ja vsak dan rtz*n aobot. dmUIJ ls praznikov. rtoued dalU «<*pt Saturdaj* Sundajra and Hoiidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravnlikl prostori: M07 South Lasmdsls A v*. Office of Publlcatloa: •687 South Lswndsle Av% Talaphone. Rockw«U 4904 r0_YEAR XXXVL Cena UsU Je $6 00 mSČmVES^^ iSZcSJS 2 SLISVSE' ' CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 12. OKTOBRA (OCT. 12). 1944 Subacription $8 00 V.arl, ŠTEV,—NUMBER 200 AccepUnce for mailrn« at special rate of poatage provided for in aection 1103. Act of Oct. 8. 1817, authorlaed on Juna 4. lttltt meriška sila obnovila bombardiranje Aachena Aachen, zgodovinsko nemško obmejno mesto, v nevarnosti uničenja. Nove kanadske čete se izkrcale na holandskem ozemlju.—Britske in grške sile okupirale Korint v bližini Aten. Rusi dospeli do Baltiškega morja v prodiranju preko Litve in potisnili v past 150,000 nemških vojakov. Jeklen obroč okrog Rige, glavnega mesta Latvije, se zožil.—Ameriški letalci potopili in poškodovali 59 japonskih parnikov in ladij V Aachenu v smislu muki poveljstva prve ameri- Londcn, 11. okt.—Ob 10:30 danes dopoldne, ko je pretekel čas /a kapitulacijo nemške vojaške posadki u ai made, se je bombardiranje mesta obnovilo. Topovi bruha- 111 strelke na Aachen, bojna letala na mečejo bombe. Nobe-!HLa dvoma ni, da bi se nemški vnuki m civilisti, kolikor jih je M \ mestu, radi podali, kar pa so picprečili častniki. Bele zastave m, o pojavile na poslopjih v južni D) delu Aachena danes zjutraj. Ti " nozneje izginile in s tem ji h I i usoda mesta zapečatena. London, 11. okt. — Aachen, ^udovmsko nemško obmejno mestu, bo popolnoma uničeno danes, ker je poveljnik nemške vojaške posadke ignoriral ultimat. da se mora brezpogojno po-dati Ultimat mu je bil poslan m nuj I'i vič v tej vojni preti nem-'•ki 'ii i u mestu, bogatemu na tradicijah. popolno uničenje. To je piei/kušnja, k< bo pokazala, ali su Nemci za razdejanje svojih mest drugo za drugim ali ne. Hitlei je ukazal vojaški posadki \ Aachenu, da se mora boriti fin zadnjega moža. V Aachenu, ki je imel pred iz-biuliom vojne 165,000 prebival-c c /daj nahaja le okrog 15,- lin,i uvilistov. Vsi drugi so bili '' 'kunam v teku ljutih bitk, ki si |ii ncle v predmestjih pred »•mu ohccem. Mesto je tarča 'o i kov ki jih bruhajo top-ki m .ni e prve ameriške ar- M< i" Aachen je popolnoma k' » no po četah ameriške < a pravi ultimat, poslan '■Ii'iku nemške vojaške po-' • Ako se no boste brezpo-■ ! i <1 di. bo Aachen uničen 1 ie v vaših rokah." ultimata je bila po i.ijana ljudstvu v vseh 1 inrije. Ta vsebuje tu- " da bo vsa nemška 1'i'inenjena v vojaške idola ista usoda kot je \arhenu. 'i nu'd Nancyjem in 'vbodni Franciji je v ' sovražniku tretja a-:'t.ada. katere povelj- 1 i al (leorge S. Patton ■ ' nove pozicije pri • uilnoisu, lf) milj /hodno od Nancvja ' "h dneh je ujela 1 vojakov Kiske ( ete so ae iz-'andskem ozemlju i m Hoofdplaatu l< /ita na nasprot-» ' Wal« herena. Vi ' p.idlo v bitkah ■ bi iiske armade na Aiobema lii itske in gi |'ii ali- Kor int |x ovi.i/nika T ba/a /;i < ipera k i!i v Atenah h' " o mestu, in i '' *< <»line Ko •l'1 o ih od Aten mesto. Izgleda, da bosta Pirej, pristaniščno mesto, in Atene kmalu osvobojena. Grška ubež-na vlada, ki se nahaja v Italiji, je naznanila, da se pripravlja za odhod v svojo domovino. London. 11. okt. — Ruske čete so dospele v prodiranju preko Litve do Baltiškega morja v kralju, ki je oddaljen 14 milj od Memela, pristaniščnega mesta ob tem morju. Nemška vojaška posadka v Rigi, glavnem mestu Latvije, je odrezana. Okrog 150,-000 nemških vojakov v Litvi in Latviji je v pasti in nevarnosti uničenja. Ruski jeklen obroč okrog Rige se je zožil po okupaciji 60 naselbin na obeh straneh mesta. Radio Berlin pravi, da ruska armada milijon mož in tisoč tankov je v akciji v Litvi, Latviji in bližini meje Vzhodne Pru-sijc. Ruske armade na jugu so izvo-jevale nadaljnje uspehe Ena luska kolona je dospela do Debre-cena, ogrskega mesta. Prve sovjetske čete so okupirale ozeni-je, ki je oddaljeno samo milj od Budimpešte, glavnega ogrskega mesta. Poarl Harbor, Havaji. 11. okt. Ameriška letala so napadla japonsko brodovje pri otoku Ryukvju, 200 milj južno od japonske celine, in potopila ter poškodovala ,r)8 japonskih parnikov in ladij V spopadu v zraku so ameriški letalci sestrelili 69 japonskih letal. Veliko ameriško zmago je naznanil admiral Chester W Ni-mitz. Naznanilo pravi, da je napad presenetil Japonce. Ameriške izgube so bile neznatne Hillman okrcal governer ja Deweyja Zborovanje ameriških kooperatorje v Velik razmah zadružnega gibanja Chicago. 11 okt —Murrav L. Lincoln, predsednik Ameriške kooperativne lige, je na kongresu svoje organizacije dejal, da je zadružno gibanje doseglo največji napredek v zadnjih dveh letih. "Naš preizkušnji polet je dovršen," je rekel "Zdaj moramo potisniti zadruge v masno produkcijo. Monopole smo porazili na ekonomskem bojišču. Posedovanje lastnine smo vrnili navadnemu človeku. Dali smo več blaga ljudstvu po nižjih cenah in pokazali pot, da se konča izkoriščanje odjemalcev. Demonstrirali smo našo sposobnost v izpodbujanju kupne sile, neprecenljive sestavine uspešne in bogate ekonomije. S svojim delom smo vzbudili pozornost za demokratične ideale, ki ščitijo ameriški način življenja.'' Na zborovanje, ki se vrši v hotelu Morrisonu, je dospelo o-krog tisoč delegatov. Ti so bili informirani med drugim, da je liga v zadnjih dveh letih kupila tovarne, čistilnice olju in druga podjetja, H« predstavljajo vrednost $20,000,000. Svojim članom je prihranila okrog $50,000,000 pri kupovanju blaga v preteklem letu. Poljski odbor objavil zahteve Aneksija ozemlja v bližini Berlina Postal je žrtev pozabljivosti Moakva. 11. okt.—Poljski odbor za narodno osvoboditev je naznanil, da bo vztVajal pri zahtevi, da mora nova Poljska dobiti nemško ozemlje do reki Oder, ki teče iz kraja, kateri je oddaljen lil milj od Berlina, v Stettin, pristaniščno mesto ob Baltiškem morju. Zahteve je objavila časniška agentura Zvezi poljskih rodoljubov, katere glavni stan je v Moskvi Agentura trdi, "da aneksija nemškega ozemlja ne bo čin maščevanja, temveč zgodovinske pravičnosti. Poljski kondor tu sme ostati v nemških rokah. To je naša dolžnost napram novi Evropi. ki se poraju v tej vojni Odet je poljsku reka. Poljska mora dobiti Pomorze, ker je to v interesu političnih, strategičnih in ekonomskih teženj Združenih narodov Agenluia citira »tare zgodovi-narje, da so se slovanska plemena prej naselila nu tem ozemlju nego tevtonska (11 u s 11 o poljskega narodnega odbora v Lublinu je ponovno napadlo generala Tadeja Komo- 1ARRIMAN SE UDELEŽI RAZGOVOROV V MOSKVI Churchill skuša izravnati rusko-poljshi spor STALIN POHVALIL ZAVEZNIKE Moakva. U. okt. — Razgovori med premierjem Stalinom in premier jem Churchillom se nadaljujejo. Sinoči sta govorila tri ure. Diskuzije se nanašajo na svet, kakršen je danes in kakršen naj bo, ko bo sedanja vojna končana. Razgovorov sta se udeležila tudi ameriški poslanik W Ave-lell Harriman ln general John R. Deane, načelnik ameriške vojaške misije v Moskvi Prej sta konferirala s sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom Migleški zunanji minister An-thony Eden in poslanik Archi-hald C Kerr. Mnenje prevladuje, da skuša Churchill izravnati spor med poljsko ubežno \jlado in sovjet-ko Rusijo. Churchill se je že izrekel, naj Curzonova linija, začrtana po prvi svetovni vojni, tvori bodočo mejo med Poljsko in Rusijo. Britski premier, ka or vse kaže, ne bo ugovarjal predlogu, da Poljska dobi povračilo za ozemlje, ki ga odstopi Rusiji, nemške pokrajine do reki Oder. Britska vlad*' )<' HPi,la- (,u l>° kcija Vladislava Ttlczkivvicza, poljskega