KOLEDAR (Vestnik:) = XXXVI. šolske Družbe sv. Cirilo in Metodo v Ljubljani za navadno leto 1922. ->••<- Izdalo in založilo vodstvo. ~Cena 20 K. j|4>^<3i ------ V Ljubljani. Tisl-c ,,Narodne tiskarne". 1021. Leto 1922 je navadno in ima 365 dni (med temi 67 nedelj in cerkvenih praznikov po starem štetju); začne se in konča z nedeljo. Začetek leta 1922. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, dne 3. grudna. Godovinsko število. Zlato število .... 4 Epakta ali lunino kazalo II Solnčni krog .... 27 Rimsko število ... 5 Nedeljska črka ... A Letni vladar: Mesec. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. j Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 22. rožnika. | Začetek zime 22. grudna. Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika. 3. Uledlnienje SHS: dne 1. grudna. 4. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan kralja Aleksandra I.) Znamenja za lunine premene. Mlaj © Prvi krajec D Ščip ® Zadnji krajec C Solnčna mraka leta 1922. Leta 1922. luna ne bo mrknila, solnce pa bo dvakrat; v srednji Evropi se bo videl samo prvi mrak. Delni solnčni mrak se pojavi dne 28. sušca. Opazovali ga bodo v srednji in južni Ameriki, na Antlantskem oceanu, v Evropi (izvzemši severno polovico Norveške in Švedske), v severni in južni Afriki, v Mali Aziji in v Arabiji. Pri nas se bo otcmnela videla samo južna tretjina solnčne plošče. — Popolni solnčni mrak dne 21. kimavca bo viden v vzhodni Afriki, v Arabiji, Indiji, Avstraliji, na Polineških otokih in na Indijskem oceanu. / ' ' (JT | H.e 35.Ib* ' 010v2^/0L. Srbsko: Uorojriiij.eHCUii. Luž.-srb.: Wulki rdžk Hrvatsko: Siečanj. 31 dni. -y- Poljsko: StyczeA. Češko : Leden. Rusko: flHitnpb. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Beležke. Ko je bilo dopolnjenih osem dni. Luk. 2. 1 Ned. Novo leto. Obrez. Gsp. ——————————— * ‘TTjnTr 2 Pon. Makarij; Zlatan. a Tor. Genovefa, dev.; Slavimir. 4 Sred. Tit, šk; Dobromir. 6 Čet. Telesfor, p. m.; Grozdana. 6 Pet. Sv. Trije Kralji. Darin. J 7 Sob. Valentin, šk.; Svetoslav. 121etni Jezus v templju. Luk. 2. 8 Ned. 1. po razgl. G.; Severin. 9 Pon. Julijan, m.; Nikosava. 10 Tor. Pavel, I., p.; Dobroslav. 11 Sred. Higin, p. m; Božidar, op. 12 Čet. Ernest; Arkadij, m.; Bodigoj. 13 Pet. Veronika, d.; Bogomir. nb 14 Sob. Srečko Nol.; Neda. 0 ženitnini v Kani Gal. Iv. 2. 15 Ned. 2. porargl G. Ime Jezusa. 16 Pon. Marcel; Tmislava. 17 Tor. Anton p.; Ratislav. 18 Sred. Sv. Petra stol v R.; Vera. 19 Čet. Kanut, kr. m.;vHranimir. 20 Pet. Fab. in Seb.; Živojin. { 21 Sob. Agna, d. m.; Janja. _ Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8, 1. 22 Ned. 3. po razgl. G. Sv. Druž. 23 Pon. Zaroka M. D.; Voljica. 24 Tor. Timotej, šk.; Milislava. 25 Sred. Izpr. Pavla; Kosava. 26 Čet. Polikarp, šk.; Vsevlast. 27 Pet. Sava; Ivan Zlat.; Dušana. 28 Sob. Julijan, šk ; Dragomil. © O Gospodovi ladjici. Mat. 8, 23—27. 29 Ned. 4. po razgl. G. Fran Sal. 30 Pon. Martina, dev.; Desislav. 31 Tor. Peter Nol , sp ; Divna. Dan vzraste za 1 uro min. Dan je dolg 8 ur 25 min. do 9 ur 26 min. 28 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji lj Sred. o Ignacij, šk.; Budmil. svečnica; Ljubomira. Blaž, Šk.; Bojmir. Andrej, sp.; Daroslav. Beležke. 3 4 Pet. Sob. - Tjii" Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. 5 Ned. C Pon. 7! Tor. 8 Sred. : 9. Čet. 10 Pet. 11! Sob. 5. po razgl. G. Agata. 2) Doroteja, d. m.; Žalimir. Romuald, op.; Malina. Ivan M.; Zvezdodrag. Apolonija, d.; Blagoslava. Šolastika, d.; Vojmil. Adolf, šk.; Dobrana. 0 delavcih v vinogradu. Mat 20. 12 13 14 15 10 17 18 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 70nica; Zvonimir. ® Katarina R., dev.; Vrativoj. Valentin, muč.; Cvetna. Favstin in Jov.; Ljuboslava. Julijana d. m.; Straliomir. Donat in tov. m ; Vesela Simeon, šk.; Dobrana. ( Prilika o sejavcu in semenu. Luk. 8. 19) Ned. 201 Pon. 21 j Tor. 22; Sred. 23 Cet. 24 Pet. 25| Sob. 60nica. Julijan; Bratomil. Elevterij, šk.; Drago. Maksimilijan, šk.; Miloslav. Stol sv. Pet. v A.;Gojslav. Peter D. šk., Čudomil. Matija, ap.; Dlvka. Valpurga, op.; Vladoj. 1 Jezus ozdravi slepca. Luka 18. 26; Ned. 271 Pon. 28 j Tor. SOnica. Marjeta K. © Leander, šk.; Nikna. Pust. Roman, op.; Inoslav. Dan vzraste za 1 uro 28 min. Dan je dolg 9 ur 29 min. do 10 ur 57 min. 8UŠEC ¥ MARCU S$|-S- Srbsko: IjjiaroBeurreHCKH. Luž.-srb.: Nalčtnik. Hrvatsko: Ožujak. -*g- 31 dni. Poljsko: Marzec. Češko: Bfezen. Rusko: Maprb. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji \- " | 1 Sred. t Pepelnica. Albin. Beležke. 2 Čet. Simplicij, p ; Milena. ■ iiipi' 3 Pet. Kunigunda; Mislav. 4 Sob. Kazimir, sp.; Sladoje. i Hudobni duh izkuša Jezusa. Mat. 4. 5 Ned. 1 post. Agapeta, m.; Danica. 6 Pon. Fridolin, sp.; Zvezda. 3) 7 Tor. Tomo Ak.; c. uč.; Jelen. 8 Sred. t Kv. Ivan božji; Bodin. 9 Čet. Frančiška R.; Danimir. 10 Pet. •i Kv. 40 muč.; Stana. 11 Sob. t Kv. Heraklij, m.; Radoja. Jezus se izpremeni na gori. Mat. 17. 12 Ned. 2. postna. Gregor I., p. 13 Pon. Rozina; Svetovid. ® 14 Tor. Matilda; Desimir. 16 Sred. Klemen Dvorjak; Velislav. 16 Čet. Hilarij, m.; Ljubislava. 17 Pet. Jedert, d.; Budimir. 18; Sob. Ciril Jer., šk.; Slavoljub. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11 19 Ned. 3. post. Josip, ž. D. M. 20 Pon. Srečko in tov.; Vlada. ( 21 Tor. Benedikt, on.; Tuga. 22 Sred. Benvenut, šk.; Slavo. 23 Čet. Viktorin, m.; Dražislav. 24 Pet. Gabrijel, v. a.; Jaroslav. 25 Sob. Oznanjenje Mariji Devici. Jezus nasiti 6000 mož. Iv 6. 26 Ned. 4. post. (sredp.) Emanuel. 27 Pon. Rupko, šk.; Stanimir. 28 Tor. Ivan Kap., sp.; Uma. © 29 Sred. Ciril, šk. m.; Branivoj. 30 Čet. Angela F., vd.; Pribislav. 31 Pet. Modest, šk., Mojmir. Dan vzraste za 1 uro 45 min. Dan je dolg 11 ur 1 min. do 12 ur 46 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l| Sob. | Hugon šk.; Mutimir. Judje hočejo Jezusa kamenjati. Iv. 8 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. postna (tiha). Fran Pavl. Abundij, šk.; Žarko. Izidor, šk.; Dušica. Vinko Fer.; Dablžtv. )) Sikst, p.; Čudna. M. D. 7 žal.; Radivoj. Albert, šk.; Viljenica. Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 6. post. (cvet.). Marija KI. Ezekiel, pr.; Srčanica. Lev 1. p.; Rada. ® Julij, p.; Sava, muč. Vel. četrtek. Hermcncgild. t Vel. petek. Justin, m. Vel. sobota. Helena kr 16; Sob. Jezus vstane od mrtvili. Mark. 16. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Velika noč. Vstaj. Gosp. Vel. poned. Anicet, p. Apolonij, m.; Gradislava. Lev IX., p.; Tihorad. i Marcelin, šk.; Dragislav. Anzelm, šk.; Dragomira. Soter in Kaj.; Ljutomer. Jez, se prikaže pri zaprtih vratih. I v. 20. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. povelik. (bela). Vojteh. Jurij, m.; Jurislav. Marko, ev.; 1'ugomir. Klet, p.; Sekana. Peregrin. duh.; Raduna. i Pavel kriški, sp.; Slavica. Peter, m.; Tankosiava. Jezus, dobri pastir. Iv. 10. 30| Ned. 1 2. povelik. Katarina S., d. Beležke. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 o Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Filip in Jakob, ap.; Žiga. Atanazij šk.; Živana. N. sv. križa; Solnčarica. Florijan; Cvetko. 2) Pij V., p.; Desirad. Ivan Ev. p. 1. vr.; Zdemir. Beležke. 3 4 5 6 TF"' Jezus napove svoj odhod. Iv. 16. 7 8 9 10 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. povelik. Var. sv. Josipa. Prik. Mih. v. a.; Budislav. Gregor Nac., šk.; Prvinica. Antonin, šk.; Dvorna. Mamert, šk.; Ljerka. ® Pankracij, m.; Stojmir. Servacij, šk.; Jasna. I Jezus obljubi sv. Duha. Iv. 16. 14 15 16 17 18 19 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. povel. Bonifacij, m. Zofija, m.; Jaromira. Ivan Nep. im: Mladena. Paškal, sprTf"Dušoje. Srečko sp.; Mladica. ( Celestin, p.; Vitoslava. Bernardin, sp.; Milodar. 1 Jezus uči o molitvi.' Iv. 16. 21 22 23 24 25 26 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. povelik. Srčiko K., sp. Julija, d.; Boža. ) g Deziderij; Milbrad. >45 Cir. in Met. (drž. praznikj.J £ Krist, vnebohod. Urban. Filip Neri, sp.; Dragica. © Magdalena P., d.; Volkašin. | Je /. govori o pričanju sv. Duha. Iv. 15. 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. 6. povelik. Avguštin, šk. Maksim, šk.; Dtrnir Ferdinand, kr.; Milica. Angela, d.; Bojslav. Dan vzraste za 1 uro 15 min. ROŽNIK * JUNIJ Srbsko: Ilerponcmi. Luž.-srb: Smažnik. Hrvatsko: Lipanj. 30 dni. tF- Poljsko: Czerwiec. Češko: Červen. Rusko: Iiom«. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Čet. Juvencij, m.; Radovan. Pet. Marcelin, m ; Velimir. Sob. ) f Klotilda; Radosava. 3) Jez, govori o sv. Duhu in l|ub. Iv. 14. Binkošti. Duhovo; Florijan. Bink. p. Bonifacij; Dobromil. Norbert šk.; Miljutin. t K v. Robert; Bogomil. Medard, šk.; Višeslav. t K v. Prim. in Fcl. t K v. Marjeta; Dostana. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 11 Ned. Pon. Tor. Sred. 6et. 16 Pet. 17- Sob. 1. pob. Sv. Trojica; Barnaba. Ivan Fak., sp.; Hrvoje. Anton P., sp.; Zorica. Bazilij, šk.; Zlatana. Telovo. Vid, m. Fran Reg., sp.; Dragimir. Adolf, šk.; Tratomir. ( Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 18! Ned. 11)! Pon. 20 Tor. 21 Sred. 22! Čet. 23j Pet. 24 Sob. 2. pobink. Gcrvazij in Prot. Julijana, dev.; Bogdan. Silverij, p.; Milava Alojzij, sp ; Vekoslav. Ahacij, m ; Miloš. Srce Jezusovo; Gostimir. Ivan Krstnik (kres); Janislav. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 3.pob. Viljem op.; Grlica. @ Ivan in'Pavel; Hrana. Hema, vd.; Ladislav. Vidov dan (drž. praznik). Peter in Pavel; 1 croslav. Spomin sv. Pav.; Predislav. Beležke. -•npr Dan vzraste do dne 21. za 19 min. in se zopet skrči do konca meseca za 3 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Rešnja kri; Bogoslav. ]) Beležke. O velikem ribjem lovu. Luk. 5. ‘TF'r’ 2 3 4 6 6 7 8 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. pobink. Obisk. Mar. D. Helijodor; Nada. Urh šk.; Belizar. Ciril in Metod, šk., slov. ap. Izaija, pr.; Dom ogoj. Viligoj, šk.; Negoda. Elizabeta; Milolika. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 9 10 11 12 13 14 15 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. pobink. Anatolija, d. @ Amalija, d.; Ljubica. Ptj-TTp.; Medo. Moh. in Fort, m.; Draguška. Marjeta, d. m.; Dragan. Praznik svobode. Henrik; Vladimir. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 16 17 18 19 20 21 22 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. pobink. Dev. Mar. Karm. Aleksij, sp.; Držislav. ( Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vincencij Pavl., sp.; Radoš. Elija, pr.; Česlav, sp. - Danijel, pr.; Qlga~_. _ Marija MagdTsp^f Pribina. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 23 24 25 26 27 28 29 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 7. pobink. Apolinar, šk. Kristina; Ratimir. O Jakob, (Radoslav), ap. Ana, mati M. D.; Jana. Pantaleon, m.; Dušan. Inocencij, p.; Svetomir. Marta, d.; Dobrila. O krivičnem hišniku. Luk. 1K 30 31 Ned. Pon. 8. pobink. Abdon in Senen. Ignacij Loj.; Jeleniča. ]) - f Dan se skrči za 55 min. Dnevi Gadovi in nedeljski evangeliji l Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Peter v okovih; Dedomir. Pore.; Alfonz; Bojan. Najdba sv. Štefana.; Mirača. Dominik, sp.; Ljubačica. Marija Dev. snež.; Predobra. Beležke. 1 a —v— 1 • Jezus plaka nad Jeruz. Luk. 19. e 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 9. pobink. Gosp. Izpreobr. Kajetan; Vidojka. @ Cirijak in tov., m.; Godcslav. Roman, m.; Našemir. Lovrenc, m.; Juriča. Tiburcij, m.; Bolemir. Klara, d.; Dobrogost. 1 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. čet. Pet. Sob. 10. pobink. Hipolit in Kas. f Evzebij, sp.; Dobrina. Vnebovz. M. D. Vel. g. ( Joahim; Rok, sp.; Nemira. Liberat; Radigoj. Helena, kr.; Branislava. Ludovik Tol., šk.; Ljudevit. Jezus ozdravi gluhon. Mark. 7. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 11. pobink. Štefan; Žarka. Ivana Fr., d.; Mirjana. Timotej, m.; Ostrivoj © Filip Ben. (Zdenko), sp. Jernej, ap.; Bori voj. Ludovik; Dragorad. Cefirin L, p ; Perunika. 0 usmiljenem Samarijanu.tLuk. 10. 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. 12. pob. Josip K.’sp.; Zlatko. Avguštin, šk.; Milogaj. Obgl. Ivana Kr.; Želided. ]) Roža Lim., d.; Milka. Rajko; Mildrag. j 1 Dan se skrči za 1 uro 34 min. Dan je dolg 15 ur 4 min. do 13 ur 30 min. KIMAVEC * SEPTEMBER mr Srbsko: MaJto 1'ocnojnHCKH. Luž.-srb.: Požnjeik. Hrvatsko: Rujan. 30 dni. -S5' Poljsko: VVrzesien. Češko: Zžfi. Rusko: CeilTflOPli Dnevi Pet. Sob. Godovi in nedeljski evangeliji Egidij (Ilij), op.; Mladin. Štefan, kr.; Mi Ijeva. Jezus ozdravi 10 gobavih. Luk. 17. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 13. pobink. Angelska. Lepa Rozalija, dev.; Nedamiscl. Lovr. Just.; Nedeljka. Hermogen, m.; Radonica. g Bronislava, n.; Mrena. Rojstvo M. D. Mala gosp. Korbinijan, šk.; Vsemir. O božji previdnosti. Mat. 6. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 14. pobink. Im. M.; Rakita. Prot in Hijacint, m.; Slaven. Macedonij, šk.; Večedrag. Virgilij, m.; Zremil. Poviš. sv. križa.; Znanosl. ( M. D. 7 žal ; Svegoj. Ljudmila, vd.; Sodimir. - - Jez. obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. 17 Ned. 15. pobink. Lambert, šk. 18 Pon. Josip K.; Sokolica. 19 Tor. Januvarij, in.; Vitodrag. 20 Sred. t K v. Evstahij, tn.; Morana. 21 Čet. Matej, ap ; Blago-dav. ^ 22 Pet. f K v. Mavricij; Ceiiinir. 23 Sob, j t K v. Tekla, m.; Slavna. Jez. ozdravi vodeničnega. Luk . 14. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 16. pobink. M. D., reš. ujet. Kleofa, sp.; Uroš. Justina; Stojslava. KozmainD.; Radomira. J) Večeslav, kr.; Vidica. Aj^bael, v. a.; Stojan. Jeronim, c. uč.; Jekica. Beležke. VINOTOK ★ OKTOBER Srbsko. Miitpouchii. Hrvatsko: Listopad. 31 dni. Češko: Rij en. Luž.-srb.: Winowc. Poljsko: Paždziernik Rusko : Okth6pt>. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Beležke. 0 največji zapovedi. Mat. 22. 1 ; Ned. 17. pobink. Rožnovenška. 2 Pon. Angeli var.; Miran. 3 Tor. Kandid, m,; Vitomir. 4 Sred. Fran Ser., sp.; Tegodrag. 1 5 Čet. Placid in t., m.; Dumnuka. 6 Pet. Brunon, sp.; Brunoslav. eocKU. Luž.-srb.: Nazymnik Hrvatsko: Studeni. 30 dni. Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. Rusko: Hoafipb. Dnevi ; Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred. Vsi sveti. Ljubomil. Beležke. 2 Čet. Verne duše. Just; Zdanila. TTTJfn 3 Pet. Viktorin, šk., Bogomil. 4 Sob. Karol Bor.,šk.; Dragotin, @ | Dajte ces., kar je cesarjevega. Mat. 22. 5 Ned. 22. pobink. Zahvalna. Savina. G Pon. Lenart; Ratislav. 7 Tor. Prosdocim, šk.; Zdenka. 8 Sred. Bogomir, šk.; Nežir. 9 Čet. Božidar, in.; Sebislav. 10 Pet. Andrej, Av., sp.; Golobica. 11 Sob. Martin, šk.; Višnjica. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. 12 Ned. 23. pobink. Martin, p. ( 13 Pon. Stanislav Kostka; Nevenka. 14: Tor. Jozafat, šk. tn.; Borislava. 15 Sred. Leopold; Volčiča. 16 Čet. Ivan Trogirski; Večerin. 17 Pet. Gregorij, šk.; Ljubava. 18 Sob. Odon, op.; Oliva. O gorčičnem semenu. Mat, 13. 19 Ned. 24. pob. Elizabeta, kr. © 20 Pon. Feliks Val., SpiTVladiboj. | 21 Tor. Darovanje M. D.; Grmislav. 22 Sred. Cecilija, d. m.; Jezdimir. 23 Čet. Klemen, p. m.; Raviojla. 24 Pet. Ivan Kriški, sp.; Jeca. 25 Sob. Katarina, d. m.; Kolomir. O grozoti razdejanja. Mat 24. 26! Ned. 25. pobink. Silvester, op. ]) 27 Pon. Virgil, šk.'; Vedrana. 28 Tor. Sosten, m.; Lelija. 29 Sred. Saturnin m.; Skoromir. 30 Čet. Andrej, ap.; Hrabroslav. Dan se skrči za 1 uro 16 min. Dan je dolg 9 ur 58 min. do 8 ur 42 min. -S-:! GRUDEN ¥ DECEMBER Dnevi Pet. Sob. Godovi in nedeljski evangeliji Ujedinj. SHS. (drž. praznik) Bibijana, m ; Tihomir. O poslednji sodbi. Luk. 21. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. adv. Frgji^Ks., sp. Barbara, d. m.; Velika. Sava, op.; Stojana. Nikolaj, šk.; Vladovita. Ambrož, šk.; Veselin. Brezni, sp. Mar. Dev. Peter For. šk.; Savica. (id Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 16, Sob. 2. adv. Melhijad; Dražič. Damaz, p.; Gojica. ( Sinezij, m.; Široslav. Lucija, d. m.; Vitača. Spiridion (Dušan); Vojmir. Kristina, d.; Cvetana. Evzebij; Jaronega. Jvan Krstnik pričuje o Kristu. Iv. 1. Ned. 3. adv. Aleks, dan (drž. pr.). Pon. Gracijan, šk.; Ljubonega. © Tor. Nemezij, m; Uglješa. Sred. + Kv. Liberat, m.; Boživoj. Čet. ! Tomo, ap.; Tomislav. Pet. j- K v. Cenon; Zvezdana. Sob. | j-1< v. Viktorija, d.; Ozrislav. j Ivan Krst poklican v prorok. Luk. 3. 241 Ned. 25 Pon. 26 Tor. Sred. Cet. Pet. Sob. 4. adv. Adam in Eva; Dunja. Božič. Rojstvo Gosp. Štefan, m.; Zlatka. J) Ivan Ev., ap.; Pelislav. Ned. otročiči; Zorica. Tomo, šk.; Vrhoslav. David, kr.; Branimir Simeon in Ana ozn. Gosp. Luk. 2. 31 Ned. | Ned pr. Nov, let. Silvester. Beležke. Dan se skrči do dne 21. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 4 min. Rodoslov našega kraljevskega doma. Sve za krst častni, i za svobodu zlatnu! Geslo di nastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1889. Roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinltelj, t 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, t 4. III. 1890. Brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 27. VIII. 1887. Sestra: Nj. Visočanstvo princeza Jelena, rojena na Reki dne 23. X. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911. Strijc: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Kara-gjorgjevič, bratNj. V. kralja Petra, roj.dne 4.IV. 1850. Bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 15. IV 1893. Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev. a) grb: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav stoji krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (bel križ na rdečem ščitu), hrvatski grb (25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna) in slovenski grb (tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu). b) barve* Državne: modra bela rdeča, srbske: rdeča modra bela, hrvatske: rdeča bela modra, slovenske: bela modra rdeča. Pristojbine: I. Poštne. A. Tuzemski promet. S 1. dnem vel. travna 1921 počenSi so v veljavi naslednje zvišane pristojbine v tuzemskem prometu: 1. Pisma in zalepke v krajevnem in medkrajevnem p,ometu do 20 g 50 par; za vsakih 20 g 25 par več. 2. Dopisnice; (dolž. 10—14 cm, šir. 7—9 cm) navadne 25 p., z odgovorom 50 p. 3. Tiskovine se pošiljajo odprte — do 50 g 10 par; za vsakih 50 g 10 par več; največja teža 2 kg. 4. Tiskovine za slepce (izboklo tiskane) do 500 g 10 par, do 1000 g 20 p.; do 1500 g 30 p.; do 2000 g 40 p.; do 2500 g 50 p.; do 3000 g 60 p.; največja teža 3 kg.; pošiljajo se odprte. 5. Vzorci brez vrednosti — do 100 g 20 par; za vsakih 50 g 10 p. več; največja teža 500 g; zaviti morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina. 6. Poslovni papirji — do 250 g 50 par; za vsakih 50 g 10 par več; uajvečja teža 2 kg; pošiljajo se odprti. 7. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje; največja teža 2 kg; vzorec v mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. 8. Slučajne pristojbine; Priporočnina 1 din., toliko tudi ekspresnina; pristojbina za pokaz 20 par; povratnica 1 din.; toliko tudi poizvednica. Za preklic pošiljke, za izpremembo naslova ali črtanje povzetja se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko. 9. Za povzetja: Pristojbina pri predaji: a) kakor za priporočene pošiljke brez povzetja; b) pristojbine za pokaz 20 par; pi- semske pošiljke morajo biii priporočene. Pristojbina pri Izdaji: Od iztirjanega povzetja se odtegne nakaznina za dotični znesek, cena nakaznične golice in morebitna izplačnina (do 50 din. 20 par, nad 50 din. 50 par), ako sprejemni urad pošiljke t. j. naslovni urad povzetne nakaznice, nakaznice izplačuje na domu. 10. Poštni nalogi; a) Pristojbine pri prodaji: za pismo s poštnim nalogom je pristojbina kakor za priporočeno pismo in za pokaz 20 par; za naložni list pri tirjatvali do 25 din. brez listin 30 par. — b) Pristojbine pri izdaji — kakor pri povzetnib pismenih pošiljkah in cvent. finančne kolkovinc. 11. Ekspresno dostavljanje pisemskili pošiljk se vrši le v kraju, kjer je poštni urad; povzetne pošiljke in poštni nalogi pa se dostavljajo ekspresno samo tam, kjer izplačuje poštni urad nakaznice na domu, sicer se samo obvcstc. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča le med 6. in 21. uro. 12. Predalnina — za navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa 2 din., s ključem 3 din. na mesec. 13. Nakaznice — samo v našo državo: a) Navadne (do 1000 din.): do 25 din. 50 par, do 50 din. 80 p., do 100 din. 100 p., do 300 din. 150 p., do 500 din. 200 p., do 1000 din. 300 p.; b) brzojavne: nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah, brzojavna pristojbina in ekspresnina 1 din., tudi tedaj, ako gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni poštnega urada. 14. Denarna pisma. Pristojbina je dvojna: a) težna do 20 g 150 par (za vsakih 20 g. 25 par več); b) vrednostna: do 100 din. 50 par, do 500 din. 100 par, do 1000 din. 200 p., do 2000 din. 300 p.; potem za vsakili 1000 d. ali del te vrednosti še po 100 p.; za dostavnino 1 din. ali obvestnino 20 p. Teža in vrednost sta neomejeni; sprejemajo se le zapita pisma. 15. Zavitki (paketi) se sprejemajo do 20 kg teže; vrednost pa je neomejena. Pristojbina je dvojna: a) težna: do 5 kg 5 din., do 10 kg 10 din., do 15 kg 15 din., do ‘20 kg 20 din.; b) vrednostna: do 100 din. 50 p., do 500 din. 100 p., do 1000 din. 200 p. itd. za vsakih 1000 din- ali del še po 100 p.; za dostavnino 2 din. ali obvestnino 20 p. B. Inozemski promet. 1. Pisma (zalepkci do 20 g 100 par, do 10 g 150 par., itd. za vsakih 20 g 50 par več. 2. Dopisnice navadne 50 par, z odg. 100 p. 3. Tiskovine do 50 g 20 par; za vsakih 50 g 20 par več. 4. Tiskovine za slepce — kakor v tuzemstvu. 5. Vzorci brez vrednosti do 100 g 40 par; za vsakih 50 g 20 par več. 6. Poslovni papirji — do 250 g 100 par; za vsakih 50 g 20 par več. 7. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; ako so poslovni papirji vrne-, kakor za poslovne papirje. II. Brzojavne. Za brzojavke v notranjem prometu se plača izza 1. dne vel. travna 1921 poleg redne besedne pristojbine 20 par še en dinar posebne pristojbine za vsako brzojavko. Brzojavna golica stane 20 par. Pri plačilu brzojavnih in telefonskih pristojbin v mednarodnem prometu je ekvivalent franka 1:6, t. j. frank = 6 din. III. Telefonske. Dne 1. velikega travna 1921 so se uveljavile nove telefonske pristojbine. Pri glavnih postajah se plačujejo naslednje: v krajih, kjer je nad 500 naročnikov: a) hoteli, banke in hranil- niče 2500 din., b) restavracije, kavarne, trgovine, agenture, gledališča, bioskopi 2000 din,, c) delavnice, skladišča, podjetja, lekarne in penzijonati 1500 din., d) zdravniki, ki izvršujejo privatno prakso, 1000 din., e) uredništva časopisov 800 din., f) zasebna stanovanja, državni in avtonomni uradi, književna društva, gasilna društva 500 din., g) državni uradniki in narodni poslanci, ki se ne bavijo s posebnim poklicem, 400 din., h) humanitarna društva, ki delujejo brez dobička, 200 din. V krajih, kjer je manj kakor 500 naročnikov: za naročnike pod a) 2000 din., b) 1500 din., c) 1200 din., d) 1000 din., e) 800 din., f) 500 din., g) 400 din., h) 300 d n. in za one pod i) 150 din. Za vsako paralelno postajo se plača ravno toliko kakor za glavno, a za vsak paralelni aparat 120 din., za signalni zvonec kot naročnino 100 din.; za instalacijo telefona za vsakega naročnika 800 din., a za instalacijo paralelnega aparata in signalnega zvonca 120 din. Pristojbine za interurbani razgovor treh minut so naslednje: V prvem pasu (do 100 kilometrov) 3 din., v drugem pasu (od 100 do 200 kilometrov) 5 din., v tretjem pasu (od 200 do 400 kilometrov) 7 din., v četrtem pasu (nad 400 kilometrov) pa 8 din. Za vse zasebne razgovore v času od sobote 20. ure do ponedeljka 8. ure se plača trojna pristojbina. Za telefonski klic se plača 3 din. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov (začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah; uradni list št. 100 z dne 22. avgusta 1921). I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu: do 300 din........................................................din. 0 60 preko 300 din. do 600 din...........................................din. 1'20 600 „ „ 1.200 2 — 1.200 „ „ 2.000 4 — 2.000 „ „ 3.200 „ ................................ 6 20 3.200 „ „ 5000 „ 980 5.000 „ „ 6 800 13.20 6.800 „ „ 10.400 „ 19 — 10400 „ „ 14.000 25-— 14.000 „ „ 20000 34-— 20.000 „ „ 26.000 43-— 26000 „ „ 32.000 52-— 32.000 „ „ 38.000 ., 61-— 38.000 „ „ 44.000 „ 70'— 44.000 „ „ 50.000 79 — 50.000 „ „ 60.000 „ 94-— 60.000 „ „ 70.000 109 — preko 70.000 din. do 80.000 din........................................din. 124•— 80.000 „ „ 90.000............................139-— 90.000 „ „ 100.000 „ .154— „ 100.000 „ „ 125.000............................................ 192 — „ 125.000 „ „ 150.000......................... 230— „ 150.000 „ „ 175.000........................ 268— „ 175.000 „ „ 200.000............................................, 306 - „ 200.000 „ „ 250.000.............................................. 382 „ 250.000 „ „ 300.000 „ ..................... 458 - „ 300.000 „ „ 350.000....................... 534— „ 350.000 „ „ 400.000......................................„ 610— „ 400.000 „ „ 500.000............................................. 760' preko 500.000 dinarjev od vsakih 1000 din. še po 1 din. Znesek izpod 1000 din. se jemlje za popolnih 1000 din. II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska ..................................................' a0 o III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupnine in najemne pogodbe: Za premičnine.................................................................................1% Za nepremičnine.............................................................................5°/o b) Pristojbina za druge pogodbe: — din. do 5 din. . .........................................................din. - '05 preko 5 „ „ 10 ................................................................—'10 „ 10 „ „ 15 „.......’..................... —'15 15 „ „25...........................................................—-25 25 „ „ 50 —-50 »> 50 ,, „75 „ . , „ —*75 75 „ „100................................ 1 — „ 100 „ „ 200 „ 2— 200 „ „ 300 „ ........................... 3 — „ 300 „ „ 400 4— 40,1 „ „ 500 5'— „ 500 „ „ 600 „ ...................... 6 — IV. Kolek za račune. do 100 din....................................................10 par preko 100 ....................................................... 20 „ Pozor! Pozor! Dolžnost vsakemu zavednemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila in Metoda. Njeni člani so: 1. pokrovitelji, ki plačajo 200 K, 2. ustanovniki, ki plačajo 60 K, 3. letniki, ki dajo po 12 K na leto, 4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj po 2 K na leto. Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in skuša pridobiti še kakega novega člana! Kdor podpira Družbo sv. C. in M., pomaga našim neodrešenim bratom! Narodnemu delu. Dne 16. velikega srpana 1921 je otrpnilo za vselej zlato srce našega kralja Petra I. Velikega, Osvoboditelja. Ob njegovi krsti je zaplakal ves jugo; slovenski narod. Ob njegovem grobu žaluje Družba sv. Cirila In Metoda. Našega predobrega kralja, ki je tolikrat tvegal življenje za svoj narod, ni več. A ostala je tvorba, za katero se je boril in žrtvoval vse svoje žive dni: Jugoslavija. Žalujoč za svojim največjim dobrotnikom prisegamo, da hočemo čuvati njeno svobodo, ohraniti državo, ki jo je ustvaril veliki pokojnik, in jo braniti zoper vse njene sovražnike. Venec, spleten iz zvestobe in ljubezni do Jugoslavije, polagamo na grob našega Osvoboditelja, kateremu bodi večnaja pamjat! rnsmem Od veselja je zavriskala lani Slovenija, ko ji je bilo dano pozdraviti slavnega junaka, zmagalca na neštetih bojiščih regenta Aleksandra. Prisegajoč mu neomajno zvestobo se mu sedaj prespoštljivo klanja naša domovina in z njo vred Družba sv. Cirila in Metoda kot svojemu vladarju kličoča : Živelo Nj. Veličanstvo Aleksander I. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev! Ljubeče in zaupno mu kipe nasproti naša srca želeča, da bi se mu ovenčal prestol s slavo. Iskreno želimo, da bi srečno dovršil delo ujedi n je n ja, ki ga je pričel njegov slavni oče. Tisoči se ozirajo s solznimi očmi nanj izza krute meje milo proseč: Sedemdesetletnici. Pred petdesetimi leti sta šla na narodno delo. Nade, ki jih je vzbujal njun nastop, so se vresničile v v najpolnejši meri. Napisati bi mu bilo treba knjige, kdor bi hotel dodrobna predočiti vse, kar sta storila v prid svojemu narodu v dolgi polstoletni dobi dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Kako visoko ceni narod njune izredne zasluge, je pokazal o letošnjem jubileju. Tako prisrčno proslavljenih sedemdesetletnic ni videla Slovenija izza dne 20. kimavca 1896, ko se je klanjala jubilarju narodnemu buditelju Luki Svetcu, kakor sta ji doživela letos gori imenovana prvoboritelja. Preden poizkusim očrtati narodnoobrambno delovanje obeh slavljencev, opozarjam na vir, iz katerega je izšlo. Ona koreninita v taborski dobi, ko je bila slovenska mladina polna vzorov. Mlada srca so vzplamenela za slovanstvo. „Nam je slovanstvo prva reč — je pisal dr. Tavčar (Slovan 1885, 367) — in v svojih stiskah in pri malenkostnih, kaotično pomešanih domačih razmerah dvigujemo svojega duha k slovanstva vzorom!11 Take vzore sta gojila ju-bilarja že v gimnazijski dobi. Ivana Hribarja šoKke naloge na novomeški gimnaziji so prekipevale od slovanskega navdušenja, ki je dobivalo potem za njegovega prvega bivanja v Zlati Pragi čim dalje bolj realna tla. Slovansko navdušenje je bilo izza njunega prvega nastopa do današnjega dne obema slavljencema vir neumornega dela. Ker sta ljubila slovanstvo, sta stala kot skrbno čuječa varuha na braniku slovenstva, kateremu je pretila resna pogibel. Mogočni, brezobzirni sosedje so navalili z drznimi napadalnimi društvi na narodič, ki se je komaj prebudil iz tisočletnega mrtvila. Brez brambe bi bil moral omagati. V prvi vrsti njegovih zaščitnikov sta se odlikovala dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Nešteti so njuni tehtoviti, sovražne nakane porazni govori v deželni in Dr. Ivan Tavčar. državni zbornici, kjer sta se borila za pravice slovenskega naroda. Mnogim prosvetnim, humanitarnim in političnim društvom, delujočim v prospeh slovenstva, sta bila začetnika, načelnika in vztrajna sotrudnika. Kdo bi mogel izslediti vse korake, ki sta jih storila v blaginjo našega naroda? V obrambo slovenske narodnosti, za rešitev ogrožene mladine se je ustanovilo leta 1885. društvo, ki še danes marljivo posluje — Družba sv. Cirila in Metoda. Da je obrodila toliko krasnih sadov in da še vedno koristno deluje, je v veliki meri zasluga naših jubilarjev. Ob njeni zibelki je stal Ivan Hribar. Bil je član osnovalnega odbora — izmed petorice prvih odbornikov ustanoviteljev živita samo on in prelat msgr Tomo Zupan — odbora, ki se je prvikrat sestal dne 28. grudna 1884. Hribar je navdušeno pozdravil snujočo se Družbo v 1. štev. „Slovana“ 1885 s krasnim člankom, v katerem je razložil rojakom njen namen in pomen. Na ustanovni skupščini dne 5. malega srpana 1886 sta bila dr. Tavčar in Hribar izvoljena v vodstvo. Prvi je bil odbornik izza leta 1886. do 1893. in potem izza leta 1910. do danes. Hribar je vztrajal do leta 1905., ko je preobložen z delom odložil od-odborništvo C. M. družbe. V tem priljubljenem mu delokrogu ga je dičila izredna inicijativnost. Takoj na prvi skupščini Družbe sv. C. in M. je opozarjal na delovanje češke osrednje Matice šolske in vzpodbujal na posnemanje. Prav ta nasvet je ponovil na tretji veliki skupščini v Ptuju. Obrnil se je tudi na rečeno češko obrambno društvo za pojasnilo, kako naj bi se postopalo, da se pribore slovenske šole v krajih, kjer se brani občina snovati jih. V obmejnem Remšniku je zastopal leta 1886. družbeno vodstvo ob otvoritvi šole, ki ji je Družba naklonila podporo. Kot vodstveni član je bil dne 27. malega srpana 1889 navzoč pri prvem slovesnem izpitu družbene novorojcnke tržaške šole pri Sv. Jakobu. Hribar je toplo priporočal snovanje ženskih podružnic in je drage vol|e nastopal kot govornik ob ustanovitvi in o prireditvah C. M. podružnic na Koroškem. Leta 1893. se mu je posrečilo kupiti od nekega zagrizenega Nemca na svoje ime stavbišče za slovensko šolo v Št. Rupertu poleg Velikovca; kupljeno zemljišče je potem odstopil Družbi. Ko se je dne 25. vinotoka 1896 slovesno otvorila šola v Št. Rupertu je brzojavil tja ljubljanski župan Ivan Hribar z Dunaja: „Imenom glavnega odbora sem kupil prostor; iz srca rad bi bil torej pri otvoritvi poslopja, ki je vzraslo na tem prostoru po požrtvovalnosti našega naroda. Žal, da sem zadržan; zato pa pošiljam Vam vsem Slovenkam in Slovencem, ki ste zbrani danes pri velepomembni narodni slavnosti v Velikovcu najiskrenejše pozdrave." Otvoritve šentrupertske šole Ivan Hribar. se je vdeležil deželni odbornik dr. Ivan Tavčar z gospo. Ko so hoteli vsiliti v omenjeno šolo preveč nemščine, se je Hribar s tedanjim prvomestnikom msgrom T. Zupanom vred odločno ustavil tej nakani nekaterih koroških krogov kličoč: Čehi bi nikdar kaj takega ne dopustili; posnemajmo jih! V družbenih poslih je Hribar potoval po vseh slovenskih pokrajinah na svoje stroške. Kot glavni zastopnik banke „Slavije“ je naklonil Družbi C. M. iz bančne blagajne prvi večji dar. Leta 1896. je radostno pozdravil Družbo, ki je tedaj prvikrat za njegovega županovanja zborovala v Ljubljani, takisto leta 1910., ko je slavila tu svojo 25-letnico. Tedaj so na njegov poziv pozdravljale skup-ščinarje iz vseli mestnih in mnogih drugih hiš slovenske zastave. Na tej jubilejni skupščini je bil Ivan Hribar izvoljen častnim č 1 a n o m v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil za Družbo. Kot minister kr. pokrajinski namestnik je prekinivši dopust osebno izrazil pozdrav svoji ljubljenki na njeni skupščini dne 8. kimavca 1921 in ji zagotovil podporo in zaščito narodne vlade. Kakor Ivan Hribar se je dr. Ivan Tavčar z vsem žarom rodoljubne duše oklenil Družbe sv. C. in M. Na velikih skupščinah je vnemala njegova v srce segajoča navdušena beseda zborovalce za rešitev ogrožene mladine. Elektriziral je za to vzvišeno delo zlasti slovensko ženstvo, ki se je jelo zbirati v ženske podružnice; eni izmed njih načeluje 28 let megova po duhu in srcu čudovito sorodna mu gospa soproga, ki marljivo sodeluje z njim tudi v glavnem odboru izza XXIX. skupščine leta 1918. Tedaj je bil dr. Tavčar po Svetčevem odstopu izvoljen za podpredsednika Družbe sv. C. in M. Menda ni treba opozarjati, kako veljavna je drja Tavčarja beseda na vodstvenih sejah. Kadar se pojavi na dnevnem redu kako težko vprašanje, čaka vse, kaj poreče dr. Tavčar. Pripomnim, da je jubilar drage volje podpiral Družbo sv. C. in M., odkar obstoji, v vseh pravnih zadevah. Drja Tavčarja vplivu treba zapisati na rovaš, da je dnevnik „Slov. Narod" s priobčevanjem vesti o družbenem delovanju in z izkazi darov izredno pripomogel k njenemu razcvetu. Z vidnim veseljem in s prisrčnim nagovorom je pozdravil kot ljubljanski mestni župan družbeno veliko skupščino zborovavšo po premolku štirih let leta 1918. v Ljubljani; naglasivši radostno dejstvo, da je Družba srečno prebila vojno dobo, je izrekel željo, da bi vladala med Cirilmetodarji vedno edinost in da bi imeli vedno pred očmi en sam mogočni smoter, da delujemo vsi za uresničenje velike naše naloge. V pozdravu naslednjega leta je priporočal skupščinarjem nadaljni obstoj Družbe; ne samo obstati — je po-vdarjal — temveč delati mora s podvojeno močjo. Svojemu velezaslužnemu podpredsedniku je podelila letošnja velika skupščina častno družbeno članstvo. Najlepša točka sijajne proslave 701etnice drja Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja so bili darovi broječi nad 75 tisočakov, ki so se vsipali zlasti na podnet ljubljanskih šentpeterskih podružnic v družbeno blagajno v največjo radost jubilarjema. V tesnih, nedostatnih obrisih je predočeno tu požrtvovalno delovanje naših velezasluženih prvobonteljev drja Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja na narodnoobrambnem poprišču Družbe sv. C. in M. Njuno delo, ne še končano, je prineslo Družbi najlepše uspehe; zato se pridružuje vse cirilmetodarstvo njunim številnim častilcem o 701etnici kličoč: Nevenljiva slava drju Ivanu Tavčarju in Ivanu Hribarju! Boj med slovanstvom in germanstvom je dobojevan. Dobojevan na korist slovanstva. , ,, ., Ivan Hribar. KM Ob Svetčev/em grobu. „^j Večni . . . daj dolgo srečno Ti živeti, On daj Ti oni čas zazreti, ko srečen bo naš dom in rod, čas, ko Sloveniji zasveti vstajenja in združenja god“ — to proroško voščilo pesnika Simona Gregorčiča, izraženo o Svetčevi sedemdesetletnici leta 1896., se je natančno izpolnilo. Svetcc je dosegel nad 95 let — toliko starost, kakršna doslej ni bila še usojena nobenemu slovenskemu veljaku. Prvoborilec, ki je šel na narodno delo, ko je mrak nezavednosti zagrinjal naše pokrajine in si slovenske rodoljube lahko seštel na prste ene roke, je edin izmed slovenskih buditeljev zazrl čas, ko je napočila sreča našemu domu in rodu v zedinjeni Jugoslaviji, zazrl je dan našega vstajenja in združenja. Dano mu je bilo, da je zazrl jugoslovenskega vladarja in se mu poklonil. Nepopisno ginljiv je bil trenutek, ko je o lanskem posetu Slovenije sedanji kralj Aleksander vozeč se mimo Litije na ondotnem kolodvoru ogovoril častitega starino Luka Svetca. Dobrega pol leta pozneje — dne 21. prosinca 1921 — je nehala svetiti Svetčeva življenjska svetilka; utrnila jo je smrt; kot „bogoljub in domoljub" se je preselil med nebeške svetcc. Do groba na prijaznem pokopališču poleg Litije so ga spremili mnogi častilci; v prvi vrsti njegov najzvestejši prijatelj prelat msgr. Tomo Zupan, s katerim sta delovala v najlepšem soglasju v Družbi sv. C. in M. nad 20 let; on je ob azistenci prof. drja. A. Breznika in nekaterih drugih duhovnikov opravil cerkveni mrtvaški obred. Med številnimi pogrebci so bili: družbeni prvomestnik A. Senekovič, vodstveni člani: ga. Franja dr. Tavčarjeva, blagajnik A. Hudovernik in tajnik J. Mačkovšek; dalje zastopniki mnogih narodnih društev, zlasti C. M. podružnic, korporacij od blizu in daleč. Za Svetcem proti nebu so hiteli vsem navzočnim v srce segajoči glasovi žalostink treh pevskih zborov. Krasnemu petju sta se dostojno pridružila poslovilna govora predočujoča z jedrnato besedo veliki pomen in vsestransko delavnost neumrljivega pokojnika. Predsednik notarske zbornice, blagajnik Družbe sv. C. in M. Aleksander Hudovernik je govoril takole: Luka Svetec! Svojci, Tvoji častilci, prijatelji, so-somišljeniki, stanovski tovariši in znanci smo Te spremili na Tvoji zadnji poti, ko Te bo v svoje hladno naročje sprejela domača gruda, zemlja slovenska, katero si tako vroče ljubil. Ko si se Ti rodil in ko si začel z vso vnemo delovati za svoj narod, so se podile mrzle sape po naših pokrajinah. Naš narod je spal; ni se zavedal svoje narodnosti; obkoljen od vseh strani od sovražnikov je bil posvečen narodni smrti. Ti, ki si še videl in poznal našega velikana pesnika Prešerna, si začel orati ledino; probudil si rojake iz narodnega mrtvila s svojimi vrstniki: z drjem Jan. Bleiweisom, z drjem Vošnjakom. z drjem Kočevarjem, z Božidarjem Raičem in z dr. Ti starosta naših politikov, prvakov in pisateljev! Že leta 1866., tedaj pred 55 leti je bil Tvoj ideal združenje vseh Jugoslovenov v eno telo in tega ideala nisi pustil iz vidika. Sreča Ti je bila mila. Preden so ti prestrigle Parke nit življenja, si doživel dan vstajenja, dan svobode in uje-dinjenja svojega k narodni smrti obsojenega naroda. Poslavljam se od Tebe v imenu Družbe sv. C. in M., katero si ljubil, kakor ljubi oče svojo edinko. Leta 1885. si ustanovil z že blagopokojnima Ivanom Murnikom in drjem Vošnjakom, z Ivanom Hribarjem in msgrom Tomom Zupanom to prepotrebno družbo, ko nam je zagrozilo ekspanzivno gibanje nemških nepri-jateljev, da vtonemo v tujem morju. Od leta 1885., do leta 1918., tedaj 33 let si ji bil neprestano podpredsednik. Poslavljam se še od Tebe v imenu notarske zbornice, katere dolgoletni član si bil. 45 let si deloval kot notar; bil si ljudstvu svetovalec in tolažnik in eden prvih, ki je gladil pot slovenskemu uradovanju. Hvaležno se bomo vedno spominjali -Tebe in Tvojega nesebičnega, neumornega narodnega delovanja. Tvoj narod Te ne bo nikoli pozabil, Tebe, zlata duša slovenska! Zato počivaj v miru v slovenski zemlji, katera naj Ti bo lahka! Slava Tvojemu spominu! Nato je proslavil pokojnika vladni poverjenik, nadzornik Družbe sv. C. in M. dr. Vladimir Ravnihar z naslednjim govorom: Bratie in sestre! V grob lega mož, ki je preživljal skoro lOOletni razvoj svojega naroda. Malokomu je dana taka usoda in le malokdo si more reči: spremljal sem narod svoj na dolgi njegovi poti od zibeli do groba in od groba vse tja do vstajenja. Luka Svetec je gledal vse odločilne faze narodovega razvoja in to v najzanimivejši dobi njegove povestnice. A ne samo gledal, ampak — kar mu ravno štejemo v njegovo zasluženje — sodeloval je ob njih aktivno in inicijativno. Od svoje zorne mladosti pa tja do častitljive starosti je moral zreti vse muke in trpljenja tega naroda, njegovo duševno suženjstvo in fizično hlapčevstvo tujim gospodarjem za tuje interese; mrtvilo in temo. Sodeloval je ob njegovih nadčloveških naporih, da bi strl okove, dramil in budil, vlival v njegove žile zavest in narodni ponos. Trudoma je hodil s trnjem obloženo, s trpljenjem orošeno pot ob strani svojemu narodu, ki mu je bil od ranega jutra pa do poznega večera najzvestejši sin. Bleiweis, Toman, Levstik, Vošnjak, Razlag so bili njegovi spremljevalci, Strosstnayer njegov vrstnik; predvsem pa velikan Prešeren. Dali so narodu živo besedo, ki ga je stoprav vzposobila, da je stopil kot enakovreden v vrste drugih narodov. Luka Svetec je bil propovedmk te besede. Bil je glasnik pravic svojega naroda, pa bodisi v deželnem zboru kranjskem, bodisi v dunajskem parlamentu, bodisi na sijajnih naših taborih. Dal nam je prvi politični program: zedinjeno Slovenijo. Ozek se nam vidi ta program danes, takrat je bil velik. Ali tudi majniška deklaracija je imela ozek okvir, hotela pa je mnogo več in je tudi dosegla več. Tudi Luka Svetec je imel široko odprte oči v bodočnost. Jasna in odločna, brez zavijanja in nedvoumna je bila njegova beseda z velikim ciljem pred seboj. In prav, ker je imel pred seboj tako jasen cilj in pa ker je imel trdno in globoko vero v zmago pravice, zato ni nikdar omagal, nikdar omahoval in obupoval. S proroškim duhom je zrl v bodočnost, je napovedoval zmago, vzpodbujal in bodril in delal, pa tudi klical na boj, če je bilo treba. Danes se oglašajo kritiki one dobe, ki bi jo po pravici smeli imenovati renesanso našega naroda. Pa ti pride mlad mož in pod kritično lupo preiskuje srce in obisti započetnikov one dobe ter res iztakne kak madež in kako pego na svetlem ščitu — kdo smrtnikov je brez njih —: heureka, glejte, taki so bili! Taka kritika zlasti post festurn je cena in lahka; sodbo izreči je težka in odgovornosti polna naloga. Rečem le eno: danes je lahko bočiti prsi ter vzklikati: sem Slovenec, Jugosloven, sem Sokol in rodoljub. Takrat v Bleivveis-Svetčevi dobi je bil to greh, veleizdaja. Danes ni ni-kaka zasluga, da se priznaš za pripadnika svojemu rodu; danes zahtevamo mnogo več; danes moraš geslu dati realno vsebino in smotreno delo. Takrat je veljalo pogum, biti zaveden Slovenec; takrat je zahtevalo nadčloveških moči, da si vzdržal in vztrajal na svoji postojanki, takrat, ko smo bili brez materijalnih sredstev, brez moralne opore in brez duševnih in kulturnih delavcev. Možje, kakor so bili Luka Svetec in njegovi vrstniki, se nam vidijo in morajo videti kakor gorski velikani, kipeči proti nebu iznad meglenih nižav. Vsaka doba ima svojo zgodovino, svoje ljudi, svojo politiko in taktiko. Završil je svoje, delu posvečeno življenje, delu za srečo in dobrobit svojega naroda. Ni omagala ta delovna sila do pozne življenjske dobe ravnajoč se pri tem po geslu sokolskem: ni ziska ni slave! Pač eno plačilo je želel učakati in to plačilo mu je naklonila dobrotna usoda: osvobojenje ljubljenega mu na- roda. To plačilo naj mu slajša večno spanje. Mi mu pa dajmo zagotovilo, da se hočemo ravnati po njegovem zgledu, da hočemo kakor on predvsem imeti pred očmi srečo svojega naroda, srečo svoje svobodne domovine, vse drugo: samoljubje, častihlepnost, mržnja, prepiri za domače malenkosti pa morajo brezpogojno stopiti v ozadje. Če komu, bratu Luki Svetcu gre vzklik: slava mu!*) *) O Sveteti sta prinesla Koledarja Družbe sv. C. in M. za 1907. in 1917. spisa obakrat s podobo njegovo. Za nas so posledice zgodovinskega potresa epohalne: Slovenec državotvoren element, slovenski jezik državni jezik, bela Ljubljana rezidenca kralja jugoslovenske krvi. Ivan Hribar. fla življenja cesti. U vsakega človeka življenju so dogodki, na videz neznatni in brezpomembni, da skoro misliti ni vredno nanje, kaj šele jih razgrinjati pred tujimi očmi; a navzlic vsi svoji navidezni ničevosti se nam zableste čestokrat iz preteklosti kakor zvezda skozi temno noč. Pa polagoma spoznavamo, da so v vsi svoji malenkosti in neznatnosti značilni za druge, važnejše dogodke našega življenja. Cel niz dogodkov je čestokrat bolj ali manj jasno naznačen v njih, vse naše življenje morda. Tako se mi zablesti iz preteklosti večkrat v tihih, še češče v težkih in trpkih urah tale malenkostni doživljaj. Sedel sem v prahu na cesti ob domačem dvorišču, čisto majhen fantalin še, še v šolo nisem hodil takrat. Sedel sem v prahu in z obema rokama grabil mokasti prah od desne in leve ter ga kupičil pred sabo v lepo zaokrožene, proti vrhu lepo zožene kupčke. Ko pa je bila kupčkov cela vrsta, sem kakor razjarjen stvarnik planil po njih, udarjal z obema rokama in z vsemi močmi po lepi vrsti, da so se kupčki rušili pod mojimi peščicami in se je dvigal oblak prahu nad cesto, ovijal mene in cesto čez in čez, pa se v komaj dihajočem vetru nesel polagoma preko na travnik, kjer se je počasi sesedal na travo. Dasi me je prah ščemel v oči, silil mi v nos in usta, sem sedel oblastno sredi ceste, mogočno in trdosrčno se veseleč svojega dela in svojega uničevanja. Nenadoma pa sem planil pokoncu in skočil na rob ceste. Po cesti gori je namreč prihitela gosposka kočija, brzo in tako tiho, da se je slišalo le peketanje konj, a še to le slabo in napol, ker je je glušil visoki pocestni prah. Ropotanja voza ni bilo slišati prav nič. Stoječ ob strani ceste sem s široko odprtimi očmi strmel v voz, ki je naglo šinil mimo. Videl sem ga le napol, nekaj črnega se je zalesketalo pred očmi; le napol sem videl tudi gospoda in gospo, sedeča zadaj v vozu. Kar sem videl najjasneje, videl skoro edino, je bila mala belooblečena deklica, z dolgimi razpuščenimi lasmi in z obrazom kakor češnjev cvet. Sedela je gospe nasproti, obrnjena tako proti meni, ko je voz že švignil mimo — za hip se je celo nekoliko nagnila iz kočije, da sem jo videl še nekaj trenutkov. Stopil sem, kakor da me je sunila nevidna sila, za dva tri korake naprej, privzdignil roke, kakor bi jo hotel sprejeti v objem, če pade iz voza. A kočija je brzela, ču-dežnolepi obraz se je skril v vozu, med konji, vozom s tujci in med menoj se je dvignil velik oblak prahu in se vlekel za vozom kakor ogromen belorjavkast rep. Vse je hitelo, hitelo, da je izginilo gori v sosedni vasi. Dokler sem ga dosegel, sem bežal in hrepenel z očmi za vozom kakor za čudežem, od Gospoda Boga mi v milostni uri poslanim v moje vsakdanje življenje. Še ko mi je izginil izpred oči, sem stal nekaj časa kakor v zemljo ukopan na mestu, strmeč za od-beglo prikaznijo v nekakem toplem napol bolnem pričakovanju. da se prikaže spet, se vrne, obstoji pred menoj; in tisto sladko dekletce stopi z voza, mi da roko, me ogovori, in mi pove nekaj neskončno neskončno lepega, česar do tedaj nisem slišal še nikoli. Zakaj da kaj drugega nego neskončno lepoto njena beseda niti povedati ne bi mogla, sem čutil nekako podzavestno. Pa se ni zgodilo čudo. Pač pa se zgodilo nekaj čisto drugega. Tih, ves omamljen sem sedel v prašnato travo ob cesti. Kaj sem mislil — kako bi to vedel, kako to mogel povedati danes! A gotovo je bilo vse srce polno tiste nebeške lepote, ki je kakor blagoslov božji hitela mimo mojih začudenih oči. Kar mi je padel, kakor bi se bil usipal z neba, na dolge kodraste lase ter mi polzel čez čelo doli v oči, po licu, dalje doli za ovratnik srajce iz hodnega platna in doli na rokave in na roke mogočen val cestnega prahu. Planil sem pokoncu, brisal si prah iz oči, puhal ga z ustnic, otepal ga z rokavov, otresal ga z rok. „Ha-ha-ha!“ — se je surovo in škodoželjno zasmejalo ob meni, in ko sem se toliko obranil prahu, da sem mogel pogledati, sem videl korak od sebe sosedovega hlapca Janeza, ko se je široko in zlobno režal v me. „Kaj pa si tako zijal za kočijo? Pa ti je bila všeč tista bela žabica v vozu? Morebiti si celo mislil, da so takšne, ki se vozijo v takšnih grofovskih kočijah, za te, kaj? Bogme, hitro je prišla kazen za takšno grešno misel, ha-ha.“ Glasno in surovo se krohotajoč je odhajal po cestnem prahu tiho in neslišno, kakor je bil prišel, ker je debeli prah glušil vsak korak. Jaz pa sem stal ob robu ceste osramočen, ves še poln prahu, ki me je grizel v oči, da sem komaj odpiral veke, ščemel me po licih, ščegetal me za srajco. A se nisem več menil za to. Ves srdit sem z obema peščicama zajel prahu in ga vrgel za odhajajočim za-hrbtnežem. Porogljiv, zloben smeh je bil odgovor moji jezi. — Slično je na življenja cesti. Tudi v življenju gre mimo nas kdaj v blagoslovljenem trenutku prečudežna lepota, presladka sreča, pa je ne moremo prejeti, ne je obdržati pri sebi. In ko se razočarani in žalostni ozremo, vidimo čestokrat okrog sebe mnog škodoželjno se režeč obraz. In sami ne bi mogli natančno povedati, kaj nas je bridkeje zadelo v srce: ali pisana naša sreča ali brezsrčnost in surovost ljudi. Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, tvoreč eno ter isto nedeljivo državo! Kdo bi bil pred 25 leti kaj takega le sanjal? Sedaj pa je tu. Ivan Hribar. Manica Komanova: Ani Dimnikovi. Zopet kruta smrt zadala nam je pregloboko rano, ko i Ti, „Slovenska mati“ ! , v večnost si odšla neznano. Za Teboj Tvoj mili narod solze toči, bridko plaka. Izprašuje v grenki togi: „Kje še Tebi je jednaka?“ Le za naroda blaginjo si živela in trpela, vse moči mu žrtvovala, v delu zanj si osivela. Ti odšla si. — Truplo Tvoj v tihi zemlji zdaj počiva. V delih svojih pa ostaneš narodu neumrljiva. Tvoj spomin ovekovečen bo med narodnimi brati. Spavaj sladko, vrla žena! Slava Ti, »Slovenska mati!“ „SloVenska mati“. 51ovenci smo bili izmed prvih slovanskih plemen, ki so zapadla tujemu gospodstvu. Oropani svobode, gmotno pridavljeni k tlom, duševno podložni razvitejši mnogomilijonski rasi, smo prebili dobršnih tisoč let v brezupnem robstvu, sredi katerega so tudi najsvetlejše manifestacije našega lastnega bitja in žitja le malo več nego tiste tragične zarje, ki jalovo trosijo svojo krasoto v ledeno večnost severnih noči . . Da so bili Nemci na našem mestu, bi bili izginili s površja zemlje. Mi pa smo živeli. Bili smo močnejši od svojih strašnih tisoč let. in danes so naše spone strte, bodočnost leži pred nami kakor obljubljena dežela in solnce svobode nam sije na pot. Čigava je zasluga ? Med silami, ki so nas ohranile v toli obupnih razmerah, je le ena tako splošna in tako absolutna za vsakega poedinca, da je mogla vplivati odločilno. Izraža se tam, kjer nas stiska priroda najneposredneje na svoje grudi; tam, kjer je prepajala našega človeka že na pragu življenja močna in žlahtna kri našega plemena; tam, kjer so vsrkavala pokolenja dedov in pradedov že v materinem mleku neiztrebljivo žilavost, preprostost in svojeraznost slovenske nravi; tam, kjer nas je slovenska mati v svoji strogi kreposti, brez-gojni vdanosti in naivni zakoreninjenosti v preproste tradicije učila ljubezni do svojega, nezaupnosti do tujega, in tihega, neumornega dela. Požrtvovalna, krepostna in konservativna slovenska mati je bila po milosti globokega in svetotajstvenega nagona spasi-teljica našega rodu. Tisočletni čudež naše ohranitve je Ona. Slovenska žena — slovenska mati! Kakor radi zamenjavamo narod ž njegovo vrhnjo plastjo, tako iščemo slovenske žene po krivem le v našem mladem meščanstvu in uradništvu, ki je bilo tujim vplivom bolj in usodneje izpostavljeno nego živa masa preprostega ljudstva. Če nam je bilo ženstvo „višjih slojev" do nedavna zanesljiv tlakomer, po katerem smo lehko spoznavali prodiranje tujega duha, nam je ostajalo vendar še tolažilno dejstvo, da je široki narod v svojem jedru zdrav in so vse njegove prirodne vrline varno shranjene v duši preproste slovenske matere in žene. Ta nam je nadomeščala vse, kar je zvodenelo v nedozoreli vrhnji plasti ali utonilo v tujstvu; lahko smo izgubljali, zakaj ona je dajala dobrega v izobilju! Kjer pa je prišla preprosta slovenska žena do širjega spoznanja in jasnejše zavesti o svojem mestu sredi naroda in o usodi tega naroda sredi drugih usod, jo vidimo vedno fanatično rodoljubko, vidimo njene prvobitne kreposti poveličane v apostolski zgled ljubezni in delavne zvestobe. Takih vzornih žena je več, nego sluti široka javnost; a njih plamen gori največkrat v zatišju; podobne so zvezdam za gorami, ki nebu ne privoščijo dike svojega obraza, čeprav mu darujejo svoj blagi sijaj. Le redko se vzdigne katera teh skromnih zvezd nad obzorje, da jo vidijo vsi: tako izpolni skrajno možnost svojega poslanstva in sveti z zgledom na široko, kakor je svetila z žrtvami v malem, pretesnem svetu svojega neposrednega območja. Takšna zvezda, širom slovenske zemlje znana vzornica domoljubne delavnosti in ženskih vrlin se nam je utrnila dne 27. januarja 1921 v osebi gospe Ane Dimni ko ve v Trbovljah . . . TV •X- -X- ,.Slovenska mati* Ana Dimnikova seje rodila 12. julija 1852 v Hrastniku, na izpodrovanih tleh našega največjega premogovnega revirja, kjer je nemštvo, oprto na silo milijonskih kapitalov, od nekdaj predrzno dvigalo glavo. Njen oče Anton Pintar je bil iz stare kmečke hiše, njena mati Ana pa iz sloveče Peklarjeve rodovine. Brhka in bistroumna deklica je posečala šolo v Trbovljah, ki je bila tedaj edina v vsej obširni trboveljski občini (tretji največji na Slovenskem!). Ana Dlmnikova. V tem času, ko je bilo zavednih Slovencev tako malo, da je imel baje drug do drugega cel dan hoda, sta živela v trboveljskem kraju dva rodoljuba: župnik Hašnik v Trbovljah in Franc Roš, gostilničar v Hrastniku. Ta dvojica je vcepila Ani Pintarjevi in njenemu bratu Alojzu plemenito kal narodne zavesti in narodnega navdušenja. Pri Rošu je čitala mladenka „Novice“ in prve slovenske knjige. Z bratom sta hodila na slovenske tabore, s katerih se je širila takrat med naše ljudstvo jutranja zarja rodoljubja; pohitela sta tudi v Vrbo, ko je bila tam leta 1872. Prešernova slavnost. Narodna navdušenost in delo za narodno prebujenje je bilo tej preprosti hčeri naroda — čudo v tedanjih časih in razmerah! — prvo načelo v vsem njenem življenju. Kakor je našla marljiva Ana v vsakem kotu svoje delo in ni mogla nikoli rok križem držati, tako je porabila slehrno priliko, da je govorila vsakemu, s komer je prišla v dotiko, o slovenstvu in 0 krivicah, ki so jih morali trpeti slovenski ljudje od Nemcev in nemškutarjev. Ko se je leta 1875. poročila s Francem Dimnikom, sta odprla gostilno. Z neumorno delavnostjo in varčnostjo sta si pripravila lepo imetje in si zgradila trden dom, ki je postal tudi dom prvega zavednega slovenstva vTrbov- 1 j ah. Trbovlje so bile tiste čase kot industrijalen kraj docela v nemških rokah. Ljudstvo, kmetje in delavci so bili narodno povsem nezavedna masa, ki jo je gnetla rudniška gospoda po svoji volji. Uradniki, gospoda v dolini, trgovci in obrtniki so bili brez izjeme Nemci ali nemškutarji. ,Boljši1 človek ni izpregovoril slovenske besede; zaničeval je našo govorico, kakor je preziral našega človeka, ki mu ni bil človek. V takem kraju in v takšnih pogojih voditi gostilno desetletja in pri tem braniti bedno in nebogljeno, a vendar tako goreče ljubljeno slovenstvo ves čas proti močnejšim nasprotnikom in proti lastnim ljudem, ki so se iz udobnosti in dobičkaželjnosti vdali tujcu in postali še hujši od njega samega — to je bila usoda Ane Dimnikove. Svojo težavno, časih do žalosti smešno vlogo je mogla vršiti le, ker je bila duševno in telesno silno krepka, polna veselosti in humorja, tako da so jo vsi radi imeli, mladi in stari, bogati in revni. Še Nemci in nemškutarji, ki jih je dostikrat z metlo ali tudi hujšim orodjem podila iz hiše, so jo spoštovali, kakor so drugače zaničevali vse, kar je bilo slovenskega. JBila je polna izvirnosti; v dobri volji je najlepše izreke in domislice kar tresla iz rokava. Njen spomin je bil čudovit, njena navdahnjenja često nepojmljiva. Poznala je vsakega domačina v vseh treh rudniških dolinah in še dalje naokrog ter vso krajevno zgodovino. Vsakdo je dobil pri nji dober svet, za vsakogar je storila, kar je le mogla. Rada je pomagala gospodinjam s semeni, domačimi zdravili in cvetlicami, ki jih je posebno ljubila; vsa leta je imela ž njimi okrašen vrt in okna svoje hiše. Nobenega reveža ni odslovila praznih rok Kdorkoli je bil brez doma in kruha, je našel pri nji zavetje. Ni ga bilo skoraj časa, da ne bi bila imela brezplačno na stanovanju in hrani dveh, treh siromakov ali tudi cele družine. Zlasti za vojne je delila z drugimi vse, kar je sama imela; marsikateri goriški in poljski begunec pa ruski ujetnik jo ima še danes v hvaležnem spominu. Mnogo nesrečnežev je rešila odgona iz trboveljske občine s tem, da jih je vzela za nekaj časa pod svojo streho. Neizprosno pa je odganjala berače iz poklica in lenuharje, ki bi se lahko preživih z delom ; ti niso naleteli pri nji nič bolje od nemčurjev. Potujočim dijakom je bila prava mati; imeli so pri nji svoj dom, ki ga ni nobeden ostavili brez daru. Gostilna Ane Dimnikove ni nudila svojim gostom samo telesnega, nego tudi duševno krepčilo. Navdušena rodoljubka je imela vedno vse narodne časopise. Veliko dobrega je storila Trbovljam s svojo knjižnico, za katero je kupila vsako slovensko knjigo; a njene knjige in časopise je mogel čitati vsak, saj jih je sama ponujala ljudem na posodo. L. 1887., ko je bila še vsa dolina nemška in nemškutarska, je plapolala o priliki razstave v Trbovljah edino na Dimnikovi lipi slovenska trobojnica. Zato so se oglasili v gostilni ljubljanski veljaki, ki so prišli pogledat razstavo, med njimi dr. Tavčar in Ivan Hribar. Poročilo v uvodniku »Slovenskega Naroda", ki je potem ocenjevalo dobre in slabe strani razstave, je omenilo tudi edino slovensko trobojnico in Ano Dimnikovo, edino zavedno Slovenko v Trbovljah. Takratni redko posejani rodoljubi so spoznali trudapolno narodno delovanje Ane Dimnikove, o katerem sta pisala pokojni Vatroslav Holz in Pod-krajšek-Harambaša v »Domovini" in drugih slovenskih listih. Dali so ji častni priimek »Slovenska mati", ki ji je tudi ostal, zakaj domače ljudstvo ga je spoznalo za pravega. Slovenska mati — s tem lepim in pomembnim imenom jo je nazivalo mlado in staro daleč naokrog. V Dimnikovi hiši je bila tista leta občinska pisarna, in ker je bila Ana Dimnikova pri vseh odbornikih priljubljena in spoštovana, je sčasoma zbudila v marsikaterem narodno zavest in stud do hlapčevskega nemškutarstva. Tako je mnogo pripomogla, da so padle Trbovlje pri občinskih volitvah 1. 1894. ob prvem naskoku v slovenske roke. S tem hipom je nastopilo trboveljsko slovenstvo odločilno pot napredka in razmaha. V Dimnikovi gostilni so se shajali zavedni slovenski mladeniči in možje, ki so prepevali narodne in tudi umetne pesmi; iz tega krožka se je razvilo prvo slovensko društvo »Zvon". Ana Dimnikova je sodelovala pri ustanovitvi moške podružnice Ciril-Metodove družbe in je 1. 1896. ustanovila tudi žensko podružnico, kateri je predsedovala nepretrgoma do svoje smrti, celih 25 let. Sodelovala je tudi pri vseh drugih narodnih društvih, a najljubša ji je bila vedno Družba sv. Cirila in Metoda. Ne le, da je sama obilno žrtvovala zanjo in nabirala prispevke, posebna njena zasluga je v tem, da je dobila naši šolski družbi med svojimi preprostimi prijateljicami mnogo zvestih in požrtvovalnih članic. Sla je na vsako družbeno skupščino in pripeljala svoje prijateljice s seboj, tako da so jo poznali vsi stari Ciril-metodarji. Kadar je mislila, da je to njena narodna dolžnost, je posečala tudi druge narodne prireditve in sokolske zlete. Bila je na Vel eh ra d u in v Pragi na razstavi 1. 1891. Ko je priredil 1. 1910. »Ljubljanski Zvon" svoj znani in avstrijskim oblastem tako ne-všečni izlet v Beograd, se mu je pridružila tudi »Slovenska mati"; minuta, ko jo je počastil naš ve- liki pokojni osvoboditelj kralj Peter I. s posebnim ogovorom, se je bleščala do konca med najlepšimi spomini njenega življenja. Ana Dimnikova je bila vzorna žena in nadvse skrbna mati. Njen soprog Franc je bolehal dalje nego 15 let; ves čas bolezni mu je stregla z največjo ljubeznijo in potrpežljivostjo. Po njegovi smrti leta 1901. je sama zgledno vodila vse gospodarstvo in vzdrževala na visoki šoli svojega edinega sina Janeza, ki je postal odvetnik in odločen narodni boritelj. Vzlic težkim naporom in skrbem je vztrajala energična žena vsa leta pri svojem narodnem delu. Huda je bila njena bol, ko je padla po krivdi nekaterih sedanjih vnetih Jugoslovenov trboveljska občina 1. 1913. spet v nemške roke; še hujše trpljenje pa ji je bilo namenjeno za velike vojne. Radi njenega neustrašnega narodnega delovanja ter jugoslovenskega prepričanja, ki ga je pokazala 1. 1910. s svojim romanjem v Beograd, in pa zato, ker je bil sin še pred vojno obtožen veleizdajstva in kot tak zaznamovan pri oblastvih tudi med vojno, so prišli orožniki do dvajsetkrat nadnjo. A vselej se jih je energično otepla. Po prvem zavzetju Beograda so hoteli izvedeti od nje, zakaj je bila tam, in ji izvabiti kako nepremišljeno besedo. Dražili so jo, da od Beograda ni več kamena na kamenu. Ko ji je to izzivanje presedlo, se je odrezala, da menda pač ne pričakujejo, da bi jim ona malto nosila, kadar ga bodo spet zidali? — in tako so jo odkurili orožniki z dolgim nosom. V teh časih, ko je viselo življenje vseh „pravovernikov“ na tenki nitki, je bila vrla žena neštetokrat v nevarnosti. Ječe jo je obvarovala pač le njena velika priljubljenost pri vseh ljudeh. Vse trpljenje pa je lahko prenašala, ker je bila trdno uverjena o jugoslo-venski zmagi. Brezmejna je bila njena radost, ko so korakale po prevratu velikanske množice ljudstva v izprevodu mimo njene hiše in vzklikale Jugoslaviji ter pozdravljale staro jugoslovensko borilko — ..Slovensko mater". Zadnji dve leti, ko se je širila rned narodom nezadovoljnost in so zapeljani ljudje valili krivdo na Jugoslavijo, sta bili po njenih lastnih besedah najtežji v vsem njenem življenju. Kakor se je poprej hrabro potezala za Slovence, je branila zdaj Jugoslavijo in marsikdo jo je izkupil, ako je napak govoril o naši državi. Globoko jo je bolela nesreča primorskih in koroških Slovencev. Na dan koroškega plebiscita se kar ni mogla umiriti; zaman jo je tolažil sin — njeno ljubeče srce je slutilo črno usodo. Te čase je jela upadati njena odporna sila. Ko je bila dne 16. januarja 1921 v Hrastniku na pogrebu svoje prijateljice Rozalije Ro še v e, se je prehladila in obolela za pljučnico, kateri je podlegla. Med njenimi zadnjimi besedami so bila vprašanja, ali dobimo Koroško nazaj, ali je D’Annunzio že ostavil Reko in ali bo Primorje še kdaj naše. Dne 27. januarja se je opoldne dvakrat nasmehnila, kakor bi zrla s praga večnosti popolno odrešenje naroda, ki je bil vsa njena ljubezen; pri drugem smehljaju je izdihnila svojo blago dušo. Kaj je bila ..Slovenska mati“ Trbovljam, je pokazal njen veličastni pogreb; Trbovlje še niso videle enakega. Nesli so jo Sokoli, spremljala pa so jo na poslednji poti vsa narodna društva, med njimi nekatera z zastavami, narodno ženstvo iz Ljubljane v imenu ljubljanskih podružnic in vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda, ki ga je zastopala gospa Ana Pod-krajšekova, ter nad 10.000 prijateljev iz vseh 'ljudskih slojev. Solze so zalile oči tej nepregledni množici, ko so se razlegle nad božjo njivo besede slovesa od hrabre in blage ..Slovenske matere" . . . Nema zgovornost vseljudskih solza je jasno pričevala o nadosebni veličini rajničine pojave. Pričevala je, da ..Slovenska mati", kakršna živi neizbrisno v našem spominu, ni bila samo vzorna žena, plemenita mati, zgledna gospodinja in zvesta hči svojega rodu: da je bila marveč ena tistih redkih in blagoslovljenih natur, v katerih se vtelesi dobri genij rase, da razodene v njih vso svojo visoko žlahtnost in vso svojo ne- zlomno moč. Ana Dimnikova nam bodi neumrljiv primer, kako razkošno je zmožna obroditi vsaka iskrica luči in nege, ki pade v srce slovenske žene; bodi nam v poroštvo, da postane naša žena, ko se razcvete in dozori na solncu svobode, vredna sestra srbske majke, roditeljica in vzgojiteljica nepremagljivih sinov. •X* *x- •>:• Živo v srce je segal pogrebcem poslovilni govor gospe Nilke Potočnikove, blagajničarke ljubljanske šentpeterske ženske podružnice. Glasil se je takole: Tu stojimo ob odprtem grobu blagopokojne ge. Dim ni ko v e. Kaj je bila ta žena slovenskemu narodu in zakaj nam danes v bolesti joka srce, to ve le oni, ki jo je poznal; to pove njeno ime, s katerim smo jo nazivali; bila je širom Slovenije znana pod imenom „Slovenska mati". V onih težkih časih, ko je ljuti sovrag segal s svojimi grabežljivimi, s krvjo umazanimi rokami po naši lepi slovenski domovini, je stala naša »Slovenska mati“ neumorno čuječa na braniku. Ni se strašila zatiranja, bodrila je celo svojo okolico k narodnemu delu, kajti slutila je vstajenja dan. Okoli nje se je zbiralo vse, staro in mlado, priprosti in inteligenca, in dasi-ravno priprosta, kmečka žena je znala govoriti z vsakim in o vsem. Želela je spoznavati svojo širšo domovino; obiskala je v težkih, opasnih dneh naš divni Beograd, zlato Prago, kakor je tudi poznala vsa mesta v Sloveniji. Kaj je v »Slovenski materi" izgubila Družba sv. Cirila in Metoda, to ve presoditi le oni, ki je zasledoval njeno delovanje na tem polju. Kot mnogoletna predsednica trboveljske ženske podružnice je bila vedno na mestu. Z največjo požrtvovalnostjo je skrbela, da v onih najtežjih dneh, katere je domovina preživljala, podružnica ni umrla, kakor so umirale nekatere druga za drugo. Vedela je, kaj dela. Vedno so ji bili pri srcu vsi oni malčki, vsi oni sirotnački v obmejnih krajih, ki hrepene po slovenski besedi v šolah; vedela je, da so ravno slovenske šole v obmejnih krajih naša rešitev. Neštetokrat je povdarjala, kako je potrebno, da si v ogroženili krajih postavimo nepremagljive trdnjave, če hočemo biti nepremagljivi. Obiskovala je vse glavne skupščine C. M. družbe in sicer od početka do svoje prerane smrti. Kako lepo jo je bilo videti, ko je prihajala v svoji priprosti kmečki obleki, veselega obraza in jasnih oči. Zbirale smo se okoli nje in ponosne smo bile na njo, na našo ljubo »Slovensko mater". Sedaj je ni več! Tu v mirni jamici počiva zlato slovensko srce. Čuj nas, »Slovenska mati"! Prihitele smo iz bele Ljubljane, da te spremljamo na Tvoji zadnji poti; prišle smo, da se Ti v največjem spoštovanju še enkrat poklonimo in sicer v imenu Slovenskega ženskega društva, Slovenskega ženskega telov. društva, Društva kluba Primork, posebno pa v imenu Družbe sv. Cirila in Metoda, katero si v življenju tako ljubila in za katero si toliko storila. Bog Ti plačaj Tvoj trud! Po Tvojem zgledu hočemo delovati; kot Tvoje vredne naslednice hočemo hoditi po poti, kojo si nam začrtala Ti, zlata »Slovenska mati"! Dočakala si vstajenja dan in mirno si zaprla oko k večnemu počitku. Naj počiva Tvoje zlato slovensko srce sladko pod osvobojeno domačo grudo! Blag Ti bodi spomin! Mi smo za absolutno narodno in državno edinstvo pod žezlom dinastije Karagjorgjevičev. Za Slovence je to edini spas. Dr. Ivan Tavčar. Marica Bartolova: Nanodni ponos. Kakor pred dvajsetimi, tridesetimi in še več leti! Sedaj ko imamo tudi pri nas že vse razne -izme tako na kulturnem kakor na političnem polju, pa prihaja takale zastarela majka in piše Slovencem o narodnem ponosu! Smešno! In smejali bi se vsi vzvišeni pristaši naših -izmov, ko bi videli članek o narodnem ponosu natisnjen kje drugje. Tu ga bržkone niti ne ugledajo in če tudi, je v C. M. koledarju še vedno umestno govoriti o narodnem ponosu, saj ima D. C. M. posredno nalogo vzbujati in čuvati narodno zavest. Človek bi res mislil, da bi ne bilo treba govoriti ljudem, ki so dosegli svojo svobodo in lastno državo o narodnem ponosu, in vendar je — žal — še potrebno. Predolgo smo bili zasužnjeni in predolgo so nas smatrali za inferijorno pleme; predolgo so se morale poslušati grde psovke na naš narod. In stiskali so Slovenci glave med rame in se potuhnili pred tujim gospodarjem kakor pred tujci sploh in često zatajili svoj narod. Prišedši v druga mesta so govorili med seboj tiho, neslišno; največkrat so pa govorili med seboj nemško. Lokavi tujci so uvideli slovensko skromnost in ponižnost ter so jih zaničevali še bolj. Čehi so bili izmed vseh avstrijskih Slovanov najbolj ponosni na svoj jezik, katerega so govorili glasno in ponosno, kamor so prišli, zato se jim ni rogal nihče; spoštovali so jih vsi, tudi oni, ki so jih sovražili. V pismu iz Nemške Avstrije, katero je prinesel »Slov. Narod" dne 11. rnal. srpana 1921, smo čitali do-slovno: »Odkrito vam priznavam, da so tu Jugosloveni zaničevani predvsem radi njihove bojazljivosti, ki se javlja zlasti v njihovem razmerju z nami.“ Ali ni to sramotno priznanje za Slovence? Spregledajo li in se zavedo človeškega svojega dostojanstva? Ne samo pisanih člankov, ampak žive besede bi jim bilo še treba; narodnih apostolov bi zdaj bilo treba tako, kakor pred 50 leti. Počasi so se ujedinili Nemci in polagoma so se ujedinili Italijani, tako se počasi ujedinimo tudi mi v pravem pomenu besede — tolažijo nas o raznih prilikah. Ali za pravo popolno ujedinjenje, za srčno razmerje našega troimenega naroda je treba v ljudstvu buditi zavest: treba mu je kazati vrline v prvi vrsti naših osvoboditeljev — Srbov; najprej v šoli med mladino in sicer s poučevanjem srbščine v besedi in pisavi. Da, tudi v pisavi! Cirilice naj se nauči naša mladina in sicer kolikor možno zgodaj. Saj smo se mi ubijali z nemščino in z nemškimi črkami, pa naj bi se Slovenci ^sedaj ne naučili pisave svojih bratov-osvoboditeljev? Črnožolti močeradi, ki si žele iz raznih vzrokov prejšnjih suženjskih razmer, tarnajo in pomilujejo mladino, ki se mora ubijati tako rano z „neokretno“ cirilico. Nič ozira na močerade; mladim naj se rano vcepi ljubezen in ponos do naše mlade države; objasni naj se ji rano, da bo samo država, če bo močna, naš spas; da bo ugledna, če bo imela zanesljive in zveste, ponosne in pogumne državljane. Taki postanemo pa šele tedaj, ko spoznamo dodobra svoje brate, ko se naučimo njihovega jezika in njihove pisave, ko vzljubimo nje in njihovo kulturo, šege in navade. To delo se mora vršiti naglo; kajti mnogo je črvov, ki razjedajo našo mlado državo; pojavljajo se ti gnusni črvi v raznih oblikah na vseh koncih in krajih ter rijejo in rijejo, da bi izpodkopali še sveži, rahli temelj mlade Jugoslavije. V boj proti razjedajočim črvom vsi, ki smo v to poklicani in se zavedamo nevarnosti ! Brezobzirno in brez pardona boj takim elementom ! Zato dijaki, visokošolci, učitelji, duhovniki, kolikor Vas je narodno čutečih, in Kolo jugoslovenskih sester, ki mu je omrežiti vso Slovenijo, na delo med narod! Odpirajte mu oči s predavanji, pa tudi v medsebojnih pogovorih; poučite ga o našem osvobojenju, ujedinjenju in o naši narodni dinastiji. Povejte narodu, da je naša Jugoslavija obširna in bogata, da so Jugoslaviji še bolj nego nekdaj Kranjski primerne Vodnikove besede: Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Jugoslavija ima vse predpogoje, da bodo njeni državljani čim dalje tem bolje živeli, ako države ne bodo rušili in izpodkopavali sami. Živelo se bo v Jugoslaviji, ko se razmere urede, tako dobro, kakor morda nikjer drugje; dosti ima Jugoslavija zemlje, dosti dela, pa tudi dosti jela. Izseljevanje iz naše države je nesmisel; siliti v Ameriko za negotovim dobičkom pa nespametno, ko se z delom tu v naši državi vsakdo lahko preživi. Saj tudi v Ameriki je treba delati in trdo delati, da se živi. Ljubite svojo zemljo, svojo grudo in ostanite ji zvesti! Ljubite pa tudi vso svojo, vso našo mlado Jugoslavijo in bodite ponosni, da ste njeni sinovi in hčere! Koder hodite, kamor pridete, pokoncu glave: samozavestno in ponosno govorite svoj jezik, pa vsakemu priznajte: Jugosloveni smo In ostanemo! Srbski narod je že od nekdaj s trpljenjem ustvarjal Jugoslavijo. D r. Ivan Tavčar. Radivoj Pelruška-Peterlin: Pesem osvete. č, ^uj nas, zemlja, čuj nas, nebo : nemi osvete pesem pojo! Morje zabuči, brate nauči, sestre iz Istre, iz Trsta, od Soče, naj ne shladi srce se jim vroče. Burja zatuli, da bi te čuli sestre in bratje na tleh Korotana; naj bo v spominu težka jim rana. Pride spet dan, čez goro, čez plan, vstal bo ves narod svoboden, močan. Plačal bo vrag, kar storil je zlega. Taka je naša sveta prisega! Čuj nas, zemlja, čuj nas, nebo: nemi osvete pesem pojo! Op. To krasno prisego je vglasbil za moški zbor skladatelj Emil Adamič. Trije pokojni Cirilmetodarji iz neodrešene domovine. Tužna naša usoda! Domača zemlja, vendarle v tujini, je zagrnila v svoje krilo v prvem mesecu 1921. leta dva odlična, delavna rodoljuba. V Knežaku na Notranjskem so pokopali Jos i p a Čučka, v Trstu pa Matija Lavrenčiča. Kmalu za njima je odšel v večnost C. M. družbe odbornik dr. Alojzij Franko. A. B.: I. Josip Čuček je bil na kraški Pivki prvak narodnega in gospodarskega življenja, mnogoletni župan, odlikovan član komisije za pogozdovanje Krasa, prva zaupna oseba v vseh narodnih in gospodarskih organizacijah in društvih. Orjak po postavi je tudi duševno nadkriljeval svojo okolico. Vse se je zaupno zatekalo k njemu po nasvete za pisanje vlog in prošenj, pa tudi za denarno pomoč. Blagi mož ni nikomur odrekel pomoči, četudi je moral pri tem včasih zanemarjati lastno gospodarstvo, trgovino in gostilno. Toda gotovo je baš zaradi njegove dobrosrčnosti na vse njegove posle rosil poseben blagoslov, da je vkljub radodarnosti zapustil svojim sorodnikom lepo urejeno premoženje. Lastne družine ni imel, temveč je ostal samec celo življenje. Dočakal je 72 let. Pokojniku gre zasluga, da je Družba sv. Cirila in Metoda v najhujši stiski podedovala tako znatno svoto po pok. gospe Mariji Vilharjevi.*) *) Žal, da nismo mogli dobiti slike Josipa Čučka. Ur. Maša Gromova: II. Matija Lavrenčič — kdo ga ni poznal? nebroj prijateljev je imel v Ljubljani, med Pivčani, Kraševci, in zadnja leta med Tržačani? Matija Lavrenčič. Bil je zabaven, gostoljuben, radodaren in rodoljub tako strasten, da so redki njemu enaki. Matija ali, kakor smo ga vsi navadno zvali, M a t j o k L a v r e n č i č se je rodil v Postojni dne 4. svečana 1854. Bil je uradnik na državni železnici in je služboval na večih krajih: v Kočevju, v Ljubljani, a zadnja leta v Trstu, kjer je 28. prosinca 1921 umrl. Tržačani osobito Rojančani se Matjoka spominjamo s hvaležnostjo; saj je bil pokojnik duša našemu družabnemu življenju. Koliko zabavnih uric smo preživeli v naši društveni krčmi ali v Narodnem domu v Rojanu. Vse te zabave so koristile največ naši Družbi sv. Cirila in Metoda. Matjok je bil predsednik rojanske podružnice C. M. izza leta 1907. pa do smrti; v tem poslu in kot oskrbnik tamošnjega družbenega otroškega vrtca, kot odbornik Sokola i. t. d. si je pokojnik stekel premnogo zaslug. Koliko veselic, čajank, zabav, godov, krstov, fantovskih večerov, in ženitovanj smo bili deležni v naši rojanski društveni krčmi, a materi-jalni uspeh vseh teh prireditev je imela naša šolska družba, kajti pokojnik je o takih prilikah vselej vzel krožnik v roke, položil svoj znaten obolus prvi, in nabiral za Družbo. Da nismo imeli pri veselicah preveč režijskih stroškov, je vedno iz svojega plačeval delavce in drugo. Koliko lepih spominov nas veže z našim Trstom in Rojanom! Hudo nam je, da bi plakali videč, da nam vse to hočejo uničiti Italijani, kar se je storilo v raznih strokah z veseljem in s požrtvovalnostjo. Najdražje pa nam je bilo pod predsedstvom Lavren-čičevim delo za našo šolsko družbo, v kateri smo videli naš spas. Dragi, nepozabni naš Matjok, odšel si od nas! Kaj bi pa delal Ti sedaj sam v Rojanu, ko našega zbirališča in zatočišča tam ni več? Kruta roka faši-stovske zalege nam je vničila naš Narodni dom; vpe-peljena sta mu tovariša v Trstu in pri Sv. Ivanu. Da, vničila nam je naše priljubljene prostore, ni pa vničila naših src in našega upanja. Še pride dan, ko bo na tržaškem ozemlju gospodar Slovan in takrat zasije našim zasužnjenim bratom solnce svobode; tedaj pa se izpolni Tvoja živa želja. N. N.: III. Letošnja pomlad je odtegnila goriškim Slovencem marljivega delavca na prosvetnem in političnem polju, odvetnika drja Alojzija Franka, vodstvenega člana Družbe sv. C. in M. izza leta 1918. Njej je bila na- Dr. Alojzij Franko. menjena njegova poslednja pot, ki jo je storil že zelo oslabljen dne 22. malega travna 1921. Veselil se je povratka v solnčno Gorico, kjer se je nadejal zdravja — bival je nekaj časa pri svojcih v Ljubljani — a smrt mu je preprečila vrnitev. Preminil je dne 30. malega travna. Dr. Alojzij Franko je bil rojen dne 10. sušca 1853 v Tolminu. Po dovršenih gimnazijskih naukih v Gorici je študiral pravo na Dunaju, odkoder je prišel v Ljubljano kot koncipijent k drju Krisperju. Prebivši odvetniški izpit v Trstu leta 1897. je otvoril svojo pisarno v Gorici. Istega leta se je poročil z gdčno Gabrijelo Doljakovo iz Solkana. Leta 1913. je bil izvoljen v goriški deželni zbor kot zastopnik veleposestnikov in je postal namestnik deželnega glavarja. Rečenega leta je stopil v kuratorij Hipotečnega zavoda. O začetku vojne leta 1914. so ga internirali; po posredovanju deželnega glavarja je bil kmalu izpuščen. Med vojno je živel v Ljubljani. O prevratu je bil dr. Franko član goriškega odseka slovenskega narodnega sveta. Ko so se bili polegli vojni valovi, je iznova odprl odvetniško pisarno v Gorici. Vsem trem zaslužnim rodoljubom večno hvaležni spomin! tj, prijatelji, ne grdite mi srbskega naroda — bodite enkrat pravični in odkritosrčno priznajte, da so Srbi več storili za krščansko kulturo, ker so za njo več pretrpeli, kakor mi in Hrvati skupaj. Dr. ,van Tavčar: A. Kadivčeva: Pni biskupu Stnossmayenju. V Ljubljani, dne 15. Vlil. 1921. noje misli hite danes v daljno Djakovo. Spominjam se blaženih trenutkov, katere sem preživela v tej slovenski Meki, kamor so romali pred desetletji Slovani iz vseh krajev, da se ogrejejo pri biskupu Josipu Jura ju Strossmayerju na čistem solncu rodoljubja. Dne 15. VIII. 1901 se je poklonila deputacija Slovencev slavnemu vladiki v njegovem dvorcu. Vedrega lica, čil in krepak je govoril z nami s „svojo deco“, kakor je imenoval Slovence. Njegove plemenite besede so donele veličastno. Njegov govor je bil poln lepih naukov in vročih želj, koprnečih po sreči in blaginji jugoslovenskega naroda. Vkljub visoki starosti je bil njegov duh bister. Strossmayer se je jako zanimal za naše prosvetno delovanje; obžaloval je domače prepire; bodril k slogi in na delo za srečnejšo bodočnost našega naroda. Nepopisno globoko so nam segale v srce zlate besede, lijoče iz njegovih ust. Vtisk Strossmayerjeve osebnosti je bil mogočen. Stali smo zadivljeni pred genijem, kakršni se ne rode vsako stoletje. Taki veleumi vodijo narode in vplivajo na njihov razvoj. Poslovili smo se z iskreno željo, da bi ga ohranil Bog do najskrajnejših mej človeškega življenja. Hrvatski narod je zval biskupa Strossmayerja „prvega sina domovine", pozneje „oica“. Oče ne more bolj skrbeti za svoje dete, kakor je Stross-mayer za svoj ljubljeni narod. Bil mu je zvest čuvar in tolažnik v nesrečnih dnevih, vodnik po varnih potih, neustrašen branitelj njegovih pravic in glasnik resnice brez ozira na desno in na levo. Samozavestno je nadaljeval svojo pot mimo cesarjevega ukora. Redko so sejani vladarji, ki so se ovekovečili s takimi napravami, kakršne je ustanovil biskup Stross- mayer s skrbno privarčevanimi novci svojemu narodu. Najlepša izmed njih — njegov nesmrtni spomenik — je stolnica v Djakovu, ki ima, kakor je povdarjal v svojem opisu „Stolna crkva u Djakovu", „ne samo nabožni, nego i po naš narod prosvjetni zadatak. Umotvorine bijahu za sve zemlje i narode prava uči-lišta, iz kojih se je kratkim in uspješnim putom širila prosvjcta i ugladjenost. Narod bez umotvorina jest ujedno bez uzora za svoj višji duševni život". „S lavi Bož j o j, jedinstvucrkava, ljubavi i slogi naroda svoga posvetio J. J. Stross-mayer. Godine 1866. počeo, godine 1882. dočeo" — tak napis, znaneči vodilna načela Stross-mayerjevega življenja, blesti nad srednjimi cerkvenimi vratmi kot glasen opomin narodu, da naj ne zgreši pravega pota. Strme sem stopila v veličastno vežo božjo. Orgije so ubrano donele; petje se je slovesno razlegalo po krasnem svetišču; ljudstvo, opravljeno v slikovite narodne noše, je pobožno molilo. Dvostolpo cerkev, zidano v romanskogotskem prehodnem slogu, zaljšajo nešteti umotvoru, kipi, slike; te sta izvršila umetnika Seitza, oče in sin. Razen freske nad velikim oltarjem, predstavljajoče sv. Petra in Pavla, katerima prinaša Strossmayer klečeč v dar kalup stolne cerkve, me je najbolj zanimala na levi apsidi poprečne ladje slika Bogorodice z božjim Detetom, proizvod Ljudevita Seitza; pred njim na njegovi desni prinašajo darove trije kralji z Jutrovega; na levi pa se mu klanjajo zastopniki slovenskega juga; sivolas Hrvat s Posavja mu je prinesel grozdja; poleg njega je pristopila Slavonka z vencem žitnega klasja na glavi in s snopom v roki; Dalmatinka mu je poklonila oljično vejico; seljak iz Hercegovine košaro polno cvetja; stasit Bosanec je prignal Jezuščku v dar čredo ovac. Ali si moremo misliti lepšo sliko narodnega združenja, po katerem je tako hrepenelo ljubezni polno srce Strossmayerjevo? Ta divna slika izraža vrh tega skromnost našega naroda; na desni bogati kraljevi darovi, a tu pridelki domače grude, pridobljeni s težkim delom in potom. Sliko diči živahen kolorit narodnih noš in značilne poteze obrazov; vse je izvršeno umetniško do najmanjše posameznosti. Z oltarjev, sklesanih iz istrskega belega kamena, so me pozdravljali Slovanom dragi svetniki: sv. Ciril in Metod, patron Bosne gromovnik sv. Ilija, zavetnik sremski sv. Dimitrij in dr. Kipi in slike in svodi tja do veličastne kupole — vse se zliva v prelepo harmonijo, slavečo velikega vladiko. Red in snaga vladata v cerkvi. Na oltarjih sem opazila krasne narodne veznine; prti in preproge so izdelki domačih hrvatskih rok. Nepopisno skrivnostno je vplival name pogled na veličastno, harmonično enotno notranjščino Stross-mayerjeve stolnice. TežKo sem se ločila od nje. Pred slovesom sem obiskala še podzemeljsko kripto, kjer si je pripravil prvi Jugosloven počivališče; tja se je preselil štiri leta po tu opisanem obisku (f 11. IV. 1905) prekoračivši 90. leto (roj. 4. 11. 1815). O njegovem grobu poje Aškerc: Premajhna zate je Hrvatska vsa; za srce Tvoje grob ni kameniti. Ne hladni, temni, tih mrtvi grob — ne, večji, živ to grob bo moral biti! V vesoljnega Slovanstva srcu tam kdaj srcu Tvojemu prostora da sc! Tam živel boš, oživljal, grel, bodril Slovane svoje Tl na večne čase! Izmed najsrečnejših dni, kar jih je doživel veliki vladika, je bil vseh svetnikov dan leta 1882., ko je bila posvečena njegova prekrasna stolnica; po 16 letih dela in skrbi je bila dovršena monumentalna stavba. Iz vseh slovanskih pokrajin so prihitele čestitke; veljavni zastopniki slovanskih narodov, med njimi dr. Rieger iz Prage in poljski knez Adam Sapieha, so se vdeležili slavnosti, ki je trajala osem dni. O posvečenju je imel Strossmayer govor, v katerem je razložil vodilne misli zgradbe: edinost naroda, ljubezen in vzajemnost. Kakor mogočno vzkipeva djakovska stolnica izmed nizkih domov, ki jo obdajajo, tako se je visoko dvignil njen ustvaritelj nad svoje vrstnike. Biskup iz neznatnega slavonskega mesteca si je priboril kot duhovit govornik, moder državnik, temeljit učenjak, izvrsten pisatelj, zlasti pa kot za vse lepo in blago navdušen mecen svetovno slavo. S častjo so imenovali Strossmayerja veljaki mogočnih narodov in slušali njegovo prevdarno besedo n. pr. angleški državnik Glad-stone, ki je po njegovi inicijativi zagovarjal in ščitil Slovane, ko je gojila Anglija Turkom prijazno politiko. Z največjo hvaležnostjo moramo proslavljati spomin slavnega biskupa mi Jugosloveni, saj je on oče Jugoslavije, njegovo dete je naše ujedinjenje. On je spočel našo Jugoslavijo na prosvetnem polju. Vsem velikim kulturnim napravam, ki jih je Strossmayer priklical v življenje, je dal jugoslovenski beleg. Pri njem je našel zavetje in pomoč Srb in Hrvat, Bolgar in Slovenec. S prav posebno ljubeznijo je objemal slovenski del Jugoslavije, katerega drag gost je bil vsako leto na Rogaški Slatini. Neštete darove so prejela naša društva iz njegovih rok. Dvajset let je minilo izza našega obiska v Dja-kovu. Krog njegove stolnice je divjal svetovni vihar. Iz njega je vstala jugoslovenska svoboda. V tem hipu je vtripnilo iznova zlato srce počivajoče v kripti pod stolno cerkvijo. Nad ujedi n je n o Jugoslavijo sveti zvezda Strossmayerjeva, kakor je pel njegov iskreni častitelj Simon Gregorčič: A ... saj zvezde ne gasno, a saj zvezde ne inrjo: Vekovit njili je svit. Tudi Ti pred nami hodil, svetil bodeš nam nevgasno, Slave rod boš varno vodil u bodočnost jasno! Eno je glavno, naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo! Dr. Ivan Tavčar. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl (Dal položi čar čamu na altar! OOCyXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOi Tak napis nosijo už ig a I i c e Družbe su. Cirila in metoda Kdor jih kupuje In drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga izuršuje že 36 let Družba su. Cirila in metoda sssas | Pripomnimo, da ima Družba su. Cirila « in metoda samo od teh urst užigalic S dohodke I ------------------------ lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC f— Vestnik —1 »J | Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. XXXVI. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXXII. velika skupščina v Ljubljani, dne 8. kimavca 1921. Ob pol 11. dopoldne se je pričela v dvorani Kazine v Ljubljani velika skupščina Družbe s v. C. in M.; otvoril jo je prvomestnik vladni svetnik g. Andrej Senekovič z nastopnim govorom: Govor prvomestnikov. Častite dame! Dragi mi gospodje! Otvarjam 32. redno skupščino naše šolske družbe ter konstatirani njeno sklepčnost, ker nas je zbranih več kakor 2U volilnih upravičencev, katero število predpisujejo družbena pravila za sklepčnost skupščine. Bodite vsi prav srčno pozdravljeni, posebno Vi, ki ste nalašč radi skupščine prišli v Ljubljano. Posebna čast mi je, da pozdravim ministra g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, častnega člana in ustanovitelja naše Družbe, g. polkovnika Janka Vukasoviča-Stibila, g. podporočnika lida Delaka iz Negotina, ki je z nabiranjem darov mnogo koristil naši Družbi. Pozdravljam Vas z željo, da bi se iz poročil, ki jih podasta gg. tajnik in blagajnik, prepričali o pravilnem poslovanju vodstva, in da bi, kar je še več vredno, iz teh poročil razvideli, da je C. M. družba tudi pri sedanjih razmerah prav tako potrebna, kakor je bila pred preobratom. Velecenjeni skupščinarji! Pred kratkim je naš presvetli kralj Peter 1 zatisnil za vselej svoje oči. Kaj nam je bil kralj Peter in koliko je v svojem življenju deloval za svoj narod, koliko je zanj pretrpel in kako se mu je na večer njegovega življenja posrečilo ujedinlti Srbe, Hrvate in Slovence v eno kraljevino, to vemo vsi in mi ni treba tega dalje povdarjati. Družbeno vodstvo je ob njegovi smrti pri pokrajinski vladi javilo svoje globoko sožalje. Vas častite skupščinarje pa poživljam, da z menoj zakličite: Slava kralju Petru L, našemu Osvoboditelju! (Vsi navzočni so zaklicali velikemu pokojniku trikrat: Slava!) Petrov prestol je zasedel njegov sin Aleksander, ki se je odliko val kot vojak in ki je kot prineregent pokazal vse vrline dobrega in parlamentarnega vladarja. Zakličimo mu: Živel kralj Aleksander! (Skupščinarji so stoje zaklicali kralju trikrat: Živio!) Živimo v dobi jubilejev. Tudi C. M. družba lahko praznuje čez par let jubilej, ko so nasprotniki njene člane dejansko napadli. Dne 13. kimavca 1908 je bila velika skupščina v Ptuju. Vdeležba je bila veličastna. Ptujski nemškutarji in iz Oiadca na pomoč poklicani nemški burši so na predvečer zborovanja v Narodnem domu pobili šipe, na dan skupščine pa skupščinarje dejansko napadli, psovali in nanje pljuvali. Postopali so proti nam, kakor pravi barbari. Če se vprašamo, kaj je C. M. družba storila Nemcem moramo odgovoriti, da nič drugega, kakor to, da je ščitila slovensko deco pred izneverjenjem svojemu narodu. Kolikor je znano, C. M. družba ni doslej imela ni enega učenca nemške narodnosti. Posledica nemškutarskih napadov v Ptuju so bili potem znani septemberski izgredi v Ljubljani, pri katerih je tekla nedolžna slovenska kri. Časi se pa vendar izpreminjajo nam na korist. Danes po komaj 13 letih izza omenjenih napadov zborujemo v Kazini, to je v hiši, kjer so se leta in leta kovali naklepi, kako se bodo mogli Slovenci podjarmiti ali pa celo pokončati. Kolo časa se vrti; nemški most do Jadranskega morja ni dograjen in če Bog da tudi nikoli ne bo. Večina Slovencev je danes osvobojena. Žal pa imamo še približno pol milijona bratov in sester, ki osvobojenja niso postali deležni in danes ječe pod nemškim ali italijanskim jarmom. Tem svojim bratom in sestram moramo biti trdna opora v boju za obstanek, da ne bodo onemogli. V naših podružnicah, ki so za časa svetovne vojne morale vse delo ustaviti, je postalo po preobratu neko mrtvilo. Nekaterih vzlic večkratnim pozivom ni mogoče vzbuditi k zopetnemu delovanju; nekatere celo odgovarjajo, da se jim po ustanovitvi Jugoslovenske Matice zdi naša Družba nepotrebna. Te seveda ne pomislijo, da je delokrog Jugoslovenske Matice drug, kakor delokrog C. M. družbe. Jugoslovenska Matica ima po svojih pravilih namen pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslo-venov v tujini, dočim je C. M. družbi namen, vsestransko podpirati in pospeševati slovensko ljudsko šolstvo. Zato ustanavlja slovenske šole in vrtce ali jih pomaga ustanoviti in vzdrževati. Č M. družba hoče narodni čut vzbujati že pri mladini ter jo s poukom v materinem jeziku varovati potujčevanja. Vprašam, kaj pomaga podpora za gospodarske interese, ako podpiranec v srcu ni več naš, ako naš jezik komaj za silo lomi? Zelo redki so slučaji, da ostane kdo zaveden Slovenec, ki se materinega jezika ni učil v šoli. Nemci in Italijani to prav dobro vedo, zaio vabijo in silijo našo deco v svoje šole. Dovolim si opozoriti Vas na besede, katere je govoril vodja koroških Slovencev na ustanovnem občnem zboru celovške podružnice dne 16. svečana 1886. Naglašal je, da kdor ima šolo ima prihodnost. Mi Slovenci vemo in smo prepričani, da se otroci kaj prida nauče v jeziku, ki ga razumejo, torej pri nas v slovenskem jeziku. Po 117 farah na Koroškem se pridiguje v cerkvi vselej po slovensko; šole pa, kjer bi se poučevalo po slovensko, nimamo nobene. 90 šol je takih, ki se pravi o njih, da je učni jezik slovensko-nemški, v resnici pa je vse večinoma le nemško. Kdor ima šolo ima šolsko mladino; kdor pa ima šolsko mladino, ta ima tudi prihodnje čase. Zato moramo predvsem skrbeti in delati na to, da dobimo take šole, kakršnih potrebujemo in želimo. Kar je govoril ta trezno misleči koroški voditelj leta 1886., to velja tudi še danes. Ko bi mož mogel danes vstati, bi razmere na Koroškem našel še dosti slabše, nego so bile takrat. Ako gospoda pregledate predloženi računski zaključek za leto 1920., najdete, da je C. M. družba v tem letu za ljudsko šolstvo in otroške vrtce potrošila 790.690 K 36 v. Družba mora skrbeti 32 učiteljem in vrtnaricam za njihove službene prejemke. Mislim, da to dejstvo dovolj jasno govori, da je C. M. družba še nujno potrebna. Sicer pa z veliko radostjo konstatiram, da se je zadnji čas izdatno število podružnic vzbudilo k prav krepkemu delovanju, kakor bodete slišali pri tajnikovem in blagajnikovem poročilu. Dne 28. velikega srpana 1921 je družbeni podpredsednik g. dr. Ivan Tavčar praznoval svojo sedemdesetletnico. Družbeno vodstvo se mu je tem povodom poklonilo in mu čestitalo. Ljubljanske naše podružnice pa so pri tej priliki nabrale in Družbi poklonile okoli 280 kamenov po 200 K za dr. Tavčarjeve kamene. Ustanovitelj in častni član Družbe minister, g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar pa bo čez par dni praznoval svojo sedemdesetletnico. Družbeno vodstvo, ki ni znalo njegovega rojstnega dne, mu je povodom njegovega godu poslalo svojo čestitko. Oba jubilanta sta si za našo Družbo stekla nevenljive zasluge, zato si dovoljujem obema na tem mestu izreči svoje čestitke želeč, da ju previdnost božja ohrani domovini še mnoga, mnoga leta. Živela dr. Tavčar in Ivan Hribar! (Skupščinarji so obema narodnima boriteljima prirejali iskrene in navdušene ovacije). G. prvomestnik je dalje omenjal volila: Po zadnji veliki skupščini smo dobili na volilih sledeče zneske: 1) Gdč. Marija Kopačeva iz Celja, umrla dne 20. XII. 1919 v Ljubljani, je zapustila dragocenosti, ki so se prodale za 4000 K. 2) Ga. Antonija Štriccljeva, posestnica v Ljubljani, 500 K. 3) Po pok. Josipu Lenčetu, veletržcu v Ljubljani, ki je umrl dne 12. IV. 1920 — 47.504 K 12 v. Po zadnji veliki skupščini nam je smrt odtegnila zopet mnogo prijateljev, sotrudnikov in dobrotnikov: 1) ga. Karla Margreiterjeva roj. Mankočeva iz znane rodoljubne rodbine Mankočeve jz Trsta; umrla v Ljubljani. 2) Dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, umrl 4. X. 1920 nenadoma v Makolah. V svoji oporoki, napisani 1. 1906., je postavil Družbo za glavnega dediča. Zapuščinska razprava še ni končana, vendar pričakujemo okroglo 1 milijon kron. Slava njegovemu spominu! 3) Miha Ve-rovšek, viš. rač. revident v Ljubljani, umrl dne 24. X. 1920 ; bil je blagajnik marljive moške šentpeterske podružnice v Ljubljani, ki je nabrala v niegov spomin 30 kamenov, to je 6000 K, a on-dotna ženska podružnica 4 kamene, to je 800 K. 4) Jurij Pučko, notar v Krškem. 5) Ivan Belič, gostilničar v Ljubljani. 6) Srečko Pirc, nadučitelj v p., oče naše marljive blagajničarke ž. šentpeterske podružnice ge. Nilke Potočnikove. Umrl je 9.1. 1921. Ženska šentpeterska podružnica je o priliki njegove smrti poklonila Družbi 2 kamena 4:0 K. 7) Gdč. Mira Bajukova v Ljubljani. 8) Ga. Ana Dimnikova, predsednica ž. podružnice v Trbovljah, umrla 27. 1. 1921. Pokojnica je bila marljiva narodna delavka, po vsem Slovenskem znana pod imenom .Slovenska mati\ Vdeleževala se je vseh velikih skupščin ; tudi še lansko leto je bila med nami na skupščini. Pogreb je bil veličasten. V spomin blagopokojne je daroval njen sin g. dr. Jv. Dimnik 2000 K, a podružnici v Trbovljah in drugi rodoljubi so zbrali večje zneske. Slava njenemu spominu 1 9) Rozalija Roševa iz Hrastnika iz znane rodoljubne rodbine Roševe. 10) Matija Lavrenčič, železniški uradnik v Rojanu pri Trstu. Umrl 28. I. 1921. Bil je predsednik marljive C. M. podružnice Greta-Rojanske. 11) Luka Svete c, notar, ustanovitelj in dolgoletni podpredsednik C. M. družbe, častni član. Umrl dne 21. 1. 1921 v Litiji. Pogreb prezaslužnega moža je bil veličasten. Njegova soproga ga. Terezina Svetčeva je izročila o priliki njegove smrti Družbi 1000 K. 12) Josip Čuček, posestnik in mnogoletni župan, umrl dne 27. I. 1921 v Knežaku na Pivki. Pokojnik je bil velik prijatelj Družbe ter jo je vedno podpiral. 13) Fran Mally, tovarnar in posestnik v Ljubljani, umrl dne 3.11. 1921. Bil je marljiv predsednik moške šentpeterske podružnice v Ljubljani. Njegova rodbina je poslala o priliki njegove smrti znesek 1000 K, moška podružnica 2 kamena, to je 400 K, ženska šentpeterska podružnica pa 3 kamene, to je 600 K v njegovo počeščenje. 14) Svetko Martelanec ml., stavbenik, umrl v Barkovljah dne 31.1. 1921. 15) Dr. Ivan Zabukovšek, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, umrl 2. III. 1921. 16) Ivan Debelak, učitelj v p., umrl v Šmarju pri Jelšah dne 22. II. 1921. 17) Dr. Ivan Oražen, zdravstveni referent v Ljubljani, umrl nenadoma 15. III. 1921. Bil je večkraten pokrovitelj C. M. družbe. 18) Makso Pavlin, veter, nadzornik v Črnomlju. 19) Ivan Kramer, posestnik v Trbovljah, oče ministra n. r. g. dr. Kramerja. Umrl dne 13. IV. 1921 v Trbovljah. 20) Leopold Petovar v Ivanjkovclh. 21) Evgen pl. Terbu-hovič, sodnik v p., umrl v Ljubljani. Pokojnik je vedno rad podpiral našo Družbo. 22) Ga. Amalija Žerjavova, sodnikova vdova, umrla v Ljubljani. Bila je mati našega poslanca in bivšega agilnega odbornika g. dr. Gregorja Žerjava. 23) Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, umrl v Ljubljani dne 30. IV. 1921. Bil je marljiv odbornik naše Družbe. 24) Ivan Končan, posestnik >n gostilničar v Rožni dolini pri Ljubljani. 25) Dr. Jakob Rajh, odvetnik v Slovenjgradcu, umrl v Ljubljani 11. V. 1921. 26) Fran Majzelj, posestnik pri Beli cerkvi na Dolenjskem. 27) Valentin Mrak, gostilničar in posestnik v Ljubljani. 28) Gdč. Štefanija Sbrizajeva, umrla v nežni mladosti v Ljubljani. Uredništvo strojnega oddelka juž. železnice je darovalo o priliki njene smrti za 5 kamenov 1000 K C. M. družbi. 29) Emil Vodeb, urednik »Slov. Naroda", umrl v Ljubljani 27. VI. 1921. Bil je tih, blag mož ter velik prijatelj naše Družbe. Živo se je zanimal za njo ter spisal mnogo člankov, krajših in daljših, za našo Družbo. Blag mu spomin! ^0) Rajko Čuček, profesor v p., umrl 6. VIII. 1921 v Mariboru ter Družbi volil 500 K. Pozdravi: a) kr. pokrajinskega namestnika. Nato je v imenu kraljevske vlade minister g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar sporočil skupščinarjem pozdrave nagla-šaje pomen današnje skupščine, ki se vrši v dvorani, kjer so naši sovražniki kovali načrte proti obstoju našega naroda. Skupščinarjem ni treba več pošiljati neiskrenih pozdravov tujemu vladarju, ker imamo sedaj domačo narodno dinastijo. G. pokrajinski namestnik je v svojem lepem govoiu povdarjal, da je delovanje družbe visoka pesem na požrtvovalnost slovenskega ženstva. Naše ženstvo je razumelo svojo vzvišeno nalogo : reševati nežno mladino potujčevanja ; zato je treba, da se hvaležno spominjamo blagoslovljenega delovanja slovenskega narodnega ženstva. lina mo Jugoslavijo, toda ne še popolne! Zato mora G. M. družba vršiti svojo nalogo še naprej. Vlada bo Družbi vedno naklonjena pri izvrševanju njenih nalog za razvoj našega šolstva. (Viharno ploskanje.) b) iz Srbije. Navzočni podporočnik 9. polka v Negotinu g. Edo Delak je prinesel skupščini iskrene pozdrave, slovenskih fantov pri polku ter izjavil, da vlada med našimi mladeniči in srbskim prebivalstvom lepo bratsko razmerje in da so vse govorice o kakiii sporih popolnoma neresnične. Naši fantje v Negotinu so jako zavedni in prispevajo po svojih močeh za narodno stvar. c) Jugosiovenske Matice in Jugoslov. Sokolskega Saveza. V imenu Jugosiovenske Matice je pozdravil zborovalce njen predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je izjavil, da obe društvi lahko delujeta paralelno v dosego naših narodnih smotrov. Jugoslovenska Matica je splošno kulturnogospodarsko društvo; C. M. družba pa skrbi edino le za naše šolstvo. Jugoslo-ven ka Matica bo tudi v bodoče vedno podpirala C. M. družbo. Obenem je izročil skupščinarjem pozdrave Jugo slovenske ga Sokolskega Saveza, ki bo tudi v prihodnje šel na roko naši potrebni šolski družbi. V . 231.273 K 02 v v »» >» v_____________________ 1,392.716 K 70 v 6 Prenos . . . 1,392.716 K 70 v Prenos . . . 143.622 K 25 v i) >/3 vrednosti od 2 kred. srečk dd|°. Dunaj z dne 31. marca 1. 1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 a 200 K skupaj 400 K družbi odpade '/3 t. j............................ 133 „ 33 „ j) Int. terjatev pri mestni občini ljubljanski........................ 29.070 „ — „ k) Intab. terjatev po I. K.. . 1.050 „ — „ Skupaj . . . 173.875 „ 58 „ XI. Zapuščinski sklad Karol Kotnika. a) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166, 3216, 3218, 3287, 3321, 68.889 a 40 K....................... 360 „ — „ b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev, v prvotni kronski veljavi . 254 ,, 50 „ Skupaj ... 614 „ 50 „ XII. Blagajniški ostanek dne 31.grudna 1920. 1......................................... 126.767 ,. 74 „ Skupaj . . . 1,693.974 K 52 v B. Pasivna imovina. 1. Posojila in dolgovi pri denarnih zavodih . . 358.600 K 60 v 2. Dolgovi pri posestvih......................... 6.758 „ — „ 3. Razni neporavnani računi...................... 40.870 „ 44 „ 4. Pokojninski sklad............................. 132.741 „ 96 „ Skupaj . . . 538.971 K — v C. Čista imovina. Ako od aktivne imovine................. 1,693.974 K 52 v odštejemo pasivno imovino................ 538.971 „ — dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1920. 1. . 1,155.003 K 52 v Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna >919. 1........................... 976.445 K 73 v s čisto imovino z dne 31. grudna 1920. 1. . . . 1,155.003 „ 52 vidimo, da se je čista imovina v letu 1920 pomnožila za........................ 178.557 K 79 v Družba je imela dne 31. grudna 1920. n) lastnega premoženja . . 1,155.003 K 52 v b) premoženja za pokojninski sklad 132.741 ,. 96 „ Skupaj . . . 1,287.745 K 48 v Dne 31. grudna 1919. n) lastnega premoženja . . 976.454 K 73 v b) premoženja za pokojninski sklad....................... 130.628 „ 39 „ Skupaj . . . 1,107.074 „ 12 „ Skupno premoženje (lastno družbeno in premoženje za pokojninski sklad) se je pomnožilo v letu 1920 za. . . . 180.671 K 36 v V odstvo; Andrej Senekovič 1. r., Aleksander Hudovernik 1. r., prvomestnik. blagajnik. Za nadzorstvo; Dr. Vladimir Ravnihar I. r. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so izza 25. dne oktobra 1920, do dne 30. sept. 1921 po § 4. družbenih pravil plačali po 200 kron. 710. Fran Souvan ml. v Ljubljani; 711. Ana Marija grofica Herbersteinova v Ptuju; 712. Zbirka trebanskili fantov, pokr. Ivan Grosek; 713. Dr. Anton Cede, zdravnik v Laškem; 714. Ženska podružnica v Novem mestu; 715. Dr. Olon Fetticli, odvetnik v Ljubljani; 716. Fr. Suhadolnik, posestnik v Borovnici; 717,—724. Ženska podružnica v Trbovljah (VI—XIII); 725.—729. Moška podružnica v Trbovljah (VII—XI); 730. Ivan Grosek, Trebnje; 731. Štcfanka Chladekova, v Ljubljani; 732. Anton Potočnik, trgovec v Ljubljani; 733. Marenka Harmelova v Ljubljani; 7 4. Janko Bogataj, lesni trgovec v Železnikih; 735. Rozika Bogatajeva, soproga lesnega trgovca v Železnikih; 736. Janko in Alojzija Dermota v Železnikih; 737. Anton in Alojzija Hafner v Železnikih ; 738. Matevž Pegam, lesni trgovec v Železnikih; 739. Obitclj Leber-Demšarjeva v Zalcin logu; 740. Fran Nastran, velepos., Martinov vrh; 741. Fran Demšar, posestnik, Češnjica; 742. Leopoldina Demšarjeva, sopr. pose -t. v Češ-njicah; 743. Fran Gartner, posestnik v Češnjicah; 744. Leopold Veber, lesni trgovec v Češnjicah; 745. Pristaši SKS v Češnjicah; 746 761. Moška podružnica v Trbovljah (XII—XXVII); 762. 777. Ženska podružnica v Trbovljah (XIV—XXIX); 778. Stanko Heinrihar v Selcah; 779. Dr. Fran Hrašovec v Beogradu; 780. Moška podružnica v Trbovljah; 781. Antonija Čučekova, veletrg. sopr. v Ptuju; 782. Marija Majžerjeva, imejlt. gl. tab. zaloge v Ptuju; 783. Marija Breznikova, sopr. davč. uprav, in velep. na Kogu pri Središču; 784. Marija Maltoričeva, sopr. pos. in trg. v Ptuju; 785. Ana Marija grof. Herbersteinova v Ptuju; 786. Dragoslav A. Dragič, polk., komandant V. žandarm. brigade v Ljubljani; 787. Dr. Hrašovec dom v Celju; 788. Marija Hribarjeva, sopr. pokrajinskega namestnika v Ljubljani; 789. Ana Verličeva, veletrg. soproga v Ljubljani. B. ki so plaCali Izza t. dne okt. 1920 do 30. dne septembra 1921 za Clrll-Metodov obrambni sklad po 200 K. 915. Dr. Fran Tolazzi v Skoplju v počaščenjc t g0SP- lv- Gnezde; 916. Oficirski zbor 3. baona 9. pp. v Negotinu; 917. Šentjakobsko-trnovska ž. podružnica v Ljubljani; 918 Tarokisti pri Rošu v Hrastniku, kamen Aleksandre Stanke Roševp; 919.—946. Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani 28 kamnov v spomin f g. Mihaela Verovška; 947.—950. Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani 4 kamne v spomin f g. Mihaela Verovška; 951. Slovenski fantje 2 čete 3. baona 9. pp. v Ncgotinu L; 952. Šentpeterska ž. podružnica v Ljubljani v spomin f Iv. Šegove; 953. Miloš Roš, učitelj v Hrastniku; 954. Ženska podružnica v Novem mestu' 955. Valentin Za-blačan, poštar pri Sv. Trojici v Slov. goricah; 954 Ana Marija grof. Herbersteinova v Ptuju; 957. in 958. Vslužbenci ljublj. kurilnice juž. kolodvora v pozdrav ravnatelja g. Ign. Šege; 959. in 960. Odbornice ž. podr. šentpeterske v Ljubljani v spomin j- nadučit. Srečka Pirca; 961. Ana Podkrajšekova in Olga Bizjakova v spomin f Marije Tomanove; 962. Kamen slov. fantov 3. čete, 3. baona, 9. pp. v Negotinu II.; 963. Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani; 964. Marija Eppicliova v Črnomlju; 965. Rodbina Bajuk v spomin pokojne gdč. Mire Bajukove; 966. Pogrebnice iz Ljubljane v spomin f ge Ane Ditnnikove; 967. Anton Petrovčič, rač. ravnatelj v Ljubljani; 968. Kamen svatbe Naceta Bukovca v Trebnjem; 969. Kamen svatbe Ivanke Krkove v Trebnjem; 970.—973. Mladež glav. kolodvora v Ljubljani: I. II III. IV. kamen; 974. Kamen Davorina Dolničarja in Hinka Rihterja; 975. Kamen vesele družbe v restavraciji D. Dolničarja; 976. Omizje gost. Jakoba Vrečka v Slov. Bistrici; 977. Omizje gost. Mare Korničnikove v Slov. Bistrici; 978. Andrej Oset, trg. v Slov. Gradcu; 979. Kamen trebanskih kepalcev; 980. Matija Marinček, notar v Šo Stanju, v spomin pok. soproge Marije; 981. Omizje v Prešernovi sobi pri Roži; 982. Josipina Igličeva, posestnica v Ljubljani; 983. Martin Brišnik, naduč. v pok. v Ljubljani; 984.-986. Šentpeterska ženska podr. v Ljubljani 3 kamne v spomin f Frana Maliyja; 987. 1. Lenard, družabnik tvrdke Haman v Ljubljani; 988. Viktor Francot v Ljubljani; 989. Karol Sajovic v Ljubljani; 990. Oficirski zbor 9. pp. v spomin staroste Sokola f dr. Iv. Orožna; 991. Josipina Lebingerjeva v Litiji; 992. in 993. Kamna vesele družbe v Čakavcu v spomin godu ge Ide Dorrerjeve 1. II.; 994. Kamniško učit. društvo v spomin T ge Tomanove iz Moravč; 995.-999 Fran Medic, tovarnar v Ljubljani 5 kamnov; 1000. Jelica Klarerjeva, učiteljica v Ribnici na Pohorju; 1001. Fran Lebar, učitelj v Hrastniku; 1002. Josipina Blu-mauerjeva v Ljubljani; 1003. Fr. Gnezda, rev. j. ž. v Ljubljani, v spomin na izpit; 1004. Ivan Ježovnik, revid. j. ž. v Ljubljani, v spomin na izpit; 1005.—1009. Strojni oddelek ravnateljstva juž. žel. v Ljubljani 5 kamnov v spomin f Štef. Sbrizajeve; 1010. in 1011. Moška šentpeterska podruž. v spomin f Mihaela Verovška; 1012. Josip Čepin, davčni upravitelj v Gorenjem gradu, v spomin f očeta Mihaela; 1013.—1015. Vzgojno in izobraževalno društvo Mladika v Ljubljani (3 kamne); 1016. Kamen občnega zbora šentpeterske ženske podružnice v Ljubljani; 1017.—1019 3 kamni občnega zbora moške šentpeterske podr. v Ljubljani; 1020. Kamen 55letnice ge Ane Pod-krajšekove v Ljubljani; 1021. in 1022. Moška šentpeterska podružnica v spomin y Fr. Mallyja v Ljubljani; 1023.—1026. Uradništvo stroj, oddelka obratnega ravnateljstva juž. žel. v Ljubljani ob priliki go-dovanja ravnatelja g. Ig. Šege (4 kamne); 1027. Martin Mastnak, prof. v Ptuju; 1028. Dr. Anton Gosak, odvetnik v Ptuju; 1029. L Celestina, ing. v Ptuju; 1030. Vessnerjeva rodovina v počaščenje 701etnice dr. Ivana Tavčarja; 1031. Fran Souvan v Ljubljani ob 701etnici dr. Iv. Tavčarja; 1032.—1156. Šentpeterska moška podr. v Ljubljani v počaščenje 701ctnicc dr. Iv. Tavčarja 125 kamnov; 1156,—1281. V isti namen ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani 125 kamnov; 1282. Dr. Ivana Tavčarja kamen rodbine dr. V. Baltičeve v Ljubljani; 1283. Dr. Iv. Tavčarjev kamen: Gregor Demšar, notar v Mokronogu; 1284. Dr. Iv. Tavčarja kamen: Matko Kante, okr. š. nadzornik v Ljubljani; 128L Adolf Ribnikar, predstojnik oddelka pokr. vlade za socijalno skrbstvo v Ljubljani; 1286.—1290. Vslužbenci postaje glav. kolodvora v Ljubljani za god. postajenač. Avgustu Ludviku 5 kamnov; 1291. Klub slov. naprednih akademikov v Celju; 1292.—1330. Splošno žensko društvo v Ljubljani v počaščenje 701etnice dr. Iv. Tavčarja (39 kamnov); 1331 1335 Poverjeništvo UJU, zbirka delegatov ob priliki zborovanja v Rogaški Slatini (5 kamnov); 1336. in 1337. Dr. Iv. Tavčarja kamen: Ivan Kraker, posestnik v Ljubljani; 1333. Socijalno, kulturno in gospodarsko žensko društvo v Ljubljani za dr. Iv. Tavčarja kamen; 1339. Dr. Iv. Tavčarja kamen: Mokronoški častilci in častilke dr. Ivana Tavčarja; 1340. Dr. Iv. Tavčarja kamen: Pepuška in Miluška; 1341. Edo Delak in Marija Estova v Ljubljani v počaščenje pok. očeta; 1342. Kamen deške ljudske šole v Studencih pri Mariboru; 1343. Anton Žerjal, uradnik pok. zavoda v Ljubljani; 1344. Milka Pirnatova v Mariboru; 1345. in 1346. Dr. Gančič, sanitetni predstavnik v Beograda; 1347. in 1348. Dr, Gjurjevič, sanitetni predstavnik v Beogradu; 1349. in 1350. Dr. Pogačnik, sanitetni asistent v Zagrebu; 1351.—1355. Ladislav Pečanka, ravnatelj Kreditne banke v Ljubljani, v počaščenje 701etnice ministra Hribarja; 1356. Marija Ažmanova, učit. v Litiji, mesto cvetja na grob dr. Alfreda Jensena; 1357. Silvija Lahova, soproga viš. svet., v počaščenje 701etnlce ministra Iv. Hribarja; 1358. Evgen Lah, višji mag. svetnik, v proslavo 701etnice dr. Iv. Tavčarja 1359.—1428. Moška in ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani v počaščenje 701etnice ministra Iv. Hribarja (70 kamnov); 1429. Dr. V. Korun, gimn. ravnatelj v Ljubljani, mesto venca na grob svoji sestri; 1430. Splošno žensko društvo v Ljubljani v počaščenje 701etnice dr. Iv. Tavčarja; 1431. in 1432. Mimica Kovačeva v Starem trgu ob priliki .sokolskega Izleta" v spomin 701et-nice dr. Iv. Tavčarja; 1433.—1435. Na fantovščini Mihe Mačka v Rogatcu (3 kamni) nabral Lojze Bizjak. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo. po volitvi na XXXII. veliki skupščini v Ljubljani dne 8. septembpa 1921. 1. Prvoinestnik: Andrej Senekovič, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1921. 2. Fran Črnagoj, nadzornik šolskih vrtov v Ljubljani, 1920. 3. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1919. 4. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr., 1920. 5. Avgust Ludvik, postajenačelnik južnega kolodvora v Ljubljani 1921 (za 2 1.) 6. Tajnik: Janko Mačkovšek, ing. v Ljubljani, 1919. 7. Ana Podkrajšekova, zasebnica v Ljubljani, 1921. 8. Mihaela Šegova, soproga inž. centralnega ravnateljstva južne železnice 1921. 9. Namestni prvomestnik: Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, častni član Družbe sv. C. in M. itd., 1920. 10. Franja dr. Tavčarjeva, odvetnika soproga v Ljubljani, 1921. 11. Dr. Fran Vodopivec, okr. glavar v Ljubljani, 1919. 12. Dr. Fran Voglar, ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru, 1919. Ožji odbor: Načelnik Senekovič, dr. Tavčar, Hudovernik. Janko Mačkovšek, Ana Podkrajšekova, Franja dr. Tavčarjeva. B. Nadzorništvo. 1. Dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani. 2. Mate Kante, okr. šolski nadzornik v Ljubljani. 3. Karol Mahkota, šolski vodja. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljau . C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v Šoštanju. 2. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani. Č. Pisarna. Ljubljana, Narodni doin: uradne ure ob delavnikih od 3.—6. popoldne. Vodja: Andrej Senekovič. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. Prijateljem Družbe sv. C. in M. priporočamo družbene vžigalice, narodne kolke (komad po 10 vin.) in plačilne listke (kom. po 20 v.) Slovenke! Slovenci! Ueliki svetovni dogodki so nas oblagodarili — dali so nam samostojno državo, a tudi udarili so nas, ker je izven mej Jugoslavije ostalo skoro pol milijona naših rojakov. Velikanski, neprecenljiv je prvi sad svetovne vojne; grenak, krut je drugi. Po svobodi so z nami vred hrepeneli naši bratje in sestre na Primorskem, v Istri in na Koroškem, a zašli so v sužnost, v hujšo sužnost, nego je bila prejšnja. Ali naj se od jugoslo-venskega debla odlomljena veja posuši? Ali naj se potujčeno ozemlje razširi do naših državnih mej? Nam, ld se solnčimo v svobodi, je sveta dolžnost kolikor moči preprečiti raznarodovanje zamejnih Slovencev. Delovati nam je nato, da ostane njihova mladina narodno zavedna, navdušena za jugoslovensko edin st v o. Skrb za ogroženo mladino je prevzela pred 36 leti Družba sv. C. in M. in jo ves čas častno izvrševala. Na njo kot rešiteljico mladine se ozirajo sedaj željno naši zasužnjeni rojaki, pričakujoči pomoči. Dati jim jo bo mogla, ako jo bomo izdatno podpirali. Da je vredna naše podpore, svedoči njena najlepših uspehov polna preteklost; da je je potrebna, kliče glasno usoda naših nesrečnih zamejcev. Družba sv. C. in M. se ni preživela; ona ni za staro šaro; nad vse važen činitelj naše bodočnosti je; zato ji ne zakrknite src, zato ji odprite radodarne roke! V vsakem kraju gotovo bije za njo kako prijateljsko narodno srce. Na delo za Družbo! Ker ji gmotne razmere ne dovoljujejo, da bi si najela potovalnega učitelja, naj prevzamejo podružnični načelniki in odborniki njegov posel; razlože naj ljudem vzvišeni namen Družbe sv. C. in M., nabirajo za njo darove, pridobivajo nove člane in članice. Vrnejo naj se časi, ko se je o vsaki prilki, veseli in žalostni, prispevalo za Družbo sv. C. in M., ko so se pri plačilih rabili računski listki, ko so bila pisma in druge listine in poslatve odičene z narodnimi kolki, ko so se polnili z drobižem in debeližem nabiralniki, ko so bile vsepovsod v rabi družbene vžigalice in drugo družbeno blago — časi, ko so se podružnice kosale med seboj, katera več nabere za Družbo. Družba sv. C. in M. ne sme propasti; ona mora rasti in prinesti rešitev ogroženi slovenski mladini v zasužnjenem ozemlju. Za dosego tega vzvišenega smotra je vneto slovensko ženstvo. Slovenske mladenke in žene! nadaljujte z dosedanjim žarom rodoljubno delo! Vzbujajte speče, snujte nove podružnice! Ne zamudite nobene prilike, ki bi mogla prinesti kak darček njej, ki rešuje naš največji zaklad — slovenske otroke! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 24. kimavca 1921. Blago, ki se prodaja v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo v zalogi naslednje tvrdke: Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani v korist Družbi sv. C. in M. Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindre za svetilke v korist Družbi sv. C. in M. Fran Kovač in Ignacij Novak v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani v korist Družbi sv. C. in M. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice Družbe sv. C. in M. z geslom: Mal prinesi dar domu na altar. Makso Zalokar v Ljubljani, Krakovski nasip: D rože v korist Družbi sv. C. in M. Pravkar našteto blago priporočamo najtopleje vsem, ki jim je mar prospeh Družbe sv. C. in M. Kupujte in priporočajte znancem C. M. vžigalice in drugo družbeno blago! Na razpolago so: družbene razglednice (Slovenska mati, Dekličice noričice in Fantje gredoči na nabor), narodni kolki (Narod sebi! Kotnikov, Marije Vilharjeve, Ptuj in dekle s cvetkami) komad po 10 vin., računski listki komad po 20 vin. Družbene prijatelje opozarjamo, da izide vkratkem nov družbeni kolek in dve razglednici po slikah umetnika Gasparija Prosimo starih znamk in slov. mladinskih knjig; oboje sprejema družbena pisarna, kjer se dobivajo in naročajo razglednice, kolki in računski listki pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. Vodstvo. VSEBINA. Koledar. Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine SHS barve in grb. Pristojbine — poštne, brzojavne, telefonske. Lestvice. Narodnemu delu. Nekrolog kralju Petru 1............................................22 Poklon kralju Aleksandru 1.........................................23 Sedemdesetletnici (z 2 slikama)....................................24 Ob Svetčevem grobu.................................................30 Na življenja cesti.................................................35 Ani Dimnikovi (pesem)..............................................38 ..Slovenska mati" (s sliko)........................................39 Narodni ponos......................................................49 Pesem osvete.......................................................52 Trije pok. Cirilmetodarji (z 2 slikama)............................53 Pri biskupu Strossmayerju ........................................58 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. I n s c ra t i. NAZNANILA v ^Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenj. mnogobrojni člani Družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Diužbencm ,,Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu inseriranja. ===== Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Družbe sv. Cirila in Metoda. „VU LKAN" tvornica gumijevih izdelkov družba z o. z. v Kranju. Izdeluje prvovrstne podpetnike znamke ,,Eterna“, radirke v korist Jugoslovanski Matici, trak za izolacijo. Favorit in druge gumijeve izdelke. Tvornica je čisto domače podjetje. ................................. :.n Trgovina s semeni in deželnimi pridelki Sever & Komn. Ljubljana ——— VVolfova ulica štev. 12 ——— priporoča vse vrste semena za vrt, polje in travnik. Illlllllllllllllllllllllillllllllllllllllll . Kupuje suhe gobe in vse druge deželne pridelke. Hllilllllllllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllillllllll Cenovnik pošljemo na zahtevo. — 'n Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite poslužiti veletrgovine $ Q TOT A\ T? AT lljiV LJUBLJANA. hSogato zalogo Sčipalccv, očal, daljnogledov, __ toplomerov, barometrov Itd. Ceniki brezplačno. priporoča FR P. ZAJEC optik in urar Ljubljana, Stari trg štev. 0. Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. -------------- Postrežba točna in solidna! --------- Veletrgovina razglednic in :: papirja :: na drobno in debelo. Vse potrebščine za šolo in urade. Največja izbira finesa galanterijskega blaga, primernega za god, poročna in druga darila. M. Tičar Ljubljana Sv. Petra cesta št. 26 Šelenburgova ulica št.1 (podružnica). TiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin i(5E^a9 CD 7D51P-20E 3LESKHR-INUCHR o O« 3 T3 O) -i cru P (D 3 Q) =a °> 3 — =■ ■— co 0 UL O) T X S3GT* 3 CT Dl 3 ffl 2: r-. w s. CD < ■ * 01 ivT •C M tn< < cr 7 D) ■o 0 T U)'< r-t- < 03 5’ 3 o cn r-h O < (D Ul 7T 0) -i O CO š"0 0) < c_ * r 5. L. ?(Q 0<5CSa9SeSa9St539SeS3S©S6Sa9©SC3a9(5tSa9S?J5>>S(5C5a9 o %<•■««« Zaloga pohištva kompletne pohištvene oprave, raznih dekora-cijskih ter blazinskih predmetov. IVAN ČERNE Dunajska cesta 19-28 Tovarna' št.Vid nad Ljubljano 1 1 razni poljedelci stroji so vedno v zalogi pri vilctrgovinl z železnino in stroji Fr. Stupica v Ljubljani Mar. Terezije c. 'l' lstotam se dobivajo vse stavbne potrebščine. • portland in ■ roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje i. t, d. o iofloftofloflojjofloflo }o oj 0( 0 ofloOofldttoflo £ Bogata zaloga ženskih ročnih del in zršven <> spadajočih potrebščin . Ljubljana, Mestni trg št. 18. O ^ • • j o Trgovina z modnim in drobnim blagom. t* i Velika .izbera vezenin, čipk, rokavic, nagavic, otroške i O obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ? ovratnikov, zavratntc, volne, bombdža, sukanca Itd. 'o Predtlskanje In vezenje monogramov In vsako- *■ vrstnih drugih risb. <> Zmerno cene. t --------------------r-:, Trnežno blago i~i n i~i fl ~i P ~ - ** — W >»• r I $ sstssssm e PO > cu SL (D (O cu >V) S s< o > 4> Š 'c 1 « | C/5 S 5 ' S ■ , • >’ = c: > cd *a «itfS £ cd s C/5 - > cvi CD o bio T3 • 00 > T3 O ed S a> •■■k a? U- CU C/V ■ ■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ • z ■•V' >K [ejsssssssgs ." Umetniški zavod FOTO-ATELJE »HELIOS" Aleksandrova c. 5 V prlporoia plastične fotografije od razglednice do naravne velikosti Kongresni trg 4 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje Telefon štev. 508. Kavčuk in kovine f9 I Znaki Sl v lastni hiši. v Narodnem domu. Telef. št. 108. Žirokonto pri Narodni banki SHS. Pošt. čekov, urad v Ljubljani rač. št. 10502., v Zagrebu 39087. miesluje vloge na Knjižice in v fetiiem račun« po za trgovie. mike in podjetja. Rezervni zaklad nad pol milijona kron Devetintrideseto upravno leto. Posojilnica je najstarejii slovenski denarni zavod 3 v Mariboru. M Anton Leben, noiar ^ ■ v - ' Stari trg štev. 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga. m . Brusarnica In popravljalnlca. m —T Klelctri&ni obrat. —: «•—•) s I iiicEKa v Ljubljani mob** Štedilnikov, zidakov, zarezanih »tre*-nikov zakrivačev, cevi 1» kamenine, pioite ta tlak ter veeh stavbnih izdelkov K s 5 K • j • K sa st s K ^jr~ ==— —- - . . , ■! - f Najcenejše dežnike in solnčnike domačega Izdelka priporoča- tvornica dežnikov in solnčnikov V*r:r Dos. Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo Stev. 19. Popravila in prnblekt talna in cm! Popravila in preobleki tein it cen o! te >u >u -O Domače, narodno podjetjeI — Solidne cenel Vedno v zalogi prvovrstno angleško > C sukno, modne in športne obleke, : . površniki,, raglani, zimske suknje zi gospode in dečke, športne čepice, ’ x kravate, moško perilo itd. itd. Prva kranjska razpošiljalna SCHWflB & BIZJflK UUBURNn, Dvorni trg 3 LflSTnimoDNiftTeuei Utta Minili i Kranjn obrestuje hranilne vloge po brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri' Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača -posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje " vsakega pol leta po 3 krone. f. Z dnem 30. junija 1921 je bilo stanje hra- 26 milijonov kron. nad 4,000.000 kron. hranilnici. r nilnih vlog nad Posojil na zemljišča ter posojil občinam j/ Ustanov. 1.1880. — Vrednost rezerv. 