu vsa vojska z nim je naglu prišal čez ne per

vodah Merom, inu so čez he planili, prid. 1, 11 ti si kakor en
jastreb s tvojmi krempli čez te nedolžne planil. Skrin. 1 mahab.
1, 32 je z himi prijazna pak golufnu govčril inu so hemu verjeli.
Ali na naglim je čez mestu planil. 3, 23 kadar je pak jenal govo¬
riti, je hitru čez ne planil. Schrey 2 krak 3, 26 kadar moabski
kraji vidi de je sovražnik močnejši, vzame k sebi sedem stu mož
kateri so za boj de bi vun planili čez edomskiga kraj la. Skrb. 1,
299 to je že zadosti blo de je cela g rim n ost božje jeze čez nega
planila. — pustiti,  pri-, s-pustiti, s-puščati:  Dalm. 2 mos. 11
jest hočem še eno štrajhngo čez Faraona inu čez egvptovsko de¬
želo pustiti, dan. 9 je nesrečo čez nas puslil. job u predgovoru:
bog tudi čez te brumne inu verne nesrečo perpusty. Rog. 2, 595
ta prava luč seje inu spušča svojo svetlobo super bonos et malos
čez dobre inu hude, čez te izvolene u nebeseh, čez te dobre, čez

te pravyčne inu pred paklam znajdene s. očake, čez te dobre, čez

te uboge duše u vicah. Cruc. 2, 339 kadar bi le tu g. bug per-
pustil čez tvoje otroke. Boln. 102 zaslužim de bi bil ti tvojo pra¬
vično jezo čez mene spustiu. Jap. 2 mos. 8, 21 jest bom spustil
čez tebe vse sorte muhe. — na-rediti:  Trub. psi. 7 strele je čez
te preganavce naredil. Dalm. amos 5 kateri čez inočniga enu rez-
djahe naredy inu perpravi enu razvalene čez trdna mesta. — na-
skočiti:  Krel 1, 121 2 b to je ena velika nepametna hudičova reč
na tih duhovnih visokih' možeh, de so smeli čez eniga nedolžniga
človeka ž nih krivimi pryčarni naskočiti. 2, 173a zlobno čez iiega
naskočiti. — na-s  me  j ati  se: Skrb. 1, 492 al se sonce čez zemlo
ne bo več nasmejalo? — v-s ta ti: Dalm. djan. ap. 8 ta isti čas
je pak vstalu enu veliku preganerie čez to gmajno v Jeruzalemi.
Bas. 153 pregatiane ččz te ustane. — po-staviti:  Jap. hebr. 8,
8 jest bom čez hišo Izrael inu čez hišo Juda en nov testament

86

M. VALJAVEC,

gori postavil (tovtsIšiu siri tov oi/.ov . . consumabo super domum . .
bole Kuzmič: skončam s bižov izraelskov i s hižov Jude zakon
nouvi). — stopiti:  Dalm. ezek. 10 čast gospodka je stopila čez
te kerubine. Jap. 1 mos. 7, 6 Noe je bil šest stu lejt star kadar
so vode čez zemlo stopile. — st moti  se: Jap. prid. 1, 248 o
revnu, o neusmilenu zmartranu srce ene matere, čez kateru se
nega bolečini vse po vsili vudih tiga syna razde j lene martre vkupej
strnejo. — iz-, raz-s uti:  Bas. 13 ciln naglu se je čez ne izsula
jeza božja. Jap. prid. 2, 198 negov srd se b6 čez vas doli izsul.
Tob. 49 rešuj tvojo jezo čez ajde kateri tebe ne poznajo inu čez
taiste krajlestva katere na tvojo s. ime ne kličejo. Traun psi. 78,
6 razsuj tvojo j§zo čez nevernike kateri tebe ne spoznajo inu čez
krajlestva kat§re tvoje ime ne kličejo. Skrb. 1, 299 so se vse
strafinge čez nega resule. — pri-teči:  Skrili. prip. 6, 11 tedaj
bo pomankane čez te kakbr popotnik pertčklu. — raz-tegnoti:
Bog. 2, 282 te (Mariji) se perporočimo, de ona restegne čez nas
ta plajš ne milosti. 639 stegnil je bil bog svojo pravično šibo čez
tu pregrejšnu mej stu Bononija. Traun. psi. 35, 11 raztegni tvojo
milost čez te kateri tebe poznajo, inu tvojo pravico čez t§ kateri
so dobriga srca. — po - v čsi t i = liem. verhangen liber jemand:
Serf pred. 1, 12 vsaka nevola no težava kero bog krez nas po-
včsi, je kaštiga za naše grehe. — na-, pri-vleči:  Jap. 2 petr.
2, 1 bodo enu naglu pogublene čez se navlekli. Bkrin. sir. 23, 21
dve sorte ludy imajo (!) veliku grehov inu ta tretja pervlcjče čez
se jezo inu pogublene. — voščiti:  Jap. prid. 2, 44 pravično
štrafingo vošimo čez tega kateri jo zasluži (= voščimo da pride
nad nega). — vrčči:  Cruc. 5, 438 hudobniga jezik vrže čez taisto
peršono eno špotlivo besedo.

V kajkavaca

ima toga veoma malo:  do j ti: Gašp. 3, 186 kada dojde čez grešno
luctvo nevola. — poslati:  Zagr. 1, 17 ni li čes nega (Joba) na
gnoju ležečega poslal liegovu staru Ženu, koja ga je s svojem špi-
častem i na obodve Strane oštrem jezikom mučila?

Micane u pravom i prenesenom smislu  (voda je stopila čez trav¬
nik, čez tnciga oči odpreš) prelazi u mir  (voda stoji čez travnik,
čez tacega so tvoje oči odprte), pa akuzativ uz  črez znali ono na
lem ili nad cim se Sto nalazi od jedne do druge strane (= nem.
liber s dativom) mjesto  nad. Tako uz  biti:  Trub. psi. 3 tuj žegen
je čez tuje ludy (širi tov  Xa6v oou 'h  eulofta <jou).  Dalm. 2 mos. 9

KAKO JE RABILA RIJEČCA Čl’eZ (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 87

bo gospodna roka čez tvojo živino na piili, čez lcojne, čez osle,
čez kamele, čez vole inu čez ovce z eno silnu težko kugo. 5 mos.
13 (9) tvoja roka ima ta prva čez nega biti de ga vbyeš. 1 sam.
b ena štrajfinga je bila čez vas vse inu čez vaše viude. 24 moja
roka nema čez tebe biti. 25 ena nesreča je pred rokami čez našiga
gospuda inu čez vso tiegovo hišo. 2 bron. 19 za tiga volo je čez
tebe srd od gospuda. ezr. 8 našiga boga roka je ta ner bulša čez
vse te kateri nega ysčeo. psi. 121 gospud je tvoja senca čez tvojo
desno roko. 125 myr bodi čez Izraela. 129 žegen gospodni bodi
čez vas. luk. 21 tedaj bo velika nuja na zemli inu en srd čez le
ta folk. djaii. ap. 18 vaša kry bodi čez vašo glavo, galat. 6 kuliko
nyh po le ti reguli hodi, čez te bodi myr inu milost inu čez Iz¬
raela božjiga. Rog. 2, 579 teme bile so čez v us pozemelski prepod
tenebrae erant super faciem abyssi. Jap. 2 mos. 9, 3 boš se nazaj
držal, pole talcu bo moja roka čez tvoje pole. 4 mos. 7, 89 kadar
je Mojzes v šotor te zaveze nčtčr šal, de bi božji odgovor za svčt
prašal, je on slišal en glas od pokrova te sprave, kateri je bil čez
skrino tega spričovaha med dvema cherubima. luk. 21, 23 velika
nadloga bo na zemli inu jeza čez le to ludstvu. djan. ap. 18, 6
vaša kry bodi čez vašo glavo, galat. 6, 16 kateri se bodo koli po
le tej meri držali, čez le te bo myr inu vsmileiie, inu čez Izrael
božji. 1 petr. 3, 12 i List. cel. 148 obraz pak tiga gospoda je čez
te kateri hudd delajo Skriti, sir. 18, 12 božje vsmileiie je čez vse
mesti. 38, 8 žegen božji je čez zemlo. 41, 5 ta sodba je od gospoda
čez vse mesu. iz. 2, 12 — 46 dan gospoda vojsknih trum b6 čez
vse prevzetne inu visoke inu čez vse napuhnene inu bodo poni¬
žani, inu čez vse visoke inu povišane cedre na Libani, inu čez vse
hraste v Bazani inu čez vse visoke gore inu čez vse povišane hribe,
inu čez vse visoke turne inu čez vse trdne zidove, inu čez vse
barke v Tarsiz, inu čez vse kar je lepu viditi. Traun psi. 3, 9
čez tvoje ludstvu bo tvoj ž§gčn (Trpi. nad liidstvom tvoim je
blagoslov tvoj. stsl. sin. na ljudeln. tvoilri.) 102, 17 vsmilehe tiga
gospoda je od vekoma čez te kateri se nega boje. 124, 5 myr
bodi čez Izrael. 128, 8"žegčn tiga gospoda bodi čez vas. Wolf
ezelt. 7, 12 jeza je čez vse ne ludstvu. Šerf pred. 1, 372 gospo¬
dove oči so čres pravične, biti može biti i ne izrečeno:  Dalm. ezr.
8 ony so nam perpelali, po dobrutlivi roki našiga boga čez nas,
eniga zastopniga moža. — držati:  Dalm. djaii. ap. 19 so tudi
od itegove polty antvede inu kolerje čez bolnike držali. — ostati:
Jap. joan. 3, 36 jeza božja ostane čez tiega. — stati:  Dalm. psi.

88

M. VALJAVKC.

34 gospodni obraz stoji čez te kateri kudu delajo. 104 vode stojd
čez gore. sal. modr. 17 čez le te je stala ena globoka nuč. Jap.
1 mos. 7, 24 vode so čez zemlo stu inu petdeset dny stale. Skrili,
modr. 17, 20 čez te je stala globoka noč. Skrb. 1, 492 so vode
spet vpadle, ktire so sto inu petdeset dni stale čez celo zemlo. —■
rasti:  Dalm. jez. 32 na mojga folka nyvi bode trne inu grmovje
raslu, tudi čez vse vesele hiše v tim vesčlim mčsti. — odprt biti:
Dalm. 2 bron. 6 de bodo tvoje očy odprte čez le to hišo, dan inu
nuč čez tu mejstu. zahar. 12 čez Jeruzalem hočem jest moje očy
odprte imeti. Skrili, jer. 32, 19 tvoje očy so odprte čez vse poti
Adamovih otrok. — štogod radi  ti  nad  čim  n. pr. Dalm. 5
mos. 21 imajo svoje roke vmyti čez to junico. Jap. 3 mos. 14, 5
inu bo vkazal de se im4 eden od grabcov čez studenčino v eni
prteni posodi zaklati.

Kako je rala riječca ,črez‘ (novoj)slovenskoj
knizi do prije 50 godina.

(Preštampano i

NAPISAO

M. VALJAVEC.

LXXXVI1. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i
umjetnosti.)

U ZAGREBU

TISAK DIONIČKE TISKAM

1887 .



Od značena da se što miče preko druge Strane onoga što riječ u
akuzativu uz  črez znaci razvilo se to, da akuzativ uz  črez znači
5) ono što se prekoračuje, nadvisuje, nadmašuje bud brojetn bud
mjerom, stepenom ili nutarnom snagom. Tu je  črez kao grč.  U7rsp
lat.  super, nem.  liber u rečenicama kao  Sophocl. Antig. 1138 rav
šxirayXa Tip.a; u tc  s p tozgočv koK smv, ili psi. 68, 5: STckvidovlbiffav
ute p Ta; Tpžya; T7i; zsfpa kvi; p.ou ol puTotivTs; p.s Supeav, multiplicati
sunt super  capillos capitis mei qui oderunt megratis; psi. 54, 23
vnraMvtbiTav ot 7.oyot auvou u tc  s p šlv.iov  molliti sunt sermones eius
super oleum itd. Cesto je bole slovenski  nad nego  črez.

a) Broj uz  črez polcazuje da je nečega više od nega.  Kuga 62
če je živina liitru konc uzela, ta isti krat so pluča ali cele, ali
čez polovico,  ali le na eni plati bol ali majn črne. Cruc. la 43
Štraus ne more letejti, temuč li po zemli bodi inu s peretnicamy
si pomaga de bitrej teče inu nigdar od zemle čez eno pedno se
ne more polzdignit. Gol. 37 de živad ne bode čebelam nadlege ali
škode delala, tak more ta spodna polica čez 1 šoln od zemle po-
vikšana biti. Jap. mat. 25, 21 dva centa si ti meni izročil, pole,
dva druga centa sim jest dobil čez ta ista. Cruc. 5, 279 jest bi
ne dal čez pet vinarju za le to kravico. Jap. mat. 25, 20 pet
centov si ti meni izrdčil, pole, p§t drugib centov sim jest dobil
čez te iste. Dalm. 4 mos. 35 inu mej temi mesti katera bote le-
vitom dali imate šest  slabodnih mčst dati, da noter pobežj kateri
eniga vbije, inu čez le te iste imate še dvej inu štirideset mčst

1

2

M. VALJAVEC.

dati. Cruc. 5, 279 oblubem de nikuli ne bom več škode delal kar
je vrednosti čez sedem  vinorju . . nočem čez sedem  vinerjov
škode sturiti. Gol. 39 visokost od zadej vzame 4% šolnov, od
spredej eno malo čez 7 šolnov. Cruc. 4, 162 ta kateri poprej je
bil en hlapec, zdej vže try cesarstva inu čez trydeseti  kraj-
levstvi ima. Cruc. la 206 altu želite vejdit za kaj tulikajn krat
s. evangelisti Kristusa imenvajo magister, dokler čez petdeset
krat mu pravijo magister. Cruc. Ib 6 ne premisliš de ti čez s t u
krat si prešestvu doprnesla. 4, 292 le ta nam je bil snejdil eniga
celiga pečeniga kaštruna, eniga kuhan iga prešiča, 50 klobas, 100
hlebov kruha, inu čez s tu fertelnov vina je bil popil. Bas. 204
so bili eni tih učenih kateri so čez s t u mil deleč šli v rimsko
mejsto. Cruc. 4, 162 kršenikom je bil vzel dva' cesarstva, dvanajst
krajlestvi inu čez 200 mest. Cruc. 4, 182 kuga v kratkim časi
čez 500 ludy je pomorila. Rog. 2, 499b k e (= tja) kir prišal je
bil ta s. mož inu znčšil čez 2000 kristjanov. Skrin. 2 mahab. 8,
24 ker je vsiga mogočni him pomagal, so čez dev<jt tavžent
ludy pobyli (ibtep touc svvaztc/O.iooc ltKTsa^a^av). Dalm. 2 makab.
8 ony so veliku bojov sturili inu so čez dvajseti tavžent mož po-
byli. Skrili. 2 mahab. 8, 30 od tih kateri so se s Timotejam inu
Bohidezam zupčr ne bojiivali, so čez dvajset tavžent  pobyli
(oTcsp too; (kcuupiou? xut(3v dvžikov). Cruc. 4, 171 de si lih y(h) nej
bilu čez 35000. Jap. prip. 1, 212 ony bodo vdarjeni z eno gmajn
morijo, ker jih čez petdeset tavžent  ob živlene pride. Rog.
2, 98 per katerim govorjejnu nesel je inu stavil naprej Jezusa iz
takim ajfram, de so se ty u priča stoječi ajdje vsi li Kristusavi
vjeri sprebrnili, katerih je bilu čez 84000 na štivenu. Cruc. Ib
144 en dan je pridigoval v tim mesti Antiohija, kir je bilu čez
stu tavžent  duš. 4, 171 si slišal de per Kalan kameni, kir tvojh
čez 100000 je bilu dobro obkopanih, vender naši so razpodili inu
pobili, de si lih yh nej bilu čez 35000. Leon. 45 komaj pride
v mesto nazaj, so že od vsih krajov tako vkupej drli de jih je
bilo po zastopnih ludi števili čez sto tavžent  poslušavcov. Rog.
2, 653 v tim preyskajnu znajdenu je bilu čez 200 tavžent kron
douga. 162 pred trideset lej trni znešlu se je živih klarisaric čez
try stu tavžent.  Cruc. 5, 212 cesar Augustus vus rimski folk
je en dan gostil inu čez osem stu tavžent  ludy je bil nasitil.

KAKO JK RABILA RI.TKČOA ČreZ ( MO VO.j)SLO VKNSKOJ KNIZI.

V kajkavštini.

Mil. 22 vsako leto do stanovite b. d. M. cirkve čez dve mile
ženile hodila je. Šim. 233 ono telo kotero prede ne se moglo čez
dva koračaja zdignuti zvrhu zemje, danas z jednem koračajem
leti dale od sto jezer mil. Gašp. 3, 25 Fidelis izide iz cirkve, poda
se na put, ali nut čez dva deseti  koračajev priskoče neprijateli.
4, 560 posledni hegov gazda Gregur Al vareč, da bi gole kosti iz
otoka Seneiana hotel v Gou prenesti, več nego čez tri jezera
mil zemle, bil je zakopal pod živo vapno čisto telo. 4, 544 po
smrti ovoga svetca nekoji na skoro obrnen iz Goe vozil se je po
morju tja do Navare kraljestva čez petnajst jezer  mil.

Pretiče se i onda kada jedno iza drugoga nastaje:  Dalm. 1 mos.
26 ena lakota je vstala v deželi čez to prvo lakoto katera je bila
v Abrahamovim času sysviTo ds Ap.o: žri pri;,  '/copl? too  htu.oo
-roti -nrooTspov . . Tako osobito kada brzo drugo dolazi iza prvoga u
german. frazi:  jedno čez drugo eins liber das andere: Dalm. j ob.
10 ti množiš moj srd čez me: enu čez drugu me kmalu martra.
16 on je meni eno rano čez drugo sturil. jer. 4 moja duša sliši
enu milu kričane čez drugu. ezek. 7 ena nesreča bo čez drugo
prišla, en glas čez drugi . . ena nesreča pride čez drugo. Kemp.
283 (III, 30, 2) kaj se doby skuz to skrb od perhodnih rečy dru-
giga kakor ena žalost čez to drugo ? Jap. 2 kor. 2, 3 de ne bom
žalost čez žalost imel nad temi čez katere bi bil jest imel vesel
biti. Filip 2, 27 bog se je čez nega vsmilil, inu ne le samu čez
nega, ampak tudi čez mene, de bi jest ne bil žalost čez žalost
imel (Dalm. de bi jest eno žalost čez drugo ne imel), ne tristitiam
super  tristitiam haberem, a grč.: Iva p.yj Iott/jv  srci Atjtvvj
kHz. naj nemam žalosti na žalost). Skrili, iz. 29, 19 pohlevni bodo
vesele čez veseje v gospodu imeli. Skrb. 1, 161 Jezus dela eno
čudo čez druziga, 409 ena nesreča čez drugo. 2, 140 vira je strilla,
de je delal Jezus eno čudo čez drugo.

Kako se nadmašuje ono sto znaci rijec u akuzativu uz  črez, to se
označuje najčešče a) glagolom  n. pr. bati  se: Jap. prid. 2, 222
se moremo tedaj čez vse tega bati. Skrb. 2, 114 boj se čez vse
grčba nečistosti. — biti  (esse): Krel 1, 35b my spoznamo inu
imamo Kristusa da je naš gospod, kateri je tudi doktor inu včenik
čez vse doktorje inu včenike. 1, 112a je li edan majhan čolnar
ali očitnik v takovim imenu inu glasu, kaj je vže tedaj edan po-
glavica čolnarski, zlasti patryarh ali glava ? galufania, tatvine,

4

M. VALJAVEC.

buhra inu hinbe, lotar čez vse zreznike. 2, 18a mlajši nej čez
svojiga gospoda. 104b nej mlajši čez svojga mojstra. Dalm. pslm.
9 gospud je en velik bug inu en velik kraji čez vse boguve. U
predgovoru čez XII. cap. Danielov: kakor je sonce čez luno taku
je papež čez cesarja, sir. 25 obeniga špegaha nej čez špegane tiga
kir je nidig, obeniga masčovana čez sovražku masčovane . . Ka¬
teri se boga boji, čez tiga nihčer nej. mat. 10 mlajši nej čez
svojga mojstra ni hlapec čez gospuda. joan. 3 kateri od zgoraj
pride, ta je čez vse. Kast. 69 vsi smo hudy, sam bug je dobr inu
čez vse dobrute. Schon. 197 en joger nčj čez mojstra. Cruc. la
115 katero (čast inu hvalo) čelu kršenstvu danas iskaže krajlu
čez vse krajle. Ib 93 katera čast je čez vse časti tiga svejta. 2,
129 detetce Jezus je pravi bug inu človik inu kraji čez vse krajle.
326 Kristus je bil kraji čez vse krajle. 5, 264 zapovei cesar de
imajo roke inu noge Adriana odsekat. (Mati) Natalia perstopi ter
za roke prime inu držy kadar rabel yh je odsekal, rekoč poda
hitru noge de tudi yh odseka. Le tu je vse čez moč inu naturo
človeško. Bas. 118 ni vesela čez čistiga srca vesele. 351 moč je
čez spol bila (virtus superavit sexum). Rog. 2, 235 kateru je ena
šrčča čez use šrčče. 284 tu (ime Marija) zunaj Jezusa est super
omne nomen je čez use druge imena. 610 le tu je ena čast čez
use druge. 612 le tu je en dar, ena gnada, ena čast čez use druge
časty gnade inu dary. Kemp. 190 (III, 5, 4) on počiva v enem
nar vikšem kir je čez use. 195 (III, 6, 2) en žlahtni lublenik na
počiva v tim daru, ampak v meni, kir sim čez use dary. Res. 78
čez vse tu kar te pogublene duše nar hujši grize, peče inu martra,
je hih lastna hudobna viest. Vojska 210 enu inu to drugu je toku
veliku, de veči obilnosti nobena zastopnost si na more domislit,
inu skuzi to je čez vso maso inu mero. Jap. 1 mos. 30, 8 bog
je mene moji sestri enako sturil inu sim še čez no. 2 mos. 18, 18
leto opravilu je čez tvojo moč, ti sam le tega ne boš mogel pre¬
nesti. mat. 10, 24 en joger ny čez svojga mojstra, ne hlapče čez
svojga gospodarja (ouz šoti p-ocJvivr,? u7ušp  tov SiSaox.x}.ov, ouSš SoCiAoc
u 7r e  p tov x,’jpiov oauTOo, non est discipulus super  magistram, nec
servus super  dominum, stsl. ev. mar. nest m učeniku, n a d m uči-
telemu., a kiizm. nej je vučenik više  vučitela). lil. 2, 9 kateru je
enu ime čez vse imena. jak. 2, 13 vsmilene je čez sodbo. joan.
3, 31 kateri pride od zgoraj, ta je čez vse (ev. mar. gredy smviše
nadu.  vnsemi estm, gr. s^avco tukvtuv, super  omnes est) prid.
2, 72 moje zapovedi niso čez vašo zastopnost ne čez vašo moč,

KAKO JE RABILA RIJEČCA CTCZ  (nOVOj)slOVENSKOJ KNIZI.

5

de bi jih ne mogli zastopit. Škriri. sir. 7, 21 ne l<5či se od raz-
vumne inu dobre žene, za kaj dar ne poštena je čez zlatu. 25,
13 kaku velik je ti  kateri modrost inu znane najde! al čez t§ga
kat§ri se gospoda bojy nobeniga ny. prip. 31, 10 kdo b<5 nhšal
eno srčno žen<5? Cez tč kar je od deleč inu od zadnih pokrajn
je ne cena. 30, 16 ny bogastva čez bogastvu zdraviga života, inu
ny vesela čez sred vesele (ouz žari TzXo\jxo;  (kVuoiv uyieiac <iwp.aro;
Kal ouk žffTiv £u<ppo(Tuv7) o %  š p yapav y.xpciix;).  40, 21 pisali inu arfe
vkdp prijetbn glas delajo, al čez občje je prijdzen jezik. 43, 33
hvalite gospoda inu povikšfijte nega kar nar več premorete, vender
je on čez vso hvalo. 49, 19 Set inu Sem sta per lud§h Čast do¬
bila, čez vse pak kar živy je Adam v svojim početki. vis. pes. 4,
10 duh tvojih mazil je čez vse dišave (osp-vj Ipavtov u7rsp
iravva apcopava). pok. 2, 71 nesreča čez vse nesreče je ta: od tebe
vselej zavržen biti. Traun psi. 134, 5 ve j m de je naš bog čez
vse bogove. 148, 13 riegova hvala je čez nebesa inu zemlo. Leon.
73 to je opravik čez vse opravke. Rey 43 katiru je enu ime čes
use imene. Serf 2, 70 lybezen svetega apostola Ivana proti Jezusi
je bila kres vse. 2, 79 toto ime je naj vekšo, naj svetešo ino je
kres vse imena. 2, 147 vyčenik ne kres svojega vyčitela. 2, 198
vesele kres kero ne ga nikakšega želena več. — Glagol  biti može
se i ne izreci , ali se lasno mišim dodaje:  Krel 1, 37a naj si bih
mogal kakor edan gospod (= k ir je) čez vse gospodje ostro inu
trdno ž nymi andlati ali ravnati 2, 60b za to ga je bog povišal
inu mu je dal ime (= ki je) čez vsa imena. Dalm. sir. 41 ta ima
en šac (= k i j e) čez vse šace najti. ezek. 20 sim rie izpelal iz
e gyptovske dežele v eno žlahtno deželo čez vse dežele. Kast. 100
ti  kateri ysče ofrtne gvante čez nega stan, ta je gvišnu na vesti
vmazan. Cruc. 2, 205 za le tu bodb ony eno takšno veliko čast
imeli, de otroci boži bodo imenovani: čast čez vse časti. 5, 154
ti kraji čez vse krajle se tulikajn ponižaš de naše lasje šteješ.
Kemp. 138 (II, 8, 2) kateri Jezusa najde, najde en dober šac, ja
eno dobruto čez uso dobruto. 134 (II, i)  od lubezni proti Jezusu
čez vse drugu. Wolf dan. 3, 90 vsi bogaboječi dajte čast gospodu
bogu čez bogove. Skrb. 1, 459 de b’ se en krat iz nym, s kralam
čez use krale, z gospodam čez vse angele veselili. Ravn. zgod. 1,
336 kdor ob delu živi, ima pohlčvno in mirno živlene — bogatstvo
Čez vse bogatstvo. Kor. 1, 9 se je rodil en nov kraj, en kral čez
kraje vse in tud čez tebe Herodeža. Serf. pred. 1, 143 bog ne
pysti nikakše skyšhave nad vas priti krez vaše moči. 146 ne pysti

6

M. VALJAVEC,

nas skyšavati krez naše moči. 1, 401 žalost črez vse žalosti trpi
lyba mati cirkva. Tako osobito u uzviku:  Cruc. 4, 428 oli urednost
čez use vrednosti! Bas. 158 o kraji čez usekrajle! 509 o dar čez
vse darove! 514 o nesreča čez vse nesreče! Rog. 2, 612 od tod
inu za tu spodobno zamogel bi čez le to zaupyti iz s. Bernardam:
o amor amorum, o sacramentum sacramentorum o lubezan čez use
lubezni, o zakrament čez vse skrivnosti! Vojska 82 i  120 o do-
bruta čez vse dobrute! 264 o nečemrnost čez nečemrnost! Red. 55
o dobruta čez vse dobrute! 264 o nečemrnost čez nečemrnost!
Neki se ovih primjera dadu i drukcije tumaciti.  — biti  vyn  =
binaus sein: Serf pred. 2, 340 bog je btel tydi na sveti Ani ka¬
zati, či je ravno že črez leta svoje redovitnosti vyn bila, da on
sam je ker neprilične reči . . prilične napravi. — častiti:  Dalm.
5 mos. 26 de boš hvalen, sloveč in češčen čez vse folke. sir. 49.
Adam je čaščen čez vse kar je živu. Serf. 2, 492 tydi tvoje pri-
jatele, o bog, jas častim čres uso mero. — dati:  Kast. 41 premeri
sam sebi tvoj život, tvoj želodic, daj mu kolikur potribuje inu nyo
več čez mero. Skrin. jer. 37, 20 kraji Sedecija zapove de se ima
Jeremija djati v predvor ječo, inu de se ima liemu čez navadno
j§d vsaki dan hleb kruha dati. vun d a t i = ausgeben: Schon.
231 oskrbi ga inu aku kaj čez le tu vim daš, hočem jest tebi
plačati. Jap. luk. 10, 35 kar boš koli čez le to več vun dal, bom
jest tebi povrnil. — divjati:  Jap. prid. 2, 63 srditi ludje so
zvunaj hiš inu v drušinah še dosti krat za prenesti, ali doma div¬
jajo čez vso zverino. — d opasti:  Serf. pred. 1, 181 potrpnost
se nemi dopadne čres vse. — držanbiti“  gehalten werden:
Dalm. 1 mos. 34 on je bil pošteno držan čez vse v negoviga očeta
hiši. — golufati:  Rey 1, 237 h nazaj dajajnu so tudi doužni
oštiry, aku čes maso popotnike inu gosti golufajo. — gr e vati:
Leon. 92 lubim te čez vse, torej me greva čez vse. — hraniti:
Kre} 2, 157a mamon se reče bogatstvo, veliko zlata, srebra, di¬
narjev, žita, gvanta etc. katero človek vkup spravla, zbira inu
k enimu šacu hrani čez vsagdano potrebo ali potrato. — hva¬
liti:  Krel 1, 58b ona divico Marijo čez vse druge žene hvali.
Dalm. 2 mos. 33 jest inu tvoj folk bomo hvaleni čez vse ludy.
Bas. 351 Laertius čez vse hvali eno Atenienzarsko gospo. Cruc.
4, 322 taisto častiti inu hvaliti s celo močjo čez vse rečy smo
dolžni. Jap. jak. 2, 13 vsmilene se hvali čez sodbo (superexaltat
misericordia iudicium xxTxxauyaTat so; •/.pfjS(.K). Serf. pred. 1, 104
hega kres vse hvaliti. — imeti:  Cruc. 2, 226 Marija divica je

kako je rabila riječca crez  (novoj)slovenskoj knizi.

7

imela dar te lepote čez vse druge ludi. Ravn. zgod. 2, 252 kolko
mojiga očeta najemnikov ima kruha čez nemoč, jest pa tukaj od
lakote pogiham. — imenovati:  To je ta isti dan ktirja imenuje
sam b6g en praznik čez vse druge praznike. — iti (uz oblike od
gred i šed): Krel 1, 40b takovo gre čez vsili ludi mišlene, čez
vsu pamet inu znane. Trub. psi. 38 muje hudobe gredo čez mujo
glavo. Dalm. 1 mos. 7 petnajst komulcov visoku je šla voda čez gore.

— izkazati:  Rog. 2, 55 bug prou je lubil štimal inu imel v čisli
te Izraelitarje, ker nem čez use tu drugu je tudi le tu iskazal.

— i skušati:  Schon, 221 kateri vas ne bo pustil skušati čez to
kar premorete. — jemati:  Wolfezeh. 18, 13 na obrest posojuje
inu Čez posodilu jemle. — gori jemati;  Skrb. 2, 227 če napuh
čez premožerie raste, če časti žejnost čez mero gori jemle, al je to
ponižnost? — jesti, snesti:  Jap. prid. 2, 84 kej najdete eno
taku grdo živino, de bi čez moč jedla ali pyla? 116 taku se ne¬
kateri požrčšnik hvali, koliko je vže en krat čez nemoč snedel.

— lu bi ti, za Ju bo imeti:  Trub. psi. 87 ta gospud lubi ta

sionska vrata čez vsa prebyvališča Jakopova -SL  zupto; ra?
7tuAa; Sidiv u  iv s p -avva -ra ffzv)vwp.ara Ivadij}). KreJ 1, 99b boga
čez vse ričy lubimo. 2, 193b čez vse stvary ga imamo lubiti. psi.
119 i Dalm. jest lubim tuje (tvoje) zapuvidi čez zlatu inu čez čistu
zlatu va; svrolig aou ut:  s p  ^poetov v.vl  tottoc^iov). Bas. 210

bog je ureden de bč ga jest čez use rččy lubil. Rog. 2, 356 le
tega lubil je čez vse te druge. 544 za vol tega čez vso čast teh
ludy boš lublen. 545 syn, sttiri u krodkusti tvoje delu inu super
hominum gloriam diligeris čez uso človeško čast boš lublen. Kemp.
134 (II, 7, 1) Jezus oče sam čez use rečy lublen biti. Tob. 3 go-
spuda boga čez vse rečy lubi. 8 jest te lubim čez vse rečy. 163
jest tebe čez vse rečy lubim. Vojska 39 gospud je sam od sebe
ureden čez use lublen inu častit biti. Boln. 101 jest tebe lubim iz
srca čez vse drugu. 122 jest tebe lubim iz srede mojga srca čez
vse. 123 si nar veči dobrota, kadiro sim čez use lubiti doužan.
Jap. 1 mos. 34, 3 Izrael je Jožefa čez vse svoje synove lubil.
prid. 1, 300 katera tebe čez vse lubi. 2, 230 imate liega lubiti . .
čez vse. Red. 164 kir si od tvojiga očeta čez vse nar več lublen
inu tudi ti tvojiga očeta čez vse nar več lubiš. 262 kateriga moja
duša čez vse lubi. Rey 1, 161 kaj se pravi: boga čez vse lubiti V
Škrb. 1, 281 lubim te čez vse. 443 boga čez vse, bližniga kakor
sam sebe lubiti. Ravn. zgod. 1, 9 boga sta Jubila čez vse. 81 čez
vse ga je lubila. List. cej. 146 de tebe v vsimu inu čez vse lubimo.

8

M. VALJAVEC,

462 tebe iz srca inu čez vse lubiti želim. Šerf. pad 35 lybi boga
čres vse. pred. 1, 74 za to ga morem tydi čres vse lybiti. 1, 375
či mi hočemo večno živlene doseči, te moremo lybiti boga čres vse.
1, 377 mi dobimo večno živlene, či boga lybimo čres vse. 2, 499
one lybijo boga kres vse. Res. 22 skus le tu muč tvoje duše bi ti
meu tvojga boga čez vse reči za lubu imeti. — mabnoti  = hauen:
Jap. prid. 2, 272 de se poželenu ena bruzda gori dene inu čez le
t6 se ne sme mahniti; Čez žnoro mahnotije  nem. liber die
sclmur hauen: Jap. prid. 1, 177 rad vino pyje, ali pijanosti se
vender boji, kadar pak čez žnoro mahne, si on iz tega nič ne
dela. 296 kateri niso navajeni čez žnoro mahniti. — mar trati:
Cruc. 2, 590 o aeternitas, katera čez vse te druge martre ti ner
ble te ferdamane martraš. — napolniti:  Kuga 57 ta bolezen
se doby, kadar se živina tčš na pašo goni inu vamp z mlado ne¬
zrelo ali mastno travo, z detelo čez malo napolni. — n a viž ati:
Kemp. 299 (III, 33, 2) za tu se more to oku te maninge očistiti
de bode dobru inu pravično inu čez vse druge viže k meni navi-
žanu. — obogateti:  Wolf dan. 11, 2 še trije krajli bodo v Per¬
ziji inu četrti bo čez vse silnu obogatil (dilatabitur opibus nimis
super  omnes). — obrajtati:  Skrb. 1, 124 vse tvoje žčle so
ble: pred svetam čes druge obrajtan biti. 2, 162 obrajtamo čez
vse to čdst. — odreti:  Krel 2, 35a kadar faro zadobude, tako
kej eniga zanikrniga potepuha ali kalefaktorja vnotar postavi vuner
z le to naredbo de mu od he vsako leto daje edno šumo denarjev:
sto zlatih, več ali mahe, inu kaj čez to isto iz vbozih ludi odere,
to je negovo. — piti:  Jap. prid. 1, 178 ga svatje čez maso pyo.
— počivati:  Kemp. 249—250 (III, 21, 1) o Jezus, dodeli ti
meni v tebi samimu čez vse druge stvary počivati, tu je: čez use
zdravje inu lepoto, čez uso čast inu hvalo, čez uso oblast inu go¬
spostvu, čez use znane inu zastopnost, čez use blagu inu kunšti,
čez use vesela inu lušte, čez use dobru ime inu preštimahe, čez
uso slatkust inu troštane, čez use vupane inu oblubo, čez use za¬
služene inu poželene, čez use šenkinge inu darove katere ti kuli
zamoreš dati, inu petje kateru ta vum ali pamet zamore zapopasti
inu občutiti, ja čez use angele inu arhangele inu čez uso nebeško
vojsko, čez use videoče inu navideoče rečy inu čez use drugu kar
ti, moj gospod, nisi. — pogreznoti:  Rog. 2, 69 katerih besedy
rejsnyco vidimo nad danušno u’te grejhe ččz glavo pogrčzneno
Magdaleno. — poveličati:  Ravn. zgod. 1, 303 kako ga je kral
poveličal čez vse svoje služabnike. — povišati:  Trub. psi. 27

KAKO JE RABILA RIJEČCA ČreZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNJZI.

9

on bode vže zdaj to mujo glavo povišal čez muje sovražnike. 57
povišaj se bug čez ta nebesa inu tujo čast čez vso zemlo. 96 ti
si silnu povišan čez vse boguve. Dalm. psi. 57 povišaj se bug čez
nebu inu tvoja čast čez vus svejt. 108 povišaj se bug čez nebesa
inu tvoja čast čez vse dežele, jez. 2 inu bo čez vse hribe povišana.
Kast. cyl. 2 eni postavijo za nar vekšo dobruto, kadar so mogočni
inu čez druge povišani. 290 kateri čez vse ričy povišan na vse
rečy tega svitd gleda. Cruc. la 66 ta kateri nar več se je ponižal,
danas je čez vse povikšan. Ib 193 jest sim tebe Čez vse stvar jene
ričy povišal. 4, 90 kateri za vredniga se Štirna čez druge povikšan
biti . . žely čez te druge povikšan biti. 5, 248 mene si povikšal
čez vse stvari. 290 nejste povišani čez te druge. Rog. 2, 175 ga
(Jožefa) je čez vse krajlevstvu povihšal . . danas povihšal je mene
super choros angelorum ad regna coelestia čez kore teh angelov u
krajlevstvu nebešku. 180 bila je ta od buga čez vse nebčsa po-
vlhšana. 308 o križ, ti sam si čez use druga drivesa, ja ne le samu
čez te, temuč tudi čez nebu inu zemlo, čez Marija, angele inu
svetnyke povikšan. Traun psi. 7, 7 povikšaj se čez pokrajne mojih
sovražnikov. 17, 49 kateri mene čez te kateri se zuper mene
vzdigujejo, povikšhješ. 26, 6 vže zdaj je on povikšal mojo glavo
čez moje sovražnike. 56, 6 i 12 povikšaj se, o bog, čez neb§sa.
96, 9 silnu si tl čez bogčve povikšan. Wolf dan. 3, 52 česen si,
o gospod bog naših očetov, hvale vredčn inu časty polu inu čez
vse povišan na vekoma. Skrih. zefan. 2, 10 tč se jim bo zgčdilu
za volo nih prevzetnosti, ker so kleli inu se povikšuvali čez ludstvu
gospoda vojsknih trum. Jap. prid. 2, 118 ali niste tudi vy želeli
čez druge gospodovati ali čez he povikšani biti? Rey 20 ti si en
čez ves folk povišani gospod. Skrb. 2, 149 kir se čez druge po-
vikšujejo. List. cel. 436 deleč čez kore angelske svoj tron Jezus
povikšau je. Šerf pred. 2, 242 on je predaleč čez ho povišani, da
ne bi že skoz toto primerjavane se ponizil. 2, 382 ona se je na
en kres vse šerege angelskih dyhov povišani sedeš posadila. 2, 235
črez višine prednih angelov pozvišana. — pregrešiti:  Cruc. 5,
232 čez mero se pregrešijo. — premi  š J a t i:  Dalm. sir. 3 ne
premišlaj čez tvoje premagane (a Skrin. 3, 22 ne premišlhj kar
tvojo moč preseže). — rasti:  Skrb. 1, 291 moji grehi so čez
mojo glavo zrasli. 2, 227 če napuh čez premožehe raste, če časti
želnost čez mero gori jernle, al je to ponižnost? Skrin. jon. 4, 6
bog je perpravil en bršlin, inu ta je zrasel čez Jonazovo glavo,
de je senco delal nad negovo glav<5. pok. 1, 91 i Traun psi. 37, 5

10

M. valjavec,

moje hudobije so čez mojo glavo zrasle. Šerf pred. 2, 200 naj
vaša vera črez mero rase. — razsvetliti:  Bas. 495 bog bel
lubi samo Marijo devico koker vse druge svetnike, ravno koker
sonce za lubu ima inu resvetli samo luno čez vse druge zvezde.

— seči, segati:  Traun psi. 112 negova čast seže čez nebesa.
Kor. 2, 59 voda sega žč čez breje. — smrdeti:  Bas. 136 nemo
ta nečisti greh smrdy čez use nčr smrdliviši mrhe. — sovražiti:
Tob. 129 sovražim čez vse hude rečy vso mojo pregreho. 163 meni
so moji grehi močnu zuper inu jih sovražim čez vse hude rečy.
Vojska 196 čez vse iz srca sovražimo ta greli. 206 on čez vse
sovraži le ta greh. 215 čez vse rečy sovražiš ta greh. Serf pred.
2, 209 hydič križ kres vse sovraži. 2, 286 moremo greh kak škod-
livo kačo kres vse sovražiti. — staviti,  postaviti: Trub. mat. 15
so nih postave čez božje stavili. Krel 1, 108 kej bi imeli vero
z dobrimi deli spričati, tukaj stave dela čez inu pred to vero kakor
ty bosy ali cokulary miriihi svojga Frančiška čez Kristusa. Rog.
2, 421 na stavimo se čez druge. Scbrey 2 kral. 25, 28 inu je he-
govi tron postavil čez tron krajlov kateri so z nim v Babiloni bily.

— stopiti:  Krel 2, 60a Kristus nej v nebesa vzet kakor poprej

Enoh ali Elias, tamuč je iz svoje lastne božje mogočnosti stopil
gori čez vsa nebesa. Kuga 58 dosti krat trebuh čez hrbet vun
stopi. — s tvor iti:  Dalm. 4 mos. 28 imate takovu sturiti zj litra
čez ta žgani ofer. 1 sam. 12 čez vse naše grehe smo my tudi le
tu zlu storili de smo si eniga krajla prosili. 1 kraj. 16 inu (Ahab)
je sturil kar je gospudu hudu dopadlu čez vse te kateri so pred
nym bily. 14 inu si hudu sturil čez vse te kateri so pred tabo
bily. Bas. 370 de bč ti tavžent dobrih del dopernesu, aku čez to
en sami smrtni greh sturiš, bodo vsa tista dobra dela pobita. Skrin.
j er. 18, 13 kd6 je k kdaj takti strašne rečy slišal kakor so te katere
je divica Izrael čez vso mero sturila? — š tima  ti:  Cruc. 2, 486
grehe sovraži inu gospuda boga čez vse stvarjene ričy Štirna. 5, 70
Kristusa čez vse rečy štimati. Bas. 212 si ti nega štimal čez vse
stvari. Rog. 2, 484 u misli se čez druge štimamo. Tob. 12 jest
tebe štimam čez vse rečy. Boln. 99 jest tebe lubim inu štimam
čez vse tu drugu kar je kul v nebesih inu na zemli lubezni inu
štimajna vrednu. švigati:  Wolf dan. 3, 47 ne jenajo peč

z nafto, s pezderjam, s smolo inu s hosto kuriti. Inu plamen devet
inu štirdeset komolcov čez peč gori šviga (effundebatur flama super
fornaeem cubitis quadraginta novem). —• tičati:  Krel 2, 137b
za to se je sam pravičniga delal ne liotejoč grešnik biti inu je

KAKO JE RABILA RIJEČCA CTtiZ  NOVOj(sLOVENSKOj) KNIZI.

vuner čez vsesa v grehih tičal. Rog. 2, 125 oni čez glavo tiče u’
pregrčjhi. 593 mate nagybala ga je odstopit od le tč (maniheerske
zmame) kakor tudi od druge pregrejhe, u’ kateri tečal je čez glavo.
■— voščiti:  Skrb. 1, 272 on vosi čez vse, deb’ se skuz ta s.
zakrament z nami sklenil. — vstajati:  Dalm. 5 mos. 28 (43)
ta ptuji kir je per tebi bo čez tebe gori vstajal. (Daničič:  popeče
se nada te). — vzdignoti, povzdignoti, vzdvigovati,
po v zdvigavati:  Krel 1, 104 2 a Kristus je svoj uk vzignil čez
vsa nebesa, 2, 77b hegovo s. ime s tim ukom inu pridig-ovaiiem
visoku čez vse ričy zdignemo. Gruč. 2, 46 perpusti nej jest danas
čez hieruzalemsku mestu z zlatimi peruti te hvale polzdigncm tu
istu božje prebivalše. 4, 58 o žegnani mašnik, bug je tebe pol-
zdignil čez vse žlahtne stanove tiga s vej ta. 5, 337 bug je bil nega
čez vse angele polzdignil. 338 gnada božja dušo polzdigne čez vse
stvari. Rog. 2, 9 vidili so Maryo to očrtano divico čez vse druge
pouzdigneno. 131 kraje se nema čez svoje prevzetnu pouzdiguvati.
177 zdajci pouzdignil je bil le to ččz vse nebčsa. Kemp. 372 (III,
53, 3) malo ludy se pomujajo de bi sami sebi odumrli, za tu sami
v sebi zamotani ostanejo inu se na morejo v tim duhu čez se po-
uzdigniti. 569 vošijo si čez druge pouzdigneni biti. Skrili, sir. 25,
14 strah božji se čez vse povzdigne. Traun psi. 57, 17 za kaj se
povzigujete, ve visoke gore, čez to goro, na kateri bogu prebivati
dopade? Wolf'dan. 11, 36 napuh ga bo čez vse bogčve povzdignil.
Jap. 4'mos. 16, 3 za kaj se čez ludstvu tiga gospoda povzdigu¬
jete? 5 mos. 28, 1 takti bo gospdd b6g tebe čez vse ludstva po¬
vzdignil. 5 mos. 28, 43 ta ptuji se bo čez tebe vzdignil inu bo
vikši. prid. 1, 107 ti zaničuješ te druge, se povzdiguješ čez ne.
Rey 77 iz katerim si se ti čez druge povzdignu. Skrb. 1, 389 le
to človeško naturo čez vse povzdigne. 2, 5 v tebe zalublene duše
čez zvezde povzdigneš. 2, 187 ta čast, de krstjan ima pravico do
nebes, ga čez vse nevirne inu krivovirne povzdigne. List. cel. 169
de hudi spoznate čez vse znane povzdigneno lubezen Kristusovo.
Šerf pred. 2, 471 čres^vse nega pozdigavajte. 2, 443 negova po¬
nižnost je nega krez dryge v nebesah pozdignola. Met. 283 ne
povzdiguj se čez druge. — vzeti  čin  že:  Rey 1, 237 h nazaj
dajajnu so tudi doužni, katiri čes to perpušeno vižo činže noter
vzamejo. — vlivati:  Cruc. 2, 191 ty mladi so nega čez vse stvary
želeli vlivati. — začuditi  se:  Krel 2, 140a so se čez maso za¬
čudili. — zakopati:  Skrb. 1, 16 smo čez glavo v grehih za¬
kopani. — zaničevati:  Red. 233 bolši je tvoj kruh kakor vse

12

M, VALJAVEC,

vesele eeliga svejta, katiru jest ramnu za tu čez vse zaničujem inu
zavržem. — zdeti  se:  Skrb. 1, 247 nim (svetnikom) ne moremo
enaki biti v ojstrosti, ktira se nam zdi čez našo moč. — bb)
supstantivom ali rijetko:  ležarie:  Bas. 225 govorim od tistih per-
ložnosti, katere h greho pot perpravlajo, kaker je praznu govo¬
rjene, v jutru čez potrebo ležahe.— p o vik šah e: Bas. 212 prava
lubezen pruti bogo stoji v povikšanu tvojga boga čez vse tistu
kar bog ny. — cc) adjektivom;  blažen:  Serf pred. 2, 154 o bla¬
žena si ti Marija, kres vse blažena si ti. — bojši:  Kemp. 250
(III, 21, 1) ti moj gospud inu bug si čez use rcčy ta nar bulši . .
ti sam ta nar žlahtniši inu častitliviši  čez use rečy. Red 1420
čez vse nar bolše buh! — časten, častit:  Dalm. 1 hron. 17
gospud je velik inu silnu hvale vrejden inu častan čez vse druge
boguve, psi. 139 ti si tvoje ime čes vse čestitu sturil. Wolf dan.
14, 1 Daniel je per krajlovi mizi jedel inu je čez vse liegove
prijatle častit bil. — čist:  Vojska 177 koku je bil na naglim
slečen inu koku, on čez uso angelsko čistost čist inu sramožliv,
je bil na svojim životu zasramovan! — čuden:  Trub. psi. 89
bug je čuden čez vse te kir so okuli nega. Dalm. psi. 96 gospud
je čuden čez vse boguve. — debel:  Rey 1, 102 eni so bli na
telesi čez maso debeli. — dober:  Jap. 5 mos. 4, 22 jest ne p6j-
dem čez Jordan, vy pak pojdete inu bote posedli to čez vse dobro
deželo, prid. 1, 328 čez vse dober inu vsmilen oča. — d o padli  v:
Kemp. 462 (IV, 11, 1) ne (duši) nič druziga k eni špiži na bo
naprej postavlenu, koker ti sam edini he prelubi inu čez use po¬
želene tiga srca nar dopadliviši gospud. — drag:  Serf pred. 1,
105 nemi more bog krez vse dragi biti. 2, 286 naša nedužnost
nam more kres vse draga biti. — grozoviten:  Trub. psi. 96
on je grozoviten Čez vse boguve. — imeniten:  Skrb. 2, 180
s. krst postavi katoliškiga kristjana v en čez vse imeniten stan. —
lub:  Bas. 515 katira je čez vse druge rečy tebi nar lubiši. Škrin.
pok. 1, 55 nisim čez tvojo milost, katera je tebi čez vse luba, ne-
hvaležnu grešil. — ju bežni  v:  Schrey 1 sam. 1, 26 žalujem po
tebi, moj brat Jonata, ti prel§pi inu čez lubgzen žen lubezniv.
Regi. 58 katire si čez vse rečy lubezniv inu častitlev. — mogoč,
moghčen:  Dalm. sal. modr. 19 ogin je bil mogoč v vodi čez
svoju muč. Škrin. modr. 19, 19 ogin je v vodi čez svojo moč mo¬
gočen bil. — nad hodeč:  Krel 1, 107b imamo takov šac v pr¬
stenih ali ilovnatih posodah, da je čez vse nadhodeča ali najviša
mogučnost božja. — nesrečen:  Krel 2, 103a čestiti so ty ka-

KAKO JR RABILA RIJKČOA ČfeZ  (NOVOj)sLOVKNSKOJ KN1ZI. 13

teri se puste naiti, čez vse pak so nesrečni ty kateri se tako
v grehe zateku inu skrivajo, da se nemorejo naiti. — poblago-
slavlen:  Serf pred. 2, 153 bodi poblagoslavlena med no kres
vse žene no device. — pogubliv:  Serf pred. 2, 50 božja dobrot-
livost je obečala nima odrešene od totega kres vse pogjblivega
no žalostnoga stana večnoga zavržena. — potreben:  Skrb. 1,
419 molitva vam je čez vse potrebna. 2, 83 ker ste Jezusa očitnu
zvolili za svojiga krala, je čez vse potrebno de oblubo spolnite.
— prevzeten:  Skrin. 2 mahab. 9, 8 čez človeško vižo prevzeten
je mislil de zarnore tudi valovam na morji zapovedati. — pri¬
jeten:  Jap. 5 mos. 23, 18 vse le to bo za žgani ofčr inu
k enimu čez vse prij§tnimu duhu gospodu, prid. 2, 51 stan kateri
je bogu čez vse prijeten. — radovolen:  Jap. 2 kor. 8, 3 jest
jim spričam, de so ony po svojim premožehi, ja čez premožene
radovolni bily. — resničen:  Jap. prid. 2, 311 negove čez vse
resnične besede ne bodo prešle. — skrben:  Vojska 162 kateri
čez vso maso so skrbni to zravje nyh života pervaruvat. — sre¬
čen:  Skrin. prip. 31, 28 ne otroci so vstali inu so jo čez vse
srečno imenbvali. Jap. prid. 1,21  prejmite zdaj vaše plačilu skuzi
le ta očetovi žegen, kateriga vam dam v le tej neizmerjeni časti,
katero sim vam perpravil v le teh čez vse srečnih nebesih. Serf
pred. 2, 114 kde je Simon Jezusa na svojo naročje vzel ino sebe
za kres vse srečnega imel, 2, 198 mi smo v toti kres vse srečni
veri rojeni. 2, 243 mi smo srečni čres vse. — svet:  Jap. 2 mos.
29, 37 skuzi sedem dny imaš ta altar očišovati inu posvečovati,
inu on ima čez vse svet biti. 30, 16 le to bo gospodu čez vse
svetil. 5 mos. 7, 1 le til je tudi ta postava eniga zaklaniga ofra
za pregrešeiie katera je čez sve sveta. 7, 6 to je čez vse svetu.
Skrb. 1, 101 sveto, ja čez vse sveto je Jezusovo im d Serf pred.
2, 259 apostolje so začeli v imeni kres vse svete trojice očivestno
vyčiti. — veči, vekši:  Trub. luk. 13 mejnite li vi de le ti
Galileuei so ti ner vegši grešniki čez vse Galileuce? (stsl. mar.
pače vnseh'Jb) Serf. pred. 2, 161 je ne Jezus skos to svoje čres
vse najvekše lybezni do nas pokazal. — velik:  KreJ 2, 133b
judovski grehi so čez vse rečy veliki bily. Jap. 2 mos. 18, 11
zdaj sčm spoznal de je gospod velik čez vse bogove. Ravn. zgod.
1, 202 velik čez vse kneze si ti. Serf pred. 2, 200 lybezen vsa¬
kega med vami črez mero naj velka je med soboj. — v er j eten:
Traun psi. 92, 5 tvoje pričuvilne je čez vse veijetuu. — visok:
Trub. i Dalm. psi. 99 gospud je visok čez vse folke. Dalm. psi.

14

M. VAUAVEO,

113 gospud je visok čez vse ajde. 103 lcoker tu nebu je visoku
čez to zemlo, taku veliku premaga ta nega gnada, 138 ti si tuje
ime inu besedo čez vse ričy visoku sturil. Dalm. 2 kor. 4 sturv
eno večno inu čez vso mero visoko čast. Resn. 232 naše nadluge,
katere so cielu kratke inu lobke, eno čez vso mero visoko inu
večno čast nam storijo. Vojska XII naša nadluga katira je eilu
kratka inu lobka, sturi eno večno inu čez vso miro visoko čast.
Traun psi. 112, 4 gospod je čez vse nevernike visok, u kompar.
viši:  Trub. psi. 97 ti gospud si ta ner viši čez vse dežele. Rog.
2, 486 poglejmo to lubezan katera boga inu tu vsmilejne katčru
tega bližniga zadčne, inu to bomo vidili čez use druge ner višiši.
Skrili, prid. 5, 7 čez visokiga je še en viši inu tudi čez obadva
so še drugi viši. — vreden:  Bas. 212 dobruta, katera je čez vse
rečy neizrečene lubezni vredna. Serf pred. 2, 114 velki je gospod
ino krez mero hvale vreden. — vroč:  Kemp. 191 (III, 5, 4) lu-
bezen dosti krat na zna te mase, samuč ona čez uso maso je
vroča inu goreča. — zaničliv:  Skrb. 1, 303 v srco grešnika
bo ponovleno trplche Jezusovo na eno čez vse zaničlivo vižo. —
žal:  Bas. 158 nagost mu je čez uso to drugo trplene nčr žališi
inu ner teži bila. kao a d v. Boln. 140 mene grivajo inu so meni
čez vse ’z celiga mojga srca žou vsi moji grehi,

Tako  m komparativu slično genetivu comparationis mjesto od
s genetivom u hrvaštini i ugarskoj slovenštini. Ta ce poraba biti
prema rečenicama grčkim i latinskim kao  pslm. 18, 18 vi zpžjj.aTa
zopiou . . YVwJTepa. bizip  o.s)a zal znpsou dulciora super  mel et fa-
vum; ili:  o crux super omnia ligna tu sola excelsior. Bole je ovdje
prijedlog  nad, Icoji tako dolazi i v, čestini,  n. pr. nad vše zlato
draži; bub naš vetšl jest nade všecky bohy, i slovački:  lepši nad
bukvu oreh, itd. n. pr. Trub. psalt. u predgovoru lla:  nu čez le
te pet štuke, kir so v tim psalterju: de se bug v ti s. troyci spozna,
de se vej kaj dopade bogu oli nekar, de se vej za čes volo je
Jezus pryšal na ta svejt de znamo prov molyti, se troštati inu
hvaliti boga, oben čkmk k cnimu pravimu krščanskimu stanu inu
h timu večnimu lebnu vehše kunšti inu vehšiga vuka oli vejdena
na tim svejtu ne potribuje. mat. 11 mej vsemi kir so od žeen
rojeni nej gori prišal kir bi vegši bil čez Joaneza krstnika. Krel
1, 94 2 a kadar en mogoč orožnik svoj dvor ali grad varuje, tako
mu to niegovo z myrom ostane; kadar pak en mogočneiši čez
niega pride inu ga premore, taku mu vzame niega orožje. Dalm.
luk. 11 (22) kadar en močan orožnik svojga dvora varuje, taku

KAKO JE RABILA RIJKČCA CVeZ  (NOVOjjsLOVENSKOJ KNIZl.

15

tu negovu z mirom ostane, kadar pak en močneši čez nega pride
inu ga premore, taku on liemu vse negovu orožje vzame, tako i
•Jap. kadar bo pak en močnejši čez nega prišal inu . . . lav Si 6
iv^opoTspoc auTou Ira^d&v vuojcnj auvov . . si autem fortior e o super-
venerit . . stsl. mar. poneže kreplei ego našedm pobeditt i Kriz.
či pa močnejši od nega  pridouči ga oblada. Kast. cyl 356 ah
nyč nej čez boga slajšiga, nyč lubeznivišiga. Bas. 55 če boš pra-
vičnu inu bogaboječe živel, boš na tvojmu truplu čez sonce svitleši
postal. 176 myr božji, kateri je viši čez usa pamet quae exsuperat
omnem sensum, ta obari vaša srca. 505 en človek kadar je v gnadi
božji je brez use perglihe častitlivši, uredniši inu imenitniši čez use
bogatstva, čez mogočnost pozemelsko ino tudi čez angelsko popol-
nimost. Tob. 31 Jezu čistiši čez sonce, Jezu lepši čez luno, Jezu
svetlejši čez zvezde, usmili se čez nas. Leon. 69 misli j oč de sim
en nečimrni hlod za nič brez božje pomoči, se bom ponižal nar
nižiši v pakli kakor hudobniši čez vse hudiče. Jap. prid. 1, 331
nam tvojo lubezen na tavžent viž zastopit daš, katerih je ena bol
cartana čez drugo. Sehrey 1 kraj. 10, 23 kraji Salomon je tedaj
čez vse krajle po s v oj ti na bogatstvu inu modrosti vekši bil.

Amo ide fraza:  čez dale -j- komparativ, nu mjesto čez dolazi i
če, sto se može drukčije tumačiti,  vidi Rad LXXXV 38 (5) n. pr.
Dalm. 2 kraj. 9 tvoje matere Izebele kurbarija inu cupernija čez
dalej vekša postaja, jer. 2 mej tem če dajle več hudobe delaš,
ezek. 5 jest bom če dajle vekšo lakoto če zvas poslal. 1 tes. 4 toku
imate hoditi inu bogu dopasti de hote če dajle obilneši. djah. ap.

9 Saul je pak če dajle močneši perhajal. Schonl. 288 Saulus je
pak če dajle močnejši perhajal. Jap. djah. ap. 9, 22 Savi je pak
če dalej močnejši pčrhajal. Pold. tschup. 3 ta čez dalej bel rezle-
gajoče rezglas teh negoveh susebnost je nega na to prvo priženco
Europe perpravel. 73 buli tvojo čednost skuša, ke ho oče čez dalej
bel k veči popolnemasti pernesti. 124 s prvega konca čutemo mi
še enmolu zuprnost inu vojskuvahe od znotrej, ke pak iz him čez
dalej bel znani inu perjazni ratamo, ke se naše srce čez dalej bel
inu bel von spusty, -tok nam začne tu istu dopasti. 143 jest sem
se skuz tu brez de be zamirkala čez dalej bel na ta svejt obešala,
ajfr v službi božji je za tega volo v meni čez dalej bel doli uzel.
223 grešneki nasiplujejo svojo grešno miro čez dalej iz vikšem
kupam. 325 buli perpusty de peklenske duh liega silnejši skuša,
bel pregnanu k sebe pervabe inu čez dalej trdnejši v svoje železo
zakuje. 328 'z tega pride de use skuzi bel na tu pozemelsku na-

16

M. VALJAVEC,

tvezeni v svojeli gr§heh čez dalej samopašnejše, v svojem naspo-
korjenu trdouratnejši ratajo. 578 per usemu temu vekariu inu pri-
deguvanu teh sveteh očakov pak je le vender utraglivost čez dalej
bol gori jemala. Jap. 1 tes. 4, 1 tako tudi hddite, de bote če dalej
bbl gori jemali. Traun psi. 15, 7 moje cčlu po noči vžganu srce
mene le to če dalej bol vuči. Kuga 78 le te od konca mehke inu
so rudeče, potle pak čez dale bol blede inu trde ratajo. Skrih. pok.
2, 35 to so ti isti žalostni ostanki prej snih grehov, od katerih ti,

0 bog, mene čez dalej bbl operi. List. cel. 55 taku tudi hodite de
bote čez dalej obilniši. 95 nih vpitje je čez dalej veči gratuvalu.
462 z nih lubeznjo sklenem mojo popolnemu lubezen: sturi ho
obilno v meni čez dalej bol inu bol. Veriti 171 če lubiš zapovedi,
boš čedalej bol božjo volo spoznaval. 24 pomagaj nam če dalej
bol svojo revšino spoznavati.

Dosta cesto dolazi: čez  to, čez le to, čez vse, čez vse (le) to,
čez to isto, te znali: više nego to sve sto se do šele sbivalo ili ka¬
zalo, a može se zamijeniti sa:  vrhu toga, polag toga, uz to, osim
toga, iza toga, poslije toga, za tijem, usprkos tomu, i sličnim, na
pr.  Trub. psi. 78 tedaj je ta srd božy doli čez nee prišal inu je
te debelake vmej nimi pomuril inu te ner bulše v tim Izraelu po
bil. Ampag čez le tu vse so oni še več grešyli sv icam tootoi;
vjp.apTov s-u. stsl. sin. nado vi.šemi simi smgrešišje paky emu. Trpi.
zvon vsega toga so ešče več grešili, luk. 16 spomisli de si tu tuje
dobru v tim životu pryel inu Lazarus tudi tu hudu, zdaj pak je
on potroštan inu ti boš martran. Inu čez le tu vse je mej nami
inu vami en velik vtrjen mlamol. Krel 2, 88a spomeni se, syn, da
si prijel tvojo dobro v tvojim žyvotu, ino ravno tako Lazarus to
hudo. Sada vže se on vesely, ti pak se martraš. Inu čez vse to
(zal žici iraai vouvotc) je mej nami inu vami velika prepad vtrjena,
da ty kateri bi od sod k vam hoteli pojti ne mogu. tako i  Dalm.
inu čez le tu vse je mej nami inu vami ena velika prepad potr¬
jena, pa i  Jap. inu čez le to vse je med nami inu vami en velik
prepad postavlen, a stsl.  mar. i nadm vbsemi simi meždju nami i
vami propadu, velie utvrndi s§, Kuz. i više vsega toga med nami

1 vami je velika prepast potrdjena. Trub. luk. 24 my smo se vu-
povali de je on ta kir bi imel ta Izrael odrešiti. Inu čez le tu vse
je danas ta trety dan kar so le te riči storjene, i  Dalm. čez le tu
vse. Dalm. psi. 78 tedaj je prišal božji srd čez he inu je pomuril
te nar imenitniše mej nymi inu je te nar bulše v Izraelu pobil,
ali čez le tu vse (= usprkos svemu tomu) so ony še več grešili.

kako je rabila  RijBčcA crez  (novoj)slovenskoj knizi. 17

pa tako i  Trami psi. 77, 32 čez vse to so ony še dalej grešili.
Dalm. ezeli. 23 ne češ li Aliabo inu Alialibo štrajfati inu nyma
oznaniti liu gnusobe koku so se kurbale inu kry prelivale inu so
zakon prelomile z maliki inu so tudi svoje otroke katere so meni
bile rodile sčžgale tem istim k ofru. čez tu istu ste ene tudi meni
le tu sturile (sed et  boe fecerunt mihi). luk. 20 inu čez tu je on še
eniga hlapca poslal, kolos. 3 oblejcite tedaj srenu vsmilene, prija¬
zen, pohlevsčino, krotkust, potrplene inu zanesi edčn drugimu inu
otpustite si mej sabo, aku ima gdu tožbo čez druziga ravnu kakor
je Kristus vam odpustil. Cez vse pak oblejcite lubezen. i  Jap. 3,
14 čez vse le to pak imejte lubezen (£7rl Trači Ss toutoi?). Cruc. la 10
kadar ta človik grešij, hrbet g. bogu, oblice pak hudiču obrne, bogu
se ta krat odpovej, hudiču pak se poda, boga pod noge postavi, hu¬
diča pak na glavo posadi, g. bogu v obliče pluva inu hudiču se po-
klajna bogu krono z glave, scepter iz roke vzame inu hudiča krona
inu na stol svojga srca ga postavi, synu božiga martra inu križa,
inu vener. čez vse le tu pošilaš za myr prosit tiga hudobniga človeka,
la 74 srce v žalosti je plavalu kadar kuli sim bral de talcu svete
služabnike božje nejso spoznali inu častili, temuč še čez le tu so
jih pregahali. 2, 357 gdu bo taku hudoben de se bo podstopel
človeka vmorit v tim kir le tu sturiti g. bug prepove. Ali vender
čez vse le tu poboji velilcu krat se dopernašajo. 4, 413 moj bug,
kaj z’ eno žalost sta počutila (Adam inu Eva)! videoč de g. bug
se je čez nyli resrdil, vejst yh je grizla inu pekla, hudiči so yh
zašpotovali, živina se je bila v punt postavila, inu čez vse le tu
se nuč stury. Bas. 27 to je resničnu, prosim, ly dobru si ii glavo
uzemi inu čez to (= a za tim) gledaj de boš zastopil de . . 68
veliki inu strašni dan, ob katerim kadar naš pravični sodnik Kri¬
stus k sodbi pojde, pojde pred nym ogčn tok velik inu močan de
u kratkim času bo končal inu sežgal use hiše, mejsta, gojzde, ja
uves obras tč zemle inu cilu kamne inu sivne skale, toku de se
bodo tajale kolcer vosk. Čez use to bo pčršel en angel kir naprej
ponese znamihe svetega križa. 319 je polomil vse malike zvunej
eniga. Kir čez to (= usprkos tomu) ny zdrav postal, ga je vprašal
s. Bostian, aku je za res vse malike polomil al’ nekar. 352 ne po¬
zabi, o človek, de čez use le tu kar je dosihmal rečenu, tebi pre-
povduje zapoved božja de . . 501 nikatere gnade se poprej sprosijo
u imeni Mariae koker u’ imeni gospoda Jezusa: dokler aku je lyh
Jezus en dobrutni izveličar, vender je tudi en pravični bog inu
sodnik, zatorej on, kar bi sicer grešnikam po svoji pravici doli

2

18

M. VALJAVEC,

udaril (abschlagen), ta istim na prosim svoje matere zavolo velike
lubezni pruti ni poprej inu rajši podely; čez tu je pak tudi re-
sničnu de je zahvalila se prutje Mariji za to prejeto gnado . . thr
ččz tu u’ kradkim času bila je u to prvo čast, rednost inu štimajne,
litemu prvemu blagu inu bogastvu postavlena. 61 le tu kir vidil
jč ta duhovni mož, pade na kolčna, začne klicat na pomuč Marije
divice, čez le tu ustane gori. 63 na le tu ,praegovori‘ ta mrtve,
ga poprose de nemu ima ta Marij ni skapulir pustiti ter čez le tu
nemu eniga mašnika perpelati. 113 Franeisce, pojdi tedaj h mvojmu
namestniku, temu p6vi de on tebi to gnado da inu potrde ta od
mene tebi dani odpustili. Na ltateru zgine Jezus inu Marija. Cez
tu Franciscus šal je h papežu. 163 kaj mejniš kateri iz teh trjeh,
namreč ta levit, ta mašnik inu Samaritan, sturil je temu revnimu
človeku znamehe eniga bližniga? Na tu djal je ta judovski dohtar
de ta, katčri je taistimu to milost izkdzal. Cez tu djal je Jezus:
prav si rekah 178 na trjetji dan po muoji smrti uzeta sim bila
z diišo inu telesam u’ nebesa. Zdajci posajena bila sim na en sčdeš
na desnyco mvojga synu, tar na tu use try božje pčršdne dale so
meni eno krono tč nebeške časty, ene take lepote inu vrednosti,
de te glihe ni bilti inu je tudi na bode. Cez le tu slišat bila je
ena Štirna katera je djala: prjatelca izvdlena naša, od sedaj naše
krajlevstvu je tvoje. 220 kir padel je bil u’ eno navarno bolčzan,
opomhen od spovčdnykov k pokuri inu h pobulšajnu de ki u’ po-
gublejne na pride; kateru kir je začel bil sam per sebe spreudarjat,
začčl je bil čez tu taku ostudnu žjulčjne zdihat ter per tem trkat
na prše; pogleduvat milu prutje nebesam inu prosit g. boga za
odpušajne. Cez tu poklical je eniga spovednika. 238 kir so bily
Jezusa dobyli inu obsodyli h te smrte, ta se je nega lotyla, tega
vmoryla je na križu, ali iz nč inu ne Jezusovo škodo, kir Jezus,
če lih umorjen od le te na križu, vener čez tu resurrexit je ustal
častytu inu iz nucam od smrti. 309 od katerega obšal je tega firšta
inu vse prične en tak strah de vsi so padli na zemlo inu talcu tri
cele ure kakbr mrtvi ležali. Kir pretekle pak so bile ure, pustil je
Jezus zaničviivce zupet same h sebi priti, kateri začeli so usi na
glas upit inu reče: velik je bug teh kristjanov inu drugiga boga
ni polek nega. Cez tu (možda — radi toga ?)  padli so na kolena
pred tem s. krucifiksam. 352 dihnil je gosp. bug u’ obraz tega
ylnatiga človeka inu spustil svoj duh, to zastopno dušico, inu
zdajci čez le tu gratala je ta ylnata človeška statua k enimu ži-
vimu človeku. 505 Maksiminus kir vidil je on Katarino (u)  vjčri

KAKO JE RABILA RIJEČCA b'6Z  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZr. 19

inu u lubezni prutje Kristusu stanovitno, popustil je on sladke
besčde inu kazat se je začel grozovitem Na nega povčle ti beriči
stepli so Katarino taku neusmilenu inu groznu, de po ne celim
životu ni bilu druziga kakor žMki inu rane. Čez tu potler zapovej
ta tyran Katarino u .eno smrdlivo 'ječo zaprejti itd. Kemp. 466
(IV, 11, 3) jest imam to svetu pismu k en mu troštu inu špeglu
tiga živleha, inu čez le tu use tvoje presvetu telu k eni arcniji
inu perbižališu. Jap. 5 mos. 7, 20 taku bo vsim ludstvu sturil
katerih se bojiš. Gez t6 bo gospod tvoj bčg tudi sršene nad ne
poslal, luk. 3, 20 Herodež ker je bil od riega svarjčn za volo He¬
rodi jade inu za volo vsiga hudiga kar je Herodež sturil, je on čez
vse le t6 tudi Joaneza v ječo vrgčl. 20, 11 ob časi je on poslal
hlapca h km§tam, kmetji pak so ga stepli inu prazniga izpustili.
Inu čez to je on še eniga drugiga hlapca poslal. 24, 21 my pak
smo upabe imeli de ima on Izrael odrešiti, ali čez vse le to je
vže daniis ta tretji dan kar se je le to zgodilu. Skriri. sir. 19, 4
kdor hitru. včrjame, je lohkosrččn inu bo ponižan, ja čez to bo
on za takiga držan kateri sam zuper sebe grešy. modr. 8, 13
kadar bom mdlčal, bodo n4 me čakali, inu kadar bom govoril,
bodo na me ravnu gledali, inu kadar bom dolgu govoril, bodo
z rokami svoje usta zatisnili. Cez vse to bom skuzi n6 (modrost)
nevmrjočnost zadobil. Schrey 1 kraj. 21, 19 vmoril si Nabota,
inu čez to si se (hegoviga vinograda) polastil. Red. 189 kaku ne-
izmerjena je bila tvoja lubezen, kir si otlil za moje zveličane ne
samu enu prov revnu živlene pelati, ampak tudi čez le to še to
istu skuz nar groženši martre inu smrt sklenite! Serf pred. 1, 461
oni so sramoto no bitke prestajali, ino čres to pote no ječe (hebr.
11, 36 STSpot hj.T. r r(\j.&'t  y.at p.K<jTtytov Tvslp «v šXa(3ov, š t  t S š Ssap.tSv
xai 9 ’jAa/.-?;;, alii vero ludibria et verbera experti, insuper  et
vincula et carceres, Dalm. litemu tudi zveze inu ječe. Jap. zra-
včn t§ga  tudi železja inu ječe. Kiiz. z v ti n toga  pa ešče po
vezani i vouzi.)

Kasto dolazi  črez mjesto  pred Icao u nem.  iiber mjesto  vor: Krel
1, 88a k čemu je stvaril bog te angele? Najprvič inu čez vse reči
k svoji hvali inu službi. 1, 77 za to je poslušane s. evangelija to
jedino kar je tako potrebno de je čez vsa druga dela imamo izvo¬
liti. Vojska 240 kir bi ta golufni hudič tebe vprašal, kaj veruje
s. katolška cerkou . . odgovori mu: resnico, inu kir bi on dalej
rekal: kaj je taista z’ ena resnica, reči: ravnu taista kar ona ve-

20

M. VALJAVEC,

ruje. čez vse palc drži tvoje srce stanovitni! pruti tvojemu odre¬
šeniku.

u kajkavstini

ima svega toga veoma malo:  Zagr. 624 s. Januša riegova čistoča
je podiguula tja do neba, pače ne samo do neba, nego čes usa
nebesa i čes use koruše angelske tja vu tronuš večni.

Neko je prekoracivane i onda kada akuzativ uz  črez znaci 6)
onoga ili ono nad koga ili nada sto se je ko popeo i uzvisio tako
da mu je kao nižemu od sebe kao gospodar, nadzirate], pazite], i
slično. Tako dolazi  črez samo u kranstini i dva tri puta u kaj¬
kavstini prema nemackomu  iiber, koje ce biti opet prema i gre.
uTvip i lat.  super u rečenicama kao  ephes. 1, 22 ipsum dedit caput
super omnem ecclesiam kotov  šScoze xs«palY|v o-rep ttkvtk ttj hc / Arpiv .,
bebr. 10, 21 babentes sacerdotem magnum super domum dei e^ovtss
hpscc  (a syav uTŠp tov okov too d-soo, luc. 22, 25 qui potestatem ha-
bent super eos, benefici vocantur, 1 machab. 6, 28 convocavit eos,
qui super equites erant, itd. Ali u grstini nije svuda  b —zp gdje je
u lat.  super, nego  ’em sto prevodi stara slovenština prijedlogom
nad r t, s instrum.  n. pr. luc. 12, 14 quis me constituit indicem aut
divisorem super vos? tic jas 5mcts<ttvi<7S Six,x(jtyiv  ri p.spi<rcT,v s<p’ uaxp;
cod. mar. kto me postavi sadija li delitele (čitaj delitela) nad'L vami.
pa tako i slovenski narod govori  nad.

a) uz supstantive:  bog:  Dalm. 2 mos. 7 jest sim tebe za eniga
boga postavil čez Faraona. 4 mos. 27 gospud kir je bug čez vse
živu mesu, ta postavi eniga moža čez to gmajno. 5 mos. 10 vaš
bug je en bug čez vse boguve 2 sam. 7 gospud Cebaot je bug
čez Izraela, dan. 2 naš bug je en bug čez vse boguve inu en
gospud čez vse krajle. u predgovoru čez XXII cap. Danielov: za
tu se on pusty imenovati en bug čez vse boge, en gospud čez
vse gospude, kraji čez vse krajle. Jap. 4 mos. 27, 16 naj gospod,
kir je bog čez vse kar diba inu živy, eniga človeka postavi, ka¬
teri bo čez le to množico. 2 sam. 7, 1 jest sim tebe za boga, čez
Faraona postavil. Schrey 1 kraj. 20, 28 ker so Syrci rekli: go-
spčd je bog čez gore inu ny bog čez doline, bom vso to veliko
množico tebi v roke dal. — čuvaj:  Skrin. jer. 17 sim postavil
čez vas čuvaje. Wolf ezek. 33, 2 kadar ludstvu v deželi eniga iz
svojih nar majn čislanih za čuvaja čez se postavi. — darovnilc:
Kemp. 190 (III, 5, 4) on ne gleda na ta dar, sarnuč k darovniku

KAKO JE RABILA RIJEČCA IrfiZ  (NOVOj)SLOVENSKOJ KNIZ1. 21

čes use dary se obrne. — d v or ni k: KreJ 1, 104a kadar (go¬
spodarji)  veliko hlapcov imajo, edniga zmej nyh izvole kater
se jim zvestejši inu modrejši zdy, inu tega postave dvornika ali
šafarja čez vso hišno družino. — erb (= nem. der erbe): List.
cel. 1, 14 katiriga je on za erba čez vse postavili, er bič:
Trub. psi. 82 ti si erbič čez vse ludy. ■— general:  Cruc 4, 26
kateriga so hoteli za generala čez celo vojsko postavit. —• glava:
Krel 1, 33b nega je bog oča posadil na svojo desnico v nebesih
k enej glavi cerkve čez vse. 1, 53b kakor je cesar gospod inu
glava čez pozemalska kralevstva v posvietnih ričah, da tudi ravno
tako rimski škof gospod inu glava bude čez vse duhovne ričy.
Jap. efez. 1, 22 on je vse pod negove noge podvrgel inu nega za
glavo čez vso cerku postavil. — gl a v dr: Schonl. 144 desetak,
tu je glavar čez deset kojnikov. List. cel. 1, 371 kadar je bil
žounirskiga glavarja čez stu mož poklican. Schrey 1 sam. 8, 12
kraji bo sebi postavlal glavarje čez tavžent inu čez stu. — gos p a:
Dalm. jez. 47 ti nčmaš več imenovana biti gospa čez krajlestva
Rog. 2, 178 no (Marijo) je čez vse le tč k eni gospe, k eni kraj-
lici sturil. Skriri. jer. žal. 1, 1 kaku praznu stoji mestu ludy polnu!
Gospd čez narode je postala kakbr vidova. pok. 2, 98 kaku praznu
stoji mestu ludy polnu! Gosp;! čez narode je postala kakbr vidova.
— gospod:  Trub. psi. 105 on ga je postavil k animu gospudi čez
sujo hyšo. mat. 9 s tejm izkaže de je on tudi en gospud čez smrt.
12 ta syn tiga človejka je en gospud tudi čez to soboto, djan. ap.
10 kateri je gospud čez vse. Krel 1, 53b so se gospodje sturili
čez posvetno inu duhovno oblastovahe ja čez nebesa inu zemio,
čez pakal inu vice. 2, 34b Kristus je vstal od mrtvili inu je čez
vse gospod postavlen. 43a je gospod čez nebeško vojsko. 60a Kri¬
stus je ratal gospod čez vse kaj je v nebesih inu na zemli. Dalm.
1 mos. 27 bodi gospud čez tvoje brate. . . jest sim nega h go-
spudu postavil čez tebe. 34 kateri je gospud bil čez deželo. 45
me je postavil h gospudu čez vso hegovo hišo. 5 mos. 10 vaš
bug je en bug čez vse boguve inu gospud čez vse gospude. riht.
8 bodi gospud čez nag . . moj syn nema čez vas gospud biti,
temuč gospud ima gospud čez vas biti. 9 kaj vam je bule, de
sedemdeset mož so gospudje čez vas, ali de je le en mož gospud
čez vas? 18 kir bi gospud čez ne bil.; u predgovoru čez XII cap.
Daniela: čez katero on hoče gospud biti . . ne h gospudom dela
čez veliku blagu. 1 makab. 2 neverniki neso čez ne gospudje po¬
stali. 10 de se bo vejdilu de je le on sam gospud čez he. djari.

22

M. VALJAVEC,

ap. 10 čez vse gospud. 1 kor. 4 naj si je on čez vse blagu go-
spud. judit 6. tedaj boš ti vejdil de je Nebukadneoar čez vus svejt
en gospud. sal. modr. 13 kateri je čez te iste gospud. mat. 12
tiga človeka syn je gospud tudi čez soboto. 2 kor. 2 nikar de bi
my gospudje bily čez vašo vero. Dalm. mol. 182 ti boš nega h go-
spudu postavil čez tvojih rok dellu. Cruc. 2, 130 Jezus je gospud
čez vse krajle inu cesarje. 159 Vulkan je gospud čez železu. 407
bug je gospud čez vse stvarjene rečy. 5, 505 gospud čez vus volni
svejt. Bas. 31 bog je ta veliki gospod čez use rečy. Rog 2, 155
tega človeka izvolil je k enimu gospudu čez vse druge živali. Jap.
ap. 10, 36 le ta je en gospod čez vse. prid. 2, 50 kateri je sam
gospod čez svoje kudu nagnene, 153 ali ni on nar vikši gospčd
čez vse? Schrei 1 sam. 17, 47 on je gospod čez vojskč. Rey 1,
248 je on gospod čez naše srca. Skrb. 2, 78 Kristus je nar vikši
gospod čez vse ludi. Šerf pred. 1, 332 posteči more čres svoje
dobrine gospod biti. 1, 275 on je gospod čres se, čres svojo po-
čutnost. — gospodar:  Cruc. 5, 493 gospodar čez zvezde. Res.
149 on je en kral inu gospodar čez vse. Jap. galat. 4, 1 kakor
ddlgu je erbič enu dete. ny obeniga rkzločika med him inu med
enim lilapcam, de si je ravnu gospodar čez vse. prid. 1, 118 od
tih istih malov ny bil več sam čez s§ gospodar. 2, 51 on je go¬
spodar čez vse srca. 49 krotak človek je popolnoma v potrpleni
gospodar svoje duše in sam čez sebe. Traun ps. 8 čudi se David
da bog slabiga človeka čez vse stvary za gospodarja postavi. Leon.
74 katero sturi dušo za gospodarja čez samo sebe. Kuralt (u Mar-
novu jezičniku XXIII 46): člov’k, k’te je večna modrost izvolila
za gospodarja čez zemljo sturit’, zbud’ se nu hit’ tud ti skoz opra¬
vila kraji čez to tojo podložnico bit’. — go s p o d o vav e c : Skrili,
izai. 16, 1 pošli, gospod, jagne gospoduvavca čez zemlo v pušavi.
amoz. 5, 16 za tiga volo t6 pravi gospod bog gospoduvavčc čez
vojskne trume. Schrey 2 sam. 23, 3 ta močni v Izraeli je govoril,
pospodbvavčc čez ludy. — hižnik:  Šerf pred. 1, 412 on vč da
je on le za hižnika ty na zemli kres tote časne reči postavleni. —
kapitan:  Trub. djan. ap. 21 tiga je ta viši kapitan čez vujsko
kumaj otel. Dalm. 2 mos. 14 je vzel kapitane čez vse svoje vojske,
riht. 1 Juda h kapitanu čez vojsko postavlen. 10 ta ima kapitan
biti čez vse te kateri v Gileadi prebivajo. 2 sam. 4 kapitana čez
vojščake. 2. hron. 21 kapitane čez kula. 1 makab. 2. kapitan biti
čez vojsko, 5 čez to isto (vojsko) je Timoteus kapitan bil . . inu
je Jožefa inu Azarija h kapitanom postavil čez ta drugi folk.

KAKO JK RABILA HIJEČCA ČreZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZL 23

Cruc. 2, 351 s. Ciprijan pravi, de človek je en gospud inu kapitan
čez vse stvarjene rečy. Kog. 2, 123 postavlen je bil k enimu gla¬
varju ali kapitanu čez veliku soldatu. — k n egi n a: Krel 1, 902a
le tu se vidi da je Kristus tej ženi za vere volo oblast dal čez
vse inu je no postavil k eni kralyci inu lineginy čez nebo inu
zemlo. — k ral:  Trub. psalt. u predgovoru 1: David izvolen inu
postavlen iz eniga pastirja k animu kralu čez vso izraelsko gmajno,
psi. 2 jest sim žalbal mujga krajla čez Sion, čez to mujo sveto
goro (drukčije Dalm.: jest sim mojga krajla postavil na mojo sveto
goro Sion; opet drugčije Traun: jest pak, kateri sim od nega na
liegovi sveti gori Sion za krajla postavlen. Kiiz: jas sem si pa
namazao k ral a mojega nad Sionom, pslt. sin.: azm že postavlenu.
esnrn cesarm otm nego nadm Sionomm). psi. 95 gospud je en velik
kral čez vse boguve. Trub. psi. 47 gospud je en velik liral čez
vse dežele . . bug je en kral čez te ajde. Krel 1, 53b tako so ga
hoteli kraja čez se postaviti. 86 2a jest te hočo k enimu gospodu
inu kraju pripravit čez vsa krajevstva na svetu. 2, 61b on je en
krall čez nebesa inu zemlo. Dalm. 1 mos. 17 folki imajo . . eniga
krajla čez se postaviti, riht. 9 me hočete za krajla žalbati čez se.
1 sam. 8 postavi eniga krajla čez nas . . ony neso tebe, temuč
mene zavrgli, de bi jest ne imel kraji čez ne biti. 14 ne boš kraji
čez Izraela. 23 ti boš kraji čez Izraela. 25 am. 2 inu so ondi
Davida h krajlu žalbali čez judovsko hišo . . Judovska hiša je
mene h krajlu žalbala čez sebe ... ga je postavil h krajlu čez
Gilead. 5 ker je Saul bil čez nas kraji . . ony so Davida žalbali
h krajlu čez Izraela. 8 taku je David kraji postal čez vus Izrael.
1 kraj. 4 taku je Salomo bil kraji čez vus Izrael. 11 je bil kraji
čez Syrijo. 14 gospud bo sebi eniga krajla čez Izraela obudil. 15
v dvajsetim lejti Jeroboama krajla čez Izraela je Asa kraji po¬
stal v Judi . . Nadab je kraji postal čez Izraela. 193 žalbaj Ha-
zaela h krajlu čez Syrijo inu Jehu h krajlu čez Izraela. 22 Jo-
zafat je kraji postal čez Juda, 2 kraj. 9 jest sim tebe h krajlu
čez Izraela žalbal. 2 hron. 1 de bi mogel moj folk soditi čez ka¬
teri sim jest tebe krajja postavil. Ester 1 Ahasver je bil kraji od
Indije do Morov čez stu inu sedem inu dvajseti dežel. pslm. 47
gospud je en velik kraji čez vus ulni svejt . . bug je kraji čez
ajde. sal. predg. 1 jest predigar sim bil kraji čez Izraela, sal.
modr. 9 ti si mene izvolil h krajlu čez tvoj folk. zahar 14 gospud
bo kraji čez vse dežele. Schonl. 142 aku je on kraji čez Izrael,
taku stopi on sedaj doli od križa. Cruc. la 4 nejli more biti bug

24

M VALJAVEC,

general inu kraji čez vse vojske? la 10 ti si kraji čez vse krajle,
čez ženilo inu nelm. 2, 282 Canutus engelenderski kraji je sedel
raven morja ter je vidil da valuvi se so li nemu perbližovali, ka¬
terim je bil zapovedal de se imajo ,dergdom‘ (drugam) obrniti,
dokler je kraji čez zemlo iuu morje. Bas 97 de jc on kraji čez
use ofrtnike. 295 s katerim je Kemetes kraji čez deželo Skotia
umorjen bil. Rog. 2, 155 tega človeka je postavil k enimu krajlu
čez use druge ,creaturaeb Res. 114 on je kral čez vse otroke tega
napuha. Jap. 5 mos. 17, 14 jest hočem eniga krajla čez sebe po¬
staviti. apokal. 9, 11 inu čez sebe so one imele angela tiga za
krajla (et habebant super se rcgem angelum zal šyoucrsv sep’ auvoiv
[ixnikix  tov ayyslov Tvfe ajžucsou). Schrey 1 kral. 19, 16 Jeliua po¬
maži za krajla čez Izrael. 2 kral. 9, 3 pomazal sim tebe za krajla
čez Izrael. 26 no boš kraji čez Izraelce. 2 sam. 5, 2 kadar je Saul
kraji bil čez nas, si ti Izrael viin inu noter vodil. 2 sam. 19, 10
Absalom, kateriga smo (za krajla) čez nas mazali, je vrnrl na
vojski. Skrili. 2 mahab. 7, 9 kraji čez svejt nas bode per vsta-
jerii k veenimu živlenu obudil, modr. 6, 22 o krajli čez ludstva,
Traun psi. 2 k§r je sam bog nega za svojega syna, za krajla čez
Sion postavil, ps. 46, 8 bčg je kraji čez vus svejt. pok. 2, 78
potrdi me s tim istim duham, kat§ri je gospdd inu kraji čez srce.
List. cel. 1, 29 k§j je ta rojeni kraji čez Jude? (mat 2, 2) 94
zdrav bodi ti kraji čez Jude. Skrb. 2, 75 on je kral čez ves volni
svejt. — k rali  ca:  Rog. 2, 177 skuzi tu je postavil bug Marijo
k eni krajlici čez nebo, pakitl inu zemlo, čez angele inu svetnyke,
čez ludy inu liudvče. 178 ona je čez try krajlevstva krajlica. 182
kronal boš Marijo kakor eno pritvo krajlico čez nebešku, posvejtnu
inu podzemelsku . . Marija je tudi ena krajlica čez te vice. —
mašnik:  Jap. hebr. 10, 21 imamo tiga vikšiga mašnika čez božjo
hišo. — mati:  Jap. prid. 1, 258 o luba mati — leto  sladku ime
čez nas si ti zaslužila. — mojster:  Dalm. 1 bron. 16 Kenanja
ta mojster čez pejtje je vučil pejti. — namestnik:  Jap. ap. 18,
12 kadar je pak Gallio nam§stnik čez Ahajo bil, so se Judje
čez Pavla vzdignili. — oblastnik:  Dalm. 1 kraj. 4 Salomo je
imel dvanajst oblastnikov čez vus Izrael. 9 teh oblastnikov, ka¬
teri so čez Salomonovu opravilu bily, je bilu pet stu inu pet¬
deset. 1 hron. 27 kateri so oblastniki bily čez Izraela. Schon.
117 je govuril oblastnikom čez tempel. Cruc. 2, 392 Egypceri
človeka kateri je bil resničniši, so ga za oblastnika čez te druge
postavili. Jap. 2 mos. 18, 25 on je iz celiga Izraela srčne može

KAKO JE RABILA RIJEČCA CVeZ  (nOVOj)sLOVENSKOJ KNIZL

25

zbral inu ene je za oblastnike čez ludstvu, ene za poglavarje čez
tavžent, ene čez stu, ene čez petdeset inu ene čez deset mož po¬
stavil. 5 mos. 1, 15 sim jih ene za oblastnike čez ludstvu . . po¬
stavil. Skrih. sir. 10, 4 oblast čez dežčlo je bogu v rokah inu on
bo pridniga oblastnika čez ho ob svojim časi postavil. 17, 14 čez
vsaku ludstvu je eniga oblastnika postavil. 1 mahab. 10, 69 Apolon
je bil oblastnik čez Celesyrijo. Wolf dan. 2, 48 nega za višiga
oblastnika čez vse babilonske modre stury. — o ca: Dalm. efoz. 3,
15 kateri je ta pravi oča čez vse kar se otroci imenuje. Crue. 4, 78
vy ste danas postavlen z’ eniga duhovniga očeta čez vse le te
duše. — pastir:  Skrin. jerem. 23, 4 inu bom čez ne pastirje
postavil de bodo h<j pasih. — patron:  Rog. 2, 76 čez ta ele¬
ment te zemle je patron s. Patricius, na vodi je patron s. Miklauš,
čez ta ogyn je s. Florian, čez ta element tega lufta, čez grmčne
inu hudu ureme je patron današni s. prerok Elias, ja nikar le samii
patron je on čez ta luft, ampak tudi čez use štiri elemente. —
poglavar:  Jap. 4 mos, 14, 12 tebe hočem jest za poglavarja
čez en velik narod sturiti. sodn. 10, 4 on je imel trydeset synov,
kat§ri so bily poglavarji čez trydeset mest v dčželi. 11, 11 vse
ludstvu ga je za poglavarja čez se postavilu. ap. 7, 10 on je nega
postavil za poglavarja čez egyptovsko deželo inu čez svojo hišo.
Schrey 1 sam. 8, 12 Saul ga za poglavarja čez tavžent mož po¬
stavi. 2 sam. 18, 1 tedaj David svoje ludstvu pregleda inu čez
h e postavi poglavarje čez tavžent inu čez stu. 1 kral. 11, 24 ta
je postal poglaviir čez razbojnike. 16, 9 Ela je v Terzi pyl inu
se je vpijanil v hiši Aza poglavarja čez Terzo. Wolf dan. 2, 48
ga postavi za poglavarja čez vse babilonske dežele. Skrin. 1 mahab.
2, 66 Judas Mahabej b6 za poglavarja čez vojšake. 5, 19 bodita
poglavarja čez to ludstvu. 2 mahab. 4, 27 Sostrat je čez grad po¬
glavar bil. izai. 3, 7 nikar mene ne postavite za poglavarja čez
ludstvu. pok. 3, 6 ne bom iz hegoviga rodu uzel poglavarje čez
zarod Abrahama. List. cel. 1, 82 v tajisti vuri je Jezus pogla-
varjam čez tempel reku. 101 poglavar čez deset kojnikov. 282
kapitan ali poglavar č,ez stu mož. Krempl, dog. (1845) Otokar,
Slovenec češki, je kr e z Stajer gospodar. — p os ta vo da j a v ec:
Traun psi. 9, 21 postavi čez he eniga postavodajavca (sin.  postavi
zakonodavtea nadu. nimi). — prednik:  Wolt dan. 6, 1 Dariju
jo dopadlu postaviti čez k raj les tv u stu inu dvajset prednikov. —
prigaiiavec:  Jap 2 mos. 1, 11 on je pergahavce čez he po¬
stavil. — razdela v ec razdelivec:  Trub. luk. 12 du je mene

26

M. VALJAVEC,

postavil k animu rihtarju oli rezdileucu čez naju? Dalm. gdu je
mene k rezdilavcu te erhsčine čez vaju postavil? Jap. kdo me je
postavil za razdejlivca čez naju? — rihtar.  Krel 2, 48a božja
beseda sama ima rihtar čez vse biti . . Kristus stavi svojo besedo
rihtarja čez vse. Dalm. 2 mos. 2 gdu je tebe k rihtarju čez nas
postavil? 1 sam. 3 hočem jest rihtar biti čez negovo hišo, 8 Sa¬
muel je svoje synuve postavil k rihtarjem čez Izraela. 2 sam. 7
sim rihtarje čez moj izraelski folk postavil, pslm. 7 gospod je rihtar
čez ludy. sal. modr. 9 ti si mene izvolil h krajlu čez tvoj folk inu
k rihtarju čez tvoje synuve inu hčere, Cruc. 4, 53 yh je bil po¬
stavil za liršte inu rihterje čez ta gmajn folk. — sodnik:  Skrili,
modr. 8, 7 ti si me za krajla čez tvoje ludstvu izvolil, inu za
sodnika čez tvoje synove inu hč§re. Jap. 2 mos. 2, 14 kdo te je po¬
stavil za vikšiga inu sodnika čez naju? — stvarnik:  Trub. kateh.
268 stvarnik čez vso kreaturo se pusti v našo naturo. — v a h tar:
Dalm. jer. 6 jest sim vahtarje čez vas postavil, ezek. 3 jest sim
tebe k vahtarju postavil čez izraelsko hišo. — valpot:  Dalm. 2
mos. 1 ony so postavili čez ne valpote. 5 valputi katero so Fara¬
onovi župani čez ne bily postavili. — varuh:  Dalm. sal. predg.
še je en viši varih čez tiga visokiga. — vojvoda, v j ud a, vjud,
vojvod:  Trub. psi. 105 ta vjuda čez ta folk ga je rekal izpustiti . .
on ga je postavil k animu v judu čez vse nega blagu. mat. 13
tetrarha se pravi en vjud kir je postavlen čez ta četrti dejl eniga
kralevstva, jozve 5 jest sim en viuda čez tiga gospuda vojsko.

1 sam. 9 ta istiga imaš k viudi žalbati čez moj izraelski folk. 10
je gospud tebe k viudi žalbal čez svojo erbsčino. 25 boš en viuda
čez Izraela. 2 sam. 5 imaš en viuda biti čez Izraela. 1 hron. 12
ti imaš viuda biti čez moj Izrael. 30 viudi čez krajleva opravila.

2 hron. 6 nčsim obeniga moža izvolil de bi bil viuda čez moj
izraelski folk. jezaija 3 ne postavlajte me k viudi čez ta folk. Jap.
2 mos. 32, 10 bom tebe za vajvoda čez en velik narod sturil,
Schrey 1 sam. 25, 30 gospod je tebe za vojvoda čez Izrael po¬
stavil. 2 sam. 6, 21 inu je meni zapovedal de imam vojvod čez
ludstvu gospčdovu biti. 7, 8 jest sim tebe vzel iz paše kadar si
za čedo hodil, de bi bil vojvod čez moje ludštvo Izrael. 1 krak
1, 35 nemu bdm zapovedal de bo vojvod čez Izrael inu čez Juda.
16, 2 sim tebe iz praha vzdignil inu za vojvoda čez moje ludstvu
Izrael postavil. •— zapove dovavec:  Traun ps. 104, 21 on je
nega za zapovedbvavca čez vse svoje preinožene postavil. — tako
i: viši, vikši:  Dalm. 1 mos. 39 mu je pustil gnado najti pred
tem visim čez ječo. 2 mos. 16 vsi viši čez to množico so prišli. 4

kako je rabila  RiJEčoA crez  (novoj)slovenskoj knizi. 27

mos. 3 ta viši čez vse više teh levitov ima biti Eleazar, Aarona
tiga farja sin, čez te kir so postavleni de imajo vardevati inu var-
vati te svetine. 10 ti viši čez tavžent. 5 mos. 1 jest sim vaših
rodov više vzel, modrc inu vmetalne možri, inu sim je čez vas
k visim postavil čez tavžent, čez stu, čez petdeset inu čez deset,
jozve 10 je rekal h tim višim čez vojsko, riht. 11 ga je postavil
h kapitanu inu višimu čez se. 1 krak 16 ta viši čez polovico kul.

2 kraj. 8 je pobil te više čez kula. 1 bron. 28 le ty vsi so bily

viši čez blagu krajla Davida, nehem. 12 le ty so bily ti viši čez
farje inu čez nyh brate v Jozuavim času. jonas 1 ta viši čez barko,
luk 11 skuz Beelcebuba tiga višiga čez hudiče, 13 i 18 ta viši čez
šulo. djari. ap. 16 ta viši čez keho. Schonl. 84 on hudiče vim iz-
gajDa skuzi Beelcebula, tiga vihšiga čez hudiče. Stapl. luk. 11 on
hudiče von zegajna skuzi Belcebuba, tiga vigšiga čez hudiče. Jap.
1 mos. 40, 2 edčn je bil ta vikši čez klučarje inu ta drugi ta

vikši čez p§ke, 5 mos. 17, 10 kateri so ti vikši čez ta kraj. Skrili,

izaija 22-, 15 stopi . . k Šobru višimu čez tempel. 36, 3 k liemu
vim gre . . Joabe, Azafovi syn, viši čez krajleve pisma. 2 mahab.
3, 4 kateri je za višiga čez tempel postavlen bil. Schrey 1 sam.
17, 55 je Abnerju, višimu čez vojskno trumo, rekal: . 2 sam. 8,
16 Jozafat je bil viši čez krajleve pisna. 19, 13 naj meni bog to
inu to stury, če ne boš viši čez vojšake pričo mene na mesti Joaba.
1 kraj. 14, 27 je kraj Roboam bronaste škite naredil in je rie
višim čez škitarje v roke dal. Wolf dan. 1, 7 viši čez životne
vdrhe je liim imena dal. List. cej. 1, 58 skuzi Beelcebuba, vikšiga
čez hudiča, on hudiče izgaiia. 169 v tajistim časi je Jezus v hišo
eniga vikšiga čez farje šou. 201 on ima oblast tukaj od vikših
čez farje vse zvezati. Veriti 63 v moči vikšiga čez hudiče hudiče
izgaiia.— tako uz: močen, mogoč, mogočen:  Cruc. la 226
ste bily skuzi s. fermo močni ratali čez skušhave tiga budiga. 4,
271 skuzi sveto fermo močni ste ratali čez skušnave tiga hudiga.
Kernp. 310 (III, 28, 1) ti se imaš poflisati de sam čez se močan
bodeš taku de vse rečy bodo pod tabo. Vojska 69 ne imej v tim
enu praznu dopaderie de bi menil de si čez ta greli taku trdan
inu močen de ta sovražnik ne more tebe premotiti. Skriri. pok. 1,
116 daj tudi zdaj de čez ludy močan postanem. 3, 88 Izrael,
to je močan čez boga. 3, 115 to veseje človeka čez vse zaldzuvarie
močniga inu trdniga stury. Dalm. jer 25 valajte se v pepeli, vy
mogoči čez čredo. jez. 41 gdu je ajde inu krajle pred nyjn da),
de je on čez rie mogoč bil? Šcrf pad 43 v kerem so spoznali do¬
brega, svetega no črez rie mogočnega dyha.

28

M. VALJAVEC,

b) us supstantive koji sami znace koku vlast ili oblast,  gospo¬
dovale: Skrili, prip. 19, 10 ne spodobi se na sužniga gospodu-
vahe čez poglavarje. — gospostvo:  Dalm. sal. modr. 10 je
nemu pernesla tiga krajlestva palico inu gospostvu čez te kateri
so nemu bily sylo sturili. Bas. 329 morejo vse stvari inu živali
nemo en dar pernesti k spoznano riega vikšiga gospostva čez vse
rečy. Traun psi. 2 bog je nemu gospostvu čez vse nevernike
oblubil. psi. 124, 3 gospod tim hudobnim ne b6 gospostva čez
prbšino tih pravičnih pustil. Rey 1, 70 Jezus je u enim stano¬
vitnim posestvi te nar vikši oblasti inu gospostva čez use na nebu
inu na zemli. 137 k spoznaiiu hegoviga nar vikšiga gospostva čez
nas. Skrb. 2, 77 Jezus pokaže svojo oblast, moč inu nar veči
gospddstvo čez nas skuz le to. — g v o 11 (nem. gewalt): Staplet.
luk. 22, 25 ti krali teh hajdov gospodujejo čez lie inu to gvolt
„zhesne a  imajo. — kraje st v o, kralevaiie:  Trub. psi. 8 pre¬
rokuje od kralevstva čez vse stvari. Dalm. 1 sam. 14 kadar je
Saul tu krajlestvu čez Izraela bil vzel, je on vojskoval zuper vse
sovražnike. 1 krak 6 v četrtim lejti Salamonoviga krajlestva čez
Izraela. 1 liron. 30 inu je nemu dal enu častitu krajlestvu kakover
obeden pred nym čez Izraela nej imel. tob. 13 negovu krajlestvu
vekoma čez he ostane, tob. 108 negovu kraluvane čez to vselej
ostani. Schrey 1 sam. 13, 13 aku bi ty tč ne bil sturil, bi tebi
krajliivahe čez Izrael vtrdil za vselej. 14, 47 ker je Saul krajlb-
vane čez Izraelce vtrdil, se je vojskuval čez vse nih sovražnike.
15, 28 gospčd je danils krajlhvane čez Izrael tebi odtrgal. —
k ral e vi stol:  Dalm. 1 bron. 23 jest hočem hegov kraj lev stol
čez Izraela vekoma potrditi. — oblast:  Trub. mat. 20 ty velaki
nih oblast čez nee izkazujo, mat. 10 nim da oblast čez zludje, čez
bolezni . . nim da oblast čez te nečiste duhe. luk. 9 pošle jogre
pridigati s oblastjo čez hudiče inu beteže . . nim da muč inu oblast
čez vse zludje. luk. 10 jest vam dam oblast . . čez vso muč tiga
sovražnika, luk. 19 imej to oblast Čez deset mejst. luk. 22 kateri
oblast čez nee imajo, bodo dobrutlivi imenovani, kateh. III čez
nega ima vrag oblast. Krel 1, 78b kateri oblast čez he imajo, ty
se dobrotlivi imenujo. 1, 90 a a le tu se vidi, de je Kristus tej ženi
za vere volo oblast dal čez vse. Dalm. sir. 33 ne pusti synuvi,
ženi, bratu, prijatelu oblast čez se dokler si živ. gal. modr. 16 ti
imaš oblast čez leben inu čez smrt. dan. 2 je tebi čez vse folke
oblast dal. dan. 4 ta nar viši oblast ima čez človečka krajlestva.
mat. 10 je nym oblast dal čez nečiste duhuve. luk. 9 je nym dal

KAKO JK RABILA RIJKČCA ČreZ  NOVOJ (SLOVBNSKOj) KhlZI. 29

oblast inu muč čez vse hudiče. 19 imaš oblast imeti čez deset mest.
joan. 17 si ti nemu oblast dal čez vse mesu. 19 ti bi ne imel obene
oblasti čez mene, kadar bi ta ista tebi ne bila dana od zgoraj doli.
1 kor. 7 žena nema oblasti čez svoje lastnu telu, temuč mož, ravnu
taku mož nema oblasti čez svoje lastnu telu, temuč žena. rim. 13
slejdni človik bodi podvržen tej gospoščini katera ima oblast čez
nega. hebr. 2 kateri je imel čez smrt oblast. Kast. 170 na visoku
boš povišan v pobulšanu, kadar boš jmel nar vekšo oblast sam
čez sebe. Schonl. 135 ti bi ne imel obene oblasti čez mene. Cruc.
la 66 danas je hemu dana oblast čez zemlo inu nebu. 120 bug
noče (,n‘ hoče) de bi angeli oblast imeli čez naše srce. Ib 169 ah
kulikajn krat g. bug bi bil mogal pravičnu perpustiti oblast hu¬
diču čez našo dušo. 2, 130 on sam ima oblast čez vse kar je
stvarjeniga ... ti sam imaš oblast čez vse ričy . . . kaj z’ eno
oblast imajo ti drugi krajli čez le to nepametno živino? 140 ti
imaš oblast nikar li čez naše krajlevstva, ampak tudi čez naše
peršone ... . kaku veliku vekši oblast ima čez vas g. bug. 141 ima
vekši oblast čez nas kakor my čez to nepametno živino. 142 ka¬
tera čez vso hišo oblast je imela. 144 ti sam imaš oblast čez naše
duše inu telesa. 163 ta hudi oblast čez nih vzame. 2, 297 ner
poprej g. bug oblast uzame čez jezik tiga človeka v s. krstu. 341
hudiči so čez vaše otroke oblast udobili. 518 katero oblast hudiču
perpusti čez ta iste kateri gredo k spuvidi inu to grejšno perložnost
nočejo zapustiti. 566 vsa oblast čez vus volni svejt mu je dana.
Bas. 34 kadar greh sturiš, bč rad otel de b’ ne bilu čez tebe oblasti
božje. 311 je oblast imel čez hudiča. 4, 65 to službo inu oblast

čes duše imajo vsi papeži, Bog. 2, 73 čez hudu ureme inu grum

ima oblast inu tudi čez ta hrum sveti prerok Elias. 1 75 dodelil je

hč to čast inu oblast čez nebu, pakal inu zemlo. 177 dal je bil

le tč (Mariji) čez cel svejt to oblast inu krajluvajne. 178 dana je
hč (Mariji) ta oblast ene posčbne vsega mogočnosti čez try druge
krajlevstva, namreč čez tu nebčšku, čez tu posvejtnu inu čez tu
podzemelsku. 179 čez use le tč kakbr čez use svetnyke u’ nebesih,
čez use ludy na zemli j}adobyla inu prejela je Marija to oblast de
pe usi imajo pokorni, podložni, podvrženi biti. 273 katčri dal je
Jezus oblast čez to grozno inu navarno bolčzan te kuge. 464 ah
mvoj Pilatus, ti bi na imel nobene oblasti čez mene . . , Tob. 92
čez le te hudič oblast ima. 112 de ne bo hudič potler čez vas
oblast imou. Vojsk. 41 čez nyh srca oblast zadobč. Polil, tschup.
50 k oker hitru greh čez nas oblast doby. Jap. mat. 10, 1 mark.

30

M. VALJAVEC,

6, 7 inu on je svoje dvanajst jogre k sebi poklical inu je him dal
oblast čez nečiste duhove, mat. 20, 25 i mark. 10, 42 ti veliki
imajo oblast čez n§, luk. 19, 17 imaj oblast čez des§t mest, 22, 23
kateri oblast čez he imajo, bodo dobrotniki imenovani, joan. 17, 2
si ti liemu dal oblast čez vse mesti, 19, 11 ti bi obene oblasti čez
mene ne imel, 1 kor. 7, 37 oblast čez svojo volo imd. apok. 6, 8
hemu je bila dana oblast čez štiri dejle tiga s ve j ta. prid. 8, 8
človek nima oblasti čez dan te smrti. modr. 16, 13 ti čez živleiie
inu smrt oblast imaš. sir. 9, 2 ne daj ženi č§z se oblast. 10, 4
oblast čez deželo je bogu v rokah. 17, 3 on je hemu oblast dal
čez tu kar je na ženili. 24, 9 čez vse ludstva inu čez vse narode
sim viši oblast imela. pok. 3, 48 kateri imaš nar usiga mogdčniši
oblast čez našo tudi puntarsko volo. List. cel. 1, 220 jest vam dam
oblast čez vso moč sovražnika. 1, 270 imaj oblast čez deset mejst.
1, 374 katiri čez nih oblast imajo, bodo dobrotni imenovani. Skrb.
1, 20 nam čes perhodno ni obene oblasti dal. Serf pad 38 on bi
tydi čres vas oblast imel. 40 on je tydi svojim vyčenikom dal
oblast čres hydiče. 90 je pokončal negovo oblast krez nas. —
moč:  Cruc. 5, 339 krancel kateriga je na glavi imel, ima muč
čez strup. Bas. 119 gdur tiga drugiga premaga, čez nega uso svojo
moč špoga. Bog. 2, 236 smrt tega pravičniga Abela šla je naprej,
de bi ta smrt za naprčj čez te brumne inu pravične ludy nobene
močy inu oblasti ne jmela. Vojska 2 taiste za tu dopernašajo, de
bi si kraft inu muč čez svojo hudobo inu timu grehu nagneno
naturo zadobili. 3 novo muč čez tiga sovražnika zadobiti. 53 skuzi
katere tvoja vola se odaline inu si čez svoje nespodobnu poželene
muč vzame. 169 skuzi ho eno pravu gospostvu čez nas ter veliko
muč inu oblast čez hudiča zadobimo. 220 od tebe muč dosežem
čez moje sovražnike. Boln. 21 taku bodeš čez vse peklenske skuš-
nave to moč zadobiu. 81 skuz tu svetu ime zadoby tudi to moč
čez te skušnave. Skrin. pok. 1, 115 kolikur bol spokornik v v§ri
inu v vupaiii slaby, toliku več močy hudič čez nega dobiva. Skrb.
1, 274 per tej mizi dobimo moč čez naše sovražnike. 480 zadobi
moč čez videdče inu nevideoče sovražnike. 2, 84 ko b’ si vzčl bog
čez nas celo svojo moč. 2, 122 nagnehe je žč moč čez me dobilo.
Serf pred. 1, 186 je on preladal večno smrt, da več nema črez
nas moči. Serf pad. 16 smrt je čres vsakega človeka svojo nepre-
maglivo moč dobila. 23 preladavec peklenskih vrat no vragovih
moči črez človeka. 38 on nima več moči čres človeka, ino či on
nema več moči črez lydi, te ste vi rešeni od hydega sovražnika.

KAKO JE RABILA RI.IKČCA h'(IZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 31

40 Jezus je tydi vzel no zapravil vso moč liydemi dylii čres člo¬
veka. 49 on je kydiči vso moč čres človeka vzel. — premag,
premagane, prevlad, Viktorija:  Šerf pred. 1, 147 kelko
premagov mi krez tote menše sovražnike dobimo. 2, 163 tote be¬
sede pomenijo negov premag krez greli smrt no pekel. 2, 228
ban dere se nesejo s sobo j na znamel Kristuševoga premaga krez
greh no pekel. 2, 230 bandere pomenijo veseli premag no prelad
Kristusov krez greh, čres hydega sovražnika ino čres sovražno
židovsko šolo. 2, 424 premag krez Perze. 2, 450 premag krez
greh. Trub. psi. 20 premagane čez te Turke pride od buga. Jap.
kolos. 2, 15 je očitnu čez te iste sam skuzi sebe premagane ob¬
hajal. Rog. 2, 187 pokorni človik govory od victoriae katero od¬
nese de devicto diabolo, de mundo, čarne, se ipso čez tega hudyča,
svejt, mesu inu čez samiga sebe (= nem. den sieg liber etwas
davontragen). — tako i  vojska:  Vojska 243 de bi si lih tvoje
dny mnoge inu velike vojske čez sovražnike tvoje duše bil za-
dobil, ostani stanovitnu venim  svetim strahu. — slično: pra¬
vica:  Cruc. 5, 629 pravico prosim tebe čez mojo ženo katera
meni takoršno kryvico dela. Jap. prid. 2, 36 on ne zguby obene
svoje pravice, katere liemu natura, pamet inu vera da čez svoje
otroke. Skrb. 1, 20 pravica čez perhodni čas si je sam nebeški
oča perhranil. 2, 90 ne boš odšel pravici ktiro jez čez smrt imam.

c) uz neke glagole osobito one lcoji znače: imati kakvu vlast:
gospodariti:  Jap. rim. 5, 14 smrt je od Adama ndter do M<5j-
zesa tudi čez te iste gospodarila kateri . . 6, 14 greh ne bo čez
vas gospodaril. 7, 1 postava čez človeka gospodari dokler on živy.
Skrili, modr. 9, 3 de bi on čez svejt gospodaril, pok. 1, 125 ne
perpusti de bi hudobija č§z me gospodarila. Redesk. 154 ne per-
pusti de bi to liudu moje poželene čez mene gospodarilu. List.
cel. 1, 149 smrt ne bo dalej več čez nega gospodarila. Skrb. 1,
11 obeno iz tega nagneha ne smč čes te gospodariti. 1, 138 ktiro
(hudo nagnehe) čez te gospodari. 2, 120 hudič v nečistimu grehu
gospodari čez človeka kaker tiran. — gospodovati:  Trub. psi.
19 od tih prešernih obari tujga hlapca de čez me ne gospoduje.
22 on čez te ajde gospoduje. 106 so ty kir so nee sovražili čez
nee gospodovali, mat. 20 ti deželski viudi gospodujo čez te ludi.
mark. 10 kateri hote biti držani za velake, ty čez nee gospodujo.
luk. 22 ti deželski krali gospodujo čez te ludi. Krel 1, 78b ty
pozemalski kraly gospodujo čez te ludi. 2, 34b my tudi imamo
gospodovati čez hudiča, smrt inu pakal. 39a ostro inu tvrdno ste

90

06

M. VALJAVEC.

ste čez ne gospodovali . . kateri ne če Kristusa k pastirju imeti,
ta mora trpeti na zgol ,vallcye‘ (= vlcje) čez nega gospodujo.
177b gospoduj tako na dalgo (= dlgo) inu široko kakor jest čez
vse stvari. Dalm. 1 mos. 1 bug je sturil te dvej luči: eno vekšo
luč de čez dan gospoduje, inu eno manšo luč de čez nuč gospo¬
duje . . inu bug je lie postavil na trdnost tiga neba de bi syale
na zemlo inu de bi čez dan inu nuč gospoduvale . . gospodujte
čez ribe v morji inu čez ptice pod nebom inu čez vso zvirino. 4
gospoduj čez nega. 3 mos. 25 nemaš trdu čez ne gospodovati . .
nema obedan čez druziga trdu gospodovati. 4 mos. 16 hočeš tudi
čez nas gospodovati? 5 mos. 15 ti boš čez veliku folkov gospo¬
doval inu čez tebe ne bo nihče gospodoval, jozve 3 ki gospoduje
čez vus svejt. 12 je gospodoval čez goro Hermon, čez Salha inu
čez vus Bazan. riht. 5 tedaj so gospodovali ty zapuščeni čez te
mogoče ludy, gospud je gospodoval slcuzi mene čez te močne. 14
Filisterji so ta isti čas čez Izraela gospodovali. 15 Filisterji čez
nas gospodujo. 1 sam. 8 oznani pravdo tiga krajla, kateri bo čez
rie gospoduval. 9 le tu je ta mož od kateriga sim jest tebi povedal
de ta isti bo čez moj follc gospodoval. 11 jeli bo Saul čez nas
gospodoval? 12 en kraji ima čez nas gospodovati . . kateri čez
vas gospoduje. 1 kral. 4 on je gospodoval čez vso deželo na le ti
strani vodč od Fifsaba noter do Gase, čez vse krajle na le ti strani
vodč. 5 kateri so čez ta folk gospodovali. 2 hron. 8 kateri so čez
folk gospodovali. 20 gospoduješ čez vsa krajlestva teh ajdov, ezra
4 kateri so gospodovali čez vse tu. nehem. 9 ony gospodujo čez
naš život inu živino po svoji voli. job 34 on pusty čez ne gospo-
duvati eniga hinavca, pslm. 8 kir čez nas gospoduješ . . obaruj,
gospud, tvojga hlapca pred ofrtniki de ne bodo čez mene gospo¬
dovali. 49 ty brumni bodo li skoraj čez ne gospodovali? 89 ti
gospoduješ čez nepokojnu morje. 97 kateri gospoduje čez vus
svejt. 103 hegovu krajlestvu gospoduje čez vse. 106 je ne izdal
v roke tih ajdov, de so čez ne gospodovali. 119 ne pusti obene
krivice čez mene gospodovati. 136 sonce čez dan gospoduje . . .
luna inu zvezde čez nuč gospodujo, u predgovoru čez XII cap.
Danielov: ysče de bi gospodoval čez nyh šace, čez zlatu, čez
srebru inu čez druge ričy, tu je: čez nyh blagu. sal. prip. 19
norcu se nc spodobi dobre dny imeti, veliku mahe enimu hlapcu
čez viude gospodovati. 22 ta bogati gospoduje čez vboge. sal. predg.
8 en človik časi čez druziga gospoduje, jez. 3 otroci bodo čez ne
gospodovali . . žene čez hč gospodujo. 13 bodo gospodovali čez te

KAKO JE RABILA RIJEČCA CVeZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI

33

kateri so ii<5 pregajnali. 14 je z divjaham gospodovala čez ajde.
19 en trd kraji ima čez ne gospodovati. 26 drugi gospudi rejs
čez vas gospodujo. 28 vy špotlivci gospodujete čez ta folk. 52
naprej ne bo več oben neobrezan ali nečist čez tebe gospodoval.
64 nesi ti čez nas gospodoval, jer. klag. 5 hlapci gospodujo čez
nas. dan. 2 kateru bo čez vse dežele gespodovalu. 12 on bo skuzi
svoje hojene gospodoval čez zlate inu srebrne šace inu čez vse kar
je lepiga v Egypti. zahar. 6 kateri čez vus svejt gospoduje, sal.
modr. 3 bo vekoma čez ne gospodoval. 8 jest bom čez ludy go¬
spodoval (9, 10, 12, 13). sirah 17 so imeli gospodovati čez vso
zvirino inu čez ptice. 17 kir Čez me gospoduje. 1 makab. 8 ka¬
teri je čez vse nyh dežele gospodoval, luk. 19 de bi jest čez ne
gospodoval, luk. 19, 14 my ne čemo de bi le ta čez nas gospo¬
doval. djan. ap. 5 smrt je gospodovala od Adama noter do Mo-
zesa tudi čez te kateri neso grešili. 7 postava gospoduje čez člo¬
veka. Dalm. mol. 181 kir čez nas gospoduješ. Schbn. 40 iz tebe
ima priti ta vivuda kateri bo gospodoval čez moje kardellu Izrael
(mat. 2) 212 smrt nebo več čez nega gospodovala. 323 ony bodo
gospodfiali čez folke. Kast. 249 en tak živy v myru inu čez vse
gospoduje. Stapl. luk. 22, 25 ti krali teli hajdov gospodujejo čez
ne. Cruc. 4, 161 ne pusti tvojo erbsčino h spotu biti, de bi ajdje
čez lie gospodovali (joel 2). Bas. 100 hudič čez tiste gospoduje,
kateri svensku živlene pelejo. 119 srd inu jeza pravi: moj si, jest
čez tebe gospodujem. 165 de bb gospodval čes zemlo inu nebo.
166 smrt ne bo več čez nega gospodvala. Rog. 2, 187 ony čez te
iz nebes za vol nyli nepokbršine pahnene angele, namreč čez te
liudyče gospodujejo. 188 premagal je tiga hudyča inu gospoduje
čez satana . . ta svejt drugiga nič na žčly, kakbr le čez druge
gospoduvati . . zamogel bi bil kakbr en rojen firšt čez druge go-
spoduvati. 412 lucifer je hotel čez use gospoduvati. Kemp. 374
(IIT, 54, 3) ona ne žely čez obeniga gospoduvati. Tob. 48 kir
gospoduješ čez te žive inu mrtve. Vojska 41 čez nyh srca oblast
zadobb inu čez he potler gospodujejo. 219 de bi on sam čez tvoje
srce gospoduval. Jap. l.„mos. 45, 26 on gospoduje čez c§lo egyp-
tovsko deželo. 4 mos. 16, 19 hočeš še tudi čez nas gospodovati?
sodn. 8, 22 gospoduj čez nas ti inu tvoj syn. On je k riim djal:
jest ne b6m čez vas gospoduval, tudi moj syn ne bo čez vas go¬
spodoval, ampak gospod bo čez vas gospoduval. 9, 2 kaj je bolši
za vas, de čez vas sedemdeset mož gospodujejo, ali de le en sam
mož gospoduje? mat. 20, 25 vikSi tih nevernikov gospodujejo čez

>)

34

M. VALJAVEC.

ne. mark. 10, 42 vy vejste de ty . . čez ne gospodujejo, luk. 22,
25 krajli tih nevernikov čez he gospodujejo, rim. 14, 9 Kristus
je za volo tega vmrl inu zupet gori vstal, de bi taku dobru čez
te mrtve kakbr čez t§ žive gospoduval. 2 kor. 1, 23 ne kakor de
bi my kotli čez vašo vero gospoduvati. 1 petr. 5, 3 de bi hotli
gospodvati čez duhdvšino. prid. 1, 95 de bi kotla čez vse sama
gospoduvati. 1, 219 on je hotel čez folk gospoduvati. 2, 111 žela
čez druge gospodovati. Skrili, prip. 16, 32 gdrši je ta kateri sam
čez se gospodiije kakbr tu kateri mesta premaguje. 22, 7 bogatin
gospoduje čez vboge. modr. 6, 3 nastavite vušesa vy kateri čez
množice gospodujete. 8, 14 čez ludstva bom gospodhval. 9, 12 bom
čez tvoje ludstvu pravičnu gospoduval. 10, 1 je liemu m6e dala
čez vse gospoduvati. 17, 18 z velikim zankšanam čez nas gospo¬
duješ. 17, 2 so krivični mejnik de znajo čez svetu ludstvu gospo-
dkvati. sir. 17, 4 on je čez zverine inu ptice gospodhval. 28, 26
on ne bo čez brurnne gospoduval. 37, 21 jčzik vednu čez te rečy
gospoduje, jezai. 3, 4 ty kateri so ž§nske pameti, bodo čez lie
gospoduvali. 28, 14 kat§ri gospodujete čez moje ludstvu. 63, 19
dokler nisi čez nas gospoduval. jer. žal. 5, 8 služili čez nas gospo¬
dujejo. jer. 34, 9 Filip čez mestu gospoduje. Wolf dan. 4, 14 nar
viši gospoduje čez človgšku krajlestvu. ezeli. 22, 16 pred očmy
narodov bbm čez te gospodbval. 29, 15 zmanšal bom tie de več
čez ludstvu ne gospodujejo, baruk 3, 16 kateri čez zv§ri na zemli
gospodkjejo. Traun psi. 9, 5 on koče čez vse svoje sovražnike go¬
spodovati. 21, 29 on bo čez nevernike gospodoval. 58, 14 čez vse
pokrajne tiga svhjta gospoduje. 88, 10 ti gospoduješ čez divjake
tiga morja. 102, 1.9 negovu krajlestvu gospoduje čez vse. 105, 41
kateri so jih sovražili, so čez n§ gospodbvali. Schrey 1 sam. 8, 11
1 6  bo pravica k raj la, kateri ima čez vas gospoduvati 9, 17 tu bo
gospodbval čez moje ludstvu. 12, 12 kraji bo čez nas gospodhval.
1 kral 9, 23 kateri so čez ludstvu gospoduvali. List. cel. 51 de bi
neverniki čez nega gospodovali. 228 oni bodo čez narode gospo¬
duvali. 300 imenitniki tih ajdov čez nih gospodujejo. 374 krajli
tik ajdov gospodujejo čez nih. Ravn. zgod. 1, 6 naredimo človeka.
Gospoduje naj čez ribe v vodi, ptice pod nebam, čez živino na
polu, čez vso zemlo inu čez vse kar giba na zemli. 1, 131 kaj
vam je bol, de sedemdeset m6ž čez vas gospodujejo, alj pa de
imate eniga gospoda? Serf pred. 2, 432 mi ne čemo kaj bi toti
krez nas gospodyval. 2, 441 jas ne čem da bi toti krez me gospo-
dyval. 1, 369 on je nas k nemi ker krez nebesa gospodyje, zdiha-

kako jjs rabila riječca Črez  (novoj)slovknskoj  KNIZr. 35

vati vyčil. pad 8 ne blo pa še do zdaj nikoga na zemli, kdo bi
kres vse tote stvorjene bitja no stvari go->podyval. 15 razum osla-
bleni ne mogel več črez no gospodyvati. — kralevati:  Trub.
luk. 1 on bode kraloval čez to Jakopovo hyšo. Krel 1, 40a bo
kraloval čez to Jakopovo hišo vekomej. Dalm. 1 mos. 37 boš li
ti čez nas krajloval inu čez nas gospodoval? 2 sam. 2 je začel
krajlovati čez Izraela. 5 v Jeruzalemi je (David) krajloval try inu
trydeseti lejt čez vus Izrael inu Juda. 1 kraj. 11 hočem jest . tebe
vzeti de krajluješ čez vse tu kar tvoje srce žely. 12 Rehabeam je
krajloval le čez Izraelske otroke. 15 Nadab je čez Izraela krajloval
dvej lej ti. 2 kral. 9 Ahazija je čez Juda krajloval v enajstim lejti
Jorama. 2 hron. 1 inu je čez Izraela krajloval. luk. 1 on bo kraj¬
loval Čez Jakobovo hišo. Schonl. 323 gospud bode čez lie vekoma
krajloval. Jap. 5 mos. 17, 20 negovi otroci dolgu časa čez Izrael
krajlujejo. sodu. 9, 8 drevesa so šle de bi eniga krajla čez ne po¬
stavile inu so rekle k oliki: kraluj čez nas. luk. 19, 14 my no¬
čemo de bi le ta čez nas krajloval. rim. 15, 12 bo gori vstal čez
nevernike krajlovati. apok. 12, 5 ona je eniga fantiča rodila, ka¬
teri je imel čez vse narode z eno železno šibo krajlovati. Skrili,
modr. 3, 8 gospod bo na v§koma čez ne krajluval. pridg. 5, 8
kraji čez sebi podvržen sv§jt krajluje. jezai. 19, 4 mogččen kraji
b6 čez he krajloval. Traun psi. 3, 9 ti b6š čez rie krajloval z eno
železno palico. 46, 9 bog krajluje čez nevernike. 46, 15 on sam
bo čez nas vekoma krajlbval. Schrey 1 sam. 11, 25 bo li Saul
čez nas krajlbval? 16, 1 ne bo čez Izrael krajlbval. 13, 1 Saul
je dva lejta čez Izrael krajlbval. 2 sam. 3, 21 boš čez vse kraj-
lbval. 1 kral. 4, 1 Salomon je čez vhs Izrael krajlbval. 12, 17
čez Izraela je krajloval Roboam. List. cel. 4 katiri bo v stanu čez
nevernike krajlovati. 228 gospod bo na vekomaj čez he krajlu-
vau. 270 nočemo de bi ta čez nas krajlovau. Skrb. 2, 89 nočmo
de b’ ta čez nas kralval. Serf pred. 2, 148 on bode črez Jakopov
hram kralyval na veke. — oblastovati:  Krel 1, 73b mrmrane
vstane zuper tem ker oblastujo čez nyh. — regirati:  Dalm. u
predgovoru čez XII. cap. Danielov: papež čez žive inu mrtve re-
gira. sal. prip. 28 en liudoben, kateri čez en vbog folk regira, je
en rjoveč lev. sir. 39 ony ne mogo oblastniki biti, ni čez eno
gmajno regirati. — vladati:  Dalm. sir. 44 oni so čez svoja kra-
lejstva dobru ladali. Kast. cil. 422 prosi boga de on tebe premore
inu v tebi čez tebe oblada inu gospoduje. Serf pad. 75 skozi krot-
kost, ponižnost no siročnost naj bole naj jakše ino naj slobodnej

36

M. VALJAVEC.

krez naše neprijatele no sovražnike ladamo. pred. 2, 432 skoz
molitvo čemo tydi mi črez greh ladati. — ovako i:  premagati,
premoči, zamoči:  Vojska 33 de tedaj čez tvojo lastno lubezen
bodeš premagal, ti povem de . . Jap. mat. 16, 18 vrata tiga pek hi
ne bodo premogle čez no. prid. 2, 226 prosimo de ne bo ta čas
sovražnik čez nas premogel. 2, 320 čez resnico obed en nič ne
premore (može biti ovdje črez contra gegen). Skrili, jer. 20, 7 si
čez me premogel. 38, 22 tvoji prijdtli so tebe zapelali inu čez te
premogli, pok. 3, 30 peklenske vrata ne bodo čez ho premogle.
Wolf dan. 3, 94 ogin čez hib tel§sa ny premogel. Rey 1, 91
vrata tiga pekla ne bodo premogle čes ho. Vojska 208 veliku čez
me zamore to hudohnu nagnehe. Skrb. 1, 108 čez eno tako dušo
ne zamore nič cela peklenska moč. 1, 157 od tod pride de čez
nas tolko zamorejo izglčdi drugih. 411 kar je zamogla molitov
čez sovražnike ludstva izraelskiga, al ne bo zamogla ravno to čez
sovražnike duš?  413 hegova moč nič ne zamore čez tega kir moli.
— zapovedavati:  Serf pred. 2, 348 zdaj čete vi vodo piti,
bote vi pak ožehene no krez klet zapovedavale, dak ne te za vodo
več marale. — Tako još uz glagole:  biti, djati, posaditi, postaviti,
povzdignoti: uz biti:  Dalm. 1 mos. 30 bog je premenil z mano
inu z mojo sestro inu jest bom čez no. 1 mos. 41 ti imaš čez mojo
hišo biti. 4 mos. 1 kir bo čez svojga očeta hišo. 4 mos. 10 čez
nyh vojsko je bil Noheson inu čez lzašarovih otruk žlahte vojsko
je bil Nebaneel. 2 sam. 8 Joab je bil čez vojsko. 2 kraj. 10 ka¬
teri so čez hišo bily inu čez mestu . . kateri so bily čez gvantno
hišo. 2 kraj 15 negov syn je čez hišo bil. 1 bron. 10 ony so

bily čez te kamre inu šace v božji hiši. 1 hron. 19 Joab je bil

čez vojsko. 27 thh Jehieliterjev otroci so bily čez šace te gospodne
hiše . . hegovi bratje so bily čez vse šace tiga posvečeniga. 28 čez

krajlov šac je bil Asmavet, inu čez šace po deželi je bil Jonatan,

čez vinograde je bil Simei Ramatiter, čez vinske hrame inu šace
tiga vina je bil Babdi Sifimiter, čez olikove vrte inu murve na
puli je bil Baalhanan Gaderiter, čez oliske hrame je bil Joas, čez
goveda katera so se pasla v Baroni je bil Sitari Saroniter, čez ta
goveda pak v dolinah je bil Bafat Aalajov syn, čez kamele je bil
Obil Izmaeliter, čez osle je bil Jehedija Meroniter, čez ovce je bil
Jasiz. 2 hron. 6 Davida sim jest izvolil de je čez moj Izraelski
folk. 2 hron. 31 Kore je bil čez dobrovolne daruve božje . . inu
čez tu nar svetčše. 1 makab. 5 je nima poročil de bi imela čez
ta folk biti. 2 makab. 5 kateri je čez te druge vse bil. djah. ap.

KAKO JE RABILA RIJKČCA « (NOVOj)SLOVENSKOJ KNiZI.

37

16 kir je bil čez keho. Kast. cil. 73 ty kateri so čez gmajn folk,
sc morejo včasi srditi skazati inu biti. Rog. 2, 175 ti boš čez mojo
hišo. Jap. 1 mos. 1, IG bog je sturil dve velike luči: to vekši luč
de bi čez dan bila, inu to majnši luč de bi čez nuč bila. 18 bog
je sturil zvezde de bi bile čez dan inu noč. 26 sturimo človeka - .
inu bodi čez ribe tiga morja inu ptice tih nebes, inu čez zverine
inu celo zemlo inu čez vso lazeočo žival. 41, 40 ti boš čez mojo
hišo. 4 mos. 3, 32 ta vikši čez vojvode tih levitov Eleazar bo čez
varilie teh straž svetiga kraja. luk. 19, 19 ti bodi čez pet mest.
djari. ap. 12, 20 so pregovorili Blasta, kateri je bil čez kraj le vi
hram. efez. 4, 6 le en bog je inu oče vseh, kateri je čez vse inu
skuzi vse. Skrili. 1 mahab. 6, 28 inu je te kateri so bily čez lcoj-
nike vkup poklical. Schrey 2 sam. 8, 16 Joab je bil čez vojskno
trumo. 1 kraj. 4, 5 Azarija je bil čez te iste kateri so krajlu
stregli. 12, 18 Aduram je čez davke bil. List. cel. 270 tudi ti bodi
čez pet mejst. Ravn. zgod. 1, 91 idi ti in ludstvo ki si čez h. 125
moža jim izvčji vender, ktiri naj bo čez lie. — d j ati:  Ravn.
zgod. 1, 58 ječar je djal Jožefa čez ha. — posaditi:  Dalm.
efez. 1 je on nega posadil na svojo desnico v nebesih čez vse
viudstvu, oblast, muč, gospodstvu inu čez vse kar more imenuvanu
biti. Jap. ibid. on ga je na svojo desnico posadil čez vse pogla¬
varstvu inu oblast inu mčč inu gospostvu. — postaviti:  Trub.
psi. 109 postavi čez nega tiga nevernika, mat. 24 on bode nega
postavil čez vse suje blagu. luk. 12 šafar kateriga bode ta gospud
postavil čez sujo družino . . on nega bode postavil čez vse suje
blagu. Krel 1, 74a v majhanim si zvest bil, čez veliko blago te
lioču postaviti. 1, 103b dvornik kateriga liegov gospod postavi čez
svojo družino. 104a on ga čez vse svoje blago postavi. Dalm. 1
mos. 39 ga je postavil čez svojo hišo . . od tiga časa kar je on
nega čez svojo hišo inu čez svoje blagu bil postavil, je gospud
žegnal tiga Egipterja hišo. 40 ta dvornik je Jožefa čez liu po¬
stavil. 41 dobodi moža de ga čez Egiptovsko deželo postavi . . jest
sim tebe postavil čez vso Egyptovsko deželo. 47 altu vejš de so
vmej nymi vmejtalni lpdje, taku je postavi čez mojo živino. 2 mos.
18 pogledaj po junačkih možeh. . teiste ti čez he postavi: neka¬
tere čez tavžent. 4 mos. 7 so bily postavleni čez te štivene. 4 mos.
27 gospud . . postavi eniga moža čez to gmajno, riht. 9 je Sabula
svojga hlapca le sem postavil čez te ludy. rut 2 Boac je djal
k svojmu hlapčiču, kateri je bil čez te žence postavlen: čiga je
ta dekla? 2 sam. 17 Absalom je bil Amaza na Joahovu mejstu

38

M. VALJAVEC.

postavil čez vojsko. 1 kra}. 2 kraji je postavil Benaja na negovu
mejstu čez vojsko. 1 kraj. 5 valputi so bily čez tu delu postavleni.
1 kral. 11 je on nega postavil čez vse butore Jožefove hiše. 2
kraj. 25 kateri je bil postavlen čez vojščake. 2 bron. 19 Jozafat
je tudi postavil v Jeruzalemi iz levitov inu farjev inu viših očetov
mej Izraelom čez gospodno sodbo inu čez dulgovaiie. vis. pejs.
moja duša nej vejdila de je on mene čez Aminadabova kula bil
postavil, nehem. 13 pred le tim je Eliazib far bil postavlen čez
kamro našiga boga hiše. ester 9 Ester je Mardoheja postavila čez
Hamanovo hišo. jez. 60 kir so čez te postavleni, bodo myr vučili.
Schonl. 45 če je gdu čez druge postavlen, taku on bodi skrbn
(rim. 12). 275 hočem te čez veliku postavit (mat. 25). Cruc. Ib
105 kraji Faraon je bil Jožefa čez uso egvptarsko deželo postavil.
4, 91 pojdem de bom čez drivesa postavlena. Rog. 2, 178 Marija
postavlena je čez trujino krajlevstvu . . ona je tudi čez samiga pa¬
peža postavlena. Resn. 224 on bode hlapca čez veliku reči posta¬
vili. 4 ti si nega čez dele tvojeh rok postaviu. 5 ti si človeško
dušo kakor eno kralico čez vse pozemelske reči postaviu. Jap. 1
mos. 41, 41 jest sim tebe čez c§lo Egyptovsko deželo postavil.
41, 43 je bil on čez celo Egyptovsko deželo postavlen. 4 mos. 1,
50 postavi jih (levite) čez šotor tiga pričovaha inu čez vse negove
posode inu čez vse kar koli k šegam sliši. 3, 10 Aarona pak inu
negove synove imaš čez opravila te duhovne službe postaviti. 5
mos. 9, 14 tebe čez en narod postavim, hebr. 2, 7 si nega čez
dela tvojih rok postavil, jer. 41, 2 vbijejo tega kateriga je babi¬
lonski kraji čez deželo postavil, mat. 24, 45 hlapčc kateriga je
liegov gospod postavil čez svojo družino. 24, 47 risničnu povem
de ga bo on čez vse svoje premočene postavil, i  luk. 12, 44. Skrili,
sir. 45, 30 za to je bog nega čez sveti kraj inu svoje ludstvu po¬
stavil. Traun psi. 8, 7 inu si nega čez dela tvojih rok postavil.
55, 12 ti si (hudobne) ludy čez naše glav§ postavil. 108, 6 postavi
ti čez nega eniga hudobniga. Schrey 2 sam. 17, 25 Absalom je
Amoza na mesti Joaba čez vojšakc postavil. 1 kral. 4, 7 Salamon
je imel dvanajst naprej postavlenih čez vus Izrael. 4, 13 on je
bil čez celo dčželo Argob postavlen čez šestdeset velikih inu obzy-
danih mest. 9, 23 Salamon je nega čez davke cele hiše Jožefa
postavil. 1 sam. 18, 5 Saul je liega postavil čez vojšake. Wolf
dan. 2, 49 na Danielovo prošho je kraji ludi Sidraha, Mizaha inu
Abdenaga čez opravila babilonske dežele postavil. List. ceh 227
katiriga je hegovi gospod postaviu čez svojo družino . . povem de

KAKO JE ltAKILA 1UJEČCA CVeZ  (NOVOj)sKOVENSKOJ KNIZr.

39

ga bom čez vse svoje premožene postavili. Ravn. zgod. 1,  62 po¬
stavim te čez ves Egipt. Šerf pred. 1, 212 bogajo svojega ravni-
tela no obskrbitela, ker je postavleni krez ne. 1, 217 hlapec ke-
rega riegov gospod čres svojo dryžino postavi. 1, 327 on ga bode
čres vse svoje dobrine postavil. 2, 21 jas te čem črez dosti posta¬
viti. 2, 131 to je pravičen mož kerega gospod kres svoj hram
postavi. 2. 261 si ga postavil črez dela tvojih rok. 2, 414 angeli
so zdaj naši delavci no varihi krez nas od očeta postavleni. 2,  419
kera je postavlena čres vse nebeške dyhe. — povzdignoti:
Dalm. ester 5 je on čez viude inu krajleve hlapce bil pouzdignen.
Cruc. la 17 taka bug bo tebe kakor Jožefa nikar čez Egipt, te-
muč v nebeška krajlcvstvu pouzdignel.

Donekle, može se uzeti, dolazi tako  črez joste uz:  čuti vigilare,
vahtati, stražo delati, držati, stražiti: Dalm. Jer. 5 leopard bo čez
nyh mesto čul. jer. 31 ravno kakor sim jest čez ne Jul, de bi
izdrl, podrl, končal inu štrajfal, taku hočem jest čez ne čuti, de
cimpram inu zasadim, baruli. 2 gospod je čul čez nas k nesreči.

Kemp. 111 (T, 25, 11) čuj sam čez se. Skrin. sir. 2, 38 čuj čez

n§ (žnable), de ki ne padeš. sir. 26, 14 čuj čez vso nesramnost
n§ očy. jer. 1, 12 jest bom čul čez mojo besedo, de jo ispolnim
syp7jyopx šyco šm tou?  ),6you? uou vigilabo ego super verbo meo. jer.
5, 6 leopard b<5 čez hih mesta čul KapSakis £ypv)y6p-/)'jsv etu t«; c
aort3v pardus vigilans super civitatem eorum. ozea 5, 1 ste postali
zadrga tem čez katere ču j ti imate pok. 2, 13 jena čez se taku

skrbmi čuti kakor prej. 2, 63 ona čuje čez vse besede de niso

pohujšlive. Jap. prid. 2, 189 ti čuješ čez naša dela. Skrb. 1, 335
z enim očesam glej proti nebesam, z drugim čuj čez nevarnost
v ktiri se znajdeš. 1, 336 čuj tedaj, o človk! čez toje počutke, de
te v skušhavo in iz skušnave v greh ne zapelejo, čuj čez tvoje
poželene inu nagnehe, de te ne premaga, čuj čez hudiča, de te ne
zapela. 2, 121 čuj te čez čistost svojga srca. — vahtati:  Krel 1,
74a vbogim da k pravimu času kaj nym sliši: čez nyh valita. 1,
58b kadar ony drugim služe, čez nyh valitajo inu skrbe. — stražo
delati:  Trub. luk. 2 1>y (pastiry) so Juli inu stražo delali po noči
čez nih kardela. i Dalm.: ty so čuli inu stražo delali čez svojo
čredo po noči. — stražo držati  (= waclie halten): Jap. luk.
2, 8 pastirji so stražo držali čez svojo čedo 'foliooo vtsc  <puXa*x;
žrl ttiv  Tuoip.vriv custodicntes vigilias noetis super gregem. — stra¬
ža  ti:  Šerf pred. 1, 50 pysti mi črez vysta no vsako besedo kera
na vystnice pride stražati 2, 405 oni stražajo črez nas. — tako i:

M. VALJAVEC.

40

paziti, pazko imeti ili čuvati, pazlivost: Seri' pred. 2,
144 pazil je črez svoje srce. 1, 289 sveti Pavel opomina kres se,
svojo telo, vyde no srce paško meti. 1, 140 človek mora pred vsem
čres svojo srce no kres svoje počytke paško meti. 1, 396 on čuva
paško čres svojo srce. 2, 95 ravno tak kak mira mrtve tela pred
gnilaznoj varje, tak varje pazlivost kres se čistost no nevmadenost
našo živo telo, srce no dyšo pred gnilaznoj nečistosti. — slično i:
skrb imeti, nositi, skrb mi je, skrben biti:  Rog. 2, 140
tega uzel je za svojga očeta inu poprčsil de bi čez nega to očetno
skrb nosyti hotel. 2, 255 angeli nosijo čez nas eno tako skrb, de
nas ne zapuste od rojstva do smrte. 2, 264 velika je skrb čez nas
tem angelom. Serf pad. 66 ti srkb maš čres vse. Redesk. 116 o
vy izvoleni božji, bodite skrbni čez moje velike potrebe.

u kajkavstini

tako samo uz  oblast i  postaviti: Gašp. 3, 476 Mariji ne samo vu
nebeseh dana je osebujna mogučnost i oblast, nego tulikaj čez tri
druga kralestva. 3, 220 Mardochaeus jest bil izvišen od velikoga
onoga čez sto dvadeset i sedem orsagov postavlenoga krala Ažve-
ruša. 3, 724 Jožef je ne samo osloboden srečno iz temnice, nego
je tulikaj postavlen čez vsu zemlu Egiptonsku.

Akuzativom uz  črez označuje se 7) vrijeme lcoje se shvača kao
mjesto.

a) za koje dok traje sto biva, uz imena kojimi se vrijeme označuje.

TJ kranštini.

cajt  = hem. Zeit: Gol. 66 čez cen zimski cajt, to je od me-
senca oktobra do aprila, za to kir ni od zunej paše inu zadost
toplote, tud ni zaloge.

čas:  Skrb. 1, 237 v postnih dnevih je dopušeno čez čas jedi
tolko piti kolker je potreba za žejo vgasniti . . prvi kristjani v posti
čez čas jedi niso pili.

leto  (annus): Bchdnl. 373 evangeli na dan več s. marternikou
čez leitu. Cruc. 2, 464 sledni človek pred spuvidjo je dolžan deleč
okuli sebe gledat, kaj je čez lejtu sturil čez boga inu svojga bliž-
niga. Bas. na naslovnom listu: pridige zložene na usako nedelo
čez lejtu. 311 pridgarji več krat čez lejtu govore od križov, od
rev inu nadlug. 393 ymajo use verne klicat de bč po gostu več
krat Čes lejtu s. resno telo prejeli, 390 malukodej čez lejtu se

KAKO JE RABILA KIJEČCA CfCZ  (KOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 4 L

obhajat. Kog. 2, 24 Udalricus cimpral je te spitale, u’ katereh
včden ččz lčjtu, u’ postu pak usag dan umyval je tčm te noge.
Tob. 145 rie (Marije) praznike čez lejtu (s) spodobno andohtjo
praznuj. Skrb. 1, 267 velikonočni prazniki so med vsimi prazniki
čez leto nar prvi, nar veči prazniki. 277 cirku se boji, ke b’ vir-
nim pogostno obhajilo čez leto pod greham naložila, bi se more
bit zgodilo de . . . List. cel. 1 evangeli, listi inu brane za nedele
čez lejtu. 260 evangeli sploh služjoči na godove čez lejtu.

teden:  Krel 1, 17a ako vže lih predigujo, tako je nyh prc-
diga od stariga Ililtepronta, Markolfusa ali Ulenšpiegla: poprej
čez cel tjedan evangelija ne pogledajo, koker sice v nedelo kadar
h timu altaru stopijo.

dan:  Dalm. 2 mos. 40 ta gospodni oblak je čez dan bil na
tem prebivališči, kateli. 193 čez dan se kuge ne bojyš, čez nuč
šlize ne ustrašiš. Kast. 353 le tu moreš dosti krat čez dan iz grunt
tvojga sred reči. Cruc. Ib 181 altu čez dan nemate časa, po noči
čas vzemjte si . . . za torej čez dan nej mogel molit. 5, 33 že čez
dan vam se toži po cerkvah hodit. 539 kateri so sonce molili, čez
dan so se greha varvali de bi sonce yh ne vidlu. Kemp. u podu-
čenu 6: ene nu druge navuke v tvoj m spominu obdrži inu ohrani,
de bodeš na taiste čez dan tudi spominal. Tob. 121 čez dan med
delam včasi reci: moj bog, vse k tvoji časti. 132 več krat čez
dan z andohtjo reci (,rečy‘) to angelsko pesem: svet svet svet bodi
bug sabaot. Vojska 140: tudi se imamo čez dan skrbnu izprašu-
vati. Kuga 108 se jim more tudi več krat čez dan gobec inu no¬
snice izprati. 129 če je potreba še en krat pomazati, taku je nar
bolši če se čez ta drugi dan zgody. Jap. 2 mos. 13, 21 gospod je
pred himi š5I de bi riim pot kazal čez dan kakbr en stčber z oblaka,
prid. 1, 121 bo mogel čez dan v le to ali uno hišo jiti. Skrili, iz.
4, 5 gospdd bb stvaril po vsim prostori hriba Sion inu kjer koli
se na nega kliče čez dan meglo inu po noči dim inu svitlobo oghe-
niga plamena. 21, 8 inu je vpyl (kakor) lčv: jest sim na zgleda-
liši gospodovim inu stojim vednu čez dan inu sim na straži ter
stojim cele nočy. 58, ij> sim si mar taki post izvolil, de človek
čez dan svoj život tare? pok. 1, 23 čez dan je moja žalost taku
reči vjeta. 2, 26 koliku krat so mene čez dan skušriave obšle. 2,
81 koliku lejt vže živim na svejti inu kje je ura v kateri bi se
ne bil kaj zaddlžil! koliku tavžent misel čez dan, koliku žela!
2, 91 sim si mar taki post izvolil de človek čez dan svoj život
tdre? 3, 22 jest tiimo jišem de ložej žalujem čez naš nesreččn

42

M VALJA VKC,

stan, inu ker mene čez dan ludj§ v moji žalosti motijo, noč komaj
dočakam. Key 1, 301 de se čez dan le en krat do sitiga naje.
Leon. 66 tri dela bom posebno čez dan nar bol tanko, pridno inu
pazlivo ali skrbno opravil. 79 de mlačnost ne zadrži od takiga
dobriga djana, bom več krat čez dan sturil eno notrajno obračane
proti bogu. 88 vse kar se čez dan zgodi perpisati naredbi božje
previdnosti. 93 pečat pa vsili mojih čez dan naprej vzetih del bo
jih dopernesti. 110 objeti radovolno vse maj hi ne zasramovana kar
jih čez dan pride. Skrb. 1, 211 en kraji je več krat čez dan sam
v se šal. 212 prosi posebno za gnado vse skušnave čez dan pre¬
magati. 214 prosi ga za dar rasvetleha za spoznati vse kar si čez
dah pregrčšil . . . ofrej vse bogo kar si čez dan sturil. 235 en
krat čez dan do sitiga se najesti. 349 uni popret ni mogel viditi
kvarte, kegla, norčije inu luštov, zdaj zgubi v temu cele ure
čez dan.

noč:  Krel 2, 213b kaj so čez dan sazidali, to je čez noč
doli padlo. Dalm. 1 mos. 19 pridita noter v hišo vašiga hlapca
inu ostanita čez nuč . . . my dva hočeva na gasi čez nuč ostati.
24 so ondukaj čez nuč ostali. 31 kadar so bily odjčdli, so čez
nuč na tej gori ostali. 2 mos. 34 ofer tiga velikunočniga praznika
nema čez nuč do jutra ostati. 40 ta gospodni oblak je čez dan
bil na t<5m prebivališči, čez nuč pak je on bil ognen pred očima
vse izraelske hiše. 4 mos. 22 ostanite tukaj čez nuč. 5 mos. 17
nema nič od tiga mesa kar je u večer tiga prviga dne zaklanu,
čez nuč do jutra ostati. 21 kadar gdu en greh stury kir je smrti
vrejden inu bo za tu vmorjen inu bo obešen na en lejs, taku ne-
govu truplu nema čez nuč na tčm lejsi ostati, jozve 3 so ondukaj
ostali čez nuč. 4 ker nocoj čez nuč ostanete, riht. 18 inu so čez
nuč ondukaj ostali. 19 mož nej hotil čez nuč ostati. Nikogar nej
bilu kir bi je čez nuč erpergoval . . čez nuč ne ostani na gasi.
rut 3 ostani čez nuč. 2 sam. 12 inu je čez nuč na tleh ležal. 17
ne ostani čez nuč na ravnim puli. nehem. 4 slejdni ostani s svojim
hlapčičem čez nuč v Jeruzalemi. jez. 65 čez nuč v jamah ostaja,
jer. 14 zakaj se taku držiš kakor de bi bil ptuji v deželi inu
kakbr en neznan kateri bi le čez nuč v hej ostal. Schonl. 342
inu je čez nuč ostal v molitvi. Crue. 2, 148 en ajdovski mož Miha
imenovan en dan je bil ene popotne ludi čez nuč v svojo hišo gori
vzel. 4, 250 pride Elizeus ter ostane čez noč v taisti kamrici. 5,
20 je bila v hiši eniga gvišniga gospuda čez nuč. Rog. 2, 256
Jakob je peršel na en samotni kraj ker čez nuč mogel j6 pod

KAKO J K RABILA UIJBČOA ČTCZ  (NOVOj)sLOVKNSKOJ KNIZI.

43

fraj nebam ,praebivat‘. Jap. sod. 18, 3 za to so per liemu čez
noč ostali. 20, 4 jest sim prišal v Jabar Benjamina z mojo ženo
inu sim tam čez noč ostal. luk. 2, 8 pastirji so bily ravnu v te j
isti strani na paši čez nčč. 6, 12 pčrgodilu se je pak v tik istih
dncivih de je on na goro vhn šal molit inu je čez noč ostal v mo¬
litvi božji. 9, 12 gredo na vasy inu trge okuli inu tam čez noč
čstanejo. Leon. 18 oba kraja sta dve laške mile daleč od Porto
Maurizio, vender je čez noč domu hodil. List. cel. 1, 240 je čez
noč ostau v molitvi božji.

zima:  Trub. djan. ap. 27 aku bi taku mogli priti do Feni-
cije, undukaj biti čez zymo. Dalm. ibid.: kadar je ta brud ucležoč
bil do bi čez zymo tamkaj ostali . . . aku bi mogli priti v ,Phenicio‘
de bi ondi čez zymo ostali. 28 čez try dny pak smo se my vunkaj
polali v eni barki od Aleksandrije katera je v tim istim otoki čez
zymo bila. Jap. ap. 27, 12 brod ny bil perpravčn de bi se biki
tam čez zimo ostalu. tit. 3, 12 tam sim si naprej vzel čez zymo
ostati, kor. 16, 6 per vas bom blezi ostal morebiti cčlii čez zymo.
Gol. 60 čebelam pa hmalo jesen še en podstauk poddej inu pa
netere poune sati, de bodo čez zimo zadost špendje imele. 78 one
bodo močno letale za tu k§r niso čez celo zimo letale. — tako i
uz  živi  ene  (leben): Krel 1, 50b je imel pravi pridigar biti, ker
je čez svoj sveti leban ali živlene v to maso svojo službo opravlal,
da spodobno more vsim pridigarjem k enimu eksemplu naprej po-
stavlen biti.

Tako bi se moglo tumačiti i ooo:  Dalm. 4 mos. 10 (10) ob
vaših novih mescih imate vy s timi trobentami trobentati čez
vaše žgane  o fr  e, to je: za časa vaših žganih ofrov, dokler
žgete ofre : ffa^mefrs tx'E' 'c  uakiuvciv stc i tx'E'; 67,ox.auTwp.«'ji). Jap. efez.
4, 26 jezite se ali nikar ne grešite: sonce nima čez vašo jezo
doli jiti — vaša jeza naj ne traje dotle da solnce zajde, o r,Mog [j.t,
Š7uSu£vw sto, to  7;apopyi.<r;j.<o uuoiv. ali se to dade i drukčije tumačiti.

U kajkavštini.

uz čas:  Gašp. 4, 564 ni vu dne ni v noči ne imel počinka i
ako gda čez kratek čas zadremal taki z buden teško mogel je
dihati. Mit. mor. 38 da bi se vsigdar listor toliko listja kukcem
davalo, kuliko čez mali čas potrošiti mogu.

uz vreme:  Švag. Ib 1 za cil vzel sem čes ovo korizmeno
vreme govor jej ha mojega . . skrovnost i smrti Jezuševe.

44

M. VALJAVEC,

uz godišče, leto: čez godišče, čez leto: Kraj, mol. 199
oni kii se gusto krat čez godišče spovedaju, mogu se poleg ovoga
kratkoga examena občniati. 219 jesi li čez celo godišče spoved za¬
mudil? Mil. 1 je sedem svetkov čez godišče vu kotereh s. mati
cirkva obslužava spominek i žftek božje matere. 54 oficium bla¬
žene device Marije je na troje čez godišče vreme razdelen. 533
čez vse godišče vsaku drogu nedelu vu mesecu koji se pravedno
spovedavši pričesti vu Zagrebu vu cirkve ježuvitanske, more oslo-
boditi jednu dušu iz purgatorijuma. Habd. ad. 276 kuliko goder
sejmov čez leto se obslužava, toliko krat one svoje gospodare na
gariajo. Acta h. conf. mil. Croat. IT. 375 (listina iz Karlovca 1684)
ima gospodin komendant stanovito vrime dva krat ali tri krat naj
mane čez leto pravde držati. Sim. mar. 66 kaj drugo hotela nam
je sveta mati cirkva po tom znamenuvati da nam tuliko svetkov
čez godišče zapoveda na ne diku svetiti nego da bi nu iskali. Zagr.
1, 143 osebujnem načinom ovc tri fašenske dneve bole nego čes
celo nijedno drugo vreme obhacta se i teče okolu da bi nas mogel
na greh napejati. 366 je čes celo leto vsaki dan svetu mesu po¬
slušala. 5a 19 ov pun mesec zlamenuje s. cirkvu katoličansku, koja
se sveti s tulikemi svetki lcoje čez leto obslužava . . ako bi se mo¬
ralo koji osebujni dan čez leto obslužavati svetek preš. tela Kri-
stuševoga. 23 Kimjani su navadu imeli nekoji osebujni dan čez
leto okolu po varašu s procešijum obnašati i sprevactati jednoga
piša (sic = pnsa) na štange obešenoga. 326 naj strašneši evange-
lijum zmed vseh, koji se čez leto čuju iz prodekalnice čteti, je
današni. Fuč. 242 koteri goder dan čez leto to vučini, onda obilno
proščehe dobi. Mul. jur. fer. 64 ki bi gda goder čez leto ovu
pobožnost na deset petkov ali nedčl razdeliti i obdržavati želeli.
Mul. jur. ap. 10 zarad toga jen krat čez leto mogu dobiti obilno
proščehe. 23 da se deca čez leto za to i doma skrbe. 509 broj
blaženeh bude kruto velik: sarneh mučenikov došlo bi na vsaki
den čez vse leto več nego trideset jezer. 659 kada ov čin lubavi
moramo ponoviti? dobro je v jutro, večer i več krat čez leto. 811
dobro bi več krat čez leto ekšamen iliti občinaue včiniti. 851 da
bi dosta bilo galge samo na tablici namalane jen krat čez leto
pokazati. 951 več krat čez leto moramo postiti. 955 slobodno je
več krat do sitosti postne jestvine jesti čez leto vu petek i sobotu.
963 zapovoda nam da se čez leto končemar jen krat spovemo i
pričestimo. 1060 ki se čez leto samo jen krat spoveda. Mul. jur.
škol. 5 takovi jen krat čez leto mogu dobiti proščehe obilno. 56

KAKO JE RABILA RTJKČCA ČreZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 45

kada je dužnost ove čine ponoviti? Kak brže človek dojde k do-
bromu razumu naj mene jen krat čez leto. 293 oltarski šakrament
je dužnost prijeti koncema jen krat čez leto. Gašp. 3, 622 sveta
mati cirkva tri krat čez leto čini svetek i spomenek od svetoga

Ivana krstitela. 937 čez leto nikaj ni jel nego vu tjednu tri krat

sam suhi kruh. 4, 738 vnogi jesu Tomasi, kojeh s. mati cirkva
čez leto svetke obslužava. Svag. la 290 vnogi jesu i nahadaju
čez leto z veselem zvani imenom Juraji. 2, 54 hodi, o duh sveti
darovnik preželni ter ti ono kaj je čez leto ovo vu nas po krhkoče
človečanske po grehu vtepeno i zamazano lava: dostojaj očistiti i
oprati. Ilorv. prod. 3, 68 nigdo vu našoj okolici čez cčlo leto duž-
nosti svojega sfališa nije včinil. 74 oni završuju čez cčlo leto naj
težeše posle. Vran. rob. 1, 26 riškaša, žito i jačmen . . se dva krat
čez leto sejeju i spravlaju. Vračan 2, 39 hiže vaše vsigdar da
zmečete i snažite ter više krat čez leto najmre v zimi obloke hiž

vaseh da odprete, da tak zločestega zraka onoga kojega po dihaiiu

vašem čez, noč pokvarili jeste van pustite. Mit. mor. 17 zemla ima
se čez leto 3 krat prekopati. — čez tu lik o let:  Vračan 1, 140
čudo ozvati moramo da bog vre čez tuliko let veliku vnožinu lu-
dih i stvarih zdržava: više vre šest jezer let broji se da svet
stvorjen stoji. — s a brojevi:  Petr. n kalendariju: vu tolikom
vremene sunce svojega kolobara čez jed n o godišče oblulda. Zagr.
5a 128 ni moguče da bi se tuliko zraka moglo spraviti čez jedno
leto vu jamah, da bi tulike zdence i potoke napuniti mogli. Mit.
mor. 12 kada su vre cepci zniknuli, onda čez dva leta nikakvoga
dvorjeha ne potrebuje 13 prisactene mladice ne potrebno čez dva
cela leta nikaj obrezavati, listor naj se tri krat čez leto zemja
okaple. Gašp. 4, 548 puti svetoga Ksaverijuša, koje vučinil je čez
deset  let, čine več od sto jezer mil i tak razdelivši na vsako leto
mile na vsako dojde več od deset jezer mil, a čez deset pak let
Četiri puto več nego vsa zemla na okolu čini. Sim. 457 Nero cesar
čez če tiri  naj  st  Ičt svojega ladana pet sto petdeset tisučih je
prež nijedne hasni ali zroka potrošil. Gašp. 3, 576 ovoga radi
zroka tovaruštvo Ježuš$yo čez stotinu  prveh let vu sunčenoga
izhoda Indijah trideset milijonov duš k bogu je dopejalo. Zagr.
2, 192 križ čes dve sto let otpotlam je v zemle bil zakopan.
Mil. u epist. dedič.: začemši od Tertuluša Anicijuša aventinskc
gore kneza . . tja do Magnuša Anicijuša Petru Leona daje nego
čez 400 let za volu veliko vernosti i pobožnosti proti apostolskemu
stola (razve samoga Jordanuša) vsi drugi Anicii vnoge pogibeli,

46

M. VALJAVEC,

rasipe i pregone jesu pretrpeli. Mul. jur. ap. u registru biškupov:
vu blažen spomenek preporučam preslavna imena biškupov zagre-
bečkeb ki su cirkvu od leta 1089 čez 654 leta tja do vezda
ravnali.

uz mesec:  Lalangue vrač. 222 zimlica četrtača više puti čez no-
kuliko mesecev, da pače i čez nekuliko let trpi.

uz tjedan:  Kraj. 11 vsaki den budu molili litanije od muke Kri¬
stusove dole na vsaki den čez tjeden odlučene. Mil. 46 nigdar se
ne poveda na jutrnu vseli devet psalmov, nego listor tri onem
redom kak su čez tjedeu razloženi. Sid. 65 zvun  čudnoga posta
onoga čez cel veliki tijeden. Gašp. 3, 640 železnemi lanci slednu
noč do krvi bičuvati se ne zamudila čez tjeden ovo nakanene ima-
juči. Lalangue vrač 52 poleg toga betežnik more betežen biti čez
vnoge dnevov, da pače i čez vnogo tjednov da čisto nikaj  ne je.
155 vezikatorijum čez više tjednov na boleče stranke zadržan
vnogo vre je zdrave včinil. Vran. rob. 2, 102 povedati kaj vse čez
tjeden činiti mora. Mit. mor. 4 ista deca to obnašati čez malo
tjednov ter dokončati mogli. 4 kožicu četiri krat sleku čez 5 ili
šest tjednov.

uz den dan: čez den:  Kraj. mol. 54 nigdo mi ne reci toga
da bi svečki človek ne mogel gusto krat čez den boga moliti. 174
zveličitel nam zapoveda da bi mi gusto krat čez den molili. Mil.
34 službena molitvena čast na sedmero čez den vreme razdelena.
Šim 234 da bi koj mogel pešice teči gore čez d4n sto mil, jošče
pred četiri jezermi lčt ne bi dotekel do neba zvezd. Sid. 36 listor

jen krat čez den jesti navaden. Zagr. 1, 340 tuliko krat čes dan

vaše telo branite. 2, 203 bog ne prepušča oblast vragom da bi vu
lie vlezli kot vnogi sami sebe ne jen krat nego i sto krat čes dan
želč i prose. 204 po noči trpim kajkakve strašne i čudne fanta¬
zije strah i lecane, čez den pak me bantuju vsakojačke skušne i
tentacije. 5a 15 kuliko je osmem peršonam čez dan za lirami bilo
potrebno. 5b 62 naj se vsak sam sudi, kuliko krat čez dan smrt¬
nem grehom zagreši. Fuč. 173 sina čez dan kontinee vu naročaju
nosi. 211 ne bi bil čez dan imal priliku brevijar moliti. 221 to
more čez dan več sto puti vučiniti se. 260 več puti čez dan mo¬
liti. 390 ti se več puti čez dan pripeti vu jeden greh opasti. Mul.
jur. fer. 72 tri krat čez dan zdehnuti: o s. Ksaveri, moli za nas.
Mul. jur. ap. 478 potrebno je moliti več krat čez den. 479 da čez
den nigdar vsu pamet ne pustimo vu svetsko posle. 584 za to se

tri krat čez den zvoni na pozdravleiie. 1060 oni to čine več krat

kako je rabila  RijEčoA crez  (novoj)slovenskoj knizi. 47

čez den. protimba suprot kuge: večkrat čez den gristi žalfiju . .
dvakrat čez den naj vzeme terjaka. Mul. jur. škol. 492 od boga
milošče prositi, da te čez ov den od vsakoga zla občuva. Gašp.

2, 685 drevje kotero jen krat čez dan vode vnožinu iz sebe pušča.

3, 484 Rok vu sredu i petek ne hotel nego samo jen krat čez

dan potrebni sesec prijemati. 555 ov sto krat čes dan i tuliko krat
po noči boga svojega moli. 915 Noe vzel je vu onu arku tulikaj
jednu ladičicu, na koju čez dan več krat milo jest pogledal. 4, 19
puščeniki nekoji po tri sto puti čez dan Mariju devicu pozdravlali
jesu. 147 kada priliku ne imala kakvo dobro vučiniti bližnemu čez
dan delo, anda po noči . . . 234 jen krat samo čez dan je potrebnu
prijemal lirami. Švag. la, 103 pozo) ni čez dan, nego v noči iz
jezerišča izhada. 2, 101 imal je čez den i noč više puti navadu
b. d. Mariju pozdravlati. Matak. 2, 9 čes dan više krat k bogu

zdibavati. Lalangue vrač. 44 ako se više put čez den obluki i

hižna vrata budu odpirala Vračan 1, 175 Jakob zaufane ovoga
Labana vrednoga sebe skazal je, gde on čez dan vručinu naj vek-
šega žara sunca, po noči pako jakost zime podnašal je. Vran. rob.
1, 64 senalo m d se je od vseli koja se čez dan z liim pripetila
jesu. 2, 11 dva krat čez dan bil se je navaden kupati. 2, 273
Petek išel je več kak dvajset krat čez dan na breg. Mit. mar.
29 končemar dva krat čez dan hrani je. 44 naj se obloki i vrata
višekrat čez den za malo odpru. 2, 40 da vsaki dan s frižkum
perete se vodum da tak pota i praha koj čez dan obraza i ruk

prime se odeperete. Krist. blag. 1, 34 on grčši čez den po sedem

krat. Nar. prip. 79 on je čez den zel dve jejce. čez celi den:
Vran. rob. 2, 63 potlam kam bi obodva čez cel den vnogo truda
podnesli bili, želeli su postaviti se vu počinck. — čez neku-
liko, čez više dnevov:  Sim. 242 hoču, lestor imaj potrpleiie
čez nekuliko dan, doklam na seiiem dojdem. — čez vse dneve:
Nar. prip. (u ruk. u mene iz Koprivnice: Fašiiak je mladi človek
kaj ljudi na vesele podbada čez se fašinske dneve. — La Langue
vrač. 78 sprvince ozdravjena tri strane vode i jedna stran vina,
potlam čez dva ali tri dneva dve strane vode u dve vina, zadnič
čez nekuliko dnevov jedna stran vode a tri vina more se prida-
vati. 131 od kuda veliki katari navadni su se zjediniti z vručinum,
zimum i zimlieum čez više dnevov trpečum. — sa brojevi:
Zagr. 5b 63 sada gušče krat čez sam j eden  dan vragu dušil
zdaje neg ju celo leto g. bogu preporuča. Gašp. 1, 823 vu pri¬
četku je od večera do večera jen krat samo jeduč postila, potlam

4  8

M. VALJAVEC,

čez dva dni, za tim i tri dni samo jen krat je potrebnu hranu
prijemala. Mit. mor. 33 tretji den narodeni čez dva dni pet krat
liraniju se, prvorodeni čez tri dneve takaj pet krat hranu dobi-
vaju. Zagr. 4, 187 od potlam čez tri ali četiri  dni z malemi
travicami ali smokvami odhajajuču iz gingavoga tela dušu je zdr-
žaval. Vračan 1, 165 vre prvo kak na križ raspet bi bil zveličitel
vučenikom svojem nazvestil je da nega Židovi na smrt obsudili
budu i da on čes t rej ti dan (= tekom trečega dne, ne = nakon
trečega dana) od mrtveli gore stal bude. Mit. mor. 32 ov način
vu tom stoji da on čez tri dneve kukčece spodobno stare včini.
33 kukčeci dobiju vsaki den čez tri dneve listor jeden krat hranu.
Sim. 388 Hanibal odišel je vu Kapuu varaš kade se je čez deset
dan zadržaval i pak se je povrnul suprot Rimu. 112 ako ravno
nijedne jestvine čez onch četrdeset  dan ne vu vusta prijel, ven¬
dar negda sol je kušal dan i noč.

uz noč: čez noč:  Mil. 191 onak je kip . . stal čez petek noč
i vu subotu do večerne. Habd. ad. 131 legel je na postcjju oblok
odprt ostavivši, koga je čez noč tak zima zamorila da, gda sc je
probudil, ni stupiti na noge ne mogel. Sim 171 ne ču ja nikoga
k oslu prispodablati, nego k karvanu slobodneje vrage prispodobim :
karvan nočuje kade na drevu čez n<5č sede tamd ves črn, pako
čez noč opadne sneg, to ti iz črnoga karvana postane beli labod.
Zagr. 2, 166 vsaka zvezda čes jedmi samu noč preteče četrdeset
i dve jezere mil. Fuč. 155 čez noč angel dete liegovo je zagutil.
214 je čez noč nagluin smrtjum vumrl. Mul. jur. ap. 858 Balta¬
zar kral, imajuči cirkveno posudje, kada je iz posudja svojem ženam
i hotnicam napijal, je čudno na sne opomehen i taki čez noč
strašno skončan. 1148 posli svetski jesu tak milostivni da pre¬
puste more biti i več krat čez den grešno telo počesati, osnažiti,
nahraniti i čez noč počinuti. Gašp. 2, 760 kada bi s. Antun jednu
noč pri nekojem plemenitom človeku čez noč stanuval. Švag. Ib
16 k oj i čes noč valate se po mebkeh postelah a čes den šečete se
po rožicah telovne naslade veseja i radosti. Lalangue vrač. 48 po
deždenom vremenu čez noč je spal i počival na mrzlom mestu vu
mokre oprave. 216 vsaki treti ali četrti dan betežnik naj premena
rubaču od zdravoga človeka čez dan ali čez noč ponošenu. Vran.
rob. 1, 74 projde zezvčdati, ne bi li kakovo duple našel, vu kojem
bi on čez noč segurneje kak na drevju počivati mogel. 141 to bi
mogel, ali doklam bi on spili i čez noč kakova nagla ploha došla,
kak onda? 194 moglo bi se čez n6č komu kaj od toga senati.

KAKO JK RABILA RIJKČCA CreZ  NOVOj(sLOVENSKOj) KNIZI. 49

Nar. prip. 87 pak ga je noč zestigla pak je onda moral prenočiti
pri jedni hiži, a čez omi noč se je narodilo jedno dete. 101 drugi
dan vu jutro prestrašil se je hegov oteč gda je videl kakov grad
je čez noč postal. 159 nigde ni našel gde bi mogel čez noč spati.

uz večer:  Vran. rob. 1, 101 odlučil je čez večer sebi jednu
senčenicu napraviti.

uz vura:  Lalangue vrač. 78 čez tri ali četiri vure popoldan
slobodno je jahati. 203 ova vručina čez više vur da pače negda
čez čelu noč navadna je trpeti. Mit. mor. 10 nekoji namakaju seme
pred sejanem vu čistoj vodi čez 24 ili 28 vur. 41 naj se tak čez
jednu vuru ili duže peku. 48 postelu prekri ter tak vse skup čez
6—7 dnevov vu miru pusti. 50 zavi ne vu topli pokrovec i tak
čez dve ure ostavi.

uz minuta:  Vran. rob. 2, 230 vu onom času kak štuk puknul
je, opalo je več kak polovica divjeh na zemlu. Cez pol minute bili
su prestrašeni divji i pak vre vsi na nogah.

uz leto  (aestas): Zagr. 1, 288 tuča čez leto na zemju opada.
Belost, sub aestiva: vele se mesta, vu kojeh ččz leto i cčz zimu
soldati prebivaju. Matij. 2b 149 pustiti nagovoriti se da trs koji
čez leto prelepo grozde je donesel, je trne.

uz zima:  Vene. ovc. 11 ovčar skrb vzeti bude moral da spazi
kuliko hrane čez zimu ovcam potrebno bude. Vran. rob. 1, 119
onda zverjam ne bi tak dobro išlo kak im ide i onda bi čez zimu
od glada poginuti morale. 226 vu kojoj (pivnici) on meso svoje
čez zimu čuvati bude mogel. 2, 229 nanosil si je drv tuliko kuliko
sudil je da mu čez zimu dosta bude. Mit. mor. 9 zemla za sejane
odlučena mora se porajati i tak čez zimu pustiti.

uz put:  Vran. rob. 1, 45 kapitan Hdju svoju koja čez tak da-
leki piit jedno malo strla se je bila, ovdje popraviti je moral.

uz žitek:  Sid. 48 kotera reč taki jč je k srcu vudrila da
nigdar potlam čez ves svoj žitek obraza muškoga ne gledala. Kov.
kemp. 21 nekteri čez ves žitek svoj zlo imaju.

uz tečaj živ len a, dano  v:  Vračan 1, 104 ako prem čez tečaj
živleha svojega vse nevede podnesel bil bi, zagrešil vendar nigdar
nije. 111 koj nega čez tečaj četrdeset danov i nočih čudnovito
prež hrane i napitka zdržavati dostojal je.

uz vok:  Šim. 346 zamudil sem službu božju, koteri službu
lestor jodnoga očnoga megnena obeče čez vse veke daruvati. Kov.
kemp. 169 tebi same hvdla, poštene, zvršenost i dika čez nedo¬
končane vekov veke.

4

50

M. VALJAVEC,

uz vekivečnost: Krist. nač. 101 zvršena ova podložnost, kojoj
se je Kristus Jezus tja do križne smrti podvrgel, otcu nebeskomu
je vnogo prijetnega kak podložnost ko ju bi nemu vsi ludi pospolom
čez čelu vekivečnost izkazati bili mogli.

Tako i:  Svag. 2, 185 proščene ove porcijunkule je obilno slo-
bodno i to ni jen krat kakti ob drugom proščeiiu, nego tuliko
puti čes od včerašne večerne do de nesnega sunče-
noga zahoda  vu cirkvu se dohada i moli se šest oteč našev i
šest zdravi Marji i jedna vera božja. Pa i  Acta hist. conf. croat.
286 (god. 1649), gdje se vrijeme označuje riječju:  muštra:  ni
jednomu ne prepusti se čez muštru ni dete ni popovodni kon u
broj, 287 kada na stražu ale na put suprot neprijatelu bude poj ti,
da 50 dužni onako oburožno i spravno tamo poiti kako su i čez
muštru jahali, za tim:  Gašp. 4, 564 gdje se vrijeme označuje
rijecju  dihane:  ako je gda čez kratek čas zadremal taki zbuden
težko je mogel dihati i čez jedno ali drugo dihaiie več trideset
krat je moral kašlati.

b) vrijeme nakoti koga sto biva.

u kranstini.

cajt:  Rog. 2, 75 de temu drvesu u srede paradiža stoječemu
dal je bil g. bug to muč, kadar Adam bi na bil zapoud božjo
prelomil inu na bil jedel ta sad od tega drvesa, toku bi bil on
inu vsi mi drugi uselej zravi pred vso boleznijo inu bi na bli ni¬
koli umrli. Cez nekateri cajt,  kadar bi se blu gospudi bogu
našiga živlejna za dostu zdelu, bi on nas bil uzel z tčga svejta
prež use bolezni inu smrti k sebi ke (= tja) gori u nebesa. —
čas: čez jeden čas:  Dalm. djan. ap. 5 inu pergudilu se je čez
en čas okuli try ure je negova žena notri prišla. Cruc. la 231
zupet v cerku se povrne. Gez en čas tu ropotaj ne inu šraj neha.
Ib 203 nej bilu lepšiga mesta. Ali čez en čas ta prerok gre gledat
tu žlalitnu mestu inu zamerka de timu prvimu nej bilu več po-
dobnu. 2, 265 en krat s. Antonius florentinski škof je memu ene
hiše šal ter je vidil na strehi eniga angela kateri močnu se je ve¬
selil . . čez en čas je zupet mimu šal ter na strehi nej več angela
temuč hudiča vidil. 340 ena mati se je bila resrdila čez svojga
syna ter v jezi mu je djala: quidquid habeo in te, do diabolo, qui
te submergere possit. čez en čas syn je šal čez en potok, hudič
mu se perkaže ter ga zgrabi. 388 žolner vidi de ena žena je svojo

KAKO JE RABILA RIJEČCA CV6Z  (NOVOj) SLO VENSKO J KNIZI. 51

kravo pasla. Le ta po sili kravo vzame, čez en čas le ta soldat
je bil vbit. 415 kadar je imel vumrjeti, zapovej de nega denarje
imajo ž nim pokopati, čez en čas grob so bili odprli te noter so
bili našli hudiče de ta iste denarje so šteli. 4, 250 mož pusty eno
kamrico sturiti. čez en čas pride Elizeus. 5, 211 videoč de ne mo¬
rijo neč opravit, jo pusti, čez en čas začne Katarina na vus glas
vpyti. 256 kadar snejh na taiste (orle) pade, beli ratajo, čez en čas
peretniee stresejo inu zupet črni postanejo. 519 Kristus je djal de
nikar zdaj, ampak še li čez en čas bodo naši sovražniki nas obdali.
599 David se skrije s svojmi prijatelj, čez en čas gre mimu Saul.
Bas. 279 za kaj pak vender ny šal, boš čez en čas zastopil. 315
Jobo je ena (nesreča) za drugo oznariena bila: zdej de so nega
čede odgnane bile, zdej de so nega cimpri pogoreli, čez en čas de
so negovi synovi inu hčere pomorjeni. Res. 38 koliku poprej brum-
neh ludi je čez en čas vu velike griehe padlu. Jap. luk. 22, 59
inu čez en čas okuli ene ure je en drugi pertrdil. djah. ap. 5, 7
pergodilu se je pak čez en čas okulu treh ur de je negova žena
notčr prišla, prid. 2, 179 ny mogoče de bi jest zdaj na tebe mislil,
čez en čas si bom vže na tebe spomnil. Skrb. 1, 469 ke b’ en
kralevi princ komaj lej ta star bil v gojzd nesen inu od vsih za-
pušen, čez en čas pa bi ga revni pastirji našli, domu v slamnato
kajžo nesli, kmetiško zredili, des’ lih je otrok kraleve krivi, bi
vender vse kmetiško zadržane na se vzel. — čez nekaj časa:
Leon. 37 se je zaklenil v pušavo deli’ Incontro, de bi tam od boga
dobil novo luč inu moč v apostolstvi. čez nekaj časa pride iz pu-
šave. — čez (j e d en) majhen čas:  Trub. mat. 26 inu on je spet
tayl inu je h timu persegal: jest tiga človejka ne znam. Inu čez
en majhin čas perstopijo ty kir so undukaj stali. Krel 1, 120 2 b
Petra je ena dečla ravno pogledala inu je rekla: ti si tudi z le
tim Jezusom Nazarenom iz Galilee. Petrus pak je zatajil pred
vsemi inu je rekal: žena, jast nesam, jast ga ne znam inu ne vejm
kaj praviš, čez en majhin čas okuli ene ure je en drugi potrdil.
Dalm. hebr. 10 čez en majhin čas bo prišal ta kateri ima priti.
Schonl. 122 inu čez en..majhin čas je nega uglčdal en drugi. Cruc.
5, 553 mašnik ga obhaja inu čez en majhen čas iz tiga svejtk je
šal. Bas. 295 uživajo posvetni ludje lušte, pak čez en majhin čas
začnejo počutit na životu teške bolezni. Gol. 73 z velikem hrupam
iz pajnu ven inu okol nega letajo pa prazne nazaj pridejo inu svoj
hrup čez en majhen čas zupet končajo. — čez kratek čas:
Cruc. Ib 209 generala Jefte so bily z mesta stepli. Po tem čez

52

M. VALJAVEC,

en kratili čas Amonytery so bily eno veliko vojsko vukupaj spra¬
vili. 2, 536 kadar edri eno veliko inn nevarno bolezan imk od ka¬
tere ozdravi, inu aku čez en kratili čas zupet v taisto bolezan
pade, precej sklenemo de le ta človek bo težku več ozdravil. 574
kakor synu zagleda se taku močnu rezveseli de omedli inu čez en
kratik čas umrje. 5, 479 folk tem besedom se je smejal inu za
fablo držal. Kaj se zgodi? čez en kratek čas kraji Sapor se čez
taistu mestu resrdi. Bas. 194 velik trošt ima ena duša katera
s pravim zaupanam lohku reče: čez en kratik čas bo moje vesele
z usemi svetniki u nebeškim krajlestvi na večne čase. — čez
malo časa:  Kast. 89 merkaj, ti si zemla katero rejs ti zdaj
teptaš inu tlačiš, ali čez malu časa bo ona tebe stiskala inu tla¬
čila hujše kakor oben tvoj sovražnik. Cruc. 4, 417 mati je imela
try hčere. Ena le tih je bila umrla . . čez malu časa tudi te druge
dvej g. bug vzame. Kog. 2, 134 ker ta dekelea bila je na tu
mestu položena, zaspala je sladkti, čez malu časa stčpi zdrava inu
frišna na mige. Jap. sod. 15, 1 čez enu malu časa potle kadar je
vze strnena žetu blizu bild, je Samson prišal. prid. 1, 226 palca
bo čez hegovu živlehe prelomlena inu čez enu malu časa bo naš
Jezus mrtu. Skrb. 1, 13 od konca se zavzame, čes malo časa se
podd v nevarnost. 206 pozabi de le večnost je negov dom, kamer
bo čez malo časa poklican. 380 za kaj se boš navezval na po¬
svetne dobrdte ktire bodo čez malo časa spred tvojih oci zginile.
463 od tod pride de človek le za časne reči skrbi, kar bo vender
čez malo časa mogel zapustiti. 2, 208 o človek, zbudi se inu spomni
se de tekla bo more bit čez malo časa ojstra rajtenga. — čez
nekoliko časa:  Dalm. 1 mos. 4 pergudilu se je pak čez ne-
kuliko časa de je Kain pernesel dar gospudu. Dalm. riht. 11 čez
nekuliku časa potle so Amonovi otroci vojskovali z Irraeloin. Bas.
462 kadar je cesar le tu zvejdel je zapovedal Petra oslepyti. Oez
nikulku časa je Fridericus ukupej poklical svoje modreši, mej ka¬
terimi je tudi otel aku lih slepiga Petra imeti. Rog. 2, 106 ža-
lostniga pustil je od sebe. Cez nekolku časa planili so čez nega
eni navideči možjč. 144 purgar je uzel na posadylu 200 kron od
eniga kateriga je on za brumuiga, poštčniga inu resnyčniga držal.
Kir prišal je bršt (= nem. frist) h plačuvajnu, plačal je ta doug
poštčnu, ali pisma ni prosil kir je u’ možd zavupal. Oez nekolku
časa umrl je ta katčri je bil ta doug taku poštenu plačal. 242 na
ta 29. dan mesca augusta znajdena ja bila glava s. Joaneza inu
čez nekolku časa pernesena u ta Konstantinopel. 280 teinu prave

KAKO JK RABILA RIJEČCA CreZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI.

53

ta majer: gospud, tukaj enu malu me počajte, čez nekulko časa
pridem. — čez dolg čas:  Trub. mat. 25 čez en dolg čas pride
ta gospud le tih hlapcev. Dalm. 2 mos. 2 čez dolg čas potle je
egyptovski kraji vmrl. 1 kral. 18 inu čez en dolg čas je gospodna
beseda k Eliji prišla, jez. 24 bodo zaprti v kčhi iuu bodo čez dolg
čas spet obyskani. ezek. 38 čez dolg čas imaš ti obyskan biti.
mat. 25 čez en dolg čas je le teh hlapcov gospud prišal. Skrili, iz
24, 22 inu bodo vkup zvezani, kakor se butara zveže de bodo
v jezeru vrženi inu bodo tam v ječo zaprti inu čez dolgi čas obji-
skani. — čez dolgo časa:  Dalm. jer. 13 sim ga skril poleg
Frata. Gez dolgu časa pak je gospud rekal k meni. Cruc. 5, 326
spomin je velik boži dar človeku dan, v tem kir človek kar vidi,
sliši ali bere čez dolgu časa na taistu spumni. Jap. 1 mos. 39, 7
Jožef je bil l§jpiga obraza inu fletin za viditi. Gez dolgu časa je
negova gospodiiia svoje očy na Jožeta vrgla. 2 mos. 2, 23 čez dolgu
časa pak je egyptovski kraji vmrl. — čez dosti časa:  Dalm.
jozve 23 inu čez dosti časa po telimal ker je gospud Izraela h po¬
koju bil perpravil . . je on vus Izrael poklical. — čez veliko
časa:  Schonl. 274 je skril denarje svojga gospuda. Gez veliku
časa pak je pčršal gospud (mat. 25). Jap. mat. 25. 19 čez veliku

časa pak pride gospod tih istih hlapcov. Skriri. pridg. 11, 1 vrzi

tvoj kruh v memu tekočo vodo: ti ga boš čez veliku čdsa zupet

nkšal. List. cel. 1, 193 je denarje svojiga gospoda skriu. Gez ve¬

liku časa pak pride gospod. — čez toliko časa:  Bas. 237 Hiero
je Simonida uprašal kaj je bog. Simonides je odgovoril: to je
sicer kratku pak vendar visoku uprašane na kateru je teški od¬
govor. En celi dan bom čez to premišluval inu po tim bom tebi
povedal kaj je bog. Komej je ta dan pretekel inu Hiero je zdajci

otel odgovor slišat. Simonides je djal: še dva dni morem premi-

šluvati prejden odgovorim kaj je bog. Tč dva dneva sta tudi pre¬
tekla inu še ny vej del koku be odgovoril, zatorej si je izprosel še

druge štiri dni h premišleno tiga naprej postavleniga uprašana.
Hiero se je nad tim začudil inu je djal: od kod pride de čez tulku
časa ne znaš inu ne moreš odgovorit kaj je bog?

leto: čez nekoliko let:  Dalm. dan. 11 ta kraji pruti pul
dnevi bo mogoč postal, ali pruti nemu bo tudi eden mogoč postal
inu gospodoval . . čez nekuliku lcjt pak bota si mej sabo prijatela
postala, u predgovoru čez XII cap. Danielov: kadar je vže čez
nekuliko lejt potic v Peamih od teli odpustkov grozovitu inu ne¬
spodobni! bilu prcdigovanu, se je Joanez Hus zupar postavil. Rog.

54

M. VALJAVEC.

2, 240 znesla sta to s. glavo (Janeza Krstnika) celd inu frišno.
To sta uzdignila iz častjb inu nesla h prvemu u’ tu mestu Edesa
in Phoenicia. Cez nekulku lejt od tod prenesel je le tb ta brumni
caesar Theodosius d tu mestu Konstantinopel. Wolf dan. 11, 6
poldnevni kraji bo mogočen postal inu eden negovih poglavar j ov
bo močnejši kakor on. Cez enukoliku lejt bota zavezo med sabo
sturila. — čez nekatero leto:  Cruc. 5, 550 vmrje eden teh
dvejh čez neketeru lejtu. — čez nekatera leta:  Cruc. Ib 105
kraji Faraon je bil Jožefa čez uso egyptarsko deželo postavil. Cez
nekatere lejta taka lakota je bila v tej deželi Kanaan de vsi so
imeli od lakoti vmejeti. 275 človik s svojo lastno kryvio se pod-
pyše, hudič pismu vzeme ter gresta narazin. Cez nekitera lejta
hudič pride k temu človeku. Bas. 224 prejden so Judje v Perzijo
bili proč pelani, so ta ogin od altarja v eno globoko suho jamo
skrili de tiga nihče ny zvejdel. Kadar so čez nikatera lejta zupet
nezaj domov prišli, so šli gledat kir so ta ogin skrili. Jap. 2, 176
čez nekatere lejta kadar bom mojo hčer omožil, ta krat hočem še
le na moje izveličane misliti. — čez malo let:  Kast. 315 le tu
govorjene tebi nyč druziga naprej ne stavi niti opomina koker de le
tu telti, le tu mesu, le ty vudy, le ty počutki čez malu lejt, čez
malu časa bodo jmeli ali večni dan ali pak večno nuč. Jap. prid.
1, 65 aku boš živel, taku bo čez malu lejt ta peklenski Herodež
tvojo dušo yskal de bi jo vmoril. — čez dosti let:  Kast. 92
praviš: jest ne yšem zdaj puste hvale, po smrti me bodo ty perhodni
lude (čitaj: ludje) čez dosti lejt hvalili. — čez veliko let:  Cruc.
la 176 menem de tudi so vže šlišali od uniga leva, kateremu Andro-
nicus je bil en trn zdrl z noge. Cez veliku lejt ta lev je bil vlovlen
inu v Rim pelan. — čez več let:  Jap. djan. ap. 24, 17 čez več
lejt pak sim jest prišiti de bi mod moj narod almožne, 6fre inu
oblube opravil. — čez toliko let:  Man. več. 45 tudi čez tulku
nepreštivečih (! mjesto nepreštivenih ili nepreštetih) lejt se nima tro-
stat obeden konc, obena polovica, obeden začetik te večnosti. — s a
brojevi:  Bas. 399 ah neumni, tvoja predenim tednam pometena
inu usnažena hiša ny uredna de bč noter zdaj prišal Kristus, čez
pul lejta kadar bo koker ena štala, bo bel uredna? . . zdej je hiša
moje vesty smetna z nikaterimi majnšimi grehi, ne smem noter
pelat gospod boga, kader se bo čez pul lejta bel usmradila, tisti
krat ga bom noter vzel. Leon. 12 spokorni oče Bernardin di Ca-
lenzana, inu čez p o 1 leta duha polni oče Kristin da Oneglia sta
bila hegova mojstra v novicijati. Dalm. 2 kral. 4 ob le tim času

KAKO JE RABILA RJJEČCA h'CZ  (nOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 55

čez enu lej tu boš ti eniga synu objemala. Cruc. 2, 504 Bazilisk
mu cesarstvo vzame. Ženo se čez svoje grehe zgreva. Bug mu od-
pusty. Gez enu lejtu zupet cesarstvu nazaj vdobi. 4, 260 oblubem
tebi inu Sari de čez enu letu bota eniga synu imela. Schrey 2
sam. 11, 1 zgodilu se je pak čez enu lejtu ob tim časi kadar
krajli navado imajo na vojsko jiti, de je David poslal Joaba. Dalm.

1 mos. 41 inu čez d ve j lejti se je Faraonu sajnalu. 2 sam. 13
čez d ve j lejti pak se je pergudilu de so Absalomu ovce strigli.
Jap. 1 mos. 41, 1 čez d v e j lejti je Farao ene sajne imel. Schrey

2 sam. 13, 23 zgody se pak čez dva lejta de Absalomove ovce stri¬
žejo. Serf. 2, 106 Marko je Ananiji cirkveno skrb predal no odišel
v Pentapol. Krez dve lete je prišel nazaj v Aleksandrijo. Dalm.
1 kraj. 2 pergudilu se je pak čez try lejta de sta Simeju dva
hlapca vtekla. 2 kral. 18 Salmanaser je gori šal zuper Samarijo
inu je no oblegal inu je no dobil čez try lejta. Schrey 1 kraj.
2, 39 zgodilu se je pak čez try l§jta  de so Semejovi hlapci
k Ahiju zbejžali. 2 kral. 18, 10 četrtu lejtu Ezekija krajla je Sal-
manasar v Samarijo gori šal, n6 oblegel inu vzel. Za kaj čez
try lejta, šestu lejtu Ezekija je Samarija vzeta bila. Cruc. 2, 413
en drugi stury nasaditi en vinograd s troštam de čez šteri  lejta
mu bo vinu rodil. Kuga 9 te so bil§ besede te svetle Marije Te¬
rezije. Gez štiri  lejta mi je Jožef ta drugi le tč delu naložil.
Cruc. 2, 348 gresta ’z pakla ter eden gre na desno ta drugi na
levo inu si besedo dadb(!) de čez šest  lejt hočeta na taistu mejstu
v kupaj priti. Rog. 2, 370 ta kir prišal je u’ tu lejtu negove sta¬
rosti, bil je nemu umrl ta oča, čez šest  lejt pa ta mate. Cruc.
2, 347 Lucifer je bil poslal na zemlo dva hudiča služit te ym(a)
bil zapovedal čez sedem  lejt v paku priti. Jap. 5 mos. 31, 10
inu je nemu zapovedal rekoč: čez vsake s§dčm  lejt imaš bes§de
let§ postave pred vsim Izraelom doli brati. Kor. 1, 83 čez s č d e m
lčt pridem nazaj. Jap. prid. 2, 174 v 1§ tim l§jti bom le to sturil,
v drugim lejti to drugu, čez des§t  lejt bčm v stani le to ali unu
spelati. Rog. 2, 156 stvaril je po Franciskavim rojstvi u’ 12. lejte
rodyti to današno s. divico Klaro, katčro je čez 18  lejt po he
rojstve h Frančišku perpelal. Ravn. zgod. 1, 49 storjena krivica
čez dvajset  let lohka človeku še grenke dni dela, grbzo, strah
in trepčt. Dalm. 2 sam. 15 čez štirideset  lejt je Absalom djal
h krajlu. djan. ap. 7 inu čez štirideset  lejt se je nemu per-
kazal angel gospodni. Schrey 2 sam. 15, 7 čez štirideset  l§jt
pak je Absalom krajlu Davidu rekal: pojdem de mojo oblubo do-

56

M. VALJAVEC,

polnim v Hebron. Wolf ezek. 29, 13 čez štirideset  lejt bom
Egyptovce vkup zbral. Poslovica  je:  čez p e d e s e t let ne bo
črevlev ne dret. Dalm. jez. 7 čez pet inu šestdeset  let bo
Efraim končan. 23 ali čez sedemdeset  le]t se bo od Tyra ena
kurbarska pejsen p ti j la, Skrin. iz 23, 15 pozablen boš, o Tyr,
s§demdes§t lejt kakbr d61gu za more en kraji živeti; čez sedem¬
deset  l§t pak bo Tyr kakbr kurba pej 1. Dalm. u predgovoru
čez XII. cap. Danielov: čez s t u lejt imate vy bogu inu meni
za tu odgovor dati . . on je sežgan v tem 1416 lej ti, inu ta zdajni
kreg za odpustkov volo se je začel v tem 1517 lejti, ravnu čez
s tu lejt. Cruc. 4, 413 vekši tal žolnerjov b6 pobitih inu čez stu
lejt ne bo obeniga živiga. Skrb. 1, 458 pred sto lejti(h!) smo bli,
čez sto lejt bomo spet prazen nič. Cruc. 5, 229 tu ibis ad patres
tuos in pace sepultus in senectute bona. tvoj rod pak čez 400 lejt
bo le to deželo posedil, za kaj zdaj jest ne morem inu nočem to
deželo Kananejarjom vzeti inu tebi dati . . jest jih bom še 400
lejt čakal de bi se spokorili. Schonl. 232 le ta testainčnt ne m6re
to postavo, katera je čez štiri stu inu trydeset  lejt potle
prišla, gori vzdigniti. Šerf. 2, 488 na nihovem grobi no teli je bog
potle vnogotrere čydeše kazal inu krez dosti, časi krez več stotin
let  je potle katolška cirkva ne za zveličane spoznala. Dalm. 1
mos. 35 je rojen v Betlehemi, ker je tudi Kristus čez 1745 lejt
potle rojen. Serf pad. 10 bog obeča svojega lastnega sina poslati
na odrešitbo sveta, ker je tydi krez štiri jezero  let prišel. Kast.
298 kaku deleč pak se jma iztegniti t;i vččnust? čez tavžent
lejt inu čez stu tavžent  lejt inu čez tavžent milijonov
lejt inu čez milijon milijonov  lejt še ne bode obeniga konca,
obene polovice, obeniga začetka te večnusti. Bas. 16 tok tedej
nigdar ne bodo rešeni? ne čes stu, ne čes taužent, ne čes mi¬
lijon taužent  lejt? nigdar. Man. več. 45 ty boš štrafengo nosu
inu martran tavžent lejt inu kadar te lejta preteko, boš zupet stu
tavžent lejt se peku: čez nikulko milijon tavžent  lejt boš
koker bi li še ne biu začeu na novo goreti. Kast. 335 o nesrbčni
grbšnik! ti boš martran ja tavžent lejt, kadar le t d  lejta poteko,
ti boš zupet tavžent inu tavžent lejt se pekel; čez nikuliku mili¬
jonov tavžent  lejt bbš kakbr de bi še ne byl začbl martran biti.

mesec: čez nekatere mesece:  Cruc. la 182 ajdje gredb
v klošter, prosijo za kosilo. Ta s. mož Saba precej zapovej de
jim imajo dati tu kar so premogli. Cez nekatere mesice so zupet
nazaj ty ajdje rajžali. — čez nekaj mesecev:  Leon. 15 skaže

KAKO JE RABILA RIJKČCA CreZ  (nOVOj)slOVENSKOJ KNIZI. 57

de je bog skuz kardinala Koloredo govoril. čez nekej mescov je
bil Leonard za mašnika žggnan. — sa brojevi:  Dalm. riht. 11
ona je šla s svojimi družicami inu je objokala svoje dečelstvu na
teh gorah, čez dva mesca je ona spet prišla k svojmu očetu, u
predg. čez pror. Hagaja: h katerimu je čez dva mesca potle h to¬
varišu dan. Trub. djan. ap. 28 od te Malte se on čez try mejsce
proč pela. Dalm. djan. ap. 28 čez try mesce pak smo se mi vunkaj
pelali v eni barki. Cruc. 4, 329 Tamar gre proč. čez try mesice
začne Tamar šroka perhajat. Jap. 1 mos. 38, 23 ali pole, čez try
mesce so Judazu povedali: tvoja nevesta je loternijo dopernesla.
djan. ap. 28, 11 čez try mesce smo se mi v eni barki od Alek¬
sandrije proč pelali. Cruc. la 34 je prišal en potrebin žitu na pu-
sodo prosit, sim nemo posodel, pak čez št eri mišice dopelt je
meni povrnel. Serf 2, 97 kres šest  mesecov je na mesni poti
premišlaval krez apostole no kres prve kršenike v Jeruzalemi, da
so vse zapystili no od občinskega blaga živeli. Dalm. ezeh. 39 čez
sedem  mescov bodo ony vprašali. Wolf. ezek. 39, 14 tudi bodo
može izvoliti kateri imajo vednu deželo prejiskovati de pokopujejo
inu jišejo t§ iste kateri so na vrhi zemle ostali de no očistijo. Cez
sedem  mescov pak se bo preiskbvane začelu. Schrey 2 sam. 24,
8 inu kadar vso deželo obhčdijo v Jeruzalem čez devet  nnjseov
inu dvajset dny nazaj pridejo. Wolf dan. 4, 26 vse to je krajla
Nabohodonozorja zadeln. Cez dvanajst  mescov se je kraji v ba¬
bilonskim krajlevim dvori prehajal.

teden, nedela:  Cruc. 5, 179 aku nej hotel taku hitru odprejti,
vsaj bi bil odprl čez en teden, čez dva ali try.  Jap. 1 mos. 29,
28 Jakob je privolil v to kar sta se zaslopila, inu čez en tej dim
je Rahel za ženo vz§l. Gol. 18 kadar ž§ ta isti skuz špižo od
dneva do dneva gor uzamejo, bodo c§lce čez sedem dny zapredene
ali iz kapcami zadelane, zadnič zopet čez nektere dny, tu je čez
try tedne se spreobrne taisti črvič v en truplo kakor matul. Bas.
399 kedaj boš bel perpravlen inu bel vreden: čez štiri  tedne,
kir boš mej tim več grehov dopernesel, al pak čez osem dni, kir
boš mbhe greha sturil ?.. Trub. kateh. 92 obrejzan si na osmi dan,
čez šest  nedel si ofrovan. Dalm. dan. 9 čez ta dva inu sedem¬
deset  tjedna bo Kristus vun iztrejblen.

dan: čez nekaj dni:  Leon. 133 vse je od straha jelo po ne
vreti, čez nekaj  dni grede skozi en gojzd. — čez nekatere
dni:  Cruc. Ib 20 neusmileno jo zapovej vubiti. Cez nekatere dny
grb na lov, pole, v eniga prešiča se preobrne. 2, 504 živiga so

58

M. VALJAVEC,

bily pokopali. Cez nekatere dny so bily žarb gori odprli ter so
vidili de od lakoti svoje čevle je bil snedil. 4, 165 Herodež je bil
sklenil čez nikatere dny Petra umorit. 5, 629 kaj se zgody? čez
neketere dny na naglim mrtva okuli pade. Kuga 58 skuzi ta napuh
živina čez nekatere dny konc vzame. Skrb. 1, 197 na ktir dan se
je podal cesar k s. očeto Piusu inu je držal z nim dve uri doug
pogovor. Cez nektere dni se poda sam s. oča k cesarjo. — čez
j e dne dni:  Jap. mark. 2, 1 inu čez ene dny je on spet nčtčr
šal v Kafarnaum. — čez nekoliko dni:  Trub. mark. 2 inu
čez nekuliku dni gre on spet v tu Kapernaum. Dalm. riht. 14 inu
čez nekuliku dny je on zupet prišal. 15 pergudilu se je pak čez
nekuliku dny ob pšenični žetvi de je Simson svojo ženo obiskal.
1 kral. 17 pergudilu se je pak čez nekuliku dny de je ta potok
posebnih mark. 2 jnu čez nekuliku dny je on zupet šal v Kaper¬
naum. — čez malo, malehno dni:  Dalm. dan. 11 ali čez
malu dny bo on zlomlen. Res. 108 en človek je imeu dva sina
inu te mlajši med nima je reku očetu: oča, daj meni ta diel blaga
kateri na me pride. Inu on je nima razdeliu blagu. Inu čez maj-
henu dni je ta mlajši sin vse vkup pobrau. Gol. 60 spomlat čez
malo dny kir bodo čebele zač§le ven letat, tok usem t§m močnim
pajnovam podstavke d§j. Jap. luk. 15, 13 inu čez malu dny je ta
mlajši syn vse vkup spravil. Schrey 1 sam. 18, 27 kadar so Sa¬
vlovi služabniki Davidu povedali kar je Saul govoril, je Davidu
dopadlu de bi kraj lovi zet bil. Inu čez malu dny David vstane
inu gr§ z možmy inu pobije od Filistejcov do dv§stu m6ž. Leon.
34 kakor hitra je pov§le prejel je šel in je komej do Rima per-
gazil. Cez malo dni je začel misijone v Albano. — čez veliko
dni:  Jap. 1 mos. 4, 3 pergodilu se je pak čez veliku dny de je
Kain od sadil te zemle darove gospodu ofruval. Wolf ezek. 38, 8
previdi sebe inu vso tvojo množico. Cez veliku dny boš ob j iskan,
dan. 8, 26 ti perkazen zapečati, ker bo čez veliku dny dopolnena.
List. cel. 1, 304 on je nima to premočene reztajliu. Inu čez ne
veliku dni je ta mlajši sin vse vkup pobrau. — sa brojevi:  Trub.
djaii. ap. 28 (13) od unod pridemo v to Regijo inu čez en dan
kadar je ta jug pihal na drugi dan pridemo v to Puteolo. Dalm.
ibid. inu čez en dan kadar je jug bil vstal smo my na drugi dan
prišli v Puteolon. Jap. ibid.: smo v Rhegium prišli, inu čez e n
dan, ker je jug vlekel smo na dragi dan v Puteoli prišli. Trub.
mat. 26 vi vejste de čez dva dni velika nuč bode. mark. 14 potle
čez dva dni je imejla biti ta velika nuč. joan. 4 čez dva dni

KAKO JK KABILA KIJBČCA CV6Z  (NOVOj)sLOVENSKOJ K1ŠIIZI

59

pak Jezus vlejče od vnod. Dalm. mark. 14 inu čez dva dny je
bila velika nuč. Cruc. 2, 219 Lazarus je bil močnu zbolel, Marta
inu Magdalena precej pišejo (!) Kristusu ter ga prosijo de bi pri šal
ozdravit ga. Prebere list Kristus inu še li čez dva dni k jogram
pravi: eamus in Judaeam. Jap. mos. 19, 7 kar koli na tretji dan
ostane, imate z ogiiam sežgati. Aku bo kdo čez dva dny od tega
jedčl ta bo ognusen. mat. 26, 2 vy vejste de bo čez dva dny
velika ndč. mark. 14, 1 čez dva pak dny je bild velika noč.
Skrin. ozea 6, 3 vdaril je nas inu bo zacelil. Oživil nas bode čez
dva dny, na tretji dan nas bode obudil. List. cel. 1, 71 vi vejste
de bo čez dva dni velikonoč. 316 je bila čez dva dni velika noč.
Kuga 191 če je potreba še en krat pomagati, taku je nar bblši
če se Čez ta drugi  dan zgody. Trub. mat. 27 jest hočo čez try
dni gori vstati, djan. ap. 25 kadar je Festus v to deželo bil prišal,
vleče on potle čez try dni iz te Cesareje gori v Jeruzalem. 28
potle čez try dni pokliče Paulus vkup te više tih Judov. Krel
2, 41a čez try dni spet od mrtvih vstanem. Dalm. 1 mos. 40
čez try dny bo Farao tvojo glavo povišal, jozve 3. Cez try dny
pak so šli kapitani skuzi kamp. 9 čez try dny pak so po teh
mal kir so bily ž nymi zavezo sturili, je nym na vejst prišlu.
djan. ap. 28 pergudilu se je pak čez try dny de je Paul vkup
poklical te imenitniše Jude. mat. 27 jest hočem čez try dny gori
vstati, luk. 2 pergudilu se je pak čez try dny de so ga našli
v templi. Schonl. 44 pergudilu se je pa čez try dny de so ga
našli. Cruc. 4, 328 Jožef potrošta tiga jetnika ter ga zagviša de
spet bo čez try dny v gnado kralevo prišal. 5, 552 cesar je bil
zapovedal eniga colnerja obejsit. Cez try dny je jezdil mimu teh
gauh en žolnier. Kog. 2, 507 nej li on tudi čez tri dny vstal
častitlivu od smrti? Jap. jozve 1, 11 pčrpravite si živež, za kaj
čez try dny poj dete čez Jordan. 9, 16 Jozve je z nimi mir na¬
redil. Cez try dny po sturjeni zavezi so zv§jdili de le ty blizu
prebivajo, mat. 27, 63 čez try dny bom jest gori vstal. mark. 8,
31 syn tiga človeka more . . vmorjen biti inu čez try dny zopet
gori vstati, luk. 2, 46 go ga čez try dny v templi nešli. djan. ap.
25, 1 kadar je tedaj Festus službo č§z vzel, je on čez try dny
od Cesaree v Jeruzalem gori šal. 28, 17 čez try dny pak je on
te imenitniši Jude vkup poklical. Ravn. zgod. 1, 59 tri mladike
so trije dnčvi. Cez tri dni te bo kraj povzdignil. Serf 2, 371 ti
boš skoro prišel za menoj, črez tri dni boš me nasledyval. 374
kres tri dni boš ti skoz bolečo smrt za menoj prišel Met. 290

60

M. VALJAVEC,

gad je bil žejin int gre kn studčncu pit. Belouška mu pa vod6
prepove. Dolgo se prepirata im. besedbta, oba se vnameta im. st.
čez tri dni boj napovesta. Cruc. 2, 538 Kristus v duhu je vidil
inu poznal de čez št eri dni se bodo preminili inu ga ne bodo
več častili. Dalm. judit 8 Judit kadar je slišala de je Jozias bil
oblubil tu mestu čez pet dny Asyrerjem izdati, je ona h tem sta-
rišem poslala. Trub. mat. 17 (1) inu potle čez šest  dni poime
Jezus sebo Petra. Dalm. ibid. inu čez šest  dny potlej je Jezus
k sebi vzel Petra. Jap. ibid. inu čez š§st  dny vzame Jezus k sebi
Petra. Kuga 97 te iste (bolne živali) katere čez šest ali osem
dny čelu k obeni jedy lušta ne dobodo, stopijo doli. Dalm. 1 mos.
7 čez sedem  dny hočem jest pustiti dežiti na zemlo štirideset
dny inu štirideset nočy. Gol. 18 kadar že taisti skuz špižo od
dneva do dneva gor uzamejo tok bodo celce čez sedem  dny za¬
predene. Trub. joan. 20 inu čez osem  dni so bily zupet ty nega
jogri notri. Dalm. ibid. inu čez osem  dny so zupet notri bily
negovi jogri. Kast. 124 pojdi čez osem  dny po smrti tvoje lube
notar k hej v ti  grob katera užč vsd s črvmy gane, lezi k hej,
objemavaj jo. Schon. 281 inu čez osem  dny so zupet tam znotraj
bily. Bas. 333 k drugimu bom skazal kaj za en velik greh je se
zarotiti inu po krivim perseČi. Gez osem  dni pak bomo ogledali
bolezin tistiga jezika kateri je strupen od opravlana. Jap. joan. 20
26 i List. cel. 1, 116 i 197 inu čez osem  dny so negovi jčgri
zupet noter bily. Serf 2, 41 kda je Jezus po svojem staneni se
prvo krat svojim vyčenikom prikazal, je Tomasa ne blo polek,
inu potle dare je prišel so nemi ovi vyčeniki pravili de so gospoda
vidili, on pa tega ne htel vervati. Krez osem  dni je pa Jezuš
prišel skoz zaprte dveri. Kor. 2, 12 prišel je čez osem  dni. Dalm.
1 sam. 25 čez deset  dny je gospud nega vdaril de je vinrl. Tob.
157 Kristus kader je šou v nebu, je žegnou svoje jogre inu čez
10 dny s. duha poslou. Wolf dan. 1, .15 od kar je to govorjene
slišal, he deset dny skuša. Gez des§t  dny pak so se rtih obrazi
očitniši inu polniši kazali kakor vsili drugih mladenčov kateri so
krajlovo jed imeli. KreJ 1, 30 ena takova žena komaj  v petih ali
šestih nedelah spet k svojej naturalej močnosti pride. Se dobro
najdejo nikatere, kir čez 12 ali 14 dni vstanejo inu gredo kamor
hote. Bas. 322 angel je odšal inu ga dougu nezaj ny bilu. Gez
eden inu dvajseti  dny se je perkazal. Dalm. 1 mos. 8 čez
štirideset  dny je Noah oknu te barke odprl. 4 mos. 13 inu
ony so se nazaj vrnili kadar so bily to deželo ogledali čez štiri-

kako je rabila riječca črez  (novoj)slovenskoj knizi. 61

deset dnj. Rog.  2,  507  nej  li  on  ččz  štirideset  dny ša.1 ča¬
stitimi v’ nebu? Jap. 4 mos- 13, 26 ogledovavci te dežele so se
čez štirideset  dny nazaj vrnili. Ravn. zgod. 1, 116 jih pošle
deželo ogledat. Nazaj so prišli čez štirdeset  dni. Dalm. tob. 1
kraji je rekal nega vmoriti. Tobias pak je bčžal. čez pet inu
štirideset  dny pak je bil kraji od svojih lastnih synov vbijen.
Tob. 78 Tobias se je prikrival per svojih dobrih prijatelih. čez
pet inu štirideset  dnv pak je bil kral od svojih lastnih synov
ubit. Dalm. 1 mos. 8 vode so začele manše perhajati čez stu inu
petdeset  dny. Jap. 1 mos. 8, 3 vode so začele doli jemati čez
stu inu petdeset  dny. — s dodanom relativnom rečenicom:
Wolf dan. 1, 18 kadar tedaj dnevi, čez katere  so imeli mla-
denči na povele krajla k hemu perpelani biti, preteku, viši životnih
varhov he pred Nabuhodorozorja perp§le.

ura: čez n ek t ere ure:  Cruc. 5, 491 meni je žal ym oznanit
de nyh lubi syn čez niketere ure bo umrl. Skrb. 1, 138 premisli
de, ako še zdaj čas imdš se spokbriti, morbit ga čes nektere ure
več ne boš imel — sa brojevi:  Krel 2, 52a štimate inu se vam
zdy da dobro vero imate, ali pogledajte, čez eno uro vam le te
besede vse odpadejo. 2, 41a čez try ali štiri  ure budem spred
vaših očiju odpelan.

minuta: čez nekatere minute:  Jap. prid. 2, 103 ne vi-
deš, o nesrečni, de boš čez nekatere minute v peklenskim ogni
gorel ?

•pridavnik u srednem rodu: čez  malo:  Trub. djan. ap. 27 doli
spuste to morsko mero inu najdejo dvajseti šežnev globoku, inu
čez enu malu od unod se pelajo. Leon. 43 je mogel en malo doli
sesti de se je počil inu oddahnil; al čez malo vstane, oče dalej
pridigovati. 34 timu žugariu se posmehuje en preklinavski fantin
inu čez eno malo pade iz sedla, se vbije. Jap. mat. 26 čez enu
malu pak so pčrstopili ti ondu stoječe. Skrili, iz. 29, 17 kaj ne
čez malu inu v kratkim časi b6 Liban prevriien v rodovitnu pole.
List. cel. 1, 377 inu čez enu malu je nega en drugi zagledau. —
čez malo ali dolgo  r= nem. iiber kurz oder lang mjesto : prej
ali slej: Jap. prid. 2, 156 kateri niso dobriga ali usmileniga srca,
čez malu ali dolgu en slab konec vzamejo. Skrb. 1, 292 grešnik
več krat spozna nevarnost v ktiri se znajde inu k’ bo čez malo
al čez dolgo ostrašen, bo segel k resnični pokčri. 348 kdor s hu-
dčbnim perjaznost inu tovarštvu drži, ta bo tudi čez malo ali čez
dolgo sam hudbben ra tal. — čez (j e d n o) malelino:  Trub. joan.

62

M. VALJAVEC,

16 čez enu majhinu vi mene ne bote vidili, inu zupet čez enu
majhinu vi mene bote vidili. Krel 2, 40a čez majhano vy mene
ne bote videli inu spet čez majhano vy budete mene videli. Dalm.
job. 32 aku bi me moj stvarnik čez enu majhinu proč vzel. sal.
modr. 15 čez enu majhinu spet tjakaj pojde. joan. 16 čez enu
majhinu ne bote vy mene vidili inu zupet čez enu majhinu bote
vy mene vidili. Schonl. 169 čez enu majhinu ne bote vi mene vi¬
dili. Cruc. 1, 26 kaj je tu kir on k nam pravi: čez enu majhinu
ne bote vi mene vidili? 5, 294 visoku je bil polzdignen na stol
teh cesarju Vitellius, ali čez enu majhinu ga nej blu zgledat. Bas.
107 kadar je te preklinavske besede zgovoril, je tihu obstal gle-
dejoč pruti nebesam inu na odgovor čakal. Gez enu majhinu je
vidil po času doli padati en list. 189 čez eno majhino me bote vi¬
dili. Po izlagaho s. Augustina je otel reči: skorej bom jest trpel
inu vi me ne bote vidili, pak čez eno majhino, čez tri dni me
bote zupet vidili. 397 kaj pak je tistu boš čez enu majhinu šlišal.
Rog. 2, 280 temu prave ta majer: gospud, tukaj enu malu me
počajte, čez nekuliku časa pridem. Gez enu majhinu perdirja na
enim kojnu. Tob. 60 skuz Noeta inu liegove syne je zupet bil ta
svejt pogmeran, ali čez enu majhenu so se zupet ti ludje h ti pre¬
grehi naglili. Jap. mark. 14, 70 on je pak spet tayl Inu čez enu
majhinu so ti zraven stoječi zupet h Petro rekli. Skrb. 1, 370 čez
mejhno me ne bote vidili. — čez nekoliko:  Bas. 63 kadar so
per nega pokopališu duhovni cerkvene pejsmi pčjli, se je to mrtvo
truplo gori vzdignilu inu te besede izreklu: po pravični božji sodbi
sem zatožen. Gez nikuliku se zopet gori uzigne inu pravi: po pra¬
vični sodbi božji sem obsojen. Ravn. pov. 113 spet na glas je po¬
trkalo. Gez nekolko trka v trčtjič. — čez dolgo:  Bas. 314
Kristus je ho (Marjeto de Cortona) uselej imenval sirotica. Gez
dougu si je ona en krat sreč uzela ter djala: kedaj boš nehal mene
imenvati eno sirotico? 491 mladenič ga je brez nehana izprašval
kaj to pomeni. Gez dovgu mo je rezodel kar je ta golufni angel
nemo na znane dal. Pohl. tschup. 124 tok nam začne tu istu
dapasti pred katirem smo se poprej zauz§li, inu ne čez dolgu
nas iz silo kje za sabo ul§če. 127 preč od strany tega ali unega
gospuda iz enem inu tem drugem bogatajivcam, tok bo ne čez
dolgu iz nega en cel brumne kristijan ratal. 192 on be mel pre-
misleti de us ta kup svojega blaga inu bogatstva se bo skuz smrt,
bodi si že čez dolgu ali v kratkemu, iz liegoveh rok zgubil.

KAKO JE RABILA RIJEČCA CVCZ  (NOVOj)SLOVENSKOJ KNIZI.

63

u kajkavštini.

uz  čas: čezčas  (brevi): Lalangue vrač. 148 prvi den betežnika
zgrabi jaka bol, čez čas vručina oglasi se. 189 štimaju da je be-
težnik zdraveši, ali čez čas taki začne bledeti. 267 kada vodu pije,
veliku težinu trpi (stočni pes), čez čas odurjava vsaki napitek. —
čez neko ji čas:  Vran. rob. 2, 241 odstupil je jedno malo na
stran. Kad bi pak čez nekoji čas nazad bil došel, opital je: . . —
čez mal čas:  Sim. 99 krajev koii jahani vu derku je vse koiie
pretekel i postavleni dar donesek Gez mal čas kraleva vojska vu-
drila se je z neprijatelom i vsega potrla. 225 toti čez mal čas
Začne pak Lot kakti mesec rasti s svojum miseljum. 281 Celsus
od dveh glavarov Pomponiuša i Posienuša z oružjem na cesarstvo
podignen, čez mal čas vuprav od nih vumorjen. 422 Ižaak patriarka
hotevši blagosloviti sine svoje Jakopa je blagoslovil. Gez mal čas
došel je Ežau. Zagr. 1, 56 izkažuju sveto prijatelstvo, ali čes mal
čas počnn iz oneh gubicev hitati čemer i vmarjati. 193 malo potlam
dojde on isti ubogi k mene i dal sem mu drugu škudu. Ces mal
čas došel je na proti i tretič on isti vbogi. 308 morete čes mal
čas iz ovoga sveta preminuti. 475 spovedal se je ze vsega Žitka
i čes mal čas dušu sretno stvoritelu svojemu povrnul. 503 kušaj
po gustom smrt na pameti imeti i čes mal čas budeš kričal: munde
immunde, vale! 2, 118 mladenec iz cirkve je izišel, za kojem on
gospon čes mal čas tulikaj je pošel. 226 kaj se razumeti mora po
ovakoveh dugeh balah i po ovakveh puteh, čes mal čas ne ču za¬
biti povedati, morajuči prvo one s. duha reči na prvo donesti koje
od vsakoga pravičnoga človeka govori. 5a 19 koji jašprišt čez mal
čas vučihen je bil biškup. 221 odišel je poleg zapovedi sluga, ali
čez mal čas povrnul se je nazad ves bled. 5b 175 delavci zgrabiše
ga i naglavce vu peč goruču hitiše ga. Ces mal čas dojde on prvi
koga je kral bil poslal. 181 nameriše se na mrcinu i mimo ne
iduči on s. puščenik zakril si je z jednum rukom oči a z drugum
zatisnul je nos i vusta doklam je mimo prešel, angel pako nikaj
takvoga ni včinil. Ces, mal čas došel je naproti him jeden kruto
lep snažen mladenec, kojega brže li je zagledal angel, zatiskal si
je vusta, nos i oči pred him. Gašp. 1, 816 kaj ne vidite b. An-
draša apostola i s. Gregura z nemilostivnemi vudarci mene biču-
vati? Gez mal čas zavijajuč reče: pak mene preteplu. 2, 461 težak
raspuk tela dobivši oltaru s. Florijana pokloni se i onde malo po-
čine. Poglej čuda! čez mal čas zdrav gore vstane. 572 odide ona

M. VALJAVEC.

64

i čez mal čas sobum dva redovnika dopela. 3, 109 plamen taki
potihne i čez mal čas ves ogeii pogasne. 4, 584 za tem postavi
mešnik na rečeni jezik presveti oltarski šakramentum tela Kristu-
ševoga, za kojem čez mal čas srečna ona duša rečenoga pijanca
vu vekivečno vesele odide. Mat. 1, 258 nisu vaše nečiste šdlnice,
nisu šale čes mal čas prebajajuče. 2, 153 nesrečni ja, čes mal čas
i hip ne budem više vu živlenu ovom. 159 znaj dobro, da čes mal
čas znovič mene videl budeš. Vran. rob. 1, 63 odide z mesta i čez
mal čas namčri se na jeden lepi i bistri zviranek. 2, 24 podbrusi
pčte, ali čez mal čas i pak na jen krat čepom stane. 45 o v po-
sluhnul je i išel taki, ali čez mal čas stal je. Mit. mor. 29 zgora
nekuliko friškeh listov posipli. Cez mal čas opazil budeš listje.
Nar. prip. 235 onda si on leže pak čez mali čas dojde k nemu
jeden star človek. — čez malo časa:  Gašp. 3, 720 samo malo
mene ovde počakajte, ja k mestu nazad dojdem. Cez malo časa
dojaše Špan. Lalangue vrač. 337 probuvaiie čez malo časa vsakoga
vputi i navuči kak se bo mogel ravnati.

vreme: čez kratko vreme:  Fuč. 347 ovak ga jesu vtopili
i čez kratko vreme mrtvoga iz vode vzeli. Vračan 1, 182 čez
kratko vreme vi mene videli ne budete ter i pak čez jedno kratko
vreme vi mene i videli budete. 156 za naj pokorneše sudil bi ne
človek sluge božje, ali čez kratko vreme ohladi se ves hih ogeh
goruče boga lubavi. 186 žalost ova vaša ne bude dugovečna, nego
čez kratko vreme na veliku radost, i vesele bude se obrnula. 187
pak čez kratko vreme mi nega nazfid imali budemo. 156 ovo ravno
luctvo koje raduvalo se je denes nad došestkom zveličitela, ovo,
reku, isto luctvo čez kratko nekuliko danov vreme silnom lutosti
rukom nega vleklo i trgalo je na mesto pogublena. 2, 120 znadu
da čez kratko svojega živlena vreme vudarca smrti podnesti imaju.
— čez malo vreme:  Fuč. 11 dojde posel od jedne siromaške
vdovice na smrtnom vremenu buduče, koja takaj k sebi potrebu-
vala je plebanuša, ali on, vekši imajuči rešpekt na bogatuša, tomu
poslu nikaj ne odgovoril. Cez malo vreme kapelan plebanuša na
stran začne govoriti. 18 čuju strašen štropot i ružeiie. Cez malo
vreme dojdu neki. 70 pela ga s. Ferenc nuter. Cez malo vreme
veli mu: . . 159 srdit bogatuš zgrabi jeden kruh i vu petlara hiti.
Poldam bogatuš čez malo vreme jako je obetežal i vumrl. 198 tak
je sam vu one gore ostal. Cez malo vreme čuje dva psa lajuč. 253
sam je ostal na korušu moleč, i nut čez malo vreme zapazil je
jednoga neznanoga fratra. 285 za tem zanemel je. Cez malo vreme

KAKO JE RABILA 1UJEČCA CTCZ  (nOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI. 65

k sebi je došel. Vene. duh. 28 listje se ne sme trgati ako je zmo¬
čeno, kajti bi se listje ali vužgalo i čez malo vreme počelo gniti,
ali stanovito osmudilo. Vračan 1, 186 po nazveščenom čez malo
vreme smrti svete svoje dogodaju nije hotel vučenike svoje prež
vsake radosti ostaviti. Matij. 2c 75 videli su vse okolu stojčče
moliti govoreče: ah bože, vmira. Ali čez malo vreme odpira pak
oči svoje. Mit. mor. 36 mlado tenko listje odmah ima se davati,
kajti čez malo vreme všehne. — čez malo vremena:  Sim. 224
mati vzeme drugi put tulikaj od ove glave koja je narasla mrtuka,
i pak čez malo vremena ide mati na put sehmski. Zagr. 5a 309
jeli moguče da jeden tat pojde krast pred sudčevemi očima, koji
ga čez malo vremena za onu istu tatbinu sudil bude na galge?
5b 158 ali ga je ufahe vkanilo, ar čes malo vremena povrnul je
g. bog zlo koje je vučinil. 249 dojka nemajuča sebi potrebne
hrane čez malo vremena pogubila je i mleko v prsah. Fuč. 27
ovu pogibel z velikum težkočum obladavši povrne se domov. Po¬
klani čez. malo vremena vu velik opadne beteg. 237 kada bil bi
spal, pajdaš negov onde sedeč vu knige pobožno boga je molil, i
nut čez malo vremena opazi z daleka velik šereg prelepih divojak.
Gašp. 1, 147 obešena žena, koja jošče ni bila vumrla, dole je
opala. Gez malo vremena k sebi dojduča greh svoj je spoznala.
151 Pafnutius riemu odvetek kojega je želel z molitvami svojemi
je izprosil. Ar čez malo vremena potlam žena hercežica negova je
zanosila i vu vremenu porodila kčer. 450 pokorni sin poleg zapo¬
vedi božanske Ivan izpuni volu matere. Ali čez malo vremena ovomu
svčtu pokojnu dostojno k materi zemli vučini sprevoditi. 468 ne¬
komu poroblenomu zapove dati s. biškup petnajst libric zlata. Ni-
štar mahe čuvari kinča preveč veliko almuštvo ovo sudeč samo
pet podadh. Cez malo vremena prime s. patriarha od plemenite
gospe lista. 482 s tulikum zvršenostjum istinsko nazoči bitje Kri¬
stusovo vu svčtom oltarslcom šakramentu je izkazal da tri zmed
poslušitelov čez malo vremena žitek svoj pobolšali jesu. 497 nim
obznani da zadobiti hote sina odičenoga. Gez malo vremena zanosi
Theodora. 531 pred vsemi čudo ovo pove, potlam čez malo vre¬
mena obetčža. i tako u  Gašp. jos cesto n. pr.  1, 534, 745, 772,
812, 814; 2, 30, 91, 145, 183, 245, 336, 391, 501, 547, 587,
626, 632, 653, 689; 3, 23, 178, 378, 409, 421, 515, 581, 585,
648a, 661, 696, 822, 847, 958; 4, 278, 281, 363, 464, 654. Matak.
1, 148 dragi kamen prodal je za rančki jeden, ov kupec čez malo
vremena nega drugomu kramaru prodal za pet jezer rančkov. Švag.

5

66

M. VALJAVEC,

la 47 vidim izhadati naj svetleše sunce matere cirkve krščanske
katoličanske, koje čez malo vremena ves široki svčt razsvčti. 2,
179 vu kapelice ove reda svojega fundamentum je postavil, koje
marijanske kapelice čez malo vremena sedmemi biškupi onde bu-
dučemi vučinil je posvetilišče. 193 (iza druge 192. strane) na koje
nebeško pozavane čez malo vremena s. Dominikuš odišel je vu
domovinu nebesku. Miki. diog. 68 čez malo vremena nakanil sem
odhadati. Vračan. 1, 186 žalost ova čes malo vremena na radost
i vesele obrne se. 2, 107 dogodilo se je pak da čez malo vremena
kak ovo pripetilo bi se bilo, jeden židovski aldovnik onud bil bi
prehadal. Krist. nač. 32 kaj vsaki dan vidimo, čez malo vrčmena
biva nestrančno, zastarne. — čez nekuliko vreme:  Matij. 2c
187 vse ovo kak čez nekuliko vreme zvršeno je se spunilo, vu
drugoj priliki vam raztolnačiti hoču. — čez nekuliko  vre¬
mena:  Sim. 69 nekoja divojka bese veru dala jednomu vrlomu
mladencu, ali drugač ne jako bogatomu. Mladenec je zahvalil, ali
reče: ja znam da ti ne obstojiš pri tvoje reči. Ona na to reče:
ako ja drugoga nego tebe vzemem, naj mene vrag vzeme. Kaj se
je pripetilo ? čez nekuliko vremena dojde jeden lepi i bogati mla¬
denec prosit nu za se. 286 ja se stanovito povrnem čez nekuliko
vremena. Zagr. 1, 31 kojeh nepokornost videči g. bog čes neku¬
liko vremena došel je vu zemelski paradižuš ter počne Adama
nazavati: Adam, kade si? 372 drugi jesu oni koji se kesno rasrde
i kesno se vtiše i vkrotč, ali vendar čes nekuliko vremena prejde
im srce. 443 po prepuščenu božjem čes nekuliko vremena po svoje
smrti pokazal se je bil jednomu svojemu prijatelu. 2, 147 k zad-
liemu odlučili su bili pravu svoju decu na mesto živine pozoju na
hranu polagati. Ces nekuliko vremena opala je kocka i na jedinu
kralevu kčer. 5a 103 vu vremenu velikoga glada i on imajuči ve-
liku skrb na siromahe vboge da je je hranil, čineči vsaki dan kruh
peči za nihovu hranu, i čez nekuliko vremena opomenul je peka
kloštra svoga da menše hlepce peče. 110 zabil se je Sušo iz brata
svojega i obečaha hemu vučinenoga. Cez nekuliko vremena po
božjem prepuščehu došla je k hemu duša onoga brata, tako jos
225, 280, 5b 23, 174, 253. Fuč. 38 peneze odnesel je vu lozu i
pod jedno drevo zakopal. Cez nekuliko vremena jeden siromah
dojde ravno pod ono drevo. 65 moral je pojti vu goruču peč. Cez
nekuliko vremena angel ga vzeme iz peči. 67 legel je na most.
Cez nekuliku vremena videlo mu se je da i hemu kreluti počele
su rasti. 117 čez nekuliko vremena mati negva je vumrla. 371

KAKO JK RABILA RIJKČCA CVeZ  (NOVOj)SLOVENSKOJ KNIZI. 67

nekoji velikoga roda mladenee poklam kak je na se vzel habituš
reda s. Ferenca, čez nekuliko vremena vrag peklenski tuliku reda
težkoču je mu vu glavu zabil da sam vu sebi je sudil da mu ne
moguče obstati vu redu. Mul. jur. ap. 264 i tak je čez nekuliko
vremena včiheno. Gašp. 1, 171 odbrojila je 500 dukat, kotere s.
Makar bogcom je razdelil. Gez nekuliko vremena dojde divojka . .
340 cesar znovič vu temnicu dd zapelati svetu devicu, koteru čez
nekuliko vremena na čigu rastegiienu železnemi grebeni strašno
vučini drapati. 443 čez nekuliko vremena cesarom postane Marko
Aurelius, tako jos:  458, 546, 582, 769; 2, 11, 43, 110, 752, 763;
3, 279, 486, 560, 794, 798, 821, 882; 4, 281, 342, 542, 663,
797. Matak. 2, 117 drugi brat svoj del vžival je, ne misleč na
krivice otca i dužnost povračana. Ges nekuliko vremena on takaj
vumrl. Vran. rob. 1, 16 opade v omilavicu . . čez nekuliko vre¬
mena dojde jeden morndr, zdrma Robinzona. 68 voda vu potoku
Elbe več krat tak velika dojde da se dale na suho prelčje, i pak
čez nekuliko vremena nazad odplakne. Vračan 1, 133 čes nekuliko
vremena nazad vu istu greha navadu povrne se. — čezdugo
vremena:  Fuč. 325 stari puščenik kada gode zagledal je mla-
doga, vsigdar žuhko plakal se je. Jednoč pita nega mlajši: zakaj
se vsigdar tak jako plačeš, kada mene zagledaš? Gez dugo vre¬
mena povedal mu je zrok svoga plača. Matak. 1, 383 odredil je
da se dvor i delo zvršl, koje, poklamkam čes dugo vremena bi
bilo zvršeno, zapovedal da se nemu računi z vsem potroškom po-
kdžu. — čez mnogo vreme:  Sim. kontinoma je meštruvala
s kakovem modušem bi se mogla fantiti. Gez vnogo prešestno
vreme pozvala beše Fenela k svoje hiže na gosti. — čez mnogo
vremena:  Fuč. 26 nim je odgovarjal: prvo ja pobolšam žitek
moj, nego smrt moja dojde. Gez vnogo vremena pripetilo se je da
iduč vu jedno selo čez nekoju lozu nameril se je na tolvaje. 263
ovo vse ona je vučinila i ze vsema jako bogata postala. Gez vnogo
vremena kada bi bila na smrt obetežala, od sina svoga na spoved
je nagovarjana. Gašp. 1, 195 vsa vračtva zapstun hoj bila jesu.
Gez vnogo vremena dopelana je s. Simeonu. 388 potlam ne čez
vnogo vrčmena Constantia vu strašen opade beteg. 829 ne čez
vnogo vrčmena potlam bog obznani abatiši prehod iz ovoga sveta.
3, 144 od Pilatuša, onoga krivičnoga sudca, koji sina božjega na
smrt špotlivu križa odsudil, povedaju da je ne čez vnogo vremena
od Tiberiuša cesara na sud vu Rim pozvan. 188 vu stanovitu pe-
činu nastani se. Ne čez vnogo vremena glas božji začuje. 4, 104

68

M. VALJAVEC,

k letam razuma dojduči na tuliko se navuka prime da z mudro-
stjum svoj um ne čez vnogo vremena prvi sudec med poglavniki
varaškemi postane, još i:  2, 248, 294, 319, 377, 400, 448, 681,
779, 854. — čez mnoga vremena:  Svag. 2, 64 ovo je on
sam zmed prorokov naj vekši, koji gospona našega Jezusa Kri¬
stusa, kojega drugi proroki vu snu kakti čez vnoga i duga vre¬
mena budučega i dojdučega mesijaša jesu prevideli, očivesto lasto-
vitemi očima svojemi videti bil je vreden. — čez dve vure
vremena:  Fuč. 285 čez dve vure vremena znovič pregovoril je.