predsednika, ko je od i.tavil generala Kazimir ja Sosn kowskega kot vrKbvnegu povelj i lika poljske oborožene sile, odpravila vzrok trenja med polj ko ubežno vlado in Rusijo, tipanje se ni izpolnilo. Moskva in poljski narodni od lx>r, ki je bil ustanovljen v Ru-.siji In čigar sedež je zdaj v Lub linu, zahtevata odstranitev Hafeklevvicza, katerega smatrala za sovražnika Možnost je, du bodo vojaški načrti, odobreni na konferenci med Churchil lom, Stalinom, ruskimi m brit-bkimi vojaškimi veščuki, ugladi-li pot izravnavi konflikta med poljsko in sovjetsko vlado Stalin je priredil banket v palači Spiridonovki v počasi Churchillu, Edenu, Harrimanu in Deaneju. V svojem govoru j«-poveličeval Veliko Britanijo in Ameriko in naglašal potrebo povojne kooperacije Dejal je med drugim, da velesile ne smejo bi ti nikdar več tako nepripravljeno kot so in le ob izbruhu te voj ne Domače vesti Mik« Kumer v Franciji Chicago — Lt Michael R. Kumer, prvi podpredsednik SNPJ, se je oglasil i/. Francije, odkoder je poslal svoj novi naslov. Do zadnjega časa je bil \ Londonu, kjer se je večkrat sestal z dr. Kurlanom, dr. Maiušičem in drugimi Slovenci in Jugoslovani Piše, da je zopet v bolnišnici, ker se njegov "želodec vojskuje z vojaško kuhinjo " Potovanje v Francijo "je bilo prijetno,'toda na obrežju vidiš zanimive scene." Njegov novi naslov je: Lt. Michael R Kumer, 0-1002801, B C. No 7 A P. O. 350, c o Postmastei, New York, N Y Ranjena v Evropi Cleveland. — Mati Stanleyja Zupana je bila obveščena, da je bil hudo ranjen v Nemčiji. On je član društva 590 SNPJ Njegova sestra Virginia Smcrdel je pri VVAVES v Oklahomi. — Anton iti Veronika Glavan sta bila obveščena od vojnega departmenta, da je bil njun sin Pfc. Henry Glavan 26 sept. ranjen v Franciji. Njegov brat Frank se nahaja nekje na Pacifiku. Glu-vanova sta člana društva 5 SNPJ, kakor tudi sin Henrv. Clevelandake veail Cleveland. — V bolnišnici je po daljši bolezni umrl Paul Slu ga, star 59 let, doma i/, vasi liar mici, fara Brdovac na Hrva Škem, kjer zapušča dva sinova in več sorodnikov. V Ameriki je bi ;t9 let in tukaj nima sorodnikov Dne 8. okt. je po kratki bole/, ni umrla Josephine Crtallč, sta ra 52 let. — Družini Donald in Mary Finlev je umrla novoro-jenka. (Dekliško Ime matere je bilo Cimperman ) — *V nedeljo je umrl tudi Valentin Serainig, star «4 let in doma iz vaal Mar. jeta nu Koroškem, odkoder je prišel v Ameriko 19K1. Zapušču ženo, sina, poročeno hčer lil dva vnuka. — I/, bolnišnice ae je vrnila na svoj dom v Collinwood nirs. Jennie Piiih, ki je srečno prestala težko operacijo. — Družim) Joseph R Andolšek so obla-kale vile rojenice in pustile sinčka. Nov grob Nevv York V Brooklynu Je 7. okt umrla Ana Gašpetin, stara 69 let in rojena v Novi vasi pri Radovljici na Gorenjskem Uspešne operacije na Pacifiku Marihall konferiral z K«-n«-rali v Franciji Maršal Tito poslal zaupnika v Bukarešto Anglija odobrava mirovni načrt Male državice se boje dominacije velesil London. U. okt.—Načrt glede ustanovitve svetovne organizacije, ki naj bi vzdrževala in Ščitila mir po vsem svetu in preprečila izbruh tretje evropske vojne, je izzval odobravanje v angleškem tisku in javnosti. Načrt je sud dela repi ez^ntun-tov štirih velesil—Velike Britanije, Amerike, Rusije m Kitajske—na konferenci v VVashing* tonu. Ta |c bil objavljen zadnji pondeljek Predstavniki malih državic so sprejeli načrt na znanje z mešanimi občutki. Mnogi izmed teh so bili reprezentuntje svojih držav v Ligi narodov. Nekateri so in azili bojazen pred dominacijo malih državic po velesilah, drugi pa ne vidijo v novi organizaciji velike razlike od ustroja Lige narodov. , Amerika mora ščititi svetovni mir Pridružiti se mora mednarodni organizaciji Cleveland. O.. 11 okt — Sidnov Hillman, načelnik odbora politične akcije Kongresa industrijskih organizacij m predsednik unije Amalgamated Clothin«.:] . VVorkers, ,e na konvencij, unij tovvskega. poveljnika nemških CIO oplazil governerja Thomasa podtalnih s,I v Varšavi, katerega ' , . L-,.1 1 Vuntrl llll'll IMi /drobitvi o«! E Deweyja, predsedniškega Kan i / ilc poroča (Irčije |X><|- kontrf)lo hi ■■'> navdu ' < 1e m gt korakali \ didata republikanske stranke Dejal je med drugim, da je De-wey izredna žrtev pozabljivosti Hillman |e citiral odlomek i/ Devvevjevega govora, katerega je imel v Louisvillu. Kv . "da /c dolgo časa vztrajam pri zahtevi da mora Amerika nadaljevali kooperacijo z. Veliko Britanijo Rusijo, Kitajsko m drugimi državami v ok vit u Združenih na rodov "Ta iziava ie v konfliktu / ono. kateio je Dewev l^lal v marcu I 1940." je rekel Hillman "Takrat |e De* .-v di-jal da rr < r,-, Amer-ka držati tok« pi«n vojne k< i n1 njena /ad«-va O guvernerju Hri< kn jo \» pr c Nemei uj«di |x) zdrobitvi od pora teli sil On je bil imenovan /a vrhovnega poveljnika polj skih at mad ko ie bil general Ku-zimir S«»snkowski «»«lstavljen Glasilo trdi. da j<- to le izpi« memba ;>"iiz in prov»ka< ija polj hudstva k strani ubežn« j \|;k!i \ Londonu Štiri unije »e vrnile v organizacijo , 11 11 k t Sin i krajev-<, se vi rol«- v medna-,i)o l.a«lies Harnibar. Bel t h N«»veli v Work n ri«i \ A mer iski «lelav ,, .ji Te v- •>«• «xl< epile /.ir.««ii financ Samuel Reirdib »"^'dnik me«inar«Klne Samuel Laderrnan )»> , r,t i ikaSkdi unij ki nt:« l,ug rlrugernu rakei-r , m «lik,a1'»»ht\" v l»'ku >l>" r .i znan da spi av << A f »F imenovala I Chu ar ne urili« rodu«) u I Aiggai" r IS '.«1;»' ski ledei t K i S O« 11 11 unije • ru "4 il.il. Konferenca med Stalinom m Churchillom se viši v čaaii, k«, ruske armade pi odirajo na Balkanu m v baltiških državicah, (ločim britske m ameriške sile i tišijo Hitlerjevo trdnjav«, v z,i padni in južni Kuopi Nemški spion obsojen v zapor N«w Y«u k, M okt VVilhelrn Albre< ht von Hauiter je bil np«. /nan na obravnav' pred fe«ieral mm m k! iščem z;« krivega špi«ma /i v pni«*' nu« ij ki Nemčiji in obhojen na 29 1«' zapora Dejal da mu je žal m je proail zn mlloat ObMxlbo je izrek« I tiik (»iover M M sk«)\vit/ Kant t,m je priznal «1 « u* |»ošiljal v Berlin važne inf-t marije o urne , lhkih obi urnbrnl priplavali Angleihe postaje H (the imena r a k uM-bru »r.fliki |/»n«iori, 11 Ic/mške postaj« |< irneria Za»1« In lii |)i i k b« alia stj.) v. i)di odulr ol.i« m h i ■> . i t'i t" bil. Angl«*^k« /« >«m1 o »p« t «i«)bi rut <>*1i flba ji Vsi napim p" njem I l'M0 po i )!■ m e«l Nem i ie I m .i \ ne vi« f R fronte »edine armade v Franciji. II oktobra.—Guneral (ie Olg« c Miii shall, šef atneri škegu generalnega štaba, ki J«' nedavno dospel v Francijo, Je v i u z go vol u h čuanikarjl izjavil, «la .v) vojne «)p««i aclje proti ju ponaki s 111 na Pacifiku uapešne v vseh ozn ih Piobloni zalaga ojii umer likih t el, ki napieduje ju hitreje nego se je prlčakoVli In, je nustal Mul shull J«' imel važne iu/go vote z generalom t) M Mi ud J levjem, |x#vel)nlkom ilvanuji»»e gu arneiiškrga m mad neg a zbo u, v Holandljl, feldmaišhlom Montgomei v jem, povel)nik«»ni bntskih uirrtad, in drugimi vmA kitni vojaškimi častniki Konle lenee so »e udeležili tu«li gene tal Jh« ob L De vera. |h»veljruk šestega ur r?ia«irii'gii zlxiia, gen« nil Ji-an de Luttle de Taahlgnv i»ovi Ijmk p» ve fruneoake «in,« dt m general Thomaa Handv, pod nu« el ii ik arneiiškegu gi-ru* i ulii«'i'a stabu Kolik'II S4' Ilir upi-i U« i j .line niskdi « et m Ii lalski- sil« na ftonliih v K.vropl in na Pai illku sn USIK-MI«' v \ t« h o/lllil |I M kil Mili si.ali Ameriški« bojna morn.iri«u ie om»irski in letulski sili pil h ihpimkili «»tokih Durnham. N. C., II. okt.-^So nator Connally, demokrat iz Te xasa in načelnik senatnega od-j seka za zunanje zadeve, je v avo-jem govoru pred dijuki univerze Duke dejal, da mora Amerika ščititi svetovni mir in postat! članica mednarodne organizacije, kateri so bili položeni temelji na konferenci reprezentan- j lov treh velesil Amerike,' Velik«« Britanije in sovjetske Rusije v VVaahingtoiiu Se-natoi je nugbihil, da strankarske težnje ne smejo določati zunanje politike, ker je problem zaščite in vzdrževanju miru večji «>* v/«lrževu nje in zab ilo mli u v (mjvojiii dobi Glavni zavezniški stan premeščen v Pariz | .oimioi II okl ru »tan poi I j h t s a /uveznihkib uirna«! j« bil pi« iin-M i-n i/ I/»iidoiia v ra 11/ Sini velika lrarih|x»i tnu !•• tula so |>ii|a ljala i lam vibovrie >»a |*ovrljstva v fiaiicosk«) pi" Voditelji rumunskih komunistov obsodili vlado I PARTIZANI IN RUSI V OFENZIVI Rukareaia. 11. okt. — Nikolaj Petrovič, reprezentant ln zaupnik maršala Tita, }h>veljnlka jugoslovanske osvobodilne armade, je dospel sem zadnjo soboto / letalom iz Jugoslavije, se glasi uradno poročilo. Na scatanku s časnikarji je dejal, da so Jugoslovani obsojali pomoč, katero je Humunija nudila Nemčiji, preden se Je odcepila od nje in ji napovedala vojno, zaeno pa je izrekel upanje, da bodo tradicionalne prijateljske vezi obnovljene nuni državama. Petrovič je napadel generala Mihajlovlča, poveljnika četnl-kov in bivšega vojnega ministra v jugoslovanski ubežnt vladi, kot izdajalca. "V zunanjih dr-žavah gledajo na Titovo borbo / vojaškega stališča," je dejal. "Kar bi morali vedeti ni le dejstvo, da je Tito vrhovni poveljnik organizirane armade 300,000 mož, temveč tudi stvarnik države z vsemi departmenti, ki so funkcionirali v teku bojev za o-svoboditev Jugoslavije." Petrovič je dejal, da so nemška letula, ki so bombardirala Belgrad, priletela iz Rumunij«. Dalje je rekel, da bodoli razvoj odnošujev med Jugoslavijo in ltumumjo zavisi predvsem od lumunske države in ljudstva. Nu vprašanje, kako so Jugoslovani sprejeli ruske čete, ko 8o invadirale Jugoslavijo, je odgo-Ivorll, "du nlmttm besed, s katerimi bi orisal navdušenje, ki je nastalo, ko je naše ljudstvo sprejelo in pozdravilo svoje ruske brate" Petrovič je naglasi!, da Je vse jugoslovansko ljudstvo brez razlike združeno pod /ustavo maršala Tita Okrog 60,000 delavcev ae Je udeležilo shoda v Bukarešti, na katerem ao voditelji komunistov obsodili sedanjo rumunsko vlado in naglašali potrebo /veze s socialisti, du ae ustanovi enotna deluvska fronta London. II okl — Ruske čete m partizani so v «ifenzlvi proti nemški hi 11 v severovzhodni Jugoslaviji Moskva poroča, da so pretrgali železnico Nlš-Bel-g i ud in z used 11 Veliko Piano, križišče i«- železnice, ki leži 4.1 milj južiHiv/lualno od Belgrada Velika Plana je ob |Mogl, ki vodi \ Solun, gtško piistuniščno mesto ob Fgejakem lilolJU Z O-kiipai ijo tega železniškega krl-žišču ho bile vse nemške vojaške enote, ki se nahajajo v južnem delu Jugoslavije m Grčiji, odre-zune Sodišče preprečilo zasliianje rudarjev Spi mglK Id III I! oktobra — < »kr o/no sodiš« «• je preprečilo /a-slišunjr « lanov in v«Mliteljev grupi ki u g 1111 ii) o /a avtonomijo ru-,lai :.kih listi iktov UMWA Trije , lurti ekaekuiiviiega odbora UM-WA h<» pušli v Sprlngfleld, da /asii^ijo Vo«litel|e »e gru|ie, kate-I, oIhIoI/'!' dualnega unloniz-ni,. |(,i v K 1 »*■ bole «!o skr n jruistl V obrambi ,v f/ni^kib i i t.ib i N« tncijf PROSVETA THE ENLIGHTENMEHT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE O m o I "" Slovane N.tlon*i *t»til Sodotv •od publUhcd by Slov« . u Zdmi— dri.ee (isven Chica«.>l» KanadoU* pol UU 11.80 " MH UU, H •oada 86.00 per T**' Chicago and urfl0n ctuntriat 88.00 par T*«- .„ oanaroteola C#n. osl-ov po dogovoru. Rokoplal dopUo* n oaiurocan u o« vratajo. Rokopkl liUr^na mblM llŽZZmi lIdTW vrnejo pottljatefc U v slufcel«. i. fU*« _ManuacripU of communicatlom /VUVVii* V •__H t m n n ii Mrri D11 Othar manuacrlpU rn#d to §end*r 7»ao acoompaniad k, -U.dd7.ied and al^npad eovalops. .nd luuollciud artlcUi wiU Mtbi^ ^^ ^ tuch aa aiorut, pl«T»- p<*m.. f^* Nulov n« »»a. k«i ima »tik • Ualom« PROSVETA 2667-59 So. Lav/ndale Ave.. Chicago 23. Illinois ________l" ,. * n •'Ji > f MEMBER OF THL FEDERATED PRESS asqvi 12 naselbin ZANIMIVO PISMO 'peš, in kratka pot se thi vidi, če PARTIZANA IZ SLOVENIJE je dnevno le in km. Pride pa ClevelaaSU—Mrs. Mary Mafko tudi, ko sem šel v treh dneh iz je prejela od svojega brata Vin- Suhoria v Metliko, Semič, Top-kota Bavca, doma iz vasi Marko- Jlce» Črnomelj, Brod na Kolpi vec pri Ložu na Notranjskem, " Lol To pot sem prehodtlv zanimivo pismo, ki podaja pre- treh dneh 'n pol kar je 180 lun, cej dobro si,ko o aktualnem po- m to po krajih, ko ni dobU kaj loža ju v Sloveniji. V zadl* zob Jako semnje«UI na vojni je izgubil roko, ko je slu-; tesce in brez jedi 50 km. žil v jugoslovanski armadi in si Pomanjkanje je veliko. Lač-potem delal življenje kot foto- raztrgani, a de- graf v Brežicah. Star je 46. V,lamo z veseljem vsi, da se cim pismu pove, zakaj in kako se je P™) ošvobddimo nemških ropar- pridružil partizanom in kakšno . . • je življenje. V Ameriko je to. Žalostno je, ker so med Slo- poteka Jionvencija, toda eeja, ki politiku izolacije in priporočali skemu narodu, ki t^hično potrN se je vršila 19. septembra, je bi- ponovno izvolitev Roosevelta. buje in zasluži pomoči! Odbor» la na žalost slabo oblakana fini Dnleini so bili navdušenega bo gledal, da se vsa obleka čij in isti obrazi. To Ja dokaz, da je aplavza, posebno oni, ki so bili prej pošlje na pristojno mesto v atki in povedali mnogo. New York. Kongres so pozdravili tudi ju- Na omenjeni seji smo tudff goslovanski pomorščaki s pred- ----- " ' metf nafni ze* Blato »imanja jjjj^r^ovedal^nnogo za naš narod v domovini, kateri! unMra pod peto bratih morilčevi kateri so jim uničili tudi imetje, sednikom pomorskega društva dasiravno je bilo ie precej skro-.na čelu. Nobeno oko ni ostalo mno. suho, ko so najprej predsednik Vsakdo si lahko ! predstavlja, in nato kapitana Slovenec in Hr-trpljenje narod«, kr nima ne o* vat v živih beaedah oriaali silno bleke in živil in je brez zdrav- gorje, ki vlada v Jugoslaviji, ntfkfc a. Ali bomo mi na to Zbornica jim ja neprestano vzkli-gledali z zaprtimi očmi, mi, ki j kala. Sploh pa je bilo opaziti, da živirto v svobodni Ameriki in je jugoslovanska osvobodilna ki dobro zaslužimo? Ali ne bomo malo več storili za nje kot smo do sedaj? Na konvenciji je bilo poroča- vojska z Junakom Titom, poleg Rooeevelta, dobila največje pri-znanje. Jugoslovanska delegacija (med no, da tilsfnč ameriški Slovenci temi 70 Slovencev) je nadfcrilila zbrali za staro domovino niti to- druge y številu delegatov in so-liko, da bi prišlo kvoder na vsa-j delovanju. To se Je posebno po-kega. Seveda, nekateri so dali že kazalo, ko je predsednik ZOJSA precej, toda med nami je na ti- ob sklepu kongresa, pozval Ju- pismo dospelo z vojaško pošto venci izdajalci; po večini so jih JT 0'seb> ki nig0 priSpevali ni- goslovane na skupilo slikanje, da IM (October 31, 1044), poleg vaiefa imena na vite jo pravočasno, da »e vam list ne ustavi. Glas britskega delavstva skozi Italijo in se glasi (posneto iz Enakopravnosti): Draga seetra in bratje! Že dolgo si nismo dopisovali. Enkrat sem poslal par vrstic po nekem ameriškem pilotu — ste prejeli? Ponavljam naše grozno življenje teh let. Za veliko noč 1941 so udrli nemški banditi v Brežice. Mene so takoj za- Žadnie tedne se je v Londonu vršda važna delavska konferenca, ki se le ha vila s preureditvijo britskega imperija po tej vojni, ka-, pni, pretepal, on sem pev um ki se j<- naviid h m«* «- uain(1 bila radi svojih za- zaprt brez jest, m vode. Z re- kor tudi k svetovno preureditvijo. Važna je " * ^Z a vseh volverjem me je udaril pruski ključkov, kakor tudi v tem. da so t. zaključki izraz mišljenja V"*^^ ^ ^ m| ^ delavskih strank širom brits'k<-ga Imparlja. bvalci so obžalovali, kei ni bila na tem važnem zborovanju Slavka se je nekaj časa učila zastopana tudi delavska Irska in Indija, ki se bori zo svojo neod- trgovine, Sonja pa je^ bila^ pri •visnost. ' ... N« tel zgodovinski konfennci so st zastopniki socialistično , . usmerjenega delavstva v britskem imperiju zamislili popolnoma podpor in dan na dan mi JabUo drugačen svet po te, vojni kot s, ga zamišljajo in kujejo visoki v Ljubljani 30 dek kruha za kro^l v Washingtonu »n Londonu. Churchillov koncept o britskem imperiju so na vsej črt« zavrgli, kajti soglasno so se izreki, proti vsakemu imperializmu. Soglasno so se izrekli za net dvisnost Indije in za odpravo vseh ^ kolonij. Indija naj dobi avobodo, bodisi kot britski dominij ali pa ^ ^ m2 ^ ^ Qb_ popolno neodvisnost; o tem nuj Indijci sami odločijo. Ona kolo- nljalna ljudstva, ki še niso sposobna za samovlado, naj pridejo ^ ubjUh oRrog mene Zfl me. pn samopasnosti n<č ne razlikuje od nacifa- 'dolino fl. sept. 1942, v nadi, da šizma Že več kot dve Mi so leče v Indiji napolnjene r. najbolj- ni Italijanov, so me ta dan uje-šinu indijskimi elementi, ki n zahtevajo nič drugega kot pravico H. Imel sem biti ustreljen in do Mirih svobodAčm in za uresničenje Atlantskega čarterja za|sicer dvakrat, ampak naključje Indijo. Ni. tej vsehiitski delavski konferenci pa je pihal drugačen veter ln pi i pihal je predvsem iz Ke.iado, Avstralije in Nove Zelandije, bil bolan od slabe hrane do sep Delavske atumkr v teh domin "h gledam precej drugače na Impe- tembra 1943 m kakor oa nekaterl-V.^ina-konscrvativni delavski vodi- Hrana je bila dnevno 0.54 kg Te delavski stranke v dominijih sf> tudi proti riža ali makaronov, ali 2.7 kg za »sktmu ho! ndHkeniu. belgilskemu in ameriške- 100 "Judi opoldne in toliko zve samo m. ti laponskemu, nemi komu in Itali-,^ Bdo 12 dek kraha. Ljudje janukt-tnu' Sploh ,»i<.t' vsakei iu imperializmu! rircej kmike i«- lulo tudi m m ne na tei konferenci proti Južni Muk,, ki< i lwlopoltn posttrijfo napram domač,nom-zamorcen, k. i / mani \i»ilnimt »>it|i. V en» angleškim dominiju. č,jega poklicni prnt«iti\Tiik ir neni-rit' Smuts, vlada na vsi'i črti dvojna m. ta ma / t ln*loiH»ltre. dnu i /a zamorce. Sploh je vsa država zki.ijimui n.i t < -111 konceptu Zamorsko delavstvo je skoraj brez-in ivnn 'o n.uhdli i/koli4čaim * I *; ( kmiliM imh • *>t vvh narod v brez ia/likc nn jailt ali raso. In ilullzei ii lji v Angliji angleškemu, Ii .nit u nui unpei mli/iiiu t)" i l(> OO \'M'|! I/i« ki.i • IImii - di t Vu \ I v ki .mIh« v M,I,, t, iud> i n'konst• ukcijo mitinarodnega socialistično-i i, ,n . i, »o n o čim prej vrši mednarodno r.boro- * i.«11 »t i« ii ^ i 11 aitk Konferenca le uvldevala, H,. n.»i' iarodni-ga delavskega gibanja kar-, I m l»ti'i oi |f impcialističnih nučrtov, ki jih i|,.i(lni oi 11 h i ud du ne Ndi-, in za ohrano svetovnega v u NK.. Kil »II I.«/ I I ,>l i i i ,i. uma t « J'H lil Tik |»' I ii 11 >» i 'i. < 11J h • M« pmk- .11 '. i,i, '! M« ; ;il O III O' i tiult k .i t «• 11 . i I (1.1 It IK > \ k •• 11K11 IM • >tai*rr/ .»i ia 1 iMI ii k' « i i\ ,1 IU lil run li- ki c.i o so od lakote umirali. Po na ključju sem se tudi tam reši kajti ko sem bil čisto izčrpan sem prejel pakete s prepečen cem ^ ^ delo vršil Flo_ ALI IMAMO SRCE? je bila zasedena; tudi galerija je rUn pighek v Bartonu Jo8eph La Salle. 111. — Prva konven- bila polna. Iz vseh držav Unije Skoff ,n y BUinu Mike Smerdeli cija Slovanskega ameriškega na- so dospeli delegatje. Bilo jih je To smo sklenili takojf ko je bilo rodnega sveta je za nami. Toda 2900 in lepo število gostov. ali bo pozabljena? Delegacija je prišla domov in poročala doma zastopnikom po stojank o poteku konvencije itd. Ali bo to vse? Ali smo izpolnili vsaj malo bratske dolžnosti do svojih trpečih bratov in sester v domovini? Na konvenciji smo slišali ra zne govornike, voditelje SANSa, kako naš narod trpi in umira v domovini in prosi pomoči. Od kje drugje je morejo pričako Vati kot od nas, od svojcev v Ameriki, ki smo edini na svetu, na katere se lahko obrnejo? Vzorna disciplina je vladala | skozi vse zborovanje. Delegacija se je zavedala resnih časov in velikega pomena nastopa vseh Slovanov, da se prepreči vsak prečitano pismo tajnika SANSa. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja postojank prvo nedeljo v mesecu. Med tem časom pa je nekaj zastopnikov zapustilo sejo ln jim ni znano, poskus razdvojenja priveskov da 8mo gejo ^^ premestili, srednjega veka, ki je glavni, kajU na tisti dan g<} vrSi geja za vzrok nesporazuma in slovanske, voHtve ZfUo na1 vgi tigti ki ^ nesloge. Ce bomo Slovani v bo- )gte kol vseh vu hdiko pride do nove hratonior-uniKti lo b« i>'la ne Mimo velik-i /;i Kvi"|*i in hvrt Ta konferenca i\nt\a m ie \run /aveilala in zato t .i k n|>> i. /itn II i < tr l.i kontciciua |«>Miešala tudi - . \n.ri k Tu jH(M'l)no olKlltijO Vodi-t..t *\ * ( Miinoim'1 ,dth fedrraeijr. kajti zave-.,t i un oi lentiranrga Ribama v \ I. Mil' m »>.i mogoče izvajati daleko-< (<>)'< l iid.ii otuie n,»h stianka na krmilo •n Im ! d«> j;ii .injr m1 zgraditi • < koi li • i i i e ir , a/vidno, v katero sme, piha ali-t iioh v is,.ih Angli)e »n njenih domi-piiAt.r M-i mm'Inine^a zaključka, ako svet po , r,<'\ ••> i> ' s\etovnrga brstutva in resnične iuioih* Ve i*»dn na imperla- \ < • \ i .i \ »ona neizoglhnn . . Sovlelake čete korakalo v bekt-»ekein meafu Rutačulni. Ruake N»te ao vdrla v te mesto po na* povedi volne Bolgariji, s Mm t )e le Rušila prMllla. da )e obrnila Nemili hrbet ta II aapovedala volno Bolfaralte maso se Mle ves čas aa Rušilo In tavecnlke. vladna klika pa ta oeMfte. Bolgarski kvltlingi se sda) nahajalo v leči. in blagajniku Josephu Vitezu, kajti seje ne bomo imeli prvo nedeljo v novembru, kakor je bilo prvotno sklenjeno. Vitez bo denar takoj poslal v glavni urad SANSa, kajti pomoč je nujna. Torej zapomnite si to spremembo vsi oni, ki ste odšli domov prod zaključkom seje. Prihodnja seja postojank SANSa in JPO-SS so bo vršila v nedeljo, 3. decembra, ob treh popoldne. Prejeli smo tudi pismo glede zbiranja obleke, toda ne določnih navodil, kdaj naj pričnemo zbirati. Drugi dan pa sem prejel pismo od ZOJSA. v katerem pišejo, na i pričnemo takoj z zbiranjem. Šel sem takoj na delo in prioravil prostor v društveni dvorani, kamor se bo dostavljalo. Opozarjam, da mora biti obleko čista in v dobrem stanju. Apeliram na vse tukajšnjo ro- cev, ki deluje pod imenom War Helief Fund of Afnericans of South Slavic Descent. V skladu s tem odlokom je bila sklicana konferenca 18. septembra, katere se je udeležilo čez 100 delegatov, ki so aktivni pri hrvatskih, srbskih in slovenskih društvih v New Yorku Na konferenci se je obširno razpravljalo o najboljšem in najkoristnejšem načinu dela in kako se naj s tem delom nadaljuje, dn bi prineslo čim več dobrih rezultatov. Konferenca je potekala v najlepšem redu. prevzeta z duhom in slogo vseh navzočih, ki so poslušali govore bratov Justiza, Zavertnika, Ra-domana, Ujčiča, Bacica, rev Ma-letiča, Babina in Gerlacha. Smisel govorov in pripomb 1» se mogla zajeti v eno vodilno misel nowyorških Jugoslovanov, namreč: naše delo mora temeljiti na bratstvu in edinosti, katero je dalo našim jugoslovanskim narodom v domovini mot in polet v njih težki in krvavi borbi in rodilo uspfhe, katerim se vzhičeno čudi ves svet in i katerimi so ponašam«» po*'"n0 mi, njih bratje in sestre Vsi navzoči so se zedinili ™ pi odlog V. Ujčiča, namreč, « izkoristimo dovoljenje Združenega odbora in da ves do *^ nnbrani denar tukajšnjih društev izročimo dotični organizaciji. Do sedaj smo zbral, približno 15,000 dolarjev, toda to v#>jo J treba pomnožiti in prav tako j nujna potreba, da pričnem« ^J intenzivno akcijo za zbiranje bleke, čevljev in drugih ščin, tako da se v najkraj^ času pošlje prva ladja z trpeču narodu. Precejšnja k ličina blaga, ki ga je *br I jugoslovanskih mornarjev je Klub jake, da gredo takoj na delo: (J)Jdana združenemu mo odbor in vsakemu se bo odkazala ulica, kjer bo pobiral obleko in denarne pri spevke. Ta nalogs ne bo lahks toda ne smemo se ustrsšiti. Za vedajmo se, da smo srečni, ker smo v svobodni deželi, zato več kot prav, da storimo tu, ki imamo vsega dosti, čim več za naše uboge sestre in brate v sta ri domovini Dramsko društvo Soča je na svoji polletni seji sklenilo, da bo darovalo $50 pomožni akciji Želim, da bi Imeli veliko posne-malcev. Ker se Je Frank Zaitz iz Chicaga bsi tisti čas nshaja v Pittsburghu, je bil povabljen na omenjeno sejo in nam je kratkih btsedth veliko povoda Poudaril je, naj nsbiramo oble ko, da bomo vssj mslo olajšal gorje našim dragim onkraj mor ja. kateri so veliko žrtvovali in nu, druga v Vladivogtoku. a o-be na precej trdnih tleh. To je velik korak, korak, ki meri 5000 milj. Ta daljavo se je izkazala za j £ preden si pribore svo- /lcpremagljivo, a faktično sc je bodo Rusija enkrat sama premagala na tej 5000 milj dolgi daljavi. Rdeča revolucija se je pričela v Kronstatu in podila svoje sovražnike ob transibirski železnici proti Pacifiku. Nekateri izvedenci računajo, 1 da bo trajala vojna z Japonsko | *e kake dve leti Dve leti je dol- ] ga doba in mnogo naših fantov bo izgubilo svoja življenja, mnogi pa bodo pohabljeni. V tem t a- j su bo storjene tudi veliko škode Vsi prizadeti bomo trpeli, a if lega ni izhoda Napadena Ame- j rika se ne more povxnjti nazaj s pol pota Stane nsj kolikor hoče. delo je treba dovršiti m sicer dobro! O Japonski ao govorili, ds se' Mary Tomalc. pngpEFENSE BUY uumb §TATE8 SAVI HO • /ftOtfDS (vohunski spomin) Richard Fester se je na prvi aogled in besedo jedci vse prej cakor prijazen in prijeten človek, kajti bil je vkleti človek, ki se rad postavijo, kar je vsakogar Jezilo ln razburjalo. Tods ko I a je človek bolje spoznal, pa bi l a bil najrajie pogladil po buči, ubogega, dobrega Fester ja! Njegova sgodb« se začenja nekega večera v marcu lota 1917, ko smo btll vsi ibrani v neki pristaniški krčmi v Liverpoolu. a * ♦ Že dober mesec smo postavali po nabrežjih ter se delsli, da smo mornarji, kl vai obupani Iščejo posla, toda v resnici smo čakali navodil, kdaj in kako naj odrinemo na * sovražnikovo ozemlje. Tlata čase je bilo skoraj nemogoče prekoračiti mejo nasprotnikove driave po suhem. Zaradi tega so se vohuni zatekali k zvijači, da so se vkrcavali kot mornarji na kako Jadrnico, ki ni vzbujala nič suma. Ta jih je od peljala na široko morje. V ugodnem trenutku so potem v trdi noči prestopili na kako podmor nico, b katero se jim je pogoato posrečilo doseči kako zapuščeno mesto na sovražnikovem obrežju. Toda tudi to način Je bil jrecej nevaren, zakaj po prlsts-niščlh je vohunov kar mrgolelo. Toda mi smo bili strokovnjaki in nihče nI mogel nič sumiti o teh sedmih fantih, kl so bili rsz trgani in so kazali nasršene bra de, ko so srdito listali zamazane mornarske knjižice ln zahtevali službe ter udrihali čez podmor niško vojno, ki je pomorski promet zmanjšala tako zelo, da ga je bilo komaj za drobno nit. "Človek crkava od lakote!" Je rjovelo teh sedem nezaposlenih mornarjev in nihče ni mogel niti slutiti, kakšen Je njihov pravi posel. Toda nekega večera smo pod mrak šli mimo mostu, ki drži čez Mersey, in sicer prav tam, kjer je sključena starka prodajala testenice iz želvjega mosa in druge slaščice. Drobna starka je neksm čud no pogledala Richarda Festerja Trenutek pozneje je tovariš že imel v rokah slsštico, ns katero je bil posebno pičen. Mod sadno mezgo v slaščici Je bil 11 stič Iz pergamenta, ns gosto po pisan s številkami. Bila Je šifri rana zapoved, ki je govorila ne kako takole: "Kapitan Richard Fester s«' bo Jutri vkrcal na jadrnico "Chal dea", Na krovu bo dobil nsdslj nja navodila." Še tisti večer smo v krčmi "Pri srebrnem labodu" zapljali tova riša, "ki je konet koncev ven darle dobil delo " Pri tej priliki •e Je Fester raznežil zarsdi pija te ter nam pokazal svoj tališ man Bils Je to majhns bronu »U sveti njs, vsa počečkana čudnimi kljukami. "Dobil sem jo «k1 nekega do rnačega čarovnik« med potova nJem po Vzhodu S tem tallama nom vam grem kamor koli, tudi v pekel, ne da bl ae kaj obotsv Ijalf" Je vpil prljstelj ter s pest mi bil ob mizo Bil J* praznove ren, kakor se spodobi zs pravega pomorščaku, tei prlpovedova rs z lične zgodb«- prt katerih /•ud ne svetinjlcB pokazala svojo čsrovno moč Prljsteljeve Im-v de ur i a zve aetjevate kar va«- goste v krčmi zdravil druščino in krenil proti vratom, Vsi smo Festerja spremljali s očmi. Ko sem videl njegov opo-takavi korak, nisem mogel drugega kakor občudovati preveja-nega tovariša, kl je svojo vlogo tako dobro Igral. Dejal sem polglasno: "To Je pravi vrag, ta Fester." Sklonil sem se Petru Booku k ušesu in nadaljeval: "Izmislil si je celo storijo o ta ismanu, da bi vsa godeja bila videti bolj zares. Kdo bl si bil mogel kaj takega misliti njem!" Peter Book mi ni nič odgovoril, temveč je počasi vzdignil obraz k meni ln se mi zagledal v oči. čez čas je rekel: "Naš prijatelj Je sares tič! Toda .. . Skratka, zdi se mi, da zgodba s talismanom ni gola baj ka. Fester j« dosti pil in kadar ga je Človok poln . . ." Čez mesec dni ho začels prihajati prva tajna poročila, ki jih je kapitan Richard Fester poli ljal s sovražnikovega ozemlja Kadar jih ja poveljnik Eddlng ton bral, si je pomaknil nsočnl ke na konec nosu tor st glavo podprl s rokama. Toda nekega grdega dne po ročil ni bilo več. Čakali smo, ča kali mesec dni, dva mesecs, tri mesece. Potem je Eddington potegni is kartoteke listek, na katerem so bili napisani podatki kaplto na Festerja, in je na listek za pisal eno ssmo besedo: "Pogrešan." Preteklo Je več ko petnajst dn Festerjevo izginjenje bi bilo ostalo zs večne čsse skrivnost če me ne bi bilo prav snoči, ko llsmsn hotelo videti ter se ga do tekniti Ko Je Fester zvrnil po slednji kožar«, je vstal, |*o 'je spadal, vedeli prav vse in smo jih seveda skozi nadzorovali Ne-Jkega večera je nekdo izmed vas , pokazal neki talisman. Se spominjate? Tudi jas sem tisto čud no svetinjico držala za trenutek roki. Tedaj sem prav jedla in ni mi bilo težko odtisniti talisman v kosec sveže krušne sredice. Ostal nam je odtis, razločen odtis, ki ga ni bilo moči zamenjati s katerim drugim Po odtisu smo naredili fotografijo, ki smo jo poslali vsem, kamor je bilo potrebno. Vaš dobri tovariš je prišel ns naše ozemlje in bi bil zatrdno dobro odrezal, če bi ne bilo tistega talismana . . . Nekega due ga je po naključju ustavila naša patrola. Preiskali so ga in tako taprej. A ta vaš prevejani vo-lun je ostal miren in se je sraeh-jal. Vedel Je, da ima vse potrebne ln kar se da izborne listine in a ne nosi pri sebi prsv ničesar, car bi ga utegnilo spraviti v zagato. Toda . . . V žepu na telovniku so pri njem našli talisman, ki ga je'ta pruznoverni človek vendarle vrel s seboj na nevarno pot. H po močjo talismana smo ga razkrili kali . . . Umri j*' pogumno, kakor s«* spodobi vojaku . . Bazovica. sem bil v gosteh pri prijateljih prijelo, da sem se začel sukati okoli ne prav čisto mlade, toda zelo lepe dame, katere imena ne bom povedal. Saj vas vendsr poznam," je kar na lepem rekla dama po krajšem pogovoru, streljala sko zl naočnik s pogledom vame t« se mi skrivnostno nasmehnila "Vi . . , VI ste . . . Oh, oprostiti mi, toda steklo Je toliko vode poc mostovi, odkar ... 1 seveda, med vojno ste vi bili . . . Da, bili sU v vohunski službi!" Razgovor med nama, ki sem ga začel s precej drznimi poklo ni, je tako padel na prodmet, ki bi se mu bil prav rad izognil "Tudi jaz sem tedaj," je za čela ženska in se nepričakovano zresnila, glas pa Ji Jo bil še tišji kakor poprej. "Tudi Jaz delala kakor vi . . . Seveda za svojo do rnovino, ki je tedaj bila vsša ao vražnics. Tedaj nisom imela št niti dobrih dvsjset let In moj služba je bila kaj skromna vsekakor . , ♦ Imela »em prste tu di pri stvari, ki se Je boste mot da spominjsll." ženska se je ustavila tei m naočnikom spogledljivo udaril po ustih Potem me Je nepre milno pogledala ter s|iet spi« govorila: "Ali ae spominjate krčme "Pi srebrnem labodu" v Llverp«*o!u? AU se spominjste dekline, ki i«* nosila mornarjem pijačo na rm-zo* Dekleta z gostimi, slamna-tlmi lasmi In sinjimi očmi, tsko sinjimi*" "VI sle bili'" sem Jo naglo ustavil ter stisnil zobe, da bi mi ne uiel razburjen vfkllk Kajpada!" je odgovorila >en Naše šole danes (Povzeto iz Slovenskega Poročevalca, št. 13 z dne 1. junija 11)44) Naša narodna oblast se globo ko zaveda, da Je ljudska Itobrtt ba pogoj za gmotni ln kulturni dvig našega naroda, Zato Je po vsod tam, kjer so bili osvobojeni predeli našo domovine, posebno pa po zlomu Italije začela reševati vprašanje našega narodnega šolstva. Pozvala Je vse kra-evne odbore OF, da naj odpro Judske Šole povsod, kjer so za to dani pogoji. Odziv ljudstva na ta klic Je bil povoljen, ponekod celo presenetljiv, presenetljiv posebni na Primorskem, kjer nad dvaj Bet let ni bilo slovenskih šol in je ves narod žcljnp čakal prve ga diha svobode. Ponekod Primorci odpirali šola, ne da b čakali na pobudo od zgoraj Naj podčrtamo tudi dejstvo da Be tam vrši šolski pouk dostikrat v neposredni bližini so-vražniks, a to ne straši niti ljudstva niti učiteljev, dasl su med slednjimi padle še prve žrtve pri Izvrševanju svojega poklicu in so kakih deset učiteljev Nemci ugrabili in odpeljali neznano-kam. Narod hoče izobrazbe, hoče šol, redke domobranske šole pa dosledno bojkotirajo in jih uničijo, kier koli se odpro, Le nekaj mesecev Je, odkar se je pri nas začelo urejeno šol-hko delo, lil Že se kažejo lepi uspehi. Nsj govore številke! V Sloveniji je dsnes odprtih vsega skupaj 3(13 šol, v katere zahaja 23.71K) učencev. V teh šolah poučuje 61 tf učiteljev. Ako (Himlsll-mo, da Iz nekaterih krajev v primorski Sloveniji še nismo prejeli podrobnih poročil, so te številke brez dvoma še znatno prenizke. Toda že te zadostujejo, da nam Jasno prikažejo željo ljudstva po izobrazbi in velik uspeh naših naporov v tej smeri. Od zgorsj navedenih šol jih je samo na Primorskem 245 z 12,624 učenci In 377 učitelji. Poleg tega j« na Primorskem odprtih tudi M večernih tečajev zs tisto mladino, kl je obiskovala Mamo italijanske šole, da na njih izpopolnjuje svoje znanje v materinščini. NaŠe šole se odpirajo tudi v osvobojenih predelih Štajerske, odkoder prihajajo o tem razveseljiva poročila. Poudariti pa )e treba tudi težkoče, ki se pojavljsjo (ni vzpostavitvi našega šolstva, Prva teJkoča Je veliko pomanjkanje učitelja!va. To Jr čutiti po sobno ns Primorskem, kjer slovenskega učiteljstva skotaj vetru bilo. Od 377 učnih rnočM ščin. Sovražnik je v svojem besu povsod uničeval ognjišča naše kulture. Tako Je bilo samo v enem okrožju docela razdejanih 21 šol a vsem inventarjem in so ostale samo štiri. Pouk se po večini vrši v kmečkih izbah brez potrebnega inventarja, po sta-em učnem načrtu, ki ga učitelji prilagajo duhu novih zahtev in potreb. Tudi glede učil in Šolskih potrebščin si učitelji sami poma-gajh, kakor morejo in znajo. Za zdaj so v uporabi ie stare šolske ifitanke, iz katerih je izločeno, kar ni v skladu z našo dobo in z duhom naše osvobodilne borbe. Vršijo pa se priprave r.a nov učni načrt in za nove šolske čl-tanke, kakor se tudi od dne do dnr bolj izpopolnuje organizacija našega šolstva, Žal, ponekod opažamo težko umljivo mlačnost staršev do šole. Samo v groaupeljskem in belokranjskem okrožju nad dva tisoč otrok ne obiskuje šole. Ta nezdrav pojav, četudi ni splošen, nam nikakor ni v east. ln tudi otroci, ki ao vpisani v šolo, po-nekod neredno obiskujejo pouk. Tu morajo krepko poseči vmes naši aktivisti in krajevni narodni osvobodilni odbori ter itoskr-beti za popularizacijo šolskega pouka. Dopovedo naj ljudstvu veliki pomen izobruzbe za posameznika ln za ves narod, da bomo lahko kos bodočim nalogam, ki nas še čakajo. Vsak Izmeti nas naj se zaveda, da |e narod brez šole narod brez bodočnosti. 8AN8. Skatlje iz kartona n« zadostujejo za poŠto Washlngton. — Niwadne Ika-tlje iz kartona, kot na primer škatlje za čevlje niso dovolj trpežne za božične zavoje z lm-pregnirsnim kartonom. To svarilo dajejo ministrstva vojne, mornarice in pošte. Poštna uprava priporoča škat-Ije iz dvojnega impregnlranegu kartona, iz fibre ali iz lesa. Rok za pošiljke božičnih zavojev, namenjenih moškim in Ženam, ki služijo onstran morja, bo kon čan dne oktobra. Do takrat Je dovoljeno pošiljati božične zavoje brez posebne prošnje s strani oselie, ki služI v oboroženih silah, kateri ju zavoj namenjen. Celotna teža zavujs ne sme presegati 5 funtov. Zavoj ne sme biti bolj dolg kot 15 palcev tn ne sme presegati v širini ln doUini akupaj 3ti Inčev. Ista o-' sebu sme poslutl na lati naslov v teku enega tedna ie prt en tsk zavoj. Poštni uradi ne bodo spreje« mali zsvojev s predmeti, kl bi se utegnili pokvariti Tudi predmetov, ki se utegnejo zdrobiti, kot stekleni ko/aiei, ne smete pošiljati. )lruna v konzervah sme biti torej le v kovinastth škat-Ijah, Kovinaste škatlje so priporočene tudi za "Jam," marmelado, pecivo, "cake" In "candy". Izvedenci ministrstva /.a |»olje-delstVo pravijo, da bo trdo pecivo, v pieocj debelih plusteh, potovalo bolje kot mehko, ull pu tuko, kl Je v tenkih plusteh Ui se prerado polomi in zdrobi. Stiiloglato pecivo je Irebu bolj lesno /uviti kot okroglo. Naslov mora biti čitljiv, najbolje pisan nu stroju aii vsaj s tinto. Tudi znotraj v zuvoju bo dobro, du spravite komati papirju s po|>olnlm naslovom za slučaj, tla se naslov zuriaj izbriše ali razlrže ler lako j>osiune nejasen Poštni uradniki |>ot»cbno poudarjajo urneairioat tega koraku, Zavoji, nuhlovljeti! osebju vojsko, morajo Imeli ime, čin, serijsko številko vojske, panogo slu>hc, organizacijo, APO številko. Tudi |siAtni urad, preko katerega naj gre pošiljk«, mora biti naveden. Zavoji /u oaobje mornarice (tudi Marine Corp* in Coast Ouutd), morajo nonili ime, čin, primorski Sloveniji je samo «.'» *no!o mornarice ali ludje, kate- " . ... I „ J . .d. .J. I... li ^..IIL.. Dosti izmed njih je čudežni te-" »ka In sklonil* glsvo "Prsv Jsr In nekega večera je bil ondi mornar, kl , . . Ml smo o tiatlb aHmlh mornarjih, med katere učlttljev in učiteljic, kl »o do Vršili VSSJ Itslijaiiako učiteljišče, Pri nas Je veliko učiteljev v vojski ali pa delajo oa terenu, du ne štejem onih redkih, ki v službi okupatorje in ki lx»do oh svojetp času prejeli zasluzeno plačilo Treba Je torej misliti nu nove učiteljske kadre, v teku ao že priprave za učlteljike počitniške Uča)e. Druga te/ko< a je pomanjkanje primernih šolakih prostorov in inventarja, pomanjkanje učnih tolikih knjig in drugih potreb- | rl prlpadu dotičnik, ter številko mornarice tiste enote ali ladje, ali pa line ladje o/itoma poit-negu uradu brodovja, preko katerega ima biti |XHilun zavoj. GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA •pisal BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Toda ta ugotovitev je še bolj povečala bol v njem in nemir v duši mu je naraščal od tre-notka do trenotka Četudi ga je odbila, bi si on ne mogel predstavljati, da se je kdo le s prstom doteknil te lepote. .Sedaj pa se mu je hipoma to zazdelo mogoče. Kljub