Ste v. 13S. Izhaja vs«k dan, fudl ob nedeljah in praznfkltl, ob 5 zjutraj. L'rtćnlStvo • Ulici Sv Trančigks AsiŠkega SL 20. L nadstr. — y* rcpl-i naj se roaiijajo uredttiSvu Usta. Ncfrantfrcna pisma M n« rpreje^ato In roVonlsl se ne vračajo. *7d?jalc!' In cdgovcrei tređn'.k Šlefan Godina. Lasta!*- kon»rd| «is<8 .Edincsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge X crejeriic r crc čtvom v Trste, nHca Sv. Frančiška Asi&e^a 5t Telefon credn!?tva in nprave Str. 11-57. fsaroJnfna znala; Za celo teto........K Zi prt lete • .........* * t i * * • m* :i tii nese«......J* ?a redtljtkt iidajo u uh tak*. • ......tM k Mi *.m V Trstu« ¥ pon»daljek, 15. »el. travna 1916. Zelnik P.il posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po o vinarjev* zastarele Jtevilkc po 10 vinarjev. Oglas! se računajo ni milimetre v ?iro';o«ti ene kv>;* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . • po-10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, osiasi denarnih zavodov ........7......mm po 20 vin. Oglasi v teksti lisla do pet vrat . . ......K 20.— vsaka nadaijna vrsta...... . ......2. —• Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inscratui oddelek .Edinosti«. Narodu ta rcklanMcijs se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izkljačno opravi .Edinosti'. — PlsCa in to2i se v Trstu. Upnva In baeratm oddelek se nahajata v ulici Sv. FranCUk« tt. SOL -t PofitaokrasUnltai račun SL 841.652. Pregled najmueltih HosodKov. Italijanska bojišča. — Srdit italijanski napad z ročnimi granatami pri Šmartinu na Krasu odbit Drugod malo bojev. Zapadno bojišče. — Malenkostni boji na angleški in verdunski fronti. tfusfca iti balkanska bofisča. — Nič po-munbnega. Turška bojišča. — Ojačena ruska ofenziva v središču kavkaske fronte zavrnjena. Drugod nič igprememb._ m® uredno poročilo. DUNAJ, 14. (K*>r.)r Uradno se razgla-s a; 14. mahu k a 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega. (talijansko b o i i § č e. — Na do-berdobski planoti smo ponoči po trdovratnem boju odbili srdit italijanski napad z ročnimi granatami zapadno Šmariina. Drugače je bilo malo bojnega delovanja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. Neresnična ruska roročila, DUNAJ. 14. ,T1) sojenj h 73, vr zapor in na prisilno delo 6 vstasev. 1706 vstašev je bilo deportiranih. Prt deportiranciti ni bilo sodnega postopanja, ker za to ni bilo časa. V de-Kati je izjavil Dillon (nacijonalist), da bojo usmrčevanja na Irskem izven Dublina povzročila ix> vsem Irskem vreliko razburjenje. Usmrčevanja razjarijo dubKn-;ko rebiv^alstv^o, ki je podpiralo vlado pri zadušitvi vstaje. Nesmiselno je, da se pu-Vla Irska pod vojaškim gospodstvom. Jela reka krvi je bila prelita med obema 'iemenoma dežele, ki ste bili po 300 letni borbi že blizu sporazuma. Cela akcija za medsebojno izmirjenje ie bila zadušena v reki krvi. Irsko vladata general Max\vell i ti dublinski klub. Civilne oblasti so jo poni hale. V klubih se pravi, da se gospod->tvu nacionalistične stranke napravi sedaj konec. Toda Irci, ki so hoteli vstopiti v armado, se ne bodo sedaj nikdar več hoteli vpisati. Izključitev javnosti pri vojnih sodiščih in nadaljevanje usmrče-vanj zastrupljata dušo irskega naroda. Na tisoče Dublincev, ki so se pred desetimi dnevi pogumno borili proti sinnfin-skemu gibanju, je sedaj do skrajnosti razjarjenih proti vladi. To razpoloženje se na nevaren način širi po vsej deželi. Dillon se je pritoževal, da se vlada ni posvetovala z nacionalističnimi voditelji, ter je zahteval, da se usmrčevanja takoj ustavijo. Vse razprave pred vojnimi sodišči morajo biti javne. Vstaši so se bili hrabro in pošteno (Medklici). Bilo bi izborno, če bi se vsi britski vojaki bili tako hrabro kakor ti dublinski vstaši. Potem ko ie bil, kakor že javljeno, govoril ministrski predsednik Asquith, je izjavil Helay, neodvisen socijalist, da bodo zadnje usmrtitve napolnile irski narod z grozo in ne bodo nikdar pozabljene. Razni upori so se izvanredno pretiravali. Šlo je za revolto 1500 mož. To bi bila lahko odpravila policija, namesto da se je Dublin obstreljeval z granatami. 