7,000.000 SPREJEMA hranilne vloge in Jih obrestuje najugodneje. — DAJE posojila na vknjlibe In na menice. — OTVARJA - - - trgovske In obrtne kredite. • • • Obavlja vse denarne transak. za tu- in inozem. :: Stanje hranilnih vlog :: nad 50,000.000 K. i l Spalne m jedilne kuhinjske oprave, postelje, spodnje in : vrhnje modroce, : umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega : in mehkega lesa: priporočata Brata Sever, .zaloga pohištva in tapetniška r==; ■■■■—=:■ delavnica LJUBLJANA :: (Kolizei) :: Vabimo na ogled. ia m m ■ • ■ OtAAlOOlAJUUvraUKJu1' Frančiškanska ulica št. 6. Poitnohran. raCun It. 10.761. Telefon It. 812. »Učiteljska tiskarna« je najmOderneje urejena in Izvršuje vsa tlskarnifika dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi st> vse šolske in druge tiskovine. • Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk. ' Šolslcl zvezki. Cene zmerne I Cene zmerne! Litografija. Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je »Učiteljska tiskarna« preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in razločdlm .tiskom. ::: Delo točno, solidno in elegantno. ::: Domača tvrdka. 8888888888888888 Najnižje cene. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Največja zaloga : izgotovljene obleke : i za gospode, gospe in dečke. Velika izbira po poljubnem kroju j izvršene obleke ! iz najrazličnejšega blaga, za vsak letni čas. Najcenejši nakup dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in poto-valce, različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gospode, gospe plaščev in plaščkov, tudi s krznino obloženih in obrobljenih. | V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na izvršitev obleKpo izUronem lilasu Nujna naročila v najkrajšem času. 88888888888888888888 Točna postrežba! 88888888888888888888 »i»iiimi» » »i iTrmrtrmrmrnimi za rodbino in obrt, njih posameznih delov, igel in olja, pri Sv. Petra nasip 7, , j blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi. j „ Večletno jamstvo I * Naslov za tlrmo: « Joe. Peteline, Ljubljana. H, “ Istotam se dobijo vse potrebščine za Šivilje, " krojače in čevljarje ter tudi velika izbira “ galanterijskega In manufakturnega blaga. M : Cene primerne. Postrežba točna. mini»»»m raTmTfffjrar Leskovic & Meden Ljubljana. Trgovina s špecerijskim blagom na drobno in j« nonmnrnini^iiigmrmrummimiDnmirnimnuriiii Prodaja fino pristno blago lastnega izdelka: sli« vovico, sadjevec, brinoveo, konjak, vino vermout, po ugodnih cenah. fmiiTuuuiBmžmri xxmnxxmxmxxxx X X X X X X X X X X X X X X X X X X X s X X X X n nuli Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. | Kapital K 20,1100.000 | | Rezerva okrog K 6,000.000 Podružnice: Novo mesto, Rakek.. Izvršuje vse banlne transakcije najkulantneje. ' Sprejema denarne vloge na hranilne knjižice In tekoči račun In jih obrestuje najugodnejše. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, valute, devize, čeke Itd. Eskontira in vnovfuje menice, devize, kupone. na vrednostne papirje in blago, v pri borznih naročilih vestno In kulantno. Izdaja akreditive In IzvrSuje Izplačila na vsa tu in inozemska tržlSča. tndiistrljalna, trgovska in obrtna podjetja. Telefoni: Ravnateljstvo 146. Devizni odd. 458. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X s X X X X X X X Brzojavi: Eskomptna. xxxxxxxxxxxxxxxxxxx3 Tvornica keksov, prepečencev, vafeljnov in raznega biskvita Rogaška Slatina, Tiskovna zadruga v LJUBLJANI, Prešernova ulica nasproti glavne pošte priporoča svoje publikacije: Ljubljanski Zvon ] mesečnik za leposlovje. 41. letnik. — Celoletna naroCnlna 180'K Zbirko | Slovenski pisatelji (Jurčič, Jenko. Tavčar) y■ svojo • . ; Prevodno knjižnico Shakespearjevo knjižnico Mladinsko knjižnico j poljudno znanstveno knjižnico „Pota in cilji** Zbirko pilit, gospodar, in soc. spin. Zbirka raznih zakonov in naredb. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejema naročila na vse zbirke ali posamezne knjige in dovoljuje tudi plačevanje v obrokih, če se naroči vfeč knjig skupaj. Centrala v Pragi Podružnica na Dunaju. Delniška glavnica Kč. 150,000.000 Telefon inter.: Ljubljana 104. Brzojavi: Indusbanka Podružnice na Cehoslovaškem: Bratislava, Brno, Mlada Boleslav, Doma-žlice, Hodonin, Uherske Hradište, Kladno, Košiče, Hradec Kralove, Kutna Hora, Louny, Vysoke Myto, Nžchod, Olomouc, Moravska Ostrava, Opava, Pardubice, Plzčn, Pferov, Pfibram, Rakovnik, Rou-dnice n/L , česky Tčšin, Osti n/L., Vyškov. Ekspoziture: . 'Praga II. (Sp£len4 ul.), Praga V. (Holešovice), Praga VIII. Libefi), Kralovskč Vinohrady, Žižkov, Dunaj IV. in Dunaj VII. Kolodvorske manjalnice na (ehoMkein. Gmunt, (Gmtlnd), Dččin n/L. (Tetschen a/E.) Prnvaja vre banCne transakcije najknlnntneje. Vlnge na vtttknjile in teknil rnEnn. JVtenjalnica: Cjubljana, Stritarjevi ni. 9. TOVARNA ZAMAŠKOV JELAČIN* K9 LJUBLJANA • •••• MlIgUlMVIft I lUlIVlIUlll ••••• v Ljubljani,[Danajska cesta »iv. 20, nasproti kavarne »Evrope1* priporoča svojo na j več jo in povsem higijenično urejeno brivnico Za dobro in točno postrežbo je vsestransko skrbljeno.. ‘NAJSO JDntlSAmMAJCBr^jSA POSTREŽBA!, ELEKTRIČNI OBRAT.DIREKTNI UVQŽ PROBKOVINEi izSPAWUElNP0RTUQAl5l4.IAHTiVAJTEto)RC|L Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke LJUBLJANA Mal. LIK uail. HI. POIStll Mestni trg 9 priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Najetarejia domača tvrdka,. Najnlije cena! Postaja Grobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino. Zdravilišče, kjer se-pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vjd (Tempel, Styrla, Donati). TEMPEL-VRELEC. Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi k slini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. STVRIA-VRELEC Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. DONATI-VRELEC. • * Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemoroidom, putiki i. t. d. Bnnaiba llatina ie ntjbolj priljubljena in se v obče največ IllIlJdjNu Mdlllld zahteva. To ,pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninskokishh smtin najbogatejša na ogljikovi kislini, — Ta slatina je najokusnejši krepčilna in oživija oča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim sc obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rnflailia Clatina najmodernejše in največje zdravilišče v l\uydind uldlllld celi Jugoslaviji. Hydrotcrapi]a, clektrotera-pija in inhalatorij, gimnastika za zdiavljenje, kopeli z oglii-kovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčnp kopeli In kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dletetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni in brzojavni urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, teiase, sprehajališča, vojaška godba — Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki 1.1. d. Živahen poštni in vozni promet. Auiomobill in vozovi stoje gostom na razpolago. Seslja od 1. mala do 15. oktobra, Ravnateljstvo dri. zdravilišča Rogaška Slatina. Najlažja in najboljša streha brez popravila! ^ Kolonijalna in špecerijska trgovina na debelo na drobno ČERNAK & Ko. Ljubljana. k Špecijalitete: čaj, kakav, čakolada ter vedno sveža žgana kava. Matija Perko mizarska tvornica Ljubljana Zg. šiška Celovška cesta 121. i Telefon št. 372. Brzojavi: Perko Ljubljana 7. Podpisana mizarska tvornica naznanja, da izvršuje vsa pohištva za stanovanja in pisarne in ima tudi posebni oddelek *a izvrševanje stavbnega deta. vvv YY¥Y X K K ESSSSS Em S > ^ (M N Najboljša sladna kava je Adria Dobiva se povsod >OOOOOOOOOOOOOOOOCX)ODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi Avgust Agnola Ljubljana, Dunajska c. 10. Zaloga stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko In umetno steklarstvo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXX n n ti ti H M M M M a M ti tt n a p i ta ta ti ti ti ti ti n Jadranska mumi nun (Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu) Ravnateljstvo v Zagrebu. Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, pod Trančo 2. sklepa: ■ 1. Polama zavarovanja. S. transportna zavarovanja. 2. Življenska zavarovanja. 6. zavar. proti škodam vsled 3. Nezgodna in jamstvena zav. razbitja stekla. k. Zavar. proti škodam vsled 7. zavarovanja proti škodam tatinskega vloma. po toči. Najnižji tarifi. Takojšnje izplačilo škod. $ Zastopstvo v vseh krajih Slovenije. ti te ti ti ti o ti M ti H M ta te M M ti n ti M ti M a ti ti n te ti ti ti N Zaloga stekla, porcelana in == svetiljk Fran Koliraann Ljubljana. Mestni trg priporoma bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za svetiljke v korist Družbi tv. Cirila in Metoda. Cenovniki na razpolago. gl Zbirališče rodoljubovi restavracija in veletrgovina z vinom šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubovi Dobro blago po znano znižanih cenah dobite v modni trgovini PETE!} STE RK Ljubljana Stari trg 18 Specijalna trgovina najmodernejših bluz jutranjih oblek la kakovosti, moško, žensko in otroško perilo. Dalje moških klobukov, čepic, slamnikov, nogavic, rokavic itd jFTTTn^ MM za električno mdustrljo i Marihoru d. i o. z. Pisarne: Vetrinjska ul. 11. Skladliie: Jurčičeva ul. 8. Brzojavi ■ Elin, Maribor. — Telefon interur.: št. 239. I ' ' ' Se priporoča za: izdelovanje elektromotorjev in generatorjev za vsakovrstni tok in velikost, transformatorje in aparate za visoko napetost. Izdelovanje za posebne svrhe posebno za ladje, rudokope in premogovnike, kakor tudi elektro kemijo, izdelovanje vseh idočih tip na veliko. Zgradbe elektrarn za javne in industrijske svrhe, naprave za luč in moč za velika industrijska podjetja ter zgradbe velikih omrežij za visoko napetost. ElitUKni laleiiial za ioilaladjt predpis, kalnosti. Katalogi in skladiščni listi na razpolago. RosnJKn stotina Tempel vrelec: Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. Sturm vrelec: Zdravilna voda preti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Donntl vrelec: Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. RosoSho slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkahčno-salmičnihrudninsko-kislih sl,itn najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice Rojmžlm slatina je najboljša namizna ln zdravilna »mineralna voda, katera nima nikdar slabegu okusa ali duha. Zvezna tiskarna LJlIBLJIlNIl lHolfoua ulica f ]e moderno urejena ter : IzorSuJe lično In ceno : tiskouine useh urst kakor: Časopise, knjige, broSure, cenike, lepake, -letake, uablla, sporede, tabele, raCune, kuverte In pisemski papir s (Irmo, vizitke, naslovnice I. t. d. Priporočamo domačo tvrdko j. mnCEK LJ1IBLJHI1H ^ Aleksandrova cesta Steu. 3 Največja zaloga moških in deških oblek, površnih sukenj, modnih in športnih hlač G Strogo reelna postrežba! LBSOL Prvi jugoslovanski • laboratorij Ljubljana, Rimska c. 21. q Je začel izdelovati ^ najnovejše in najbolj- J še sredstvo proti iz-w padanju las, za nego-m vanje in umivanje glave. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in brivnicah v celi Jugoslaviji. Domale Jugoslovansko pometle. 0 I S O O CA CA Ittie Klinu Ljili (preje Vidic - Knez) nudijo v poljubni množini takoj dobavno strešnik • zakrivaš (dvostrukl utornl crep) s priveznim nastavkom, tedaj streha popolnoma varna pred nevihto. Najboljši preizkušeni model 1 — Najcenejše strešno kritje 1 — Dalje zidno opeko. > --, Na željo se pošlje takoj popis in ponudba.- |jg=ll ...........................-:4f==S====1F „SLAVIJA“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Generalni zastop za Kranjsko, Štajersko, KoroSko in Primorsko v Ljubljani. Kako potrebno in koristno, posebno v sedanjih časih, je življenskof zavarovanje, nas uči neštevilo primerov ko k bridki smrti nfarsikaterega svojca ravno vsled zavarovanja ni pristopila še gmotna beda. Eden najmogočnejših zavodov v našem kraljestvu je slovanska zavarovalnica banka „SLAVIJA“ ki slavnemu občinstvu nudi najugodnejše kombinacije življenskega zavarovanja po najnižjih tarifih, in ki izplačuje še članom dividende iz čistih dobičkov. Banka »Slavija", ki zavaruje tudi proti ognju in vlomu, ima garancijskih fondov nad 133 milijonov, zavarovalnih vrednosti nad pet milijard, letne zavarovalnine nad 55 milijonov in je izplačala zavarovalnin nad 161 milijonov. Z vsemi potrebnimi pojasnili je drage volje na razpolago. Generalni zaitop vzajemno zavarov. banke „Slavlje“ v Ljubljani v Gosposki ulici štev. 12 (v lastni hiši). Uradne ure: ob delavnikih od 8. do 2. Ob nedeljah in praznikih sc ne uraduje. Brzojavke: Banka .SLAVIJA", Ljubljana. ^^iTiTMrrT^=IESar3l..........................iBIEŽ^ L. MIKUŠ izdelovatelj dežnikov, solnčnikov, zaloga sprehajalnih palic. “Ti5,r" LJUBLJANA TJ,'™ Na drobnol Na debelol Popravila točno in solidno Zmerne cene. FRAN ŠKAFAR Stavbeno in pohištveno mizarstvo s parno silo ZALOGA POHIŠTVA LJUBLJANA Rimska cesta štev. 16 Milili M •••lllllllllltlllltllttlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIttl lesna trgousha in indu-strijalna čružba z o. z U LlUBLTRNI Čefcouni račun pri poštni hranilnici SHS Ljubljana :::::: št. 10.614 :::::: Telefon 303 interurban Brzojavni naslou 5HUR Ljubljana Pozor! Pozor! potne košare, torbice za trg, raznovrstno pleteno pohišje i.t.d. i.t.d. izdeluje in razpošilja po celi Jugoslaviji in u inozemstvo : Pletarsha Sola: v Strnišča prt Ptn|n| ■ Zahtevajte ponudbe! Cene zmerne! Blago^ solidno! /AVACfrK7A\7AV 1 7AY7/\W/\T7/\V Modna in športna trgovina P. MAGDIČ V LJUBLJANI NASPROTI OLAVNE POŠTE. Priporoča za gospode: KLOBUKE, PERILO, KRAVATE, 'TELOVNIKE, DEŽNIKE, TURISTOVSKE PREDMETE, TELOVADNE POTREBŠČINE. Priporoča za dame: ŠPORTNE KLOBUKE, ČEPICE, HIŠNE HALJE, BLUZE, PLAŠČE, KOSTIME, VRHNJA KRILA, SPODNJA KRILA. PERILO, MODERCE, ROKAVICE, SVILO IN VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE. NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, :: ZNAKE 1. T. D. :: C=3 r———i a ZALOŽNIŠTVO CIRIL-METODOVIH \ ZNAKOV, BROŠK, IGEL, PRIVESKOV, j| GUMBOV I. T. D. /AVAVA^AA- 7AVAVA7AV/ \\7AX7A^7/\T7/^ tmmmmtmmmmmmmmm mam Sjedinjene tvornice stakla na dionice prije VILIMA ABELA BAŠTINICI u Zagrebu Wooooooooooooooujoooooocxjooooooooooooooooooooooooocxxxx)oooooooooooooooooooo^ Tvornice stakla u HRASTNIKU, ZAGORJU i STRAŽI kod ROGATCA. Ugljenokop: STRAŽA kod ROGATCA. Brzojavni naslov: „VERRA“ Zagreb. Telefon: 23 — 46. Najjeftinije vrelo staklene robe za sve potrebe. Jedina domača tvrtka za proizvodnju stakla. mmmmm n Nogavice, pletenine, perilo in drugo različno v to stroko spadajoče blago kupite najceneje v špecijalni trgovini A. E. Skaberne, Liub|iana- :xx: p Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič, \ Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 13 sc priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih 1-crvjigovešUiln del. Izvirne platnice u slovenska knjige vedno v zalogi. Manje trakov in ira-..................................Intel ti’ 1 .......... ir itvenib znakov s krasnimi modernimi trkemi. - PosiraUa teina, delo solidne , J)ftV»»M«evtM»vib,st«vMriTMTriiT;ViTeVnoaie>ioaMuiTriiiriiTiTiTae~kiiaoi'kiMiimatia>iVveed w m d 6 8 g O fel ooooooooooooo JOSIP ROJINA MODNI SALON ZA GOSPODE IN DAME LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA '3 OOOOOOOOOOOOO P VSAKOVRSTNE ŠPORTNE, LOVSKE, PROMENADNE IN SALONSKE OBLEKE IZGOTAV-LJA PO NAJNOVEJŠEM KROJU TOČNO IN SOLIDNO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO VEDNO V ZALOGI BALKAN H 99 d. d. za mednarodne transporte. Centrala Ljubljana. Ljubljana Beograd , Dunajska cesta 33. v Karagjorgjeva ulica 30. Rakek Zagreb Maribor Preradovlčeva ulica 2. Aleksandrova cesta 35. Afiliirani podjetji: „Balkanw, Trst „Balkanw, Wien Rlva Grumula 14. 111., Strohgasse 24. ' Brzojavni naslov za vse podružnice Spedbalkan. Korespondenti na vseh večjih trgovskih centrih in prometnih križiščih. Bančni račun pri Jadranski banki in njenih podružnicah. Špedicije vseh vrst. Mednarodni transporti. Prevzemanje blaga v skladišča. Prevozi pohištva s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Carinska agentura. Specijalni lesni transporti. Prostrana javna skladišča z 20.000 m* prostora, spojena po lastnem tirn s progo Južne železnice. V Mariboru tudi predprodaja osebnih voznih listkov in zastopstvo komisarijata za tujski promet. V ■ — 10* Tvrdka v Ljubljani vže nad dvajset let največja dobaviteljica vžigalic se priporoča in zagotavlja, da bode kakor do sedaj tudi v bodoče postregla po možnosti svoje cenjene odjemalce z vžigalicami. V zalogi vedno: fini rum, domača slivovka, najfinejše namizno in jedilno olje kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najniijih cenah. as e w •v ,* v M •s * V »•* v M 'm' V •s «* ii Narodno Morno —■-:■-:■■■ V Ljubljani " —\l priporočamo za izvrševanje vseh •>>* tiskarskih del, kakor kupčijskih tis- \( kovin, časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, sporede, vizitnice, kuverte i. t. d. v Točna postrežba po zmernih cenah. vY. Telefon St. 304 jS ^ <• v <• v * <• Sprejema naročila na vse časopise in revije. Narodna knjigarna in trgovina s papirjem N l Ljubljana - Prešernova ulica 7 E j£ priporoča J šolske in vse druge knjige, vsakovrstne = 8 rt > šolske, pisarniške in razne druge po- * trebščine. Trgovske knjige vedno v zalogi. inoma varno v Ljubljani registrov. zadruga z omej. zavezo Marijin trg štev. 8 ob Ljubljanici. Podružnica v Murski Soboti in Dol. Lendavi. Hranilne vloge na knjižice obrestuje po 11 0 4 2 čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovj. septembra 1. lUlf). Neposredno pod državnim nadzorstvom. Brzojavni naslov; Jugoslovanski kredit. Ljubljana. Telefon št. 54. Čekovni račun št. 11.323. Knjigarna Ljubljana Prešernova ulica 3 Spominjajte se naših bratov na Primorskem in Koroškem!