nemogočnosti, da, kljub nemogočnosti, in zdelo se mu je, da se ruši od trenotka do trenotka veličastna zgradba njegove duše. In zopet ga je zapekla vest. "Samoljublje! Gradil sem v svoji duši, da, toda ali je to ona? Ali ni lahko Marija lepa na svoj način v svetu, ki ga niti ne poznam? In Ae to, kar sem gradil sam, sem osmešil takrat v gostilni. Niti do te svoje zgradbe nimam več čiste pravice." Trudil se je, da bi okrenil mfeli v drugo smer. Spomnil se je, da se je tisto vino razlilo prav ob prostoru, kjer je nekoč visela slika Grete Garbo. Skušal je to spraviti v nekako zvezo. V podzavesti mu je živelo nekaj poznanega, kar je že gledal nekoč. Sredi pariških u-lic je našel Greto Garbo neki vojak. Greta Garbo je nosila culo v rokah in ruto na glavi. Na nekih stopnicah jo je našel vojak. Kako se je vendar končalo vse to? Ali sem gledal, ali se mi samo zdi? To je bilo takrat, pred leti, ko še ni bilo poznana po vsem svetu in slavna in bogata. Takrat je bila Jelki podobna in ljudje so jokali, ko so gledali tiste slike. Toda Jelka ni postala slavna in poznana po svetu. Greta Garbo se nikdar ne bo ubila. V razkošju se bo uspavala s kakim knezom in v uživanju, pa bo konec tiste Grete Garbo s pariške ulice. Jelka pa se bo ubila nocoj in nihče ne bo vedel, da je hodila nekdaj po teh ulicah. In ko se bo ona ubila, ne bo jokal nihče. Ljudje jokajo samo, še to vidijo naslikano nu platnu; če se pa tisti ubije zares, ljudje ne jokajo. Vse je nekam čudno. Tistega vina mi ni mogoče spraviti v zvezo. E, kdo ve, če ni bila danes Jelka samo vzrok, da sem lahko tekel k Mariji? Ne, samo vzrok ni bila! Nekaj se bo zgodilo. In končno, kaj hočem jaz s tem klavrnim tavanjem po cestah? Mislim si, da jo bom srečal, Jelko. V resnici pa je ne bom srečal, prav gotovo ne. V resnici je vse drugače. Marija bo nekje preživela noč, jaz bom nekje preživel noč in jutri bo vse tako, kot je danes, brez prividov, prikazni in sanjavih slik." Vedno dlje je taval in skoraj pozabil, da hodi po ulicah in išče. Segel je v žep, da bi našel cigareto. Ni bilo nobene več. Zazdelo se mu je, da se ga polašča omotica. Udarci njegove krvi so naraščali od minute do minute. Misli so mu postajale zmedene, Po močno razsvetljenih, zasneženih cestah so drčali tramvaji. Spomnil se je, da je bil dotiskan "Večer" že do pete ure, Nenavadno pozorno je motril ljudi za razsvetljenimi šipami na tramvajih. Spomnil se je tudi na to, da bo Regina gotovo dejala zvečer cigarete na mizo. Mislil je na Eriko in Malči. Vsakokrat, kadur se je prikazala Marija v dušo, je hitro krenil z mislijo na nekaj drugega. Ni čutil mrzlice, ki mu je pričela tresti telo. Šele pozno zvečer je krenil k Re-gini. 16. V tem večeru, ko je Jelka blodila po ulicah, in so bile njene misli že skoraj popolnoma zmedene in je jok že zamiral /ia njenih ustnicah in v njenih očeh, se je zbrala pri Regini velika družba. Tu večer je bil za to družbo prav posebne vrste. Reginn je iz/edno okusno okrasila mizo. Posodice, narezke in druge utvari je uredila aama in ni pustilo služkinji niti s prstom st* jih dotekniti. V kateri cvetličarni pa Je dobila tako lepe rože, ki so se bohotile na mizi, skoraj niso mogli doumeti. "Jaz še nisem videla pozimi takih rož," je rekla Erika. Celo Mancika je ponovila isto. Poleg tega pa je bilo v sobi še mnogo drugega cvetja, ki so ga prinesli častivci s seboj. Soba je bila rdečkasto razsvetljena. Sicer je imela Regina različne zastore za luč, toda prosila je goste, naj si sami izberejo svetlobo. Največ jih je glasovalo za rdečkasto. Mali kvarij, ki je stal poln zlatih ribic, Jkoljk in alg v kotu sobe, je bil v tej svetlobi pbsebno lep. Ta akvarij je prinesla Regina od tnorja s seboj. Mancika sama, ki je nekoč izjavila, da je neokusno, imeti akvarij v sobi in da je ta primeren le na kake poletne vrtove, ga je nocoj pohvalila. Nekaj posebnega je bilo, da je imela Regina akvarij. Simon je velikokrat brodil po njem z roko in mu je prav radi tega prišlo na misel to, da je primerjal Regino z morskim dekletom, v tistih večerih, ko se je mudil pri njej in misil, da ga bo ona uspavala v dni, v katerih bo lahko pozabil na Marijo. Že dolgo pred njegovim prihodom je vladala židana volja, ki je tako značilna za zagrebške domače večere, pri katerih se človek počuti takoj kot pravi član vse družbe in se ne pojavi zadrega nikdar. Govorili so vsi vprek. Posebno razigran je bil Nikolaj Benčina in skoraj ga niso mogli spraviti od klavirja, da bi jedel in pil. Regina je vedela, s čim je mogoče najbolj razveseliti družbo. Vino je bilo zelo močno in ni štedila z njim. Likerji so bili razpostavljeni po barvah in nenavadno se je ujemal okus z barvo. Rdeči liker je bil drugače opojen kot zeleni ali višnjevkaati. Vse je bilo tako pripravljeno, da se je vsak počutil zadovoljnega. Bilo je vse nekako zagrebško prisrčno, brez vsake posebne "forme". Nikomur ni prišlo na misel, postaviti se v to ali ono posebno obliko, in vendar se je vršilo vse takorekoč posebno gosposko, le da je bilo nenavadno živahno. Kot nalašč se je zbral tukaj po telesni lepo cvet mladih ljudi. (Kak bravec bi morda pričakoval v tem poglavju posebnega, duhovitega razgovora, saj so bili gostje po večini člani različnih višjih šol. To mi je žal nemogoče podati. Podal bi ga lahko, če bi bravca povedel v mračne, vlažne sobe starega doma ali v dom vrh hriba na Josipovcu ali v kake prav stranske ulice, kjer je bival drugi del slovenske in hrvaške mladine, kjer se porajajo resnično velike misli za prihodnje dni. Tudi ta družba — da ne bi rekel: mnogi izmed njih so poznali najnovejše nemške, francoske in ruske pisatelje ter prebrskali različne ameri. Nekateri so bili izredno nadarjeni in ljubljenci svojih profesorjev. Toda nikomur ni prišlo na misel, da bi se raz-govarjali o kaki posebni stvari. O takih stvareh ao se pogovarjali že drugi, pa pa niso pre-meknili sveta s tira. Bede ni mogoče odpraviti. Množice so se razgibale že stokrat in se usmerile zopet tja, kjer so bile poprej, tehnika je sama po sebi umevna, religiozna vprašanje so nehala obstojati za vse ljudi, ki le poznajo črko, že pred kakimi tridesetimi leti. Ovid je še vedno lep. Tolstoj je bil ženijalen sanjač, ki se je opijanil nad lastno veličino. Dostojevskij je bil epileptik in grozen človek, ki bi v drugačnih okoliščinah nam naredil tiste stvari, o katerih je pisal. Kristusa bi sedaj, če bi prišel, prosili, naj nastopi v filmu in igra Kristana, kakor je omenil tisti ameriški pisatelj. Brigita Helm je nekaj silnega in se zna porogati in v besnost spraviti vso svojo okolico, kadar se ji ne zljubi biti skromna in dobra učiteljica. Take misli bi morda izrekli, če bi se slučajno pričeli pogovarjuti o teh stvareh. (Dslje prihodnjič.) n» jim Štibort- (Se nadaljuje.) X. Kaj so štrbonceljni? Jaz vem učenega imena, celjni ao tiate zgodnje modrika* ate, nadvse sladke in tako drobne slive, da časih niao večje od trnovk in da jih stisneš po dvanajst v eno pest Zdaj imam rajši jabolka in breskve; v onih dneh, idealov |x>lnih. pa ao ml luli štrbonceljni nad paradiža. Ah. hi 11 ao ml Evin nad, začetek greha in pogubljenja. Naklatil sem jih bil vrhano pertiče. in ko M-in jih /a plotom, v »enci varuhinji. po/obal vae do kraja, wm jim zložil |>esem na čast Tako m* je bila pričela moja irnjrva pismarska pot. Ne spominjam ae več. kako da aem bil atrbonceljnc rimal, a rdeli ao ae mi rimanja vredni in rimal arm jih Snov ni bila |«octična, vsaj ne po nazorih in naukih poetov tirnih Ali mlad človek je ne-Pokvarjen in ne opeva Lavre. kl je ne pozno, temveč štrboncelj-ne, ki jih ljubi, šele kasneje, ko oblati človeka življenje, ko ga zastrupi hinavščina, začne zaradi tolažbe lagati samemu sebi ter opevati Lavro, kadar si poželi štrboncelj nov. Pesmi, ki ao bile v šolskem ber ilu, ko ae mi gnuaile vse od kraja do konca Ža vsako ae mi je zdelo, da jo je bil avojlm paglavcem napisal Tlček, tisti ata ri, hromi Tlček. ki Je v starodavnih časih a šibo vtepal vrh niškim aamoarajčnikom abeced nik in katekizem Vsaka šolska |M>*cm je imela na koncu riman repek, ki ie b|l čisto podoben učiteljevemu knralcu: "Roke na klop?** Otroci, o katerih »em bral. ao bili sila pobožni in potuhnjeni; če bi takega arečal na ceati. bi ga naklestil nalašč, aamo da bi ae še malo bolj cmeril, kakor je bil že tako vea zacmer-Jen. Ko aem bral povcat o ptidnem DUTCH VILLAGERS PRAY FOR VICTIMS OF NAZIS KNMUNG IN THI STRKCT of the little village of Leende, Holland, these grief-stricken townfolk pray for their fellow viliagers who were ruthlessly slain by German troops when they evacuated before tha Allied drive. Many such pathetlc scenes were recorded in tiny Dutch hamlets where the Nazis killed innncent civilians. Thlc la a U. S. Signal Corps Radlophoto. ljudje, vsi obžarjeni od svetlo- ] čeprav se jim je željno odpiralo be, neznane nam ubogim, po nastežaj. Janezku in hudobnem Mihcu, aem bil z vsem srcem za Mihca; bil je fant, Janezek pa mevža. Pesem o mravlji in kobilici mi je bila enkrat za vselej prignu-mravljo; podobna se mi je te pustih krajih tavajočim? Nekoč sem se bil napotil iz Močilnika še dalje, na ono stran proti Retovju. Solnčen dan je bil; goste vroče svetlobe toliko, da bi človek razprostrl roke, vzdignil se in plaval v nji. Zdelo se mi je celo, da podrkavajo solnčne kaplje ob vejah, ob deblih ter kapajo tiho v zeleno travo. Zasenčil sem oči z dlanjo in pogledal onkraj širokih voda, v migljajoči sijaj. Po beli stezi, posuti ne s peskom, temveč z gorečimi biseri, je p6časi prihajala ženska, tudi sama vsa belo-goreča, kakor da bi luč ne sijala nanjo od nebes, temveč od samih hjenih lic, iz razžarelih oči, od belega slamnika in od metu-ljega oblačila. Od te strani je prav tako počasi prihajal mož in se je nameril čez mostič na ono stran. Tudi on je bil ves bel; gologlav je bil in žarki so se poigravali v njegovih pšeničnih kodrih. Onkraj mostiča na biserni stezi sta se sešla, koj sta se objela in poljubila, nato sta, obadva bela, še zmirom svetla, tiho utonila v senco. Legel sem v travo in sem trepetal; čudežno razodetje me je bilo vsega prešinilo. "Saj so tisti ljudje, tu pred menoj so, vse krog mene hodijo, govore in ljubijo; le te moje zastrte oči jih ne vidijo, le ta moja blodna pamet jih spoznati ne more! In vse, kar je napisano, je res; le daleč je, predaleč za te uboge noge, ki ne smejo nikamor!" Bližje so mi bile mahoma tiste gladke, sladke, vzdihujoče pesmi, ki sem jih bral v "Zvonu". Tako govore tisti belogoreei ljudje, ki se poljubujejo na bisernih stezah in v skritih sencah. Tako vzdihujejo. Ali čemu vzdihujejo, ko so vsi v belih oblačilih paradiža in kako jc mogoče, da to svoje vzdihovanje vežejo v tako sladke besede, ki Kajti vse druga je bila moja edina in prava pesem, tista, ki jo je bil nebeški Bog od vsega začetka vsadil v moje srce in v srce vsakega človeka. Kadar sem ob mraku ležal v travi in gledal v zvezde, so kapali tenki, svetli zvoki moje pesmi od zvezd, kaplja dO kaplje. Rado bi jim bilo odgovarjalo srce v razločnih, ljubeznivih besedah; ali moglo ni tedaj, ni moglo kasneje in nikoli ne bo. V tisti globočini, kjer je radost bolest in bolest radost, tam, kjer je bil Bog izpričal večnost človeške duše, tam je molk.— Nekoč, ko sem že dremal in je bila v izbi tema, se je oglasila mati šepetaje in je rekla očetu: "Čemu pa mu nosiš takih knjig, ki niso zanj?" "Naj bere, da bo vsaj brati znal; saj ne razume!" Nato sta umolknila. Jaz dolgo nisem zaspal in vroče mi je bilo po vsem telesu. "Kje jc tisto, kaj je tisto, česar ne razumem?"— XI. Slaboten sem bil, preveč zasanjan, preveč samovoljen, za hlapčevsko delo neporaben. Mesec dni ali še ne sem bil za pastirja pri sosedu, ki mi je dal za plačilo obilen kos kruha na dan. Krave so uhajale v deteljo in v hosto; pozabil sem nanje, ležal sem v travi pod t^pko in gledal oblake, ki so beli in bežni leteli preko neba. Moje pastirovanje je bilo brž pri kraju; Nato so me hoteli napraviti za vrtnarja . . . Mili Bog, da bi se bilo zares tako zaobrnilo! Kod bi danes plavala mgja barka? Še tam pod vrbami, v hladnem Retovju, po tihi, zeleni Ljubiji; od tenkih lističev, od prožnih mla-din bi rosile name solnčne kaplje, poslanci nebeški. Moje srce bi bilo čisto, moje življenje brez zlega; oboje bi bilo kakor sila zdela stari, brezzobi, skopušni teti, ki zaklepa v skrinjo svoje plesnivc krajcarje; toda kobili ca mi je bila vesel godec, ki prepeva i>od božjim solncem, kakor mu je bilo dano in se ne meni prav nič /a dolgi učiteljev kazalec. Vae nekaj drugega in drugačnega so bile knjige, ki sem jih bral doma, bral pa sem vse, kar sem razumel in česar nisem. Zdelo se mi je časih, da gledam akozi pajčolan, ki ga ni moči odgrniti. Tam zadaj ae gibljejo aence, ki govore.avoj jezik, mi alljo svoje miali, žive čisto svo jt žlvljenie, Resnični ljudje'ao. ali vendar popolnoma drugačni od mene. kakor da bi imeli svoje domove na luni ali na aolncu Tesno mi je bilo. ker nisem mogel do njih tako blizu, da bi jih otipal S trepetajočo radoatjo, a studom in atrahom. vae hkrati, aem bi al lepo povest o "desetem« bratu**. Dvomil ninem kar nič. da se je vse tiato, kar je bilo tam napisano, po resnici vršilo Ali kje »e je vršilo, kje ao tiati 1UKN MMDURUSED KITCHEN PA1S TO HELP MAKE MUNIT10NS AND MEDKINE rem; bilka na senožeti ne ve, čemu da je bila potrebna njena prezgodnja yi nasilna smrt.— Vse do zadnjih dni mi je bila moja selitev v Ljubljano kakor bajka, ki se bo nazadnje zares dopolnila, ali šele tam nekdaj v daljni večnosti, komaj upanju in strahu dosegljivi. Tudi pozneje se mi je še mnogokdaj primerilo, da se mi je zdela stvar,, ki je trdo posegla v moje življenje, toliko bolj daljna, kolikor ime-nitejša in kolikor bližja je bila, dokler ni stala v vsi svoji strahoti tik pred menoj presenečenim. Ljubljanska bajka je bila nenadoma resnica, daljna misel je bila vtelešena iri ni bila več lepa. Ob uri slovesa spozna človek človeka, vidi mu globoko v oči kakor nikoli poprej. Ob uri slovesa sem spoznal ljudi, ki so mi ■ bili bližnji, spoznal sem kra7 | katerem sem živel. L gledal ljudi, ki sem jih pač po2nal zmalega, pa se mi j, ^ da jih vidim prviki.it Kak da so vsi prej spal,. okar^I neživi, pa so se mahoma zja gibati, začeli hoditi, gledat, Z jati se, govoriti na gla, T * blizu in tesno sem živel rZ njimi in v njih, da jih nisem videl, ne čutil; zdaj, ko se Je r pela nit med nami in je bila skoraj presekana, sem jim steza j zastrmel v obraz. In bil mi je, da so me tudi oni sar bili šele pravkar spoznali, da gledajo šele zdaj, kakor jih gj( dam jaz, in da šele zdaj govor ~ menoj po človeško. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati soi DVE STAN. ZIDANA 5-6 HIŠA. Vroča voda gorkota ,J()la zaprt. Cena $8,300. l blok do i postaje. Kličite FAIrfax TOGO DEKLETA IN ŽENE za zavijanje in pakiranje naram nic, lahko, sedeče delo, prijetni delovno stanje. VPRAŠAJTE V SOBI ŠT. MERCHANDISE MART Mi;; HIŠNIK-JANITOR | in pomočnik. Vprašajte za Mr. Blackwell, 40 S. Clinton PRODA SE 2 nadst. zidana hiiia. 4-| v prvem in 7 sob v drug. nadst. Zj pojasnila vprašajte v drugem nadst lastnika, 814 No. Damcn ave. V Proeveil ao dnevna sveto? ne ln delavake vosti. Ali jI) citate vsak dan? 1944 WAMUND 1 LETI GIVE TISKARNA S.N.P.J. apraji v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unijako delo prva vrsta Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E R Y 2657-59 S. L»wn