1 LONDON, XI. (Kar.) (Zakasnio.) Gor-?i!ja zbornica Je sprejela resolucijo lorda Lorcburna, v kateri izreka zbornica v zvezi z zadnjimi nemiri svojo najglobljo grajo nad upravo_Irske. Za pomnožJtev amerikanske armade. LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Nevvorlca: V soboto se jc vršil demonstracijski obhod za pomnožitev amerikanske armade. Udeležnikov je bilo na stotisoče. _____1_ Črnogorsko ministrstvo. BORDEAUX, 14. (Havas. — Kor.) Črnogorski ministrski predsednik Andrija Radovič in ostali novi črnogorski ministri so prisegli kralju In so prevzeli svojo službo. Vojno ministrstvo, ki ga je odklonil general Gujmič, je prevzel general Milo Matanović. uradni razglas po-trjuje novo sestavo ministrstva In odsta-vlia prejšnje ministre. Poopljene ladje. DUNAJ, 14» (Kot.) Meseca aprila leta 1916. so nemlki in avstro-ogrski podvod-niki potopili 96 sovražnih trgovinskih ladij s približno 22.500 tonami (z vštetimi ladjami, ki so zadele na mine). LONDON, 13. (Kov. — Reuter.) Admi-raliteta naznanja, da je bila britska ja-dreniea »GaJgatc« 6. t. m. 50 milj zapadno Oeussanta torpedirana po nemškem pod-vodniku. 12 mož posadke se je izkrcalo v Brestu, neki drug čoiu s 13 možmi se še pogreša. Krmilar je izpovedal, da se je jadrenica ustavila, ko jc bilo dano znamenje. LONDON, 13. 'K^r.) L!oydova agentura poroča, da se je britski parnik >>Kre-tria« potopil. Amerikanska preiskava o potopitvi »Cymbrica«. , LONDON, 14. (Kor.) »Morning Post* poroča iz VVashingtona 10. t. m.: Državni oddelek jc odredil uradno preiskavo o potopitvi parnika > Cvmbrica«. Državni oddelek dvcrnii o značaju ladje. Ce je bila ladja najeta po admiraliteti, ali je vozila municijo ali opravljala transprotno službo za vlado, bi Jo državni oddelek smatral za vojno ladjo, ki se sme torpedirati brez svarila. ______ Švedska zbornica. STOCKHOLM, 14. (Kor.) Socijalni de-mokratje so vložili v državni zbornici predloge za dosego tesnejšega sodelovanja med vlado in državnim zborom o vprašanjih vnanje politike kakor tudi glede omejitve pojma vojaške tajnosti. Prva zbornica je predloge o sporazumu z odborom odklonila, druga zbornica pa jih je sprejela. Ker se obe zbornici niste sporazumeli, so s tem predlogi propadli. Aprovizaciia na Ruskem. KODANJ, 14. (Kor.) Glasom »National-tidende^ se je v Petrogradu zborovanje zastopnikov vseh borz in raznih pridobitnih podjetij v Rusiji posvetovalo o vprašanju preskrbe velikih mest z Živili ter je sprejelo število resolucij, v katerih predlaga zborovanje obsežne odredbe proti vladajoči draginji in za zboljšanje transportnih razmer ter zahteva takojšnjo odpravo nedostatkov. Preuredba vojaških dopustov na Nizozemskem. HAAG, 12. (Kor.) Uradno razglaša: Vojni urad poroča, da se namerava za mesec juni preurediti vprašanje dopustov za mobilizirano milico. Dt^oljevali se bodo zopet začasni dopusti. Domobranski letnik 1913 se odpusti namesto 1. junija šele pozneje, in sicer najkasneje 10. junija. _____ Velik požar na Francoskem. BKRN, 12. (Kor.) Lyonski »Progres« javlja, iz Toulona, da je v tovarnah v St. Tropez izbruhnil velik požar, ki je uničil 2500 bal. Ogenj se je razširil na neko ladjedelnico, kjer so zgorele* tri motorne ladje. Ljudje se niso ponesrečili. Stvarna škoda je velika. varnega poizkusa; ali Julija je bila poštena stalna ženska in poleg tega — česar pa ni nikoli ovajala svetu — strastna ženska. izogibala se je, da bi sploh kