Itasms politicntj ^rastL Na Štefatmo v Radgono! Ob 14. uri pre4poldae v Pistorj«vi vojašaici veliko zborovaaj« raigonBkih 1b okoliških Slavencer. Gororita dr. Slavič in arednik Zebot Iz Maribora. *|f Naredaa nestrpnost v HzmM Avstriji. Narodna nestrpncMit v Nenmski Avstnji je dobiia oblike, ki kriCe p© represalijah. V Doaavica, Voitsberga, Konicha, Veitscaa ia v Gradca, kier se nahaja zelo reliko Slovsace^, si nihča ae apa govoriti v BlovenSčini, kajti msi Nenaci je razSirjeao, da je v Nssnaki A7«triji prepofediao givoriti y slovenSČini. Nako gsspo, ki ae je pred dasvi y graškem tratnfajsketn vosa poga^arjala 8 S7ojo hčerke t sloveBšžiai, so nestrpae »boljSe graSke daine« preteple z dsžniki in obe vrgle iz traaivajskega voza. Zastopniki Jugosiavije aa mirovni koiter enci. Iz Balgrada se dae 2d. detnbra puroia, di bado zastopali Jag03la7ijo na rairo^ai koafaraaci Srb NikoUj Pa^i« kol preiselaik, kot člaaa pa Hrval dr. Aaie TranabiČ ia Slo^eaac dr Uaa Žolger. Ualifa zahteva 100 miliard vojne odškodaine. PoroCiia iz Rimi pra^ijo, da oo za.at37ala Italija od bi75e A7*tro Ogrsice raa/aa Ož^naija Se tudi 100 miljard vojae oiSkodaine. VVilson poseti pap;ža. AnaeriSko Ča3opisje izraža zahlevo, da mora tadi papež bitt zastopan na miroTaena koagresa, kjer naj ima pra^ico glasovanja. V Z7ezi s tem so poročila Halijanakih liatov, da bo Wil3on dae 23, dec. ob 10. ari dopoldae obiakal tadi papeža. Ob lej priliki bo inael sv. Oče na Wil8ona vele^ažea politiC«a nago^or. Italijanska preJrznost. Dae 18. t. m. sta dva moža 88 hoteia p^tjatL ˇ Trat, da obiščeta svojs dratine. Ko se pripeljeta do Logatca, je nastopila re^izija dokunaeato7. NaSa d7a raoža se izkažeta z odprtim pisnaom, izsta^ljeaina od vojaSke oblasti države SHS. Ko slažbajoei stotaik riii ta podpis, vpraSa: >Kaj je to?« Odgovorilo se ma j« : >Jogoalovanska drža^a, kralje^ina Sloveacer, Hrvato^ in Srbov.« Nato je odgovoril: »Mi ne prizaa « o tega«. Potem je ta d7a mo2a dal zastraiiti od karabinijerjev ia odplejati na vlak, 8 katari« sta se moraia vroiti t jLjabljano. Kakor 9% zopet vidl iz tega alaiaja, Itali;aai postopajo drzao ia popolnona ˇ protislovja z medaarodaim pra,T«m. Ji^ le bodo Fraacozi, Aagleži ia Ana«rikaact pedutifl, je mednsrodno pravo, ia p«Uai bo laike dr aaosti m pohifpsaosti koaec. Vse gororice o naamavaai gtntralni st«Tki aa žeieznici so popolB«ma izniiljene, Vlaki v«sij« ?edao.