leto  (annus): čez nekoliko let:  Mil. u kalendariju: po če-
tireh leteh pridaje se februaru jeden den, ar drugače čez nekuliko
let sunčeni hod bi vnogo zaostal za mesečnim. 199 to čuvši raz¬
bojnik obeča bogu, da i on hoče to napotlam učiniti. Kak obeča
tak i učini do smrti. Cčz nekuliko let vloviše ga i poleg pravde
glavu mu odsekoše. 328 bila bi morala vu purgatorijumu muke
trpeti do sudnega dneva, da bi je rie brat redovnik vnogimi me-
šami i velikum pokorum čez nekuliko let ne bil oslobodil. Zagr.
5a 280 dojduči vu Rim čez nekuliko let zakriknul je na ves glas.
Fuč. 262 bojal se je oditi. Gez nekuliko let teda negda srca si je
dodal i odišel je. Mul. jur. ap. 433 veruvati moramo da čez neku¬
liko let bude ovomu istomu telu gore stati. Gašp. 3, 634 ime pre-
menili i Rožu ozvali jesu. Gez nekuliko let zrok premeiienoga imena
bi zezvedela. 657 nazvesti smrt svoju približanu duhovni bratji
kak tulikaj poroblehe kloštra čez nekuliko let od neprijatelske
ruke. 4, 726 od lastovite matere vu loži ostavlen i od vučice najden
nu je cecal i od he odbranem Kut čez nekuliko let vu loži oni
najden po četverici je hodil. Matak. 2, 370 bil je pretiran iz va-
raša i vsega držana benetačkoga jeden poglavit človek; ali čez
nekuliko let bil je ov isti poglavit človek od stanovitoga kraja
poslan za posla svoga v isti varaš benetaeki. •— čez mnogo
let:  Kov. kemp. 17 da bi vsako leto jedno zlo nagnene skorenili,
hitro bi zvršeni Judi postali. Ali sada protivno gusto krat čutimo,
da bole i čisteše na početku obračana k redovničtvu nas nahajamo,
nego čez vnogo let zaveza k neinu. Gašp. 3, 49 ne čez vnogo let
povrnil se Vugri. Matak. 1, 106 kesno i čez vnogo let ov dar i
plaču bili bi zadobivali. — sa brojevi:  Miki. diog. 79 ako im
kaj človek dčlati da, komaj čez fr tal leta od nih dobi. Gašp. 1,
973 taki za tem čez jedno  leto nesrečna kuga vu nemški orsag
je stupila. Svag. 2, 153 po Kristuševe smrti čes jedno  leto bil
je vlovjen. Zagr. 5b 248 koja dva živela su kod dva golubka vu

kako je rabila RUEČCA črez  (novoj)slovenskoj knizi. 69

miru, lubavi i složnosti. Cez dve lete dojduči od hercega grofu
zapoved vu tabor ili na vojsku, na odhodu preporučil je prefektušu
svoju dragu groficu. Gašp. 4, 342 dojde čez dve leta potlam Ju¬
lijan cesar vu francusku zemlu. Matak. 2, 347 ni bog hegve nit
suze nit molitve nit zagovore hotel posluhnuti, nego stoprav čes
dva cela leta. Miki. diog. 41 gda bi čez jedno dvč lete vu drugi
stališ bil stupil, nekuliko sem poleg vole moje gospe činiti moral.
Sim. mar. 67 čez dve ali tri leta po tom harcu začuje glas. Gašp.
2, 148 čez tri leta s. Bruno k s. biškupu dojde. 3, 704 veliko
bilo je vesele po vsi široki zemli, kada čez tri leta i šest mesecov
po molitvi Eliasa proroka teda negda izišla je meglica iliti oblačec,
koteri vugodno po tuliki suši izpustil je godinicu. Miki. diog. 40
on je vu Ameriku bil odišel, kade čez jedno tri leta negov gospon
je vumrl. Gašp. 3, 716 čez če tiri  leta na ovo mesto dopelati
meni tvoju Ženu obečaj. Sim. 101 takov žuhkek napitek bil je vu
peharu jeružalemskom, i za to pridaje prorok: eris in derisum. I
včiiieno je. čez šest  let od Kaldeancev. Vram. 43b Gregor drugi
ovoga imena posta papu, čez sedem  let ostavi papinstvo. Kron.
81 Grubiša na kralestvo zvišen i korunen bil je v Zadru. Potlam
čez sedem  let vubijen je od strica Juraja. Gašp. 4, 231 čez dva-
deset  i dve  leta ov vremeniti žitelc z vekiveenem premeniš. Fuč.
266 jeden sin za svoga otca mrtvoga trideseti i dve lete vsaki dan
je molil, več puti postil i almuštva delil. Cez trideseti i dve
lete  skazal mu se je oteč. Matij. 2c 247 ovo kaj Jezuš i prorok
Daniel nazvestil je čez trideset i sedem  let po smrti zveliči-
tela istinsko je se spunilo. Sim. 103 ne li su morali neverni Zi¬
dovi sudeti i držati, kada potlam čes četrdeset  let došli su Titus
i Vespasianus ter su jeruzalemski varaš pogubili. Zagr. 1, 276 čes
vsaku stotimi  let doleti jedna ptičica. Gašp. 3, 598 srdce Jožefa
van vzeli jesu, razrezali i krv vu čisto platno pobrali ter vu ku-
frenu posudu zapečatili. Cez sto potlam let tak srdce kak jezik
cel našli jesu. 4, 651 a gde su jošče ostala čuda onde ne naštam-
pana ? gde druga potlam čez sto i više let prigočtena pri oni
pravi pravdeni hiži marijanski? 4, 744 kaj čez pet sto let potlam
izpuheno štejemo. Vračan 2, 203 (občinski potop) čez nekuliko
stotin  let po stvarjanu sveta dogodil se je. Zagr. 1, 276 da bi
ves svet bil pun vode ter bi g. bog zapovedal jedne muhe ali mra-
vincu, da bi čes jezero  let jednu samo kaplicu popil, bi li bil
kada ove vode konec? . . nega bude doliadala čes vsako jezero
let jedna ptica jen krat klunuti. Fuč. 284 da bi samo čez jezero

70

M. VALJAVEC,

let ptica koja doletela. Šim. 13 Ižaijaš profetuje, kak čez jezero
četiri  sto  i pet  let hoče idumeanski orsag od boga po nepri-
jateleli na pusto vržen biti. Gašp. 3, 72 šiba ako prem suha vendar
čez tri okolu jezera  let je precvela. Fuč. 53 vse morje da bi
nasipano bilo samem makovem zrnem ter bi jedna ptica vsako
leto samo jen krat dohadala i listor jedno zrno vsaki pat odnesla . .
bi vse ono makovo zrhe po jednom odnašajuč čez v n ožino mi¬
lijonov  let od onud znosila.

mesec:  Vračan 2, 129 pripetiti se more da čez j eden  mesec
vre živeli ne budete. Gašp. 2, 176 ovdi ostani doklam brodar
dojde, čez dva meseca dojti hoče. 177 dojde mornar čez dva
meseca po ne iz ovoga sveta prehodu. 3, 810 od dveh bratov na
hitrom jeden iz ovoga sveta premine, čez dva meseca izkaže se
duša pokojnoga živomu bratu. Gašp. 4, 141 čez tri mesece po
smrti matere pobožni oteč poda kčer vu klošter.

tjeden: čez nekoliko t jedno  v:  Vran. rob. 1, 186 ovu
kad bi čez nekuliko tjednov, marlivo poslujuč, zgotovil bil, raz¬
metal je stenbgraju staru. — uz brojeve:  Vran. rob. 1, 9 hodi
z nami, čez tri tjedne i pak smo ovde- Kotor. (1731) rečeni bor-
birov i šajkaški cehmešter LTgrač Miha) čez dva ali tri tjedne
imaju račune varašu dati.

dan, den: čez leto  dan  ili dni: Mil. 315 kada bi nekojega
mladenca na pobolšane Žitka bog bil pohodil težkim i dugim be-
tegom, čez leto den dogrustelo mu se je ležati i beteg trpeti. Fuč.
195 čez leto dan srečno je vumrl. Gašp. 2, 257 Zosimus vu klo¬
šter svoj povrne se. čez leto dan odide vu puščinu. 3, 304 čez
leto dan dojde v Benetke pajdaše čakat. 847 trojvrstni zaves re-
dovnički vučini i čes leto dan svete prime rede. Vran. rob. 2, 73
kaj Robinzon potlam čez letto dni stopram je zeznal. — čez me¬
sec dan:  Fuč. 146 čez mesec dni znovič na smrt je obetežal.
Gašp. 2, 569 bob jošče čez mesec dan ne bude zoriti začel. Vran.
rob. 2, 199 kaj si budu Franček i Imbrica, koteri čez mesec dni
k nam dojdu, od nas mislili? Kron. 214 podsela je cesarska vojska
Budin, koga z velikem trudem i vnogum človečanskum krvjum
čez dva meseca  dni silnum rukum vzela. — čez nekoliko
dni, danov, dan:  Šim. 224 mati mdri svoga deteta meseca
glavu, kak debela i velika je. Čez nekuliko daan putuje mati na
senem. Zagr. 1, 56 čes nekuliko dan došel ga je pohoditi s. Ber¬
nard. 2, 85 zapelal ga je vu varaš, kade su ga čes nekuliko dan
hegovi tovaruši našli. 5b 25 do malo kruto vremena ono negovo

KAKO JE RABILA RIJEČCA O'(IZ  (nOVOj)  SLO VENSKO J KNIZf.

71

gospoduvahe je trpelo, ar čez nekuliko dan, zbetežavši Gunitus
došel je k riemu vrag pekleni s tužnemi novinami. 162 drugi dan
postavil se je vu ne imajniče kojega je do malo vremena vuživali
ar čez nekuliko dan, buduči vu nem z nekojemi prijatelmi dobre
vole, pade noseči neka žena malahno detece vu naručaju ni pol
leta staro počelo je glasno i čisto zgovarjati ove reči: dan jesi vu
ruke neprijatela. tako još  200, 263 itd. Fuč. 189 na naglom je
vumrl. Cez nekuliko dan svojoj materi pokazal se je ves goruč.
192 piše pater Boverius, da jednoga patra kapucina duša čez ne¬
kuliko den po smrti skazala se je jednomu drugomu toga reda
patru. Gašp. 3, 265 čez nekuliko dni začne mrtvo telo smrdeti.
302 čez nekuliko dnevov vu španolsku zemlu iz Benetkih odide.
308 čez nekuliko dnevov zeznaju smrt svetoga otca. 771 premine
iz ovoga sveta Otilija. čez nekuliko dnevov duša pokojne vsaku
noč je na kopaiiu krnakov dohajala, tako još:  2, 164, 523, 691;
4, 57, 59, 235, 398, 417, 550. Matak. 1, 434 ovo zadni beteg je,
koji čes nekuliko dan mene v grob zanese. Vran. rob. 1, 49 čez
nekuliko pak dnevov za tim videli su jedno drugo skazališče.
Vračan 2, 129 pripetiti se more da . . ovali vezda lepo telo vaše
čez nekuliko danov hrana črvov vu črnoj mrzline zemle bude.
Milil. diog. 70 čez nekuliko dan odhadali budemo. — čez malo
dnevov:  Gašp. 4, 579 čez malo dnevov sveti habituš odhiti i
otajno iz kloštra skoči. — čez mnogo dan:  Matak. 1, 241 vi¬
deči da ni pomoči glavu v zide tulila, lasi skubla, z nohtmi dra-
pala, z zubmi škripala, zadnič čes vnogo dan vumreti morala. —
s a brojevi:  Kron. 221 vu Avgšpurgu 24. dan januarijuša (1690)
Jožef vugrski kraj bil je tulikajše od odbornikov nemški kral ize-
bran i čez dva dni od moguntinskoga izbornika posvečen. Gašp.
3, 402 čez dva dni pozove Peter Zapbiru. Fuč. 98 ovali antikrst
bude ne vumoril i nihova tela na vulicah vu Jeruzalemu budu le¬
žala tri dni i pol, ar je nigdo ne bu smel pokopati, čez tri dni
i pol gore stanu od smrti. Gašp. 2, 327 cesar hotel je da vsaki
na pismo postavi čez tri dni, kak se progonstvo ovo pričeti mora.
3, 363 čez tri dni ribiči linige (v vodu opale) na vudici izvadili
jesu. 434 odvrne popu da ga čez tri dni nasleduval bude. 4, 319
čez tri dni Turčin z dve sto jezermi i više navali na tabor naš.
Švag. 2, 204 budi siguren da post triduum me sequeris čes tri
dni budeš me nasleduval. Fuč. 338 čez treti  dan dojdeš. Nar.
prip. 244 ludi ’si iz onoga sela su odišli i gda je pet tjedni mi¬
nulo, onda su nazaj vu selo došli, a kuga čez tretji  dan vu selo,

72

M. VALJAVEC.

Vran. rob. 1, 20 brbd, koj nega i te druge na se prijel je, jadril
je vu Londin varaš. Cez četiri  dni bil je vre na vodostaje od
Temze. Gašp. 4, 100 glas iz neba prime, kak čez pet dni putu-
vaiie sveta ovoga dokončati hoče. Zagr. 5a 326 evangelium koji
se danas čez osem  dan bude čtel. Gašp. 2, 558 Feliks od pro-
vincijala lubleno prijet čez osem  dan redovniška obleče oprava.

3, 758 nagovori ga lubleno na spoved i domom odpravi ga. Cez
osem  dan dojde k istomu spovedniku mati dečaka. Vračan 1, 170
i nut čes osem  danov bili su i pak vučeniki vu istoj liiži zaprti
i Tomas med nimi. Lalangue vrač. 175 čez deveti ali jede-
najsti  den ova vsa prestaneju. Sidič 67 tak su reči tvoje čez
dvanajst  dni po listu od dve sto i više myl zemle donešenom
posvedočene. Fuč. 211 čez trideseti  dan bil bi osloboden. Gašp.

4, 281 čez trideset  dan z naglum premine smrtjum.

v ura: čez nekoliko  v ur:  Fuč. 159 poklam bogatuš čez
malo vreme jako je obetežal i vumrl. Cez nekuliko vur kada bi
ga bili hoteli pokopati, gore stal se je. Matak. 1, 26 na ov glas
na tuliko Licinius razžalostil se je, da čes nekuliko vur bil bi
vumrl. 2, 51 čes tri dni kruto teško oblegel kak da bi videl bil
smrt blizu i čes nekuliko vur smrtni čas sebi nastajati. Lalangue
vrač. 91 onda velika je pogibel, da pače čez nekuliko vur vnogi
vumreti mora. 150 ako vudri vu čreva ali vu vrat, onda vsa ova
vužge i človeka čez nekuliko vur vumori. Vran. rob. 1, 164 čez
nekuliko vur bilo je vuže i prhglo gotovo. 2, 135 čez nekuliko vur
potlam raskopal je jamu znovič. — sabrojevi:  Fuč. 274 čez
jeden fr tal vure dojde drugo strašilo. Gašp. 1, 273 vu bedniček
iliti parilnicu punu vode je opal, od kuda četvrtu stran vure iliti
čez fr tal stoprav od matere najden van čisto mrtev je žalostno
vuzet. 4, 712 dva pobožna redovnika med sobum vučine pogodbu
kakti naj boli prijateli da kada jeden premine drugi taki kaj brže
to brže bude moral s. mešu za nega služiti. Premine onda jeden i
čez p o 1 vure izkaže se živomu ter nemarnost hegovu začne karati
da vre čez dvadeset let pusti nega vu purgatoriumu. 578 h telu
svetice dopelan čez pol vure inilosrdno je oslobočten od Stanov¬
nika (= vraga). Vran. rob. 71 nu tak hote. Cez pol vure potlam
dohajal je vezda jeden vezda drugi. Kov. kemp. 42 sada nakaniš
habati se, a čez varu  baračeš kak da nikaj ne bi bil nakanil.

Gašp. 2, 74 koteri po zimi da bi se bil s pajdaši na ledu sankal

pod led nesrečno vu glubinu vode požrt je. Ovoga je čez jedilu

vuru mati živoga zapazila. 687 iz koha na zemlu hičen zamrtev

KAKO JE RABILA RIJEČCA CVeZ  (NOVOj)SLOVENSKOJ KNIZI.

73

opade. Cez j e d n u vuru k sebi nazad povrnen začne govoriti.
Krist. nač. 163 znaš li kakove čudi i kalcove misli čez j e dnu
vuru budeš imal? Lalangue vrač. 91 ako čez če tiri  vure ni bole,
onda . . . Matak. 1, 135 znala (je) da čes če trd e set vur sin iie-
nim od smrti gori vstane.

minuta:  Vran. rob. 2, 202 počel je plavati proti kraju i čez
nekuliko minut doplaval je srečno.

pridavnik u srednem rodu: čez  malo:  Kron. 63b 12 dan klasna
(1756) iz Zagreba vu armadu odišli su oberstar grof Krištof Oršič
i oberstliedenant Miklouš Grlečič, kapitani Miklouš Matlckovič,
Rožička, Tolnay i drugi oficeri s šeregom 2200 vojnikov, koji pri
Lobošiču 1. dan lukovčaka i boj počeli su. Cez malo za ovemi
odišel je i oberstar konanički Gabor Škrlec svojemi 500 kona-
niki ... za nimi čez malo oberstar konanički baron Mitrovski
s svojem šeregom. Iz generalije varaždinske oberstar Mihalevič
izpelal je Soldatov 2200, za kojemi čez malo oberstar Brentano
s tulikemi je odišel. Gašp. 1, 107 ovo zgovorivši čez malo proti
otcu nebeskomu reče: oteč, vu ruke tvoje preporučam dušu moju.
388 zagleda mučenicu ovako noj govoreču: Constantia, veruj vu
sina božjega Jezusa Kristusa i ozdraveti hočeš. Cez malo potlam
Constantia skupa sebe od sna probudenu i od betega zvračenu
zagleda. 484 za žitek dečaka moliti začne i čez malo živoga sina
žalostni povrne materi. 769 prstom liu Katarina k sebi bliže zove
i čez malo glas čuje: pristupi. 785 ona pobožno sebe preporvičajuč
svetoj Frančiški bol iz prsih pogubi, čez malo i vse tčlo prež te-
žine počdti. 3, 51 zamuknu na pitane ovo vsi i čes malo odvrne
gospodar: . . 247 zebere nekuliko luctva, postavi se vu tabor, ali
taki čez malo španolski vitezi obrnu hrbet od vnožine neprijatelske
i bežati začnu. 344 od ove vode oprosi, koju kak je okušal leže
si počuti i čez malo ze vsema zdrav gore vstane. 569 gde vnožinu
poganinov oblada i vnoge zadobi plene, ali čez malo zlo nastane
vreme. 578 osupne se na reči sina oteč i čez malo vesel postane.
602 da bi vu veliku želuca bol bil opal, skoro vumirajuči oprosi
krst, ali čez malo bole si počuti. 608 Valerius namazati vučini
Augustina za biškupa, i čez malo potlam Valerius iz ovoga sveta
premine. 617 vsa ona procesija vu hižu betežnikov odide, gde čez
malo Huge dušica vu nebo jest zapelana. 727 Mikula s. rede meš
nika prime, kojega čez malo kanonikom vučine. pa još i:  779,
904; 2, 174, 308, 361, 451, 555, 567, 580, 584; 4, 7, 40, 81, 98,
179, 321, 324, 365, 370, 540, 601, 609, 676, 678. Matak. 1, 54

74

M. VALJAVEC.

čes malo nega proda. 2, 233 koja (je žena) čes malo vmrla. Mul.
iv. 1, 190 ako maloga greha se ne budete habali i od nega ste-
gavali, čez malo vu tak odurne i velike grehe dojdete da ne bu¬
dete vredni videti lice moje.

c) vrijeme hoje se prekoračuje (prema onomu sprijeda pod 5).

U kranštini.

uz čas:  Dalin. 3 mos. 15 kadar pak ena žena svojo bolezen
dolg čas ima inu nikar le po navadi, tudi čez he navadni čas,
toku bo ona nečista. 2 sam. 20 on se je mudil čez čas kateri je
nernu bil postavil.

uz leto:  Cruc. 2, 401 folš priče so bile uržoh de Feliks je bil
v prepuvid s. Pavla postavil inu taku čez d ve j leti s. Paulus je
bil v prepuvidi zvezan. 4, 438 Elias je bil od boga sprosil ta po¬
trebni dež potem kir čez tr y lejta velika suša je bila. la 200 čez
20 lejt je veliko po kuro delal. Rog. 2, 630 ta s. mož imel je čez
osemdeset  Ičjt te starosti. Cruc. 2, 149 vže Čez tavžent  lejt
v paklu gorim. Krel 1, 11 lb le ta evangelium je vže čez pet¬
najst  stu  lejt pridigovan. Man. več. 22 bogati mož se je ceu
dan svojga živlena s tem svejtam gostil, zdej že pak v peklenski
žerjavici čez tavžent sedem  sto  lejt zdihuje. Skrb. 1, 487
zadnič vam pokažem nepreceheno, neizrečeno, nigdar zapopadeno
lubezen, ktira že čez tavžent osem  sto  lejt z neizmerno vro¬
čino gori v s. zakramentu. Man. več. 50 jest, pravi Iškariot, že
tukaj gorim tavžent inu sedem stu celih lejt, Kain moj tovarš je
martran v peklenskem ognu čez pet tavžent  let.

uz dan:  Bas. 395 tri dni post je tudi Sara držala, čez osem
dni pak zunej božjiga čudesa ne more obeden človek živeti.

uz noč:  Cruc. 5, 20 v farovži čez pol noči pijančvajo.

uz ura:  Cruc. 2, 187 Pakomius kateri nuč inu dan moli, prež
konca se martra, inu kadar sila ga peržene ne en trd kamen
glavo nasloni inu čez poli ure ne počiva.

U kajkavštini.

uz leto:  Gašp. 4, 712 dva pobožna redovnika med sobum vu-
čine pogodbu kakti naj boli prijateli da kada jeden premine drugi
taki kaj brže to brže bude moral mešu za nega služiti. Premine
onda jeden i čez pol ure izkaže se živomu ter nemarnost negovu
začne karati da vre čez dvadeset let pusti nega vu purgatoriumu.

kako je rabila  RijEčcA crez  (novoj)slovknskoj knizi 75

č) vrijeme za lcoje je Ho odvedeno mjesto  na tli  za, ali veoma
rijetko.

Wolf. ezeli. 12,  27 videne kateru ta ima b6 čez d6lgu inu on
na dalne čase prerokuje (visio in dies multos, vi opzii:  si; rjvipz;
7tokka; zal si; xatpou; ja azpou; outo; 7rpocp7iT£usi, Esz: geliet auf lange
zeit hin aus). Gašp. 3, 932 ov angel prijel je pozoja, staru kaču,
koji jest vrag i satan, ter ga je okoval i privezal čez let jezero
(zal sSviosv kotov yikvz  It  n et ligavit eum p er annos mille. Danieli:
i sveža je n a hiladu godina. Jap. in ga je vklenil n a tavžent
lejt. Kiizm. i zvčzao ga je na jezero lejt. Esz: band ihn auf ein
Jahrtausend).



Akuzatk) uz  črez znali 8) ono sto u nama pobuduje kako duševn
razpoložene, u ople ono Ho je uzrok s kojega sto vadimo Hi s ko-
jega sto biva. Ta je poraba do malene iznimke stegnuta na kran-
stinu, te je po sve na nemalku prema  iiber, sto če u fotn slučaju
opet biti udešeno na latinski  super u reienicarha Icao  matth. 7, 28
admirabantur turbae super  doctrina eius. marc 1, 22 stupebant
super  doctrina eius. lue. 23, 28 nolite flere super me, sed
super  vos ipsas flete et super  filios vestros. matth. 18, 13 gaudet
super  eam magis quam super  nonaginta novem. luc. 15, 7 gau-
dium erit in caelo super  uno peccatore poenitentiam agente quam
super  nonaginta novem iustis. Narod obilno ne govori tako. Tako
dolazi  črez uz čuditi, čudovati, začuditi se; ostrmčti;
zavzeti  se  (mirari, stupere): Trub. mat. 7 so se ty Judje stra¬
hom začudili čez nega vuk. Stapl. luk. 2 h teistimu času sta se
Jožef no divica Marija, mati Jezusova, začudila čez to kar se je
govorilo od nega. Cruc 2, 177 močnu se je čudil čez te druge
ludy kateri ne morijo ene žal besede prenesti. Resn. 189 se ne
morem dosti začuditi čez tvojo dobruto inu milost. Jap. mark. 6,
6 on se je čudil čez nih nevero, luk. 2, 18 vsi kateri so to slišali,
so se čudili čez tb kar so jim pastirji pravili. 2, 33 negov oče
inu mati sta se čudila čez to kar je bilu od nega govorjenu. 9,
44 so se vsi čudili čez vse kar je on delal. 20, 26 so se čudili
čez negdv odgdvor. 24, 12 se je sam per sebi čudil čez t6 kar se
je bilu zgodilu. joan. 5, 28 ne čudite se čez le to. d ja.ii. ap. 7, 31

1

2

M. VALJAVEC.

Mojzes se je začudil čez to perkazčn. 13, 12 deželski namestnik
se je začudil čez vuk tiga gospoda, apokal. 3, 12 kaj se čez le
1 6  čudite? 13, 3 cel svejt se je čez to zverino čudil. prid. 1, 52
Jožef inu Marija sta se čudila čez to, 307 vy se začudite čez tč.
Skrin. sir. 11, 13 nih veliku se čez nega čudi. 27, 26 čez tvoje
besede se bo čudil 24, 3 v zbirališi svetnikov se bo vse čez nč
čudilu. 57, 18 vse dežele so se čudile čez tvoje pesmi. modr. 11,
14 so se čudili čez konec teh rečy. Traun psi. 118 David se čudi
čez ne lejpoto, pravico inu svetčst. Red. 182 tvoje movčanje vpije
v naseli srceb, de se čez le tu tvoje movčanje inu ponižnost za¬
čudite. Skrb. 1, 82 čes kar se ne smete čuditi. 1, 102 čes to se
nimaš čuditi, o človk! ampak čudi se veliko več čes to kar . . .
162 čes to se mi čudimo. 173 čez to se ni čudit. 317 čez to se
ne čudim. 2, 120 čez trdovratnost nečistiga grčšnika se ni čudit.
Šerf pad. 38 vso nazočo lystvo se je črez toti Jezusov čin začv-
dilo. predg. 1, 202 vse moči nebes se začudijo črez boga človeka.
2, 11 toti se je začudil črez rieno ozdravlene. 399 kral se je čudil
čres človeka. 1, 380 dare se je nešto čres to čydival da nesnažne
skyle no tvore trebi no snaži, je rekel: . . 2, 279 te so se vsi
čydivali čres to. ostrmeti:  Polil, tschup. 48 mi moremo ostrmeti
čez grozo eniga kristijana. Jap. 3 mos. 26, 32 jest bom vašo de¬
želo pokončal inu vaši sovražniki bodo čez no ostrmeli, luk. 9,
44 vsi pak so čez velikost božjo ostrmeli, prid. 1, 202 ostrmite
čez tč, vy nebesa! 369 ogjin je čelu kamne poceral, čez kateru
so vsi okuli stoječi ostrmeli, zavzeti  se:  Rog. 2, 68 ččz tu za-
vziimejo se včenyki. 656 se je zavzel ta cesar Augustus čez tega
iz takimi dougmy obloženima gospudu (sic'-) spajne . . . gdu se
na bb zauzčl inu začudil čez spajne, .sničli, petjč, ples, uriskajne
inu drugu le talcu teh grejšnikov? Pohl. tschup. 15 slehrni so te¬
žave, inu take težave narajmali, čez katire se je cela natura za-
uzela inu sprestrašila Jap. mat. 7, 28 kadar je Jezus le te be¬
sede dokončal, so se te množice zavzele čez hegov vuk. mark. 1,
22 ony so se zavzeli čez hegov vuk. prid. 1, 220 vy se zavza¬
mete čez le to krivico. 353 tolikajn čuda polnih stvary nam je
pred očy postavil, de se ne moremo zadosti čez ne zavzeti. »Skrb.
1, 300 oni se zavzemč čez trplene Jezusovo več kakor čez gmejn
potop, več kakor čez ogneni deš, lctir je štir nečiste mesta požgal,
več kakor čez vse štrafenge, s ktirimi je bil tepen Farao. 308 mi
se zavzamemo čez hudobijo Judov. 361 čez kar se je pa nar bel
zavzeti, je to: . . 2, 161 res bi ne najdil konca ne hvale, čez

KAKO JE RABILA RIJEČCA CVeZ  (nOVOj)sLOVENSKOJ KNIZ1.

3

ktiro bi se mogli zavzeti. 229 to je bla zanikrndst, čez ktiro se
celo nebo zavzame. Obično se govori:  čuditi se čemu, ili: nad čim;
ostrmeti, zavzeti se nad čim. — gnusiti  se: Dalm. 5 mos. 25
(16) kateri tu stury, čez tiga se gospudu tvojimu bogu gnusi kakor
čez vse kir budu delajo (jSos^mp/.a zupsio vej thoi sou 7 ;%;  ttouov vauva,
tzZ;  Tioioiv aSaov. narod govori:  gnusi mi se kaj). — gr im a ti se:
Skrb. 1, 47 človek se čez to grima, srdi, toži. — groziti se,
groza:  Skrb. 1, 274 več krat se nam zdi de cel peku se čez nas
grozi, groza:  Jap. luk. 5, 9 groza je bila nega obšla čez ta lov
tih rib. prid. 2, 103 spovednik poln groze čez le ta odgovor gleda
okuli sebe. List. cel. 147 groza je bila nega obšla čez vlak rib
kateriga so oni sturili. — buditi, hudovati se, h ud biti,
huda, zoprna vola; nevola, nevojen; bi ne imeti:  Skrb.
2, 196 prav de se čez režaleiie inu storjeno krivico budiš. Jap. joan.
7, 23 za kaj se čez mene hudujete, de sim jest eniga celiga človeka
ob saboti ozdravil? hud:  Cruc. 4, 352 škof hud čez fajmoštra.
Seri' pred. 1, 408 on je hydi čez drygoga; hude vole:  Triih,
mark. 10 on pag hude vole postane čez to besedo. Dalm. mark.
10 so hude vole postali čez Jakoba inu Joanesn. zoprna vola:
Skrb. 1, 194 od tod je peršla zoprna vola čez navk Jezusov,
nevola.  Bas. kadar jest le to premišlujem, tok se znajdem užgan
z eno pravično nevolo čez tebe nevojen:  Trub. mat. 20 so
bily nevulni čez ta dva brata. mark. 10 Kristus je nevolan čez
jogre ker so branili otrokom k nemu. Krel 2, 31 b je pri tem
sam čez svoje živlene ali stan nevolan. Dalm. sal. prip. 28 kateri
postavo zapuste, ty hvalijo te pregrešne, kateri jo pak hranijo, so
nevolni čez ne. sir. 14 nevolen postane čez tu istu. mat. 20 so
ony nevolni postali čez ta dva brata. Bas. 173 jest sim čez hu¬
dobne nevolen bil. 387 čovnarji so bili nevolni čez Jona. Kemp.
18 (I, 6, 1) postane tudi cilu Iohka navolen čez tajstiga kateri se
nemil zuper stavi. Tob. 114 niso čez božjo volo inu perpušehe
navolni se izkazali. Jap. mat. 20, 24 kadar so tv deset slišali,
so nevolni postali čez ta dva brata (frp*v&CTY)<7av -epi nov Sdo v.r)el-
<piov, indignati sunt de duobus fratribus. stsl. mar.: negodovaše o
oboju bratru, Luther: wurden sie unwillig iiber die zween briider.)
mark. 10, 41 so začeli nevolni postati čez Jakoba inu čez Joa-
neza. bi n e imeti:  Serf 1, 409 on je hydi črez drugoga no ma
bine krez nega. — jeziti se, jeza, jezen; srditi se, srd,
srdit; t o g o t i t i se, z 1 o b i t i se, zlobnost, zloben; r a z-
čemeriti:  Cruc. la 73 nehajte se tulikajn jeziti čez tiga hu-

#

4

M. VALJAVEC,

dobniga Kaina. 5, 284 katiri čez bega so se bily x - azjezili. Skrili,
sir. 28, 8 ne jezi se čez bližniga. prip. 28, 4 kateri postavo za-

puste bvalijo budobniga, kateri pak no drže, se čez nega jeze.

modr. 12, 27 so se čez rečy katere so jih nadležvale jezili, izai.

54, 9 takti sim persegčl de se ne bom čez tebe jezil. Traun psi.

36, 1 ne jezi se čez hudobne. 7 ne jezi se čez tega kat§rimu na
negovi poti vse po srtiči gre. čez človeka kateri krivico dela. Jap.
1 mos. 44, 18 nejgzi se čez tvojga hlapca. 2 mos. 4, 14 gospod
se je čez Mojzesa razjezil. 16, 13 Mojzes se je čez he razjezil.
4 mos. 24, 20 Balak se je čez Balaama razjezil. 5 mos. 1, 37
le ta srd čez ludstvu nima čuden naprej priti, k§r se je gospod
za volo vas tudi čez mene razjezil, prid. 2, 44 talcu se je sam
bug čez grešnika razjezil. 46 ta prva stopina t§ j§ze je kadar se
edčn čez orožje bližniga zjezy. Schrey 1 sam. 29, 4 filistejski voj¬
vodi se čez nega jeze. 25 sam. 19, 42 za kaj se čez to jezyš?
1 sam. 17, 28 kadar to negovi stariši brat sliši de on z drugimi
govory, se rhzjezy čez Davida. 2 sam. 12, 5 tedaj se David čez
tiga rnožd grozno razjezy. Skrb. 1, 228 nič druziga ni kakbr po-
mdnkane lubezni prot bogo, alco se čez stvari jeziš. 379 ne jezimo
se čez tega neprevidniga gospodarja, jezimo se čez se. 2, 51 o oča
vsmileni, jezi se čez me. 246 hočeš resnični pokornik biti, jčzi se
sam Čez se. jeza:  Bas. 132 pomisli tih Judov šum, hrup, kri-
čane, srd inu jezo čez Jezusa. Traun psi. 73, 1 za kaj se je tvoja
jeza čez ovce tvoje paše vn§la? Šlcrin. sir. 28, 3 človčlc držy j§zo
čez človeka, pok. 3, 29 za t6 se je tvoja j§za čez nas vnela Skrb.
1, 176 za volo usake majhne krivice nosil je čez sojga zoprnika
jčzo inu sovražtvo. 2, 52 vso jeza čez grešni follc bo doli položil,
jezen:  Jap. 1 mos. 30, 2 Jakob je čez to jezen bil. Slcrin.
habak. 3, 8 si li čez r§ke jezen, o gospčd? Skrb. 2, 193 kolko
čez bližniga jeznih src se znajde! — srditi, razsrditi  se:
Trub. psi. 37 čez te nevernike se ne srditi ... ne srdi se čez tiga
katerimu nega huduba naprej po sreči gre. 80 koku dolgu se hočeš
srdyti čez to molytov tujih ludy (t'w; tcots  opyf£/) s tv  i tt,v  Trpoffsu^f/jv
tou <jou; Luther: wie lange \villst du ziirnen liber  dem

gebet deines volks? stsl. psi. sin.: dokole gnevaeši sje na molitva
rabi. tvoihm;) 85 hočeš li se tedaj čez nas srditi do končana? psi.
80 kaku dolgu se hočeš srditi čez tvojga folka molitov ? 85 hočeš
li se vekoma čez nas srditi? jez. 54 se nečem čez tebe srditi. 66
inu se boš čez svoje sovražnike srdih jer. 15 ti se silnu čez nas
srdiš. Kast. 60 jest se čez srd srdym. 62 ne samu se srdy eden

KAKO J K K A RILA KiJKČCA ČfeZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZI

5

čez druziga, ampak mu žuga. 63 se srdi j o čez tu kateru ne Čuti
tvojga srda ni ga nej vrednu • se srdyš čez nespametno živino, čez
kona, vola, psa, mačko, čez miši, krta, ja čez mravlinca, mulio,
komarja . . ti se srdyš čez nespametno živino. 70 kaj se srdyš čez
eniga, kateri je tebi krivico sturil? Cruc. 5, 29 vy se srdite čez
kuharco. Bas. 458 kateri se sam čez se srdy. Kog. 2, 492 kadar
nebeškiga očeta čez nas se srditi občutimo. Vojska 68 inu se čez
nega na srdi. Schrev 2 kraj. 24, 20 gospod se je čez Jeruzalem
inu čez Juda srdil. Skrb. 1, 111 se čes to nisim srdil. 259 pravica
božja, ktira se čez te srdi, bo prijazno iz nebes na te poglčdala.
260 bog je potoldžen, se več ne srdi čez grešnika. 2, 265 on se
čez nas srdi. Trub. psi. 37 ne resrdi se čez te hudobne. Krej 2,
87b za to se je bog razsrdil čez nyh. Dalm. 1 mos. 30 Jakob se
je silnu resrdil čez Rahelo. 41 se je Farao bil resrdil čez svoje
hlapce 1 sam. 17 Eliab se je zlobnu resrdil čez Davida. 2 kraj.
23 se je bil čez Juda resrdil. psi. 37 ne resrdi se čez te hudobne,
sal prip. 24 ne resrdi se čez te hude. jud. 11 naš bog se je re¬
srdil čez naše grehe. 1 makab. 11 čez tu se je kraji silno resrdil.
Cruc. la 4 bug se je bil pravičnu resrdil čez Sodomo, la 170 go-
spud se je bil silnu čez taistiga (hlapca) resrdil. la 172 na ohcet
prež lepiga ženitniga gvanta je bil p risal, čez kateriga močmi kraji
se je bil resrdil. Ib 17 pišejo poeti de Achaeon je hodu špegat za
to bogino Diano, za volo tega močnu čez nega se je bila resrdila
inu liega v eniga jelena preobrnila. 174 močnu se je bil čez taiste
resrdil. 229 Jupiter močnu se je bil resrdil čez ludi za volo nyh
grehov. 263 gvišnu bi se resrdil čez nega. 276 le ta nesrečni človek
se je bil čez eniga pasterja resrdil. 4, 201 kraji Asverus močnu
se je resrdil čez judovski folk. 343 Mars se je bil čez liega močnu
resrdil 5, 23 pravica božja se čez nvh grehe močnu je resrdila.
429 Kristus se je bil resrdil čez le tu figavu drivu. Bas. 145 ti
bč se čez nega resrdil. Rog 2, 345 po usi spodobnosti resrdil se
je bil bog čez te grešne malikovavce . . spusti me de se resrdy
moj srd čez taiste (dimitte me ut irascatur furor meus contra
eos). Vojska 166 resrdi se sam čez sebe. Jap. 1 mos. 40, 2 Farao
se je bil čez niju razsrdil. 4 mos. 12, 9 on se je čez niju razsrdil.
31, 4 Mdjzes se je razsrdil čez poglavarje te vojske, čez vikši tih
rodov inu stujne poglavarje. 5 mos. 4, 21 gospod se je čez mene
razsrdil, sodu. 10, 7 tedaj se je gospod čez tie razsrdil. Skrili,
pridg. 5, 5 de ki bog čez tvojo besede razrden ne bo vse dela
tvojih rok razdjal. jer. žal. 5, 22 silnu si se čez nas razsrdil, na-

6

M. VALJAVEC.

hum 1, 2 gospod se razsrdy čez svoje zupernike. Traun psi. 6 ta
sveti mož se je b&l de bi se bog ne bil čez nega razsrdil. Skrb.
1, 344 bog se je čez to sila močno resrdil. 364 bog čez cagove
ogledvdvce resrden jih štrdfa z naglo smrtjo. 2, 48 tak si se tako
močno čez nas rasrdil, de si cel svoje oči od nas odvrnil? 52 mu
je rekel oznanit de h kaznu se čez nih nič več ne bo rasrdil. Serf.
predg. 2, 11 Dioškor seje črez besede čeri tak razsrdil, kaj je no
Marcjani na martro prek dal. srd:  Dalm. 1 mos. 27 dokler negov
srd čez tebe miny. sir. 16 srd se je vužgal čez te kir ne verujo.
57 nega srd čez neverne prestanka nema. ester. 5 je on poln srda
postal čez Mardohaja. job. 10 ti množiš tvoj srd čez me. jez. 10
taku bo moja nemilost inu moj srd čez nyli pregrišene konec imel.
jer. 15 ogin se je v mojim srdi čez vas razvnel . . ne mudi tvojga
srda čez ne. 44 za tu se je tudi vnel moj srd inu zlobnost inu
se je režgal čez judovska mesta inu čez gase v Jeruzalemi. Kast.
60 moj srd je pravičen čez to grozovito divjačno tega vstekliga
srda inu jeze. Kog. 2, 636 en velik srd imam čez tebe inu čez
tvoje dva prijatela. Jap. 2 mos. 32 zakaj se je tvoj srd vnel čez
tvoje ludstvu? 5 mos. 31, 17 moj srd se bo ta čas čez t6 istu
vnel. rim. 1, 18 božji srd se razodeva iz nebes čez vso hudobijo
inu krivico tih ludy. Skrili, ozea 8, 5 moj srd se je čez lie vnel.
pok. 2, 4 vupa de bo srd božji čez to ludstvu en krat jeiial. Schrey
2 kraj. 22, 17 moj srd se bo čez to mestu vnel. srdit:  Trub.
psi. 74 zakaj si taku zlobnu srdit čez te ovce tuje paše (Ivoc ti'
Mpviclb", 6 ihiao; con sl -pojžava vop.n; <700 ; Luther: warum bist so
grimmig zornig iiber  dic schafe deiner weide? stsl. psi. sin.: pro-
gneva sje erosti. tvoe n a ovi.cje pažiti tvoeje; Trplan: za ka se
tako grozno srdiš na ovce paše tvoje?) Krel 1, 89b kako dolgo
se ne oč smilovati čez Jeruzalem inu čez mesta Judova, čez ka¬
tere si srdit bil tih sedemdeset lejt? Dalm 1 mos. 40 Farao je bil
srdit čez oba dva kramarja: čez višiga teh klučarjev inu čez vi-
siga teh lištrov. 2 mos. 4 gospud je bil bridku srdit čez Mozesa.
16 Mozes bil je srdit čez ne. 3 mos. 10 011  je bil srdit čez Elea-
zara inu Hamara. 4 mos. 31 Mozes je bil srdit čez kapitane. 5
mos. 1 gospud je tudi čez me srdit bil za vašo volo. 32 on je
srdit bil čez svoje synove inu hčere. 2 kraj. 13 tedaj je ta mož
božji srdit postal čez nega. 1 sam. 29 ty filisterski viudi pak so
srditi čez nega postali. 2 sam. 3 na tu je bil Abner silim srdit
čez le te Ibozetove besede, job. 32 Elihu je bil čez Joba srdit..
011  je tudi bil srdit čez liegove try prijatele. 81 čez le te besede

KAKO JE RABILA RIJKČCA CVfiZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNIZr. 7

je negova žena bila srdita postala, psi. 74 zakaj si taku zlobnu
srdit čez ovce tvoje paše? 78 je srdit postal čez svojo erbsčino.
jez. 12 jest tebe, gospud, zahvalim de si bil srdit čez mene. 34
gospud je srdit čez vse ajde. 47 sim jest srdit bil čez moj folk.
jer. 37 ty vjudi so srditi postali čez Jeremija, zahar. 1 jest sim
silnu srdit čez te ofrtne ajde. Cruc. 4, 60 bi imeli srditi biti čez
nega. Rog. 2, 349 hočete vy tega čez nas srditiga bogh ntolažit?
molite. Skrih. iz. 34, 2 gospod je srdit čez vse narode, zahar. 1,
12 kaku dolgu se ne bodeš ti vsmilil čez Jeruzalem inu judovske
mesta, čez katere si bil srdit? 1, 15 čez bogate narode sim jest
silnu srdit. Skrb. 1, 34 iz srcam ktiro je blo čes nega srdito. 300
je nebeški oča srdit čez nega. togotiti  se: Veriti 126 pa se
togotč čez besedo božjo, zlobiti  se: Dalm. 1 mos. 31 kaj sim
jest krivega sturil de si se taku čez me rezlobil? 44 tvoj srd
se ne rezlobi čez tvojiga hlapca. 2 mos. 31 za kaj bi se tvoj srd
rezlobil čez tvoj folk. 4 mos. 12 gospud se je rezlobil čez liu. 24
na tu se je. Balak v srdi rezlobil bil čez Bileama . . za tu se je
gospodni srd rezlobil čez Izraela. 5 mos. 6 de se gospuda tvojga
boga srd čez tebe ne rezloby. 11 de se za tu čez nas gospodni
srd ne rezloby. 31 ob tu se bo moj srd razlobil čez he. 1 hron.
14 tedaj se je gospodni srd razlobil čez vas. tako i  2 kraj. 13, 2
sam. 24, riht. 2, 3, 10. Judit 6 potic se je Olofernes tudi rezlobil
čez Ahiora. Pohl. tschup. 27 moj ajfer, katir mene čez grešnike
inu čez nazdušne se zlobiti stury, je li natirleh grenkoba moje
mote? zlobnost:  Dalm. 2 kraj. 22 za tu se bo moja zlobnost
čez le ta mejsta vnela inu ne bo ogašena. ezck. 5 taku ima moja
zlobnost čez te nehati, banih 2 ah gospud, pusti od tvoje zlobnosti
čez nas. zloben:  Dalm, jez. 24 gospud je srdit čez vse ajde
inu zloban čez vse nyh vojske, sir. 40 drugim folkam sim jest iz
srca sovraž, čez ta tretji pak sim jest taku zloban kakor sicer čez
obeden. rasčemeriti  se: Šerf 2, 11 čres toti govor rasčemeren
je dal Marcjan heno telo z železnimi kavlami rasčesati. 2, 62 so ga
črez toti govor razčemerjeni popadnili. — gori  se  dr  ž ati  = nem.
sich iiber etwas aufhalten: Jap. mark 7, 2 kadar so vidili de so
nekteri od negovih jbgrov z nečistimi rokami kruh jedli, so se čez
to gori držali. Narod govori:  jezim se, jezen sem, srdit sem, zlo¬
ben sem, srdim se, zlobim se na koga. — jokati  (se), jok ah e;
plakati se; solze liti, točiti:  Dalm. jer. 28 jest se moram
čez tebe Jaeser jokati. Stapl. luk. 19 kadar se je Jezus približavol
k Jeruzalemu, videl je to mestu no se začne jokat čez ne. Cruc.

8

M. VALJAVEC,

la 7 bo persilen v tej nar vekši potrebi čez svojo revo se jokat.
Ib 11 sam tvojo vejst inu srce premisli, taku boš zadosti hudiga
vidil inu zamerkal inu uržoha nešil se tožit inu jokat čez tvoje
grehe. 12 nar poprej jokajte se sami čez sebe, potle čez vaše otroke
inu vže po tem jokajte se čez vašiga bližniga. 13 tu so moji grehi
katere ne gledam, ne premišlujem inu se čez taiste ne jokam. 161
čez moje grehe se jokala. 2, 50 se čez naše grehe jokaš .. solze
mene persilijo čez moje grehe se jokati. 141 čez katero nepokor-
šino milu se je jokal s. Efrem. 448 so se jokali čez nyh pregreho.
470 nikar več se ne jokaj, moj Silvijan, čez ta svejt. 518 bi se
imel jokat čez svoje velike grehe. 553 čez pogoblejne tiga grešniga
mejsta Jeruzalema milu se je jokal 2, 553 čez pogublejne tiga
grešniga mesta Jerusalem milu je jokal. 4, 417 nimate se čez mene
jokat, ampak čez vas. Bas. 97 jokajte se čez nega koker čez mr-
tviga. 114 uves Kristus je enu oku postal, kir se je tok rekoč na
usili vudeh čez me jokal. 270 jokajte se čez reve katere bodo čez
vas peršle. Rog. 2, 71 jokaj se en slejdni čez pregrčjho k Jezusu.
Resn. 112 jokajte se čez nega kaker čez enega mrtvega. Jap. luk.
19, 41 kadar se je on perbližoval je on to nnjstu pogledal inu se
je čez le tč zjokal. 23, 28 nikar se ne jokajte čez mene, ampak
jokajte se same čez sebe inu čez vaše otroke, apokal. 18, 9 bodo
čez ho jokali inu klagovali. prid. 2, 99 jokaj se z mano čez to
kar se v naših templih vsaki dan gody. Skrili, sir. 22, 10 čez
mrtviga se jokaj, za kaj hegova svitloba je prešla, inu čez norca
se jokaj, za kaj hemu je pameti zmarikalu. Cez mrtviga se malu
jokaj, za kaj on je v počitek prišal. iz. 16, 9 za to bom jokal
čez vinograd Sabama kakor sim jokal čez Jaser. jer. 48, 32 kakor
so čez Jacera jokali, bom tebe objokuval. Leon. 17 začne pridi-
guvati evangeli, de so se povsod omečili inu jokali čez svojo hu¬
dobijo. Skrb. 1, 88 čez ktiro (neobčutlivost) je milo jokal s. Cy-
prijan. 326 jest sim čez moje grehe jokal 413 bi ne imel uržah
jokati čez tolko žalostnih padcov. 491 kadar grešnik na zemli čez
greh joka inu žaluje, ta krat v nebesih angeli praznik vsiga ve¬
sela imajo. 375 Jezus se je zjokal čez mesto Jeruzalem. Šerf. predg.
1, 347 dare je mesto pogledal, se je jokal črez he. 350 za to pa se
je jokal Jezus crez liihovo pogyblehe. jok a n e: Rog. 2, 227 jo-
kajne čez to pregrejho teh Sodomitarjov inu čez to rež.ilo božjo
sturilu (pogrj. sturila) je Abrahama vredniga de je nega g. bog
taku počastil. Jap. djari. ap. 8, 2 so enu veliku jokarie čez nega
držali, plakati:  Krel 1, 127b vy hčere jeruzalemske, ne plačite

KAKO JE RABILA lllJEČCA CVtiZ  (nOVOj)si.OVENSKOJ KNIZ1. 0

se čez me, temuč čez vas inu vaše otroke. 2, IBlb kadar je prišal
Jezus blizu Jeruzalema, je videl to mesto inu se je plakal čez lie.
132a za kaj se plače Kristus Čez mesto Jeruzalem? 142 s krva¬
vimi salzami (čitaj: slzami) plakati čez takovc zapelivske hude
strupovite jezike. Dalm. 3 mos. 10 naj se vaši bratje, vse izraelske
hiše plačejo čez le tu sežgane, luk. 19 kadar je on bil blizu tjakaj
prišal, je gledal tu mestu inu se je čez ne plakal. luk. 23 nikar
se ne plačite čez mene, temuč se plačite same čez sebe inu čez
vaše otroke. Schon. 221 se je čez tu istu (mestu) plakal. Cruc. 2,
144 se spovej ta bolni, milu čez svoje grebe se plalca. 5, 239 kadar
je bil ugledal tu mestu, se je čez taistu plakal. Rog. 2, 209 plakal
se je on milu čez svoje grehe. Šerf 1, 401 tak se mati cirkva ža¬
losti no plaka črez dyhovno smrt no pogyblene svojih otrok, solze
liti, točiti:  Cruc. 2, 491 ne boš ene solzč čez tvoje grehe pre¬
lila. Jap. prid. 1, 269 taku te zarotym zadnič skuzi le te moje
solze, katere morem čez nevarnost tvojga večniga pogublena točiti.
2, 291 ti čez tolikajn grehov nisi ene same solze stočil. Narod
govori:  jokam, plačem se, solze lijem, točim nad kim, ali pa za
kim. — kesati se, kesane, greva me, z g r e v a t i se, g r e-
vanost, grevaiie, grevinga:  Skrih jer. 26, 13 gospčd se b6
kasal čez htidu s katerim je vam žligal. kesane:  Skrin. pok. 1,
119 znamina resničniga kksaria čez greli so de . . gre v ati, z gre¬
va  ti  se: Cruc. 2, 477 za kateriga volo človek se greva čez svoje
grehe. 479 jest sim bil se greval čez moje velike grehe, lb 27
zgrevajte se čez vaše grehe. 41 kadar my vidimo te štrajfinge nam
perpravlene, se prestrašimo inu čez naše grehe zgrevamo. 212 de
bi se zgreval čez svoje grehe. 2, 6 gdu bo taku nehvaležen, de se
ne bo čez svoje grehe zgreval? 435 so se bily čez nyh pregreho
zgrevali. 4, 160 zgrevajmo se čez naše grehe 202 smo se čez naše
grehe zgrevali. 5, 5 koku britku bo tebi, če zdaj se ne boš spoko¬
rila inu zgrevala čez tvoje grehe. 396 de bi se bila zgrevala čez le
to nespodobno čast. Bas. 320 si zgrevat ne more čez svoje grehe. 331
zgrevej se čez tvoje grehe. Tob. 192 se iz srca čez taiste (grehe)
zgrevajo. Vojska 106 čez to božje režaleiie se zgrivej. Traun psi.
4, 5 kar v vaših srcih mislite, čez to se v vaših hramih zgrevajte.
grevanost:  Šerf predg. 2, 289 so pravo grevanost čres svoje
grehe naredili, grevaiie:  Leon. 115 grevaiie čez gr§he inu pre-
grešeha obuditi, grevinga:  Kast. 209 pokura je eno popravleiie
kateru vleče na grčvingo čez te grčhe z resnično volo bogu zadosti
sturiti. Cruc. la 202 grevingo čez grehe imeti. 2, 4 čez svoje grehe

III

M. VALJAVEC.

prave grevinge ne bo imela. 461 povedaj nam v kakušni viži si ti
vudobil le to s. grevingo inu sovražtvu čez tvoje grehe? 461 hoče
čez svoje grehe grevingo imčti. 481 kateri so pravo grevingo čez
svoje grehe imeli. 5, 135 obene grevinge čez le tu nimaš. Bas. 40
grešnik na bo mogel obuditi grevinge čez svoje grehe. Rog. 2, 68
začela je ,praelyvat‘ te solze iz grevenge ččz svoje grehe. 341 de
nam sprosi eno pravo persrčno grevengo čez vse naše grehe 350
Marija sprosi svojm hlapcam eno pravo grevengo čez grehe. l ob.
15 čez katere tudi more ta grevinga se obuditi. 148 grevingo čez
tvoje grehe obudi. 176 popolnoma grevingo čez svoje grehe obuditi.
Boln. 7 koku bodeš ti v enimu takimu stanu eno pravo znotrejšno
žalost inu grevengo čez tvoje grehe obuditi mogu? Jap. prid. 1,
368 molitu s pravo grevingo čez svoje grehe. 8krb. 1, 127 ima
čez soje grehe pravo grevengo. 128 imam čez greh grčvingo. 143
grevengo čez toje režalene imamo. 408 ni božje lubezni ne grevenge
čez greh. Narod govori:  kesam se čega, kesam se da (sem grešil);
riječi:  grevati, grevinga od stvisnem.  hriuva zasijala je medu narod
nemačkujuca cirlcva.  — meščevati se, meščevaiie, mešče-
vavec; znositi  se, lan  ti  ti  se: Dalm. 2 tes. 1 inu se bo z go¬
rečim plamenom masčoval nad temi kir boga ne znajo inu čez te
kir niso pokorni timu evangeliju. Cruc. la 1 s taistim se ,mazevali‘
čez svoje neprijatelne. 5 kadar bi zapovedal vetrovam, de bi se
imeli mazčovati čez človeka, vse hribe inu gore v eni minuti bi
okuh vrgli . . 9 bug en krat je bil zapovedal nebesom de se imajo
mazčovati čez tiga hudobniga cesarja Anastazija, precej zagrmy,
zabliska inu v nega tresi. 2, 44 čez nega se hočejo mazčovati. 2,
177 za toraj se nej čez svoje savražnike mažčoval. 2, 176 kadar
Jakob je bil vmrl, liegovi bratje so se bal v de bi Jožef se ne ma-
sčaval čez nyh kir so ga bily predali. 2, 560 kaj delate vy angelci
nebeški de se ne masčovate čez te hudobne ludy?  . . tudi tedaj se
ne maščujete čez le te hudobne. 4, 86 boguvy čez katere gospud
se je masčoval, so bily hudiči. 5, 629 bug se maščuje čez te žive.
Bas. 341 de bi se mogel čez svojga očeta masčuvati Skrili, sir.
12, 7 nar viši se bo čez hudobne možtuval. 48, 8 kateri si krajle
z ojlam mazal de bi se čez pregrehe možtuvali. Jap. jozve 20, 9
kateri se žely čez to prelyto kry mašil vati. 2 tes. 1, 8 kateri se
mašuje čez te kateri boga ne poznajo. Škrb. 1, 141 mašval si se
čez nas k’ smo zaslužili, mašuj se tudi čez grešnika. 2, 47 le to
jo ena nar večdi šib s ktiro se bog čez grešnika možtuje. 1, 48
se bo začel čez greh mažtvati. 1, 150 čez sovražnika se mašvati.

kako  .lis rabila rtj«čoa crez  (novoj)rlovenskoj kštizi. 1 1

meščavec, meščevavec: Dalm. 1 tes. 4 gospud je masčavec
čez le tu vse. Jap. 1 tes. 4, 6 gospod je en mašvavhc čez vse le
to. prid. 1, 17 ravnu le te rane, ravnu le ta kry kličejo na maš-
vaiie čez nega. Skrili, nah. 1, 2 gospod je možtiivavčc čez svoje
sovražnike, sir. 7 ogin inu črvje so masčovane čez te neverne, jer.
11 naj vidim tvoje masčovane čez ne. Skrin. modr. 5, 18 liegdvi
srd bo stvary z orožjam obdal k možtuvaiiu čez sovražnike. Škrb.
1, 121 mašvaiie čes druge. 309 kri Jezusova vpije za mašvafte čez
tega ktir si jo k nucu ne stri bel glasno kakor je vpila čez Kajna
kri nedolžniga Abelna. znositi  se:  Jap. 4 mos. 16, 22 ti si nar
močnejši bog čez vse kar diha inu živy, al se bo tvoj srd zavolo
greha eniga samiga čez vse znosil. — izpokoriti se, pokora:
Cruc. 2, 6 si dolžan čez svoje grehe se spokorit inu zgrevat.
4, 202 my smo se spokorili čez naše grehe, pokora:  Cruc.
16, 97 veliko pokuro čez svoje grehe dela. 215 pokuro bom čez
moje doprnesene grehe delala. 2, 103 Magdalena veliko pokuro
je čez svoje grehe delala. Bas. 13 čez dopernesene grehe pokuro
delej. 61 nesi otla čez tiste pokuro delat. 79 pak so čez svoje
grehe pokuro sturili. 449 čes grehe pokuro delat. 445 je trideset
lejt čez le te (grehe) pokoro delala. Rog. 2, 511 de bomo mogli
pokuro sturiti čez naše pregrehe pred našo smrtjo. 584 malo
nyh stury inu dela čez pregrejko eno pravo pokuro. Resn. 88
po dopernešenu prave pokore čez vse moje griehe. Tob. 65 niso
pokuro čez svoje grehe sturili. Vojska 54 čez katere ti nisi
zadosti pokure sturil. Boln. čez svoje grehe pravo pokuro de¬
lala. 105. jest sim perpravlen čez moje grehe pokuro sturiti. Jap.
apokal. 16, 11 niso pokore sturili čez svoje dela (ob o.STSvovioav s z
twv špvojv auTčov). Skrin. jer. 8, 6 nikogar ny de bi čez svoj
greh pokoro d§lal. (obz š<rrtv av&p«7co? 6 p. STScvotšv d ir d zzzv/c
abvou), pok. 1, 94 nisim čez svoje gr§he pokdro delal. 3, 85 aku
krivičen čez svoje grebe pokoro stury, bb gotovo živfel. Wolf. ezeh.
18, 21 čez vse svoje sturjene gr§he pokoro stury. Rey 1, 80 čez
naše grehe pokoro delati. Škrb 1, 57 strite pokoro čes greh. 249
strmo čez dopernesene grehe pokdro. 433 boš delal čez grčh po-
k<5ro. 2, 206 nobeniga. ni de b’ dčlal čez grčli vrbdno pokoro.
Šerf pad 7 svoje grehe premišlavati, se jih spobolšati no kres lie
pokoro delati, predg. 1, 474 on je ty na toti zemli kres svoje
grehe pokoro včinil. 2, 324 Maria Magdalena nas vyči črez naše
grehe pokoro delati. 533 lystvo de včinilo pokoro kres svoje pre-
hyde grehe. Narod govori:  pokorim se, pokoro delam za kaj. —

12

M. VAl.JAVEO,

p osolil iti, smiliti, smilovati, v s mi liti se; p osmi jene,
vsmilene: Serf pred. 1, 448 bi se ne bi tydi ti kres tvojega raven-
hlapca posmiliti mogel kak sem se ja krez te smilil? 2, 49 dobrot-
livost božja se posmilila črez zapelani človečji par no črez ves
človečji narod. 499 posmilte se črez me. Trub. psi. 72 on se bo
smilil čez boziga inu potrebniga. mat. 9 syn Davidov, smili se čez
naju. mat. 17 gospud, smili se čez mujga synu. Krel 1, 76 2 b sin
Davidov, smili se čez me. 79 2 a so tudi imeli lepe oblube božje ako
se budo čez te vboge smilili. Grac. 2, 141 ah bogu stu taužent
krat smili se čez trdovratnost inu nepokoršino teh grešnih ludy!
Bas. 102 syn Davidov, smili se čez me. 107 bog, smili se čez me.
Leon. 92 smili se čez mene. Serf predg. 1, 88 smili se črez me. 1,
448 gospod se je smilil črez hlapca. 2, 262 nebeški oča se je smilil
čres človeka. 364 bog se naj smili črez dyše. Krej 1, 89b gospod
Sabaot, kako dolgo se ne oč smilovati čez Jeruzalem inu čez
mesta Judova? 2, 149a se je smiloval čez nega. Trub. psi. 103
koker en oča se vsmyli čez otroke taku se ta gospud vsmyli čez
te kir se ga boje. Dalm. 2 mos. 33 čez koga se usmilim čez tiga
se vsmilim. 5 mos. 7 nčmaš ž nymi zaveze delati ni se čez ne
vsmiliti. 5 mos. 32 čez svojga hlapca se bo on vsmilil. 2 kraj. 13
gospud se je čez ne vsmilil. tob. 8 gospud vsmili se čez naju. psi.
72 on se bo vsmilil čez tiga vboziga. psi. 79 vsmili se skoraj čez
nas. psi. 103 kakor se en oča čez otroke smili, taku se gospud
vsmili čez te kateri se nega boje. psi. 109 nihče se ne vsmili čez
hegove svrote. prip. 14 dobru je timu kateri se čez revne vsmili...
kateri se čez vboziga vsmili ta boga časty. miha 7 on se bo zupet
čez nas vsmilil. Schdn. 381 vsmili se ečz vse verne krsčenike.
Orne. la 11 nej bilu obeniga de bi se čez nega vsmilil. 17 vsmili
se čez popotnike, bug tude se bode usmilil čez tebe kakor čez
Lota. 59 jest se gluh delam inu se čez vas ne usmilim. 68 men’jo
de bi le ta ne prosila svojga krajla de bi se čez iie ubogo inu
potrebno žlahto vsmilil? 147 to bogo dušo pustimo trpeti lakoto
inu žejo inu čez ho se ne usmilimo. 150 ah bug vsmili se čez našo
nepamet! 159 grozovitni levy so taisti kateri se ne usmilijo čez
tiga nadlužniga inu revniga. 160 nepametna živina ena se vsmili
čez to drugo kadar v potrebi vidi svojo gliho. 163 slišiš prošho
tiga revniga inu se čez riega ne usmiliš. Ib 36 boš se čez nas
vsmilila. 86 Kristus se čez ho usmili. 139 bug nam pomagaj inu
se čez nas vsmili! 173 so gvišnu menili de se bo čez to grešnico
vsmilil. 2, 462 Jezus svn Davidov, vsmili se čez me. 4, 358 za

kako je  itA bitjA riječca črez  (novoj)sloven.skoj knizi.

13

kaj se ne vsmilite čez vašiga k raj la? 362 so psi se čez liega

vsmilili. 479 ali bug se vsmili čez tebe. Bas. 42 o bog, usmili se

čez me. 194. more le mati pozabit na dete de be se čez nega ne
usmilila? 254 se je čez eelu mejstu, ja čez celo deželo usmilil.
Rog. 2, 52 bug se usmjli čez nas. 173 usmili se čez me. Kemp.
41 (I, 13, 7) boga na pomoč klicati de se on čez nas usmili. 94
(I, 24, 2) kateri se rajši čez druge usmili koker srdy Tob. 30
vsmili se čez nas. 47 vsmili se čez tvojga služabnika. 55 de se ti
čez tvoje lubu kršanstvu milostvu vsmiliš. 62 se je vsmilil nebeški
oča čez svejt. Resn. 26 de sc ti čez me očeš vsmiliti. Boln. 58

vsmilite se tudi čez vaše bolanc sosede. 91 o kdu bode eniga taku

nevsmileniga srca, de bi se čez te nar revniši duše na vsmiluV
Jap. mat. 9, 27 vsmili se čez naju. rim. 9, 15 jgst se bom vsmilil
čez kateriga se vsmilim, inu t§mu bom milost skazal čez kateriga
se bdm vsmilil. 18 on se tedaj vsmili čez kateriga se on hoče.
Filip 2, 27 on je do smrti bolan bil, ali bog se je čez liega vsmilil,
inu ne le samii čez liega, ampak tudi čez mene. prid. I, 33 vsmili
se, o gospod, čez liegovu zdihvaiie. 2, 23 jest nimam čez to veliku
mestu Ninive se vsmiliti. Skrili, prip. 21, 10 ona se ne bo čez
svojiga bližniga vsmilila. sir. 5, 6 on se bo vsmilil čez obilnust
svojih grehov, pok. 1, 13 usmili se čez me, gospod, pok. 3, 20
usmilil se bom čez tiga, čes kateriga se usmilim, inu usmileiie bom
sturil timu čez kateriga se bom usmilil. 3, 36ti boš ustal inu se
boš čez Sion usmilil, za kaj čas je de se čez nega usmiliš.. Wolf
baruli 6, 37 čez vidovo se ne bodo vsmilili. Skrb. 1, 139 bog se
je čez nega vsmilil. List. cej. 181 se nisi li tudi ti mogu vsmiliti
čez tvojga zraven hlapca, kakor sim se tudi jest čez tebe vsmiliu?
p o s m i 1 e n e, s m i j e h e, u s m i 1 e n e: Serf. predg. 2, 150 ona je
puna posmijena črez nas. 2, 419 ona je puna smilena črez nas. Rog.
2, 642 imej usmdčjne čez tvoj pregrešni folk. Jap. prid. 1, 318 če
ste uni dan čez težo našiga stanu vsmileiie čutili. Skriti, pok. 3, 41
tvoje usmileiie, gospod, čez c§rku ne bo brez sadu. Sve je to prema
hemackomu,  sicli liber jemand erbarmen, dobro slovenski je:  smi-
lovati, smiliti se komu, kako i zbila u ugarskoj slovenštini dolazi:
Kiizm. rim. 9, 15 smilujem se komi se smiliijem. — smejati, po¬
smehovati  se  (to je po nem.  lachen liber etvvas; dobro slov. je:
smejati se komu, čemu); Trub. psi. 52 se bodo čez nega smijali.
Kast. cil. 208 en ajdovski phiiosophus se je smejal čez te hudobne
]judy. Skrili, jer. 19, 8 kateri memo tiga istiga pojde bo ostrmel
inu se smejal čez vse liegovu rezdjahe. Skrb 1, 501 se sam čez

14

M. VALJAVEC,

se smejaš. 1, 445 se čez to posmehuješ. Rey 1, 302 čez ta post
se posmehujejo. Nu kako u Slovenaca  črez tako dolazi u Ceha i
Polaka  nad: češ. smiluj se nade mnou. pol.: smiluj sie nad nami.
— sramovati  se: Skrb. 1, 251 de soje grehe spoznd, se čez
taiste sramuje, poniža inu žaluje. Narod govori:  sramujem se čega ili
za vojo čega. — strašiti, prestrašiti se, strah:  Šerf predg.
1, 339 mož se je strašil črez toti govor. 2, 148 kda je to ona slišala,
se je strašila čres toti govor. Jap. 1 mos. 42, 35 vsi so se čez to
prestrašili. 2 mos. 14, 10 čez to so se silnu prestrašili. 5 mos. 1,
21 ne boj se inu se čez nič ne prestraši, prid 1, 319 jes sim čez
t6 vhs prestraeen. Skrb. 1, 187 ona se čez to prestraši, strah:
Dalm. mat. 7 kadar je Jezus le te besede bil dokorial, je ta folk
en strah obšal čez negov uk. luk. 5 en strah je bil nega obšal
čez ta lov teh ryb. Narod govori:  strašim se čega. Schon. 208
strah je bil nega obšal čez ta lou teh rib. — veseliti, obve-
selitise, veseje, vesel, radovatise:  Trub. psi. 25 ne
pusti se mujim sovražnikom čez me se veselyti. 30 nesi dopustil
tim mujim sovražnikom čez me se veselyti. 35 ne pusti tim kir so

meni po krivici sovraž čez me se veselyti.. sodi ti meni po tuj

pravici de se čez me nekar ne vesele, mat. 18 on se čez no obe¬
sek več koker čez te devet inu devetdeset. Kr e j 1, 34b čez le to
se Kristus veseli. 91b gdo se veseli čez grešnike inu grešnice ker

se pokore kakor ty angeli? Dalm. 5 mos. 28 kakor se je poprej

gospud čez vas veselil de je vam dobru sturil inu vas gmeral, taku
se bo čez vas veselil de vas pomory. 30 gospud se bo vrnil de se
čez te vesely h dobrimu kakor se je čez svoje očete veselil, psi.
35 ne pusti se tem čez me veseliti.. sodi mene po tvoji pravici,
de se ony čez me ne bodo veselili. 38 de bi se le ony čez mene
veselili, ezek. 24 ker si z rokami luskal inu z nogami topatal inu
čez izraelsko deželo iz celiga srca taku špotlivu se veselil, za tu
jest hočem mojo roko čez tebe vun stegniti, zefan. 3 on se bo čez
tebe veselil, baruh 4 nihče se čez mene veseli, mat. 18 on se čez
no (ovco) več obesely kakor čez te devet inu devetdeset katere
neso zašle. Jap. mat. 18, 13 se čez ho več vesely kakor čez devet
inu dev?tdes?t katere niso zašlč. rim. 16, 19 jest se veselym čez
vas. 1 kor. 13, 16 ona se čez krivico ne vesely, ampak se vesely
čez rčsnico. 2 kor. 7, 13 v našim trčšti pak smo se še obilniši
veselili čez Titovu vesele, apokal. 18, 20 veseli se čez tč istu nebu.
prid. 1, 50 nebesa se čez naše prebrneiie vesel? več kaki ir čez
devet inu devetdeset pravičnih. 2, 21 čez katero se cele nebesa

KAKO JK KAIUI.A RIJEČCA CfCZ  (noVOJ)sIA>VBN8KOJ KNIZ1

15

inu ženila vesolj. 2o čez le to bučo inu senco se je Jonaz silnu
veselil. 231 čez negovo srečo se veseliti kakor čez tvojo lastno.
Skrili, sir. 8, 8 ne veseli se čez smrt tvojiga sovražnika. 12
ti se ne boš veselil čez otroke Juda. mili. 7, 8 ne veseli se čez
me. Traun psi. 34, 15 ony so se čez mene veselili. 34, 26 kateri
se čez mojo nesrečo vesele. Red. 242 jest se čez vse le tu iz celiga
srca razveselim. Skrb. 1, 168 ta krat se nebo čez te veseli, kadar
tvoje grebe razodevaš. 494 so se veselili čez to domači. 2, 115 čez
eno novo znane, čez grešno perjazuost ktiro je sturil se veseli kakor
čez nar veči srečo. Šerf predg. 1, 39 se močno veselimo čres to.
152 ona (lybezen) se ne veseli čres krivičnost, temoe čres resnico.
176 nedužen človek se veseli čres svojo si spravleno gleštvo.. čres
stvorjene reči no črez dobrote božje., črez gor idočo sunce. 177
on se veseli čres srečo svojega bližnega. 323 jas se ne veselim
črez nikaj kak črez dopadeiie božje. 2, 244 jas sem si na boga
zmislil ino se črez to razveselil. 301 Marija vsa razveselena čres
toti glas gre časi svoje tetice obiskavat. veseje:  Trub. mat. 13
on gre od vesela klr je on čez taisti (šac) imel inu proda vse.
Dalm. luk. 15 taku bo vesele čez eniga grešnika kateri pokuro
stury. Sehon. 205 taku bo tudi veseljč v nebesih nad enim grčšnikom,
kateri pokuro stori več kakor čez devet inu devetdeset pravičnih i
taku bo veselje pred božjim angeli čez eniga grešnika kateri je
pokuro sturil. Stapl. taku bo tudi vesele (,veselei‘) v nebi nad enim
grešnikom kateri pokuro stori več koker čez devejt no devedeset
pravičnih. Rog. 2, 219 enu veseje inu sicer veh.ši je u nebesah
čez pokuro eniga grejšnika kakor pa čez pravyca 99 pravičnih
(gaudium est in coelo super uno peccatore..) Jap. mat 13, 44
nebešku krajlestvu je enako enimu v nyvi skritimu šacu katgriga
je en človek našal inu skril, inu od vesela čez to inu preda
vse kar imd inu kupi to isto nyvo. luk. 15, 10 takti vam povem
bo vesele pred božjimi angeli čez eniga grešnika kateri se spokory.
Šerf pad 70 vekšo vesele bo v nebesah čres ednega grešnika ker
pokoro dela kak črez devet no devetdeset pravičnih (luk. 15, 7.)
predg. 1, 294 ravno tak bode pri angelih božjih čres grešnika ker
pokoro dela vesele nastalo .. Jezus jim je rekel da je v nebesah
črez grešnika ker pokoro dela vekšo vesele kak krez devet no
devetdeset pravičnih kori pokore ne potrebyjejo več. 301 tak spo-
bolšani grešnik boga ino je negovo lybeznivo dete, kres kero je
v nebesah pri angelih veliko vesele. 2, 306 od vesela čres to. raz-
v esej  e ne:  Šerf predg. 1, 461 bog nemi vtače razveselehe črez ne-

16

M. VALJAVEC,

govo potrplivost. vesel:  Dalm. 5 mos. 12 imate veseli biti čez vse
tu .. imaš vesel biti pred gospodom tvojim bugom čez vse le tu kar
perneseš. Leon. 9 vescjl čez to zasramovane pride nazaj. Skrb. 1,
325 bodimo čez hih spreobrnene veseli. Serf 2, 15 črez to je vsa
vesela postala, radovali  se:  Šerf predg. 1, 409 on se radyje črez
sirmaka. 2, 420 po pravici se veseli no raduje na dnešni den svet no
splohna cirkva črez rojstvo matere svojega ženiba. — vzdibati,
vzdihovati, vzdihnoti, vzdihovali  e'- Dalm. jer. 48 za tu
moram jest čez te ludy v Kirherezi vzdihati. 2 mos. 2 izraelski otroci
so čez svoje delu vzdihovali. Bas. 168 ona je zdihvala čez to grozo-
vitno inu špotlivo smrt tiga križa. 181. čez to more biti zdihuješ.
452. čez to drugo yejm de bo zdihval. 455, čez en sami greh bč
ymel lejtu inu dan zdihvati. Rog 2, 220 začel je byl čez tu taku
ostudnu žjulejne zdihat. 341 de bi on mogel pred svojo smrtjo
s pohlevnim srcam zdihnit čez svoje grejhe. Jap. prid. 2, 137 opo¬
mina te bogate de imajo.. jokati inu zdihovati čez te nevarnosti
s katerimi so obdani. Skrili, pok. 2, 15 nič več čez svoje spačene
ne zdihuje. 22 ima čez svoj nesrečen stan zdihiivati. Skrb. 1, 409
za kaj zdihuješ tolko čez toje težave? 2, 119 zdihuje se čez kažne.
130 zdihuj poln žalosti čez to kar te peče na vesti. 155 čez to je
mdčno nekdaj zdihval s. Ant. de Pad. vzdihovali  e:  Jap. 2 mos.
6, 5 jest sim slišal zdihvaiie izraelskih otr6k čez to silo s katero
so jih Egypcarji doli trli. — žaliti, žalostiti, žalovati, ža¬
lost, žalovali e, žalosten:  Rog. 2, 372 začel se je bil čez tu
žalit inu milu jokat, žalostiti:  Serfpad. 15 sveti Auguštin se ža¬
losti čres toto zgybo. predg. 1, 285 za to se je žalostil David tak
močno čres svoj greh da je molil no prosil: smili se kres me. 241
mi se moremo žalostiti črez nesrečo no nevolo našega bližnega . .
Pavel se je tydi žalostil črez nesrečo Korintanov. 2, 46 to nas
močno opomiiia na naše grehe no hydobnosti tydi včasi zmisliti,
se črez ne žalostiti, žalovati:  Dalm. sir. 22 čez eniga norca se ima
žalovati de pameti nema . . čez eniga mrtviga se nema preveč ža¬
lovati. jer. 8 obeniga nej kir bi čez svoj greh žaloval, nahum 3
Ninive je rezdjanu, gdu hoče čez ho žalovati? 2 kor. 12 bom
moral čez nyh dosti žalovati? Bas. 157 čez nič druziga ni tolku
žalval kulikor čez to nagost. 208 čez to iz srca žalujem. 315 de
be s tem bel čez svoje grehe žalvala. Tob. 128 žaluje čez sojo
pregreho. Jap. 3 mos. 10, 6 vaši bratje inu vsa izraelska hiša naj
žalujejo čez to požigahe kateru je gospod poslal. 2 kor. 12, 21 ne
bom čez liih veliku žaloval, prid. 1, 226 žalujte čez to strašno

KAKO J K  RABILA JUJKČCA CVflZ  (NOVOj)SLOVENSKOJ KNIZ1. 17

sodbo, vy nebesa. Trami- psi. 6 čez svoje gr§he žalovati. 31 David
čez to isto (hudobijo) žaluje. 37 David noč inu dan čez svoje grehe
žaluje. Skrivi, sir. 22, 13 čez mrtviga se sedem dny žaluje, čez
norca inu hudobnika pa vse nih žive dny. 41, 14 čez ludy se ža¬
luje per nih truplu. 38, 17 de se ne bo čez tebe liudti govorilu,
žaluj en dan britkii čez nega (mrliča), pok. 1, 79 če maj n čez svoj
nesrečni stan žalujejo, več so objokana vredni. 100 ker moj ne¬
srečen stan spoznam, čez tiga istiga žalujem. 101 žalujem čez svoje
grehe inu čez svojo nehvaležnost pruti tebi. 104 ti si meni moč
dal čez svoj stan žalovati 2, 100 daj de bomo čez naše grehe inu
prestopike resničnu žaluvali. 3, 13 aku bi s cerkujo čez h ene mrtve
otroke ne žaluval, bi med številam tih istih bil čez ktere ona ka-
kur mrtve joka. IS kdo bi čez taki nesreččn stan sedajniga kri-
stjanstva ne žaluval? 44 za volo tiga so ony polni ponižnosti čez
svoje inu svojih bratov grehe žaluvali. 77 čez to žalujem. Skrb.
1, 83 boga zgubiti inu čes to ne žal vati to bi b’lo kej čes kar bi
se mogel zavzeti cel svet. 84 Marija inu Jožef sta čes zgubo Je¬
zusovo srčno žalvala. 88 več krat ravno ta isti ktir čes smrt sojga
perjatla žaluje, se smeja čes smrt soje lastne duše. 2, 252 hočte
čez greh žalvati. žalost:  Trub. psi. 35 kir čez sujo mater žalost
nosi. Bas. 315 obudy čez tiste (grehe) eno veči žalost. Boln. 9 imaš
ti eno pravo popounima znotrejšno grevingo inu žalost Čez tvoje
grehe. 94 žalost čez moje grehe imam. Jap. prid. 1, 226 ti zemla,
razpoči se od žalosti čez to nedolžno kry. Skrili, pok. 2, 94 daj
moji duši žalost čez moje grehe. 3, 21 jest zdihujem inu to zdi-
hbvane ima biti pričovane moje notrajne žalosti čez grehe. Skrb.
1, 287 de b’ čez to žalost obudila. 506 hočeš od mene žalost čez
greh. 2, 124 nobene žalosti nima čez svoje pregrehe. 230 je bla
žalost čez greh resnična. 245 ako čez greh srčno žalost nimaš . .
Ktiri so imeli resnično žalost čez greh . . za volo pomankdna prave
žalosti čez sturjene pregrehe. 246 kterim se maje sreč od kesaha
inu žalosti čez to kar so grešili. 254 zadobi meni inu mojim po-
slušavcam žalosti polno srce čez naše pregrehe. Serf. pad. 45 on
ma velko žalost no bolečino znotrah kres vse svoje grehote. predg.

1, 400 tako žalost je imel prerok Jeremiaš črez jeruzalemsko mesto.

2, 8 jas se bojim či ne bi komi med nami dnešno veseje se kalilo
no z žalostjoj čres v starim leti doprinešene grehe motilo. 2, 227
obrnite se k meni skoz žalost črez vaše grehe, žalovali  e:  Dalm
5 mos. 34 so dokončani bily ty dnevi tiga plakaha inu žalovana
čez Mozesa. Skrili, pok 3, 116 moj duh v meni od žalovana čez

18

M VALJAVEC,

moje grehe omaguje. Pohl. tschup 27 moj ajfr katir mene čez
grešnike inu čez nazdušne se zlobiti stury, je li natirleli grenkoba
moje mote, ali je žalost inu žaluvane čez zašpotovahe tega nar
vikšega postavneka? žalosten:  Dalm. mark. 10 on je žalosten
postal čez le to besedo. Jap. mark. 10, 22 on pak je čez te be¬
sede žalosten postal. Skrili, sir. 26, 25 čez dvoje sim v srci žalo¬
sten. pok. 3, 6 on čez svoje inu drugih grehe žalosten prosi boga
za preobrnene hudobnih kristjanov. Skrb. 1, 146 vzame konc en
psiček, se najdejo ludje ktiri so čes to do sovz žalostni bli. Serf
predg. 1, 162 Magdalena je vsa ponižana no žalostna kres svoje
grehe k Jezusi stopila. 398 cirkva je čres dyhovno smrt no zgybo
svojih otrok močno žalostna. 466 zdaj je oča, ves žalosten čez
zgybo svojega lyblenoga deteta, k Jezusi svoj pribeg vzel. —
zadvojiti, dvoj, cagovati  (desperare): Bert’ pad. 85 zdvojiti
bi mogel jas čres vnogost no velkost mojih grehov ino čres moje
neštetlive zamydenosti, predg. 2, 101 od dvojov čres svojo ze-
brano živleiisko vižo (= nem. von zweifeln Liber seine ervvahlte
lebensweise) 2, 263 zadvojiti bi jas mogel črez vnožino no velkost
mojih grehov ino črez moje neštetlive zamydenosti. Jap. prid.
2, 287 kadar si ti od žalosti premagan zač§l čez revšino cago¬
vati inu sam sebi smrt prositi. — Arno se mogu smjestiti ovi
primjeri, prem da se prema  grč. sni mogu i drukčije tumaciti:
glavo ili z glavo majati, stresati:  Skrin. sir. 13, 8
on bo čez tebe z glavo majal. Traun psi. 43, 15 ludstva majejo
čez nas z glavami. Trub. psi. 44 ti sturiš de smo koker ene basne
vmej ajdi, de vsi žlaht ludy glavo čez nas stresajo, sir. 13 glavo
stresa čez te. jer. klag. 2 stresajo z glavo čez jeruzalemsko hčer.
Skrin. jer. žal. 2, 15 s svojo glavo stresajo čez hčer Jeruzalem.
— z rokami ploskati:  Dalm. zefan. 2 kateri mirnu gre, ta
čez lie žvižga inu čez he z rokami vkup ploska. Skrin. jer. žal.
2, 15 z rokami čez te ploskajo po poti memu gredoči szpoTnaav
srn us yaipzc plauserunt super te). — ukati:  Trub. psi. 41 ti imaš
meni enu dopadene de ta muj sovražnik ne bo čez me vukal. psi.
108 čez to filistejsko deželo jest hočo vukati. Dalm. psi. 41 moj
sovražnik ne bo čez me vukal. 108 jest hočem čez Filisterje vu¬
kati. sir. 31 vukajte čez glavo teh ajdov. jer. 50 vukajte čez ho
(Babel). 51 bodo vukali čez Babel. baruh 4 so ony čez tvoj padec
vukali. Skrin. jer. 51, 48 vukalu b6 čez Babilon nebu inu zemla
inu vse kar je na riili. — žvižgati:  Dalm. 2 bron je he dal
v reskroplehe inu opuščene de čez he žvižgajo, jer. 50 bodo žviž-

KAKU JK KAHILA R1JKČCA CTdZ  (n()VI).)).SLOVENSKOJ KNIZ1. 19

gali čez vse nyk štrajfinge. jer. klag. 2 kateri mimo gredo, luskajo
z rokami, žvižgajo čez tebe. milia 6 bodo čez ne žvižgali, zefan.
2 kateri mimu gre, ta čez ne žvižga. Skrin. jer. 50, 13 vsa bo
v pušavo prebrhena, sledni skuzi Babilon pojde bo ostrmel inu bo
čez vse negove rane žvižgal (sibilabit super universis plagis eius).
Tako i:  pohujšati  se čez kaj. Jap. prid. 1, 179 kaj za eni
plesi se vidijo, čez katere se nedolžne duše pohujšajo. 2, 18 ka¬
teri so se čez le to neskončno dobroto pohujšali. — oslepeti:
Krel 2, 76 s. evangelium gori gre inu sviti, ter da bi se rimske
sove inu nedopirji imeli čez ne oslepiti (= nem. und sollten da-
rliber die r. e. u. f. erblinden). Neki navedenih primjera moyu se
i drukcije tumačiti.

u kajkavstini:

fant  iti  se: Gašp. 3, 59 Abigail je potišala srditega Davida
da se ni fantil čez ne tovaruša Nabala. — srdit:  Zagr. 1, 225
dojde te. ves tih i krotek i milostiven siidit, a nč srdit kot čes
druge grešnike.

Akuzativ uz črez znači 9) ono na sto se djelatnost proteze. Do-
lazi mjesto  o drugih slovenskih jezika posve prema hemackomu
iiber (lat.  de ali crkveno i  super gre.  Trepi). Cita se najcesče uz
glagole declarandi i sentiendi i uz supstantive večinom sličnoga ovim
glagolom značeha. Da se i ovdje kojesta može i drukcije tumačiti,
■umijeva se samo sobom.  a) uz glagole:  dj ati:  Rog. 2, 572 le ta,,
kir spreudarjal je te Mojzesave besčde, čez te djhl je: . . dozde¬
vati, zdeti  se: Rog. 2, 11 čez tu kaj se vam dozdčva? 192
ččz tu sčdaj kaj se vam zdy? — glas gre:  Dalm. 1 mos. 37
hlapčič je iiyli očetu pravil, kadar je kaj en hud glas čez ne
(negove brate)  šal. —- govoriti, pogovoriti, pogova¬
rjati:  Krel 1, 110 2 a mi tukaje ne vprašamo inu ne govorimo
pri večerij Kristusovi od pozemelskih telesnih stvari, tarnuč od
nebeških čez naturo Kristusovih rečy. 2, 39b sveti Gregor v he-
govi pridigi čez Kristusove besede govori: . . Oruc. Ib 44 čez ka¬
tere besede s. Augustinus taku govory. Bas. 358 čez le to jest
s teboj toku govorim. Rog. 2, 17 kateri čez tu, kar sturil je bil
ta štimani inu vučeni Lukarini, govory: . . 158 kakor čez to hvalo
govory Cornelius. 256 kaker čez ta perkazen Augustinus govory.
498a stupim h temu kar čez tu govori; ty modri. itd. Bolu. 56
strašne so tiste besede kadire Jezus Kristus čez takšne nevsmilene

20

M. VALJAVEC,

kristjane govory. Traun psi. 68, 13 kateri v socliši sed§ čez mene
govora inu per vini čez mene pesmi pojčjo. Jap. prid 2, 106
napuli ali ofert, čez katero bom danas govoril, je ta nar stariši
pregreha na svejti. Skrili mili. 3, 5 t6 govory gospod čez preroke,
pok. 3, 125 kakor govory s Gregor čez take. Skrb. 1, 108 čes
ktero pergodbo vučeni Philo tak6 govori: . . 201 dve velike škode
ktere iz reztreseiia pridejo, k tire odvrniti si človk ne da nigdar
zadosti mu;e. Cez to bom dones govoril. 259 čez te besede tako
govori s. Aug. 492 čez to govoriti razdelim pridigo tako: . . Bas.
328 čez le tu se jest s tabo pogovorim. 206 čez katere se toku sam
(s)  seboj pogovarjej. Skrb. 1, 202 kir se je s sojim oččtarn v mo¬
litvi čez naše odrešene pogovarjal. — izpraševati, izprašati,
prašati, vprašati:  Bas. 4 skušej se nikolku čez to izprašovati.
153 začni sam sebe izprašvati čez tvojo potrpežlivost. 251 čez ta
nauk se začni sprašvati. Leon. 13 ih je napelal de je vsak posebej
eno č§dnost skuz teden dopolnoval, se čez rio sprašuval. 95 vsaki
teden bom izbral eno čednost de jo bom dopernašal, se o poldne
čez no izprašoval, inu nar bel navadno se bom sprašoval čez mir
tiga srca. 129 čez kar se bom vsaki dan sprašoval. Skrili, sir.
23, 34 le ta bo v zbirališe perpelana inu se bo čez ne otroke iz-
prašuvalu. modr. 6, 42 kateri bo čez vaše dela izprašiival. Tob.
13 svojo vejst dobro izprašati čez deset zapovdi božje. Jap. prid.
2, 273 vy morete čez to vašo vejst dobru sprašati. Bas. 259 je
čez to vprašal angele inu preroke. 319 čez to jest tebe uprašam.
Kog. 2, 233 temu (Solonu  Kr  e z) začelje bil iz ene puste hvale
svoje šace, blagu inu bogdstvu kazat tar čez tu uprašat, ali je bil
en šrečneši zndjti na zemle. 58 čez le tu uprašajo eni iz teologov.
609 čez tu kadhr bi jest uprašan bil, za odgovor dal bi: . . Polil,
tsohup. 35 mi čez en tok šegetaven punkt te vesty na prašamo.
Skrb. 1, 156 kar ne moreš odvrniti pusti kakor je, čes to ne boš
uprašan ne sojen. — izpustiti se vun=  riern. sicli auslassen:
Jap. prid. 2, 137 na zadne se on na eno strašno vižo čez bogastvu
vim spusty. — iztegnoti  se  = nem. sich ausbreiten liber etwas':
Uog. 2, 178 čez le tu dalej stegne se Richardus. — meniti:  Rog.
2, 149 čez kateru mejuil bi eden: iz tako žaubo mazali so se ty
mašniki. — misliti, pomisliti, premišlevati:  Dalm. sir.
modr. 4 ne zastopijo kaj gospud čez nega misli. Skriti, iz. 19, 12
naj pokažejo kaj je gospčd vojskinih trum čez Egypt mislil. Skrb.
1, 166 čez to resnico bomo dones na tanko mislili. Bas. 22 čez te
perglihe pomisli. Kast. 292 le taku premisli čez vse tvoje živene

KAKO J K RABILA RIJEČCA CreZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KNJZ1.

21

iiiu boš spoznal inn zastopil kaku si deleč od prave popolnomasti.
308 se premišluje čez čudne ričy inu čez nenucrie. Bas. 237 en
celi dan bom čez to premišloval. premišlavati:  Serf 2, 81
za to je pa Job nevolival, kda je čres svoje dneve premišlaval:
ja mam prazne mesece. 2, 233 krez Jezušov vnebohod čemo mi
dnes več premišlavati. — modrovati:  Jap prid. 1, 110 imaš
eno posebno srbečico od vsega govoriti, čez vse se modruvati.
Skrb. 2, 81 ne smemo čez to nič modrovati. — odgovoriti se,
odgovarjati  se = nem. sich verantworten liber etwas: Jap.
djari. ap. 25, 16 ne prejme odloga se čez tožbo odgovoriti. 26, 2
jest se srečniga držim, de se bom jest danes pred tako čez vse
le tri kar me Judje trižijo, odgovoriti mogel. Traun psi. 42 David
se pred občnim človeškim sodnikam čez krivlčniga Savla ny od¬
govarjati mogel. — opomniti  (opomeniti): Leon. 53 čez to
pergodbo bi znali mi dosti opomniti. — pisati, spisati:  Kre|
1, 38 za to je s. Bernard čez le te besede pisal: . . Cruc. Ib 147
čez katere besede s. Iiieronymus taku piše: Rog. 2, 264 pisal je
čez besede tega Davida: angelis suis ete. Skrb. 1, 53 poglejte kaj
piše čes to s. Paul. Kuga 8 kadar sem ji moje bukvice, čez vbi-
jarie te živine spisane, podelil (ne li čez = proti?). — posveto¬
vati  se: Skrili, sir. 37, 14 s temi se čez vse te rečy ne posvetuj.
— povedati, izpovedovati  se:  Dalm. djari. ap. 21 (21)
nym je povedano čez tebe de ti vučiš . . Bas. 490 se nema čez
svoje skrupelne (,scruplne‘) spovedvati. — poslušati:  Bas. 194
čez to poslušej kar pravi s. Paul (to bi se moglo umijeti i ovako:
poslušaj kar čez to pravi s. Pavel). — praviti:  Rog. 2, 10 su-
sebnu pak dopade meni tu kar čez današni s. evangelium Petrus
Cellensis, Guilielmus parvus i mvoj s. Antonius Paduanus pravjo.
33 kaj pravite čez tu? 266 Hugo čez Davidovo tožbo pravi:
mundus est mare. 296 poslušajmo tu kar pravi čez tu ta Joannes
de la PIaye. 494 čez tu sedaj kaj pravite, kristjani? Skrb. 2, 146
čez ktire besride pravi s. Chrysostomus:.. — pregledati,
razgledati  (se): Bas. 327 pregledejmo se čez to u s. pismu.
484 prejden čez le tu tvojo vejst rezgledaš. 126 rezgledej se čez
ta uk. — prepirati"se:  Škrb. 2, 81 se podstopijo čez nar
visokejše virne resnice se prepirat. — prerokovati:  Dalm.
2 bron. 18 le ta ništer dobriga čez me ne prerokuje, temuč le
kudu. jer. 25 kar je Jeremias prerokoval čez vse folke. Skriri. jer.
25, 13 inu bom izpolnil vse kar koli je Jeremija prerokoval čez
vse te ludstva. mih. 2, 6 čez te se ne bri prerokitvalu. — reči:

22

M. VALJAVEC,

Kog. 2, 132 čez tu sedaj spodobim smem inu zamdrem z Davidam
reči: et nune ... — sklenoti:  Cruc. la 170 kadar on le tu
misli, sliši en strašan glas z nebes inu de je tam vse čes nega
sklenenu. Bas. 269 čez tu sam per sebi taku skleni. — soditi:
Dalm. djaii. ap. 25 (9) hočeš li gori v Jeruzalem pojti inu tamkaj
se čez le tu pred mano pustiti soditi? 1 kor. 6 ne vejste li de
bomo čez angele sodili, kuliku več čez potelesnu blagu? Kast. 166
ne vidiš de ti sam čez sebe sodiš? Bas. 334 de be sam svetli cesar
čez le to pravdo sodil. 360 gledej de sam čez se ne sodiš. Jap.
sod. 19, 30 sodite čez t<5 inu sklenite vkupaj kaj je sturiti. djan.
ap. 25, 9 hočeš ti v Jeruzalem gori jiti inu tam čez le te rečy
pred mano sojen biti ? 25, 20 hoče tam čez le to sojen biti. apokal.
19, 2 kateri je sddil čez to veliko kurbo. Skrb. 1, 251 tok’ se tudi
čez tega ne more nič soditi, ktir ne rezodene soje vesti. 252 čez
to obeden ne more soditi kar ne ve 265 Farizeji so grešno sodili
inu opravlali čez Jezusovo zadržane. — vreči naprej  = nem.
vorwerfen: Bas. 449 boš šlišal odgovor na tistu kar be ti tegnil
meni čez ta današni rezgovor naprej vreči. — tako može biti i:
besedo videti:  Dalm. amos 1 le tu so te besede katere je
Amos vidil (= govoril)  čez Izraela, miha 1 le tuje  gospodiia
beseda, katero je on vidil čez Samarijo inu čez Jeruzalem. —
tako valda i:  losati, los ili baje ili nagod metati,
vreči, prema nem.  losen, das los werfen itber (ili  um = za)
etwas: Trub. mat. 27 čez mujo sukno so ta los vrgli (Lut. liber
mein gemand haben sie das loos geworfen). Dalm. 3 mos. 16 ima
loz vrejči čez ta dva kozla. 1 sam. 14 vrzite loz čez me inu čez
mojga synu Jonatana, obad. ptuji so čez Jeruzalem los metali,
mat. 27 inu so čez mojo sukno loz vrgli, a joan. 19 losali. djan.
ap. 1 ony so los vrgli čez nu. Jap djaii. ap. 1, 26 ony so losali
čez ne. Skrin. joel. 3, 3 čez moje ludstvu so losali (a Dalm.  za
moj folk losali). nahum 3, 10 čez ii§ imenitne ludy se je Ičsalu
(a Dalm. za tiga istiga žlahtnike so loz metali). List. cel. 207
oni so losali čez riih. 357 oni so za oblačilu losali inu čez mojo
sukno so oni baje metali, a 391 z a mojo sukiio so baje metali,
(ev. mar. o matizmn. moi metaše žrebije šttstov  ip.«Twp.6v p.ou šjJocXov
•-dvjpov). Šerf. 2, 162 razdelili so si moje oblačila no črez mojo
sykno nagod vrgli.

b) uz supstantive kao:  b u t o r a = prorokovane: Dalm. nahum;
Le tu je butora čez Ninive, zahar. 9. Le tu je butora čez to
deželo Hadrah inu čez Damašk, htimu tudi čez Hemat, čez Tyr

KAKO .7 K RAKU,A M JEČO A CVeZ  (nOVOJ).SLOVENSKOJ KNIZI. 23

inu Cidon tudi — izkušhava:  Skrb. 1, 512 meni se zdi de se
ravno le te skušnave čez viro taisti nevarni hudiči. — izlaga:
Trub. kat. bug, pravi sveti Cyprian v ti izlagi čez očanaš, nej je
en poslušavec te štyme. — i z 1 o ž e n e (auslegung): Krel 2, 32a ony
tudi imajo božjo besedo, ali jo falšajo inu s farbo zamazujo, pravi
razum obračajo v lažy ino drngačje izložehe čez no delajo. —
izpoved:  Bas. 314 sturiti eno pravo generalspovid čez use toje
grehe. — izpraševal')  e:  Leon. 109 o poldanskim sprašovahi čez
notrajni mir v srci bom pogledal, al se mi je kaj pretrgala ta
sv§ta čednost. — manenga  (= meinung): Jap. prid 1, 111
Imaš eno posebno srbečico, tvojo slabo manengo čez vsako reč
vse križim povedati. — misel, premislevahe:  Dalm. jer. 29
jest dobru vejm kaj jest za misli čez vas imam. 49 poslušajte
hegove misli katere on ima čez te kir v Temani prebivajo, suzana:
polna hudih misli čez Suzano. Rog. 2, 181 čez tu sedaj kaj za
ene misli vas na obhajajo? Vojska 241 misli katere imamo ali
sturmo čez naše grehe. Jap. prid. 1, 65 nam pride dosti krat čez
te besede le ta misel v glavo:. . Skrb. 117 če smem moja misel
čez to povedati. Jap. prid. 1, 54 čez le to hočem jest danas enu
premišluvahe z vami držati. 2, 18 čez le to vam hočem jest trojnu
premišluvane držati. Skrb. 1, 286 al striš kdej čez to kakšno
premišluvane? — modrovane:  Krel 2, 64b tu nej disputirana
inu modrovaria čez božjo besedo. — nauk:  Rog. 2, 628 čez katčru
ta spomneni s. oča da nam en lep nauk. Tob. 147 navuk čez
andohti tiga tedna. 195 kratki navuk čez te dvanajst regelce,
Jap. prid. 2, 37 zez le tb vam morem en potrebni navk dati. 121
morem ta navuk čez ta današni evangelium za en drugi čas per-
hraniti. — obsojene, pravda, sentencija, ur tel:  Jap.
djah. ap. 25, 11 so za obsojene čez naš tišali. prid. 1, 306 vy
vejate to obsojene al urtel, katera je bog čez naše prve stariše
izrekal. 2, 149 zadnu obsojene, katera bb on na ta strašni sodni
dan čez te ferdamane izrekal, bo samu na pomankani te almožne
gruntanu. Dalm. 2 kraj. 25 ony so pak krajla popadli inu so ga
gori pelali h babelskimu krajlu v Riblat, inu ony so eno pravdo
čez nega rekli. Krel 1, 51b takove mnogatere sentencije inu šti-
mana so tudi zdaj čez božjo besedo. 2, 184b čez katere je strašna
sentencija rečena. 186a tadaj hoče bog grozovito sentencijo ali
obsojene reč čez vse zanikrne inu neverne ludy... kakovo sen¬
tencijo je rekal ta kral čez le tiga človeka? 2, 127a kakov glas
ima ta urtel čez Kristusa? 133b vže je bil urtel čez nega rečen.

24

M. VALJAVEC,

Bas. 61 premisli te sodbe abšet al urtel, kateri ima pasti čez eno
h pogubleno obsojeno dušo. — pesem, petje:  Wolf ezeh. 28,
11 začni žalostno pejsem čez tyrskiga krajla. 32 ,  2 pčj žalostno
pejsčin čez Faraona. Skrin. mili. 2, 4 inu bo (žalostno) pejtje
lepu pejlu čez vas. —pravda:  Trub. psi. 119 (85) kadaj hočeš
pravdo držati čez te kir mene preganejo? — predgovor:  Trub.
psalt.: predgovor čez ta psalter. Dalm. u gmajn predgovoru:
gmajn predgovor čez vso sveto biblijo. 1, 265 predguvor čez
Jobove bukve 279 predguvor čez psalter. 316. predguvor čez
Salamonove bukve, itd. — premišlavahe:  Serf. pad 7 Človek
more tydi v totem svetem postnem časi črez dryge svete reči po¬
božne premišlavaha delati. 92 s tem sklenemo dnes naše postne
premišlavana čres pad no zdig človeka, predg. 2, 130 mi si dnes
čemo premišlavahe črez hegovo pobožno no krepostno živlene na¬
rediti. — prepirahe:  Jap. rim 14, 1. tiga slabiga v v§ri pak
gori v z it mi te brez prepiraha čez misli. — prerokovane:  Dalm.
ezeh. 7 tu prerokovane čez vse nyh spravišče ne pujde nazaj —
rajtinga:  Bas. 362 gospodar dela rajtingo čez to kar liemo
enu lejtu uvčn inu noter gre. Skrb. 1, 186 pokaže mu dnarje,
ktire ima noter jemati inu čes taiste tanko rajtingo pelati. — r e-
gister:  Dalm. register čez vso biblijo. — sklep:  Leon. 133
čez ta čudež je zadni sklep od rimskiga zbiralša sturjen bil 2 dan
v§lki srpana 1795. Skrin. iz. 19, 17 inu zemla Juda bo v Egyptu
za trepet: sledni kateri se b6 na n6 spomnil, se b6 b&l zavolo
sklepa gosphda vojsknih trum, kateriga je on čez nč sturil. jer.
18, 7 naglu sklep sturym čez ludstvu inu čez krajlestvu, de bi to
istu izruval, razdjal inu končal. 49, 20 poslušajte sklep gospoda,
kat§riga je čez Edom sturil. Skrb. 1, 481 sama čez se sklene
sklep preklestva. 2, 209 sklep ktirga bo sodnik čez te sturil bo
vselej ostal. — sodba:  Dalm. psi. 119 kadaj hočeš sodbo držati
čez moje pregabavce? salm. pred. 8 kadar se hitru ena sodba ne
stury čez huda dela, skuzi tu človečka srca polna postanejo hudu
sturiti. jer. 39 i 52 ta je eno sodbo čez nega rekah ozea 2 recite
sodbo čez vašo mater. Cruc. Ib 13 en krat je bilu veliku minihov
vukupaj prišlu de bi sodbo sturili čez eniga miniha. Res. 83 ne¬
go ve sodbe so resnične, katire je on zreku čez to veliko kurbo.
Vojska 164 kriva sodba, katero čez našiga bližniga strmo. 165
nagiba čez en tak faler eno sodbo storiti. Cruc. 2, 556 zreče to
ojstro sodbo čez Kristusa. Kemp. 227 (III, 14, 3) ta globočina
tvojh sodba čez me je uso prazno čast inu pohvalehe k nič strila.

KAKO JE RABILA RIJ KOCA h' OZ  (NOVOj)sLOVENSKOJ KN1ZI. 25

Jap. 2 petr. 2, II angeli ne delajo sodbo te kletve edčn čez drugiga.
prid. 1, 4 sodba katero je Nabuhodonozor držal čez Sedecija. 17
perhranim za danes tjedčn to sodbo katera bo čez grešnika stekla.
Traun psi. 119, 84 kadaj boš čez moje pregandvce sodbo držal?
Skrili, sir. 8, 17 nikar sodbe čez sodnika ne delaj. modr. 6, 6
čez t§ kat§ri podlbžne imajo bd nar ojstrejši sodba. 12, 10 si po
malim čez ruj božjo sodbo izpeliival. jer 39, 5 ta čez nega sodbo
pele. ozea 6, 5 sodba čez tebe se bo kakbr luč svetila. 5, 15 ter
boš v jeznim svarjeni čez tebe sodbo izpelal. 25, 11 čez Moaba
bom sodbo storil, dan. 4, 21 je to razlagane sodbe nar višiga ka¬
tera je čez krajla mojiga gospoda sklenena. Rey 76 ojstra bo ta
sodba katiro bo ta božji sodnik čez te hudobne inu grešnike izreku.
»Skrb. 1, 299 je sodbo smrti čez nega izrekel. 2, 89 sodba čez
nega je že sklčnena — spomin:  Kemp. 197 (III, 6, 4) ta stari
sovražnik se na uso vižo pomuje tvoje poželene nazaj držati . . od
nucniga spomina Čez grehe. — svet, posvetovali e, posveto¬
val išče:  Palm. jer. 49 poslušajte gospodni svit kateri on čez
Edom ima (quod iniit de Edom), djaii. ap. 15, 7 je bilii čez tb
enu veliko posvetuvaiie držanu. Rog. 2, 545 poklican je bil Ni-
klauš ii tu mestu Nicaea h temu posvejtuvališu čez tega poredniga
Arija. — vera:  Resn. 189 na tu obudijo eno trdno živo vero
čez te ali liuni artikel, čez to ali drugo skrivnost te vere. —
— vola:  Palm. ezr. 5 pošli k nam tiga krajla volo čez le tu. —
vprašane:  Bas. 493 čez le tu je enu uprašaiie. Rog. 2, 29 kir
spreudarjal je .Toanes da Sylveira, talcu čez tu obudil je enu upra-
šdjne. 315 čez tu sturil je enu upraš&jne. 610 čez le tu ustane enu
uprašajne. 646 s turi; čez tu enu uprašajne.

V kajkavstini.

samo uz : š e n t e n c i j a: Zagr. 1, 207 prež vsake milosti da
čes nega smrtnu šentenciju. 233 kojega sudec postavil je vu tem-
nicu i šentenciju smrti čez nega dal. 424 poslušaj čes liili moju
šentenciju. 5b 9 bude čez vas šentenciju daval. 11 kada ga budeš
videla i čula strašnu šentenciju vekovečne smrti i muk peklenskeh
čez te davati. 52 ne bi li šentenciju oštre smrti čez nega dal ?

Rijetko znali akuzativ uz cez ono, glede lega ili ozirom na Ho se
Ho kaže;  opet prema nem. liber i lat. super. n. pr. Palm. mat.
25 (21) ti si bil čez malu zvejst. Jap. čez malu si bil zvest (I tu  i.
oXtya r,c tuutoc,  super  pauca fuisti fidelis; a stsl. cod. mar. o  male

26

M. VALJAVEC,

be vcri-irn, nem. Lsz: du warst liber wcnigea treu. Moglo bi se
možda još sto kazati ali ovo sto je rečeno glavno je.

B. s g e n e t i v o m.

U staroj slovenstvu dolazi uz  čresm, črezm i genetiv  (Miklošič
synt’ 577). Isto biva i u ugarskoj slovenstini izmedu Mure i Rabe
ali u obliku magarstini prilagodenu  čeres, čerez značeči vrijeme za
koje dok traje Sto biva:  Trpi. psi. 22, 3 o moj boug! kričim čer e s
dneva  i ne odgovoriš, i čeres nonči,  ali nega mi vtišana. 78,
14 i vodo je vu dne z oblakom i čerez noči  s svetlim ogiiom.
Nagfl. 81 krumpiše čeres zime  držijo vpivnicaj. 196 na sproto-
lejtje čeres zime  spajouče stvare se prebudijo . . čeres leta
se od topline sile i lejtešni sad dozori. 149 čeres  1 e t a je listje
zelčno. 197 mejsec čeres  no  uči  je mesto sunca. Gon. 107
čeres nouči  vsaki človek spi. 23 zima je nenasladen tal leta
i vse zapravi ka se č e r e s 1 e t a (sommer) pripravi. 49 Juliške
mati je jako rada mejla cvejtje i dosta ga je pouvala vu svojem
piingradi. Cejlo leto se je mantrala ž him: že rano sprotolejtje
so se ji črstvo vršenili jacintje, tulipanje; čeres leta  (vvahrend
des sommers) so ji pa lepou cveli klinci, zorjanke, sunčevnice i
driigo nidno cvejtje.

II. čres kao prislov.

znači 1) od jedne na drugu stranu pa tako dolazi:  vse čez, čez
in čez kao nem.  liber und liber te znači:  na svoj površini,
sastna, preko i preko:  Cruc 4, 72 de bi vse čez gorelu,
vas ne bo zapustil. 5, 163 mestu Troja je čez inu čez gorelu.
Bas. 424 domišlej si u sredi zemle eno globoko jamo napovneno
z gosto temo, obdano čez inu čez s črnim plemenam tiga ogiia.
Rog. 2, 151 zagledal je bil en grm kateri od vsili platy čez inu
čez je goril. Kug 16 ta mlada živina, katera od takih starišov
pride, ny podobna, kadar se vse č§z premisli, ne očetam ne ma
teram. Skrb. 1, 395 zvižanu je čez inu čez zadosti, de sama kat.

vira je prava. Red. 24 katera (dežela Kanaan) je obilnost vseh

dobreh rečy čez inu čez imela. 136 moje čez inu čez velike ne-
vednoste. List cel. 317 pogledajte na pole, za kaj vse je že čez

inu čez belu k žetvi (joan. 4, 35). 327 čez inu čez si ti v grehih

rojen. 348 je čez inu čez čist.

2) znači prijelaz na drugu stranu , dolazi uz glagole kretne, ali
sre na. nemačku,  n. pr. uz iti (grem, šel)  prema. nem.  liber

KAKO JE BABILA RIJEČCA h'6Z  (nOVOj)SLOVKNSKOJ  KNIZr. 27

gehen, liin-, heruber gehen a) = teči preko čega  = iiberflies-
sen u pravom i prenesenom smislu,  abundare, redundare: Ualm.
jer. 5 jest morju pesik h bregu postavlam de mora vselej notri
ostati inu ne more čez pojti inu aku lili nega valuvi divjajo, taku
vsaj ne mogo čez pojti. prip. sal. 3 taku bodo tvoji skedni napol-
neni inu tvoje preše od mošta čez šle. joel 3 preša je polna inu
preša čez gre. sir. 24 Tigris ob pomladi čez gre. Cruc. 5, 37
neste uni vrčy iz Kan& Galileii, kateri so bily taku polni de je
čez vinu šlu. b) = p r e č i hiti — liertiber gehen, kommen trans-
ire: Trub. luk. 16 čez le tu vse je mej nami inu vami en velik
vtrjen mlamo], de ty kir hote od tod k vom čez pojti ne mogo
inu tudi od unod semkaj perstopiti. Dalm. 1 mos. 32 je ne vpreg
pi - epelal čez vodo, de je čez prišlu kar je on imel. jozve 4 ta folk
je hitil inu je šhl čez. Kadar je pak vže vus folk bil čez prišel,

je ta skriria gospodna tudi čez šla: . . gospud vaš bug je pustil

poselmiti tiga Jordana vodo pred vami dokler ste čez prišli, job.
19 on je moj pot zagradil de ne morem čez pojti. jez. 51 perpogni
se de čez gremo. Skrili, iz. 51, 23 vlezi se de č§z gremo. Inu si

se na tla vlegel inu si čez gredočim kakor za pot bil. Traun psi.

143, 14 kamnata ograja ny podrta, obedčn č§z ne gre. Skrb. 1,
28 prerok se prvi krat li bajarju bliža inu vidi de je lohko čes
priti . . . je šal čes. 363 hribe ima (oblublena dežela) take de ni
mogoče čez priti, s dodanim:  šemo: Dalm. 1 sam. 26 le tu je ta
krajlevi špejs, naj gre en mladenič sem čez po nega. Jap. luk.
16, 26 kateri hočejo od tod k vam jiti, ne mčrejo, inu tudi ne
od ondod le sem k nam priti, s dodanim:  tja, tje, tjakaj: Dalm.
4 mos. 32 de bi tje čez ne šli. 5 mos. 27 kadar tje čez prideš.
4 mos. 34 ti nemaš tje čez pojti. jozve 4 pojdite tja čez pred
skrino. 1 sam. 14 pojdi naj greva tje čez h kampisču le tih Fili-
sterjev koteru je le tam čez. Kadar tjakaj čez prideva. 1 sam. 26
David je šal tja čez na iino stran. 2 sam. 19 ti imaš z mano tja
čez pojti . . 2 kraj. 2 kadar sta tja čez prišla, riht. 3 neso nikomer
tja čez pustili pojti. 19 hočemo tjakaj čez v Gibeo pojti. Rog. 2,
571 hočem p6it ko čez. 572 praveš de pojdeš ko čez. Ravn. pov.
121 en krat je Anžik zvečer k sosedu tje čez šel ging er zum
nachbar hiniiber. tako:  čez gredoč dariiber hingehend: Jap. luk.
11, 44 gorje vam kir ste kakor pokopališa katere se ne vidijo
inu za katere ti č§z gredoči ludj§ ne vejdo. — teči:  čez tekdč
iiberfliessend superfluens: Jap. luk. 6, 38 dajte inu se vam bo
dalu: eno dobro natlačeno inu potreseno čez tekbčo mero vam

28

M. VALJAVEC,

bodo v vaše krilu dali. List. cel. 138 čez tekočo mero vam bodo
v vaše naročje dali. Kuga 129 čez tekoči bajerji. — tekati:
Dalm. jez. 52 položi tvoj hrbat na tla inu kakor eno gaso de se
bo čez tekalu. — stopiti:  Rog. 2, 572 treba je stopit od tega
inu sicer kb (— tje) čez na to drugo plat . . treba je stopit ke
čez od posvejtniga h nebeškimu. — gnati:  Dalm. 1 makab. 5
je farje k vodi postavil inu je nym zapovedal da bi imeli ves folk
tja čez gnati. — pr e- prinesti:  Dalm. jozve 4 vzdignite gori
iz Jordana dvanajst kamenov od tiga mej sta . . inu teiste (s) sabo
čez pernesite . . so je (s) sabo tja čez prenesli. — p el a ti, p re¬
pe lati:  Trub. mat. 9 tukaj on stopi v ta čoln inu se spet sem čez
prepela. 14 so se pred nim ke čez pelali. 16 kadar se nega jogri
čez prepelajo. Dalm. mat. 8 je rekal tja čez na uno stran se pe-
lati. 2 sam. 19 so krajlevo družino čez prepelali . . folk je bil
krajla čez prepelal. mat. 9 na tu je v en čoln stopil inu se je
zupet sem čez prepelal. mark. 4 prepelajmo se tja čez. Stapl. joan.
6 h teistemu času se je pelol Jezus čez to galilejsku morje. Jap.
mat. 9, 1 on je stopil v en čolnič, se je čez prepelal. 14, 22 zdajci
je Jezus pbrnioral svoje jčgre v čolnič stopiti inu pred nim se kje
čez prepelati. 14, 34 kadar so se čez prepelali, so prišli v deželo
Genezar. Wolf ezeb. 47, 13 mož me čez pele po vodi do čelenov.
List. cej. 173 Jezus je v en čounič stopiu, se je čez prepelau. —

pihati:  Dalm. sir. 43 ker je voda, tu on čez piha. — tako uz

molčti i viseti: moleti:  Gol. 37 čebelnak more zavol dežja
al snega pokrit biti z eno strmo streho, katira bode od spredoj
eno malo pa ne preveč čez molela. — viseti:  Dalm. 2 mos. 26

tiga istiga imaš pustiti čez doli visiti. —• glagol kretne može i ne¬

izrečen biti, kad ga je lasno dodati,  uz moči, pomagati: moči:
Leon. 60 je bilo treba napraviti dva mosta čez vodo Serchio, de
so lože čez mogli (hoditi). — pomagati:  Dalm. sir. 13 kadar
en bogat nej prou sturil, taku je nyh veliku, kir mu čez pomagajo.

Pusti germanizmi jesu:  čez dati = iiber geben, čez pustiti =
liber lassen, čez ostati = iibrig bleiben i čez  biti = librig sein;
čez jemati iiberhand nehmen. čez d a t i = iiber geben, hin-, los-,
preis-geben, značeci: dati Ho komu ili čemu u oblast i na voju.  a)
objekat je bog ili čelade  a) komu se Ho daje, ne kazuje se:  Trub.
mat. 13 kadar vas čez dade, toku poprej ne skrbite, mt. 15 ti
viši fary so bily nega iz nyda čez dali. Jap. rim. 8, 32 lastnimu
synu ny zanesel, ampak je liega za nas vse čez dal. Wolf dan.
3, 34 ne daj nas za vselej čez. (i) ona j ili ono komu ili čemu se

KAKO J K RABILA R1JKČGA CVeZ  (NOVOj)sLOVKNSKOJ KN1ZI.

29

sto pridajo, kazuje se dativom, a to je  aa) bog, hudič, č e j a d e:
bog ili sto se mjesto nega uzima:  Kemp. 450 (IV, 8, 2) na znajo
sami sebe popolnoma zatajiti inu se bogu čez dati. 483 (IV, 15, 3)
koker hitru se bos s celiga srca bogu čez dal. 451 (IV, 9, 1) go-
spud, v perprošini mojga srca jest sam sebe dones tebi izročim
inu čez dam za enga večniga hlapca. Rog. 2, 72 u tčm dal se je
čez g. bogu popolnama. 150 jest sim se mojmu bogu uže zdavnaj
k enimu ofru dobriga. dulni, dal Čez inu ofral. Bas. 376 se je čez
dal Kristusu Vojska 64 jest se vsiga čez dam timu kateri je za
me na tebi umil. Tob. 167 čez dej sam sebe riemu. Jap. 2 kor.
8, 5 onj so se samy sebe prvič gospodu, potle nam S§z  dali. Traun
psi. 9, 14 tebi se ta vbogi čez da. Skrb. 1, 10 kdor se b6go po¬
polnama čez ne da, ta se mu neč ne da. 1, 18 nar veči potrčba
za človčka je bogu se čes dati. 1, 23 nič več nočem odlašati, se
tebi (bogu)  čes dati. — hudič:  Cruc. la 200 vzemiva mydva
kar nam(a) sliši, inu pustimo hudičam kar bug im je čez dal. 2,
544 g. bug vas bo hudičom čez dal. 5, 233 bug bo naše duše za¬
pustil inu hudičom yh čez dal. -— čelade kako god izrečeno:  Trub.
mat. 5 de tebe ta zoprnik timu rihtarju  čez ne da inu ta rihtar
tebe potle čes da timu hlapcu,  mat. 11 vse ričy so meni  čez
dane od mojga očeta. mrk. 10 ga bodo čez dali tim ajdom.  Cruc’
2,  466 ne bo tebe rihtarju  Čez dala. 487 ti bi se prež vsiga
konca jokal, kadar bi tebe tvoja gospojska rabelnu  čez dala.
5, 449 rihtnim hlape  o m yh čez dadb. Jap. mat. 5, 25 de
sodnik tebe čez ne da služabniku  18, 34 hegov gospod ga je
tri n o gam čez dal. 27, 26 tedaj je on him Baraba izpustil, Je¬
zusa pak je gajžlaniga čez dal (mirne  liim = Judom) de bi bil
križan, mark. 15, 11 so Jezusa rihtarju  čez dali. joan. 18, 30
aku bi le ta (Jezu  s) ne bil en hudodelnik, taku bi ga my ne
bily tebi  čpz dali. 18, 35 vikši tih farjov so tebe meni  čgz dali.
djah. ap. 25, 11 taku me (Pavla)  ne more obedčn nim (— Judom)
čez dati. 27, 1 (Pavel) ima stujnimu poglavarju  cesarske
trume čez dan biti. prip. 1, 214 Jezus je svojim sovražnikam
čez dan. Traun psi. 08, 9 ti si mene timu ne v umu im u k za-
sramovanu čez dal, 118, 121 ne daj me tem č§z kateri meno
lažnivu opritvlajo. List. cel. 89 aku bi ne biu hudodelnik bi ga
mi ne bili tebi  čez dali. 90 tvoj narod inu vikši farji so tebe
meni  čez dali. 223 gaje  čez dau štirim četirstvam  soldatov.
Skrb. 1, 395 on (Eleazarus) bo bričam čez dan. Rey 1, 219 ubi-
jajna krivi so katiri resbojnike inu tatje na ulovijo inu gos p os ki

M. VALJAVEC.

30

čes ne dajo. — fJ[i) stvar obilno umna:  jeza:  Jap prid. 2, 50

kateri ny v stani se taku segreti de bi se svoji jezi čez dal. —

jezik:  Skriti, sir. 28, 27 kateri boga zapuste, bodo čemu (ta-

cemu jeziku)  čez dani. — lubezen:  Vojska 215 še nisim se

tvoj lubezni popolnoma čez dal. Rey 1, 160 do smrti moreš se ti
sam sebe ves lubezni božji čez dati. Skrb. 1, 368 se lastni lubezni
popolnama čez dadd. — martra:  Resn. 179 Kristus je zavolo našeh
griehov tej martri čez dan bil. Jap. prid. 1, 208 ker ga posvejtna
nemogoče svoje modrdst tem nar grozovitnišim martram čez da. Skrb.
2, 101 ji je lubleno dete tolko martram inu trpleiiu čez dati. — ne¬
sramnost:  Jap. efez. 4, 19 kakor otrpneni so se samy nesramnosti
čez dali. — nestanovitnost  Skrili, sir. 23, 1 ne daj me rtih
nestanovitnosti č§z. — nezmasnost:  Skrb. 1, 244 kdor se ne
da čez požrešni nezmasnosti, ta bo žegnan. — odločene:  Bol. 40
dej se v tvoji bolezni celiga čez temu odločejnu inu voli božje.
— skrb:  Skrb. 1, 398 so se popolnoma nih skrbi čez dali. —
služba:  Vojska 223 de bi my potler mogli se popolnoma tiemu
inu tiegovi službi čez dati. — vola:  Trub. luk. 23 Jezusa je čez
dal nih voli. Bas. 161 dopadlu mo bode, če se boš popolnoma
čez dal nega sveti voli. Kemp. 223 (Ul, 13, 1) za tu se ti bojiš
enga drugiga voli se popolnoma čez dati. Boln. 31 se tiegovi božji
voli coliga čez dej Jap. luk. 23, 25 Jezusa je pak nih v61i čez
dal. Traun psi. 40, 4 nega ne bd voli iiegovih sovražnikov čez
dal. Skriti, sir. 23, 4 ne daj me iiih vdli č§z. List.-cel. 380 Jezusa
pak je on nih voli čez dau. — mjesto dativa dolazi akusativ s pri-
jedlogom:  Trub. mat. 10 oni vas bodo čez dajali na te rotavže.
Cruc. 4, 476 sam se v roke svojih sovražnikov čez da. Kemp.
453 (IV, 9, 3) jest se čez dam v tvoje roke. Vojska 242 me usiga
v tvoje s. roke čez dam. Boln. 34 ako bodeš ti per vsemu se v negovo
božjo volo inu odločejne čez dau, taku zažiliram jest tebe de bode
bog tebe ž negovo božjo gnado potrdu. 69 opomeni tudi nega, de
se on ima celiga v to volo božjo čez dati. 72 rajši se čez dej v to

volo božjo. . b) objekat je stvar tjelesna ili umna, ostalo može

sve tako biti kako je kazano pod  a) blago:  Trub. mat. 25 je po¬
klical suje hlapce inu je nym čez dal suje blagu.  Cruc. 4, 350
kateri vse blagu je bil čez synu dal. — cent:  Trub. mat. 25 ti si
meni pet centov  čez dal. — dežela:  Jap. jozve 2, 9 jest vtjjin
de je gospod deželo vam čez dal. — duša:  Cruc la, 191 ne
čudim se de s. Dominicus je bil svojo dušo čez dal ta krat kadar
le te besede je molil. 203 Hugo kardinal se čudi de Kristus poprej

KAKO JK 11AB1LA K1JBČ0A ČreZ  (nOVOj)slOVKNSKOJ KN1ZJ.

31

glavu dole perpogue iuu potle duš > čez  da dokler per teh drugeh
bolnikoli drugači vidimo, de poprej dušo čez  dadb. Tob. 177 naše
duše so ne perporočene, he čez dane. — gospodarstvo:  Rey
33 katerimu je on gospodarstvu ciele zemle čez dau. — oblast:
Dalm. luk. 4 ona (oblast) je meni čez dana. Jap. apok. 17, 13
hih oblast bodo zverini čez dali. — pisane, pismo:  Bas 3
eniga oče, de be mo vednu v hiši gori stregel, temo drugimo ččz
da to pisane. Jap. d jan. ap. 15, 30 kadar so bily mndžico vkup
poklicali, so pismu č§z dali — služba:  Jap. 2 kor. 5, 18 je nam
to službo te sprave čez dal. — sr e: Bas. 216 zdaj jest tebi
moje srce čez dam. Kemp. 478 (IV, 13, 3) jest bogu moje srce
do konca čez dam. — telo:  Skrb. 2, 6 si sklenila devica ostati,
tak si se z Jezusom zardčila, ti su mu dala čez telo inu dušo. —■
zelišče:  Traun psi. 77, 46 on je nih zeliša gosencam inu hih
delu kobiloam čez dal. — čez dati  je i nem.  Ubergeben = er-
brechen: Skrili prip. 25, 16 aku si med našiti, jej ga kolikim je
tebi treba, de ki ne boš presit tiga istiga čez dal.

Gez pustiti  = nem iiberlassen. komu ili čemu se tko ili Ho
prepusta može biti svasta.  čelade n. pr. izpovedni  k: Skrb, 1,
482 ti se morejo spovdnikam čez pustiti. — čelade izrečeno pro-
nominom:  meni:  Crue. 5, 597 pusti meni čez tvoje mašovajne.
Kemp. 230 (III, 15, 2) se ima meni use čez pustiti. — vam:
Jap. prid, 1, 20 le to vam bom k vašimu premišluvanu čez pustil.

— samemu sebi:  Traun psi. 1, 2 ga samimu sebi čez pusty.

— druzemu:  Jap. prid. 1, 308 de bi mogli kadaj le to opravilu
enimu drugimu popolnama čez pustiti. —duh  hudi:  Rey 31 bo
tebe čez pustiu temu hudimu duhu. — stvar tjelesna i umna:  h u-
doba:  Jap. prid. 2, 30 nesrečni človek se vsej hudobi svojga srca
čez pusty. — morje:  Jap. djan. ap. 27, 40 kadar so bily mačke
gori vzdignili, so se morju č§z pustili — nagne  rie: Jap. prid.
2, 97 kir je zdaj tvoje telu živinskimu nagnehu čez pustil. —
poželene:  Skrb. 2, 47 ti si nas našimu poželehu čez pustil 1,
446 na zadne jih bog popolnama čez pusti hih grešnimu poželehu.

— priložnost:  Rej 1, 201 katiri svoje otroke nevarnim per-
ložuostam čes pustijo. — skrb:  Leon 4 oče je mlad§nča skrbi
svojga stariga oč§ta čez pustil. — slast:  Skrb. 2, 17 jez se bom
nečistim slastam čez pustil. — toča, ogeh:  Traun psi. 77, 48
on je hih živino toči inu hih lastino ognu čez puste. — tvrdo-
vratnost:  Skrb. 1, 450 bog jih trdovratnosti hih sred čez pusti.

— veter:  Jap. djah. ap. 27, 15 kadar barka ny mogla zuper
vetru jiti, smo jo my vetrovam čez pustili.

M. VALJAVEC,

3'2

Cez biti — liem. ubrigsein: Dahu. 1 liron. 24 Rehabievili otruk
je bilu veliku čez. 2 makab. 7 je vzel tiga mlajšiga synu pred
se, kateri je še čez bil, inu ga je opominal.

Gez ostati, ostajati  = nem. liber bleiben (iibrig bleiben).
Trub. mat. 14 so vzdignili kar je čez ostalu od kosov. Dalm. 1
mos. 14 sodomski inu gomorski kraji sta bila pobijena, ty pak
kateri so čez ostali, so na gore bčžali. 2 mos. 10. kobilice bodo
snedle kar je vam čez ostalu. 2 mos. 14 kar hočete kuhati, tu
kuhajte, kar pak čez ostane, tu pustite de bo shranenu do jutra..
taku je gospud Egjpterje v sredo morja zvrnil de so te vode
zupet skup prišle inu so pokrile lcula inu jezdice inu vso Farao¬
novo vojsko katera je za nymi v murje šla, de nej od nyh eden
nikar čez ostal. 2 mos. 16 slejdni je byl tulikajn pobral kulikor
je mogel jesti. Inu Mozes je djal k nym: nihče ne pusti od tiga
kaj čez ostati do jutra. 9 mos. 10 Mozes je govoril z Aaronom
inu z Eleacarom inu z Itamarom, kateri so bily čez ostali. 3 mos.
14 kar pak čez ostane ola v liegovi roki, tu ima na tiga očišče-
niga glavo djati. 3 mos. 26 tein kir od vas čez ostanejo hočem
jest enu cagavu srce sturiti. . kateri pak od vas čez ostanejo, ty
imajo v svojim pregrišenu sahniti. 5 mos. 3 le sam Og, kraji
v Bazani, jc bil čez ostal od rizov. j oz ve 10 kadar so boj nad
nymi dokoiiali inu ne cilu pobili, kar je od nyh čez ostalu, tu je
v trdna mesta prišlu. 25 am. 9 jeli je gdu še čez ostal od Sav¬
love hiše? 25 am. 14. hočejo vgasiti mojo Fkro katera je še ostala,
de bi moj mu možu obenu ime inu ništer drugu čez ne ostalu na
zemli. 1 kral. 15 tedaj je Asa vzel vse srebru inu zlatu, kateru
je bilu čez ostalu v šaci hiše tiga gospuda. 2 kral. 4 on je pred
he polužil de so jčdli inu je še čez ostalu. 2 kral. 10 Jelin je vse
te druge pobil, kateri so še bily čez ostali od Ahabove hiše v Je-
zreeli. Cruc. 2, 263 kaj bi vy sturili inu rekli vašimu hlapcu
kadar bi nemu denarje dali inu zapovedali de ima za vašo mizo
špiže kupit, on pak bi šal na plač ter bi začel za taiste denarje
kvartat, inu kar bi hemu denarju čez ostalu, bi šal inu svoj’ Jubi
semejn kupil inu s taisto vasoval? 5, 417 ne vtrpimo tim vbozim
dati, nej dado ty bogati, premožni, katerim čez ostaja, nikar my
katirem več krat permanka. Bas. 456 če je tirno toku de po spo-
vidi inu po opravleni naloženi pokori še ena štrafinga čez ostane,
za kaj tedej spovedniki majhene inu lohke pokore nakladajo?
Kemp. 169 (II, 12, 12) trpleiie tedaj tebi čez ostane, aku želiš
Jezusa lubiti.. Gol. 83 kar hemu čez potrebo čez ostane. Jap. 1

KAKO J K RABILA BIJEČCA CVeZ  (nO VOj)sLOVEN.SKOJ KNIZI

33

kor. 7, 29 čas je kratili, kar čez ostane je, de tudi ty kateri žen§
imajo ravnil takti bodo kakor de bi jih ne imeli. prid. 2, 145
obilnost tiga stanu je, kadar enimu čez tb kar nuca tudi še kaj
čez ostaja. 2, 147 ti bogati so dolžny kar jim od živeža po hib
stanu čez ostaja, tim vbogim dati. Skrili, modr. 13, 13 kar lesd
č§z ostane, zvestu izrezuje. Wolf. ezeh. 48, 21 kar pak čez
ostane, bo poglavarjovu. Skrb. 1, 81 nam nič druziga čez ne
ostane kakor de..  1. 379 kar nam še od živleria čez ostane, bo
tudi kmalo prešlo. 1, 452 človek, če po zadoblenimu spoznanu
resnice tako grešiš, ti za svoje grebe noben dar čez ne ostane.
2, 70 cajt nima od posvetnih opravkov tako popolnama požrt biti,
de b’ cel nič bogu čez ne ostalo. List. cej. 320 poberite te kosce
katiri so čez ostali (joan. 6. 12).

Čez jemati:  Trub. mat 24 kir ta krivina bode čez jemala
(Dalm. silnu rasla), bode ta lubezan v nili dosti omrzovala.

Kasto dolazi  črez mjesto  nad: Rey 1, 287 on vzame ta kroh,
pouzdiguje svoje oči pruti nebese, črez žegen dela. Dalm 2 mos.
25 kerubima imata svoje peruti sprostirati ozgoraj čez. 4 mos. 4
imajo čez razprostreti eno karmezinovo odejo.

Kao nem.  gegeniiber vis a vis: Dalm. 5 mos. 11 kir na ravnim
puli prebivajo pruti Gilgali čez. 5 mos. 24 proti Jerihu čez.

Složeno s drugim rijecima dolazi  črez večinom samo ponacineno
prema nemačkomu: '

čezdajahe  — iibergabe. iibergeben — erbrechen: Jap. prid.
1, 283 one obude per bogu prvič enu nagnene k čezdajaiiu,
zadnič pak jih on popolnama iz sebe vrže (ta je riješ inace iz
urada ušla u narod te znaci predaja posjeda drugomu (sinu si),
odatle i čezdajdnsko pismo  iibergabsvertrag).

čeznaturalski  = iibernaturlicb' Bas. 511 gnada ga resvitly
z eno čeznaturalslco lučjo.

čez nature  n = ubernatiirlich: liesn. 205 zadobi čeznaturne
dare. Skrili, pok. 2, 24 veliku dobrih inn lepih, naturnih inu čez-
naturnih, telesnih inu duhovnih darčv, sim nad sebdj vidil. Rey
1, 13 gnada božja je en znotrejni čezriaturni dar 2, 91 koliku sort
je ta česnaturna grevinga? ta česnaturna grevinga je dvojna. 2,
97 prou opravlena grevinga uselej grešnika opraviča, kir to čes-
naturno lubezn božjo u’ sebi zadrži. Skrb. 2, 4 čeznatiirna popol-
nomast. 2, 234 kolko jih je ktirirn posebne, močne, čeznaturne
gnade bog odpovč? Rey 1, 13 gnada božija je en znotrejni čez-
naturni dar. Veriti 11 hudo poželene brani po le tih naukih živeti,

34

M VALJAVEC

če obilna gnada božja v’ iiih srca ne ulije čeznatuniiga veseja do
svetili naukov Jezusovih. 15 vesele imeti do čeznaturnih dobrot.

čezstojni:  Beličin 148 inu je čezstujniga poglavnika ali kapi¬
tana poklical.

Izvori primjerima.

a) slovenski:

Bas. Coneiones digestae per P B Bassar. 1734

Bol.  Dobru opomineine na bounike 1787.

Cruc.  Saerum promptuarium ab Joaune Bapt. a Santa Cruce
5 sv. 1691—1707.

Cvet.  Cvetje slov. naroda. Janežič 1852.

Dal m. Biblia Dalmatinova. 1584. Dal m. mol.  ,karszanske‘ lepe
molitve slovenski tolmačene skozi J. Dalmatina 1584.

G ol. Antona Janšaja podvueeiie za vse čebelarje, prest od J.
,Golitschnika‘ 1792.

Jap.  Biblia sacra translata per. G. Japel 4 sv. 1784 — 1796. —
Jap. prid  Pridige za vse nedele skuzi lejtu, spisal J. Japel,
2 sv. 1794.

Kast.  Nebeški cyl..  skuzi „Mattia Castelza 11  1684

Kem p. Tomaža Kempenzarja bukve. 1745.

Krel.  Postila 1578.

Kuga:  Bukve od kug.,  od VVolstajna (poslovenio J. L Kanton
de Brunu) 1792.

L e o n. Kratko popisane živlena zveliČaniga očeta Leonarda od
Porto Mauritio 1798.

List. cel.  Listi inu evangelji. Cele 1822

Man.  Ta srečna inu nesrečna večnost od P. J. Mana. 1796. (2. izd.)

Polil.  opr. M. Schonberga oppravek tega človeka, prestavel Novus
(= M. Pohlin) 1781. Pobi. tschup  J. N.  Tschupicka pri-
dege. 2 sv. 1785.

Kav. zgod.  Zgodbe sv. pisma prest. Ravnikar 2 sv. 1815—16;
— Kav. ber.  Berilo za male šole 1834. Ra v. p o v. Male
povesti 1816.

R e d e s k. Kratka viža k bogu se povzdigniti od M. Redeskina 1789.

Res Chrlstianske resnice (Gutsmann) 1770.

Rey.  Kršanskiga navuka izlagaine prest, od A. Reja 2 sv. 1801

Rog.  Palmarium empyreum, coneiones a. p Rogerio. 2 sv. 1743

S c ho n. Evangelia inu listu vi. izd. Schonleben 167 2.

Bclirey.  biblia sacra, pomočnik Japelu.

Sta pl. Stapleton isto što Miklošič tako cituje (sada izdano u pro¬
gramu realke lubjauske 1887).

Berf.  p a d. Pad no zdig Človeka v  napravil A. Serf. 1832. Ser
p red g. Predge zložil A. Beri' 2 sv. 1835.

KAKO JK RABILA K1JEČOA CV6Z  (nOVOj)sLOVENSKOJ KNIZ1.

35

Skrb.  Nedelske pridige k'jih je dal natisnit p. Paskal „Skerlinz“
(či ta j Škrbin ec) 1814 2 sv.

g kr in. Biblia sacra. libri sapientiale3 per. Jos. ,Schkriner‘ 1795.
(Japelu pom.) Škrin. pok.  Molitu grešnika per vsakima iz
sedem psalmov od pokore. 1804.

Tob.  Zvesti tovarš, Tobiove bukve- pobulšane 1767.

Tiraun.  svetu pismu: bukve tih psalmov per Autonium Tratni
(Traven) 1798.

Trub.  Ta celi novi testament druguč drukan skuzi Primoža Tru-
beria 1582. Trub. kat.  Ta celi katehismus.. ani psalmi inu
.. pejsni od Truberia S. Krellia itd. 1584.

Ver.  Razlagane Jezusovih naukov na gori. Fr. Veriti 1827.

Vojska.  Sveta vojska po p. L. Scupuli iz laškiga (Paglovec) 1804.

W o 1 f. biblia sacra. pomočnik Japelu.

b) lcajkavski:

F ud. historie. Štefan Fuček 1735

Gašp.  Cvet sveteli. Gašparoti 4 sv. 1752—1761.

Hab d. a d. prvi otca našega Adama greh, po J. Habdeliču 1674.
ITabd. mar.  zrcalo mariansko 1662.

Hižna  knižica 1797. • '

H or v. Kratka prodečtva pp J. Il(orvatu). 1 -4 1796 1803.

Kotor.  Protocolum Kotoribiense, od g. 1724 dale. ruk. ak. bibl.,

Kov.  Kem  p Tomaža Kem piša.. knige četiri znovič štampati vu-
čihene 1760 (Kovačič).-,

Kraj mal.  Molitvene knyisicze vszem Ohristusevem vernem szlo-
veuzkoga jezika pristoyne i hassnovite z-dopuscsenyem gornyeh
drugocs obilnčh piszane i stampane vu Posone na MDDXV
leto. — Kraj.  ista khiga malico ispravlena i s drugim sadr-
žajem u prvom dijelu. 1657.

K rist. nač.  Način... zadovolnomu biti.,  po Ignaciu Kristian. 1826.
Krist. blag.  Biagorečja. 2 sv. 1830.

Kron.  Kronika vsega sveta vekov do 1762.

Lalangue.  Joannis b. Lalangue .. vračtva ladahska. Varaždin 1776.

Lovr.  Rodbinstvo, igrokaz, Lovrenčič, 1822.

M a tak.  Sermones morales Campadelli.. per B. ,Mattakovich‘
2 sv. 1770.

Matij.  Raztolnačene evangeliumov.. po J. E ,Matthievits‘ 4 sv.
1796 1799.

Miki diog  Diogepeš. 1822 izdao Mikloušič.

Mil.  Dvoj dušni kinč..  po patru (Bolthisaru Millovczu' 1661.

Mi t mor.  Navulc od morvev. . lira n e ha. Mitterpacher 1823.

Mul.  iv. Prodečtva. Mulili Ivan 1782.

Mul. jur.  a p. Posel apostolski trudom p Juraja Mulich 1742.
Mul jur. škol.  škola Kristuševa 1744 Mul. jur, fer.
pobožnost k s Ferencu Ksaveriju 1739.

Nar.  pri  p. Moje prip. iz Var. okolice 1860.

86

M. VALJAVEC.

P e tr. Sveti evangeliomi. . Petra Petretiča 1651.

Reš. Pet kamenov preče,Davidove po Juraju ,Reessu‘ (Rešu) 1764.

Sim.  Feniks pokore. Simunic 1697. Sim. mar.  Služba ma-
rialska 1697

Svag.  Opus selectum coneionum.. authore F Fortunato ,Svagel'
1761. 2 sv.

Vene. od. duh.  Venceslava Ivana Paul nauk od . . ovac i . . du-
liana. 1771.

Vračam  Razlagane sv. evangeliumov . po J. Vračan 1823. 2 sv.

V ram.  Kronika. Ant. Vramec 1578 (Lublana)

Vran. rob.  Mlajši Robinzon, po A. Vraniču 1796 2 sv.

Z a gr. Pabulum spi rituale . . a Stephano Zagrabiensi. 5 sv. 1715
do 1734.

c) ugarsko slovenski:

Gon.  Nove ABC . . spravlene po Gonczy Pal. Budim 1871.

Nagfl.  Niivod za fllsana vu govorejni . . spravlen po „Nagy
Laszloni“. Budim 1870.

T r p 1. Knige žoltarske slovenčene po Ter plan S&ndori. Koszeg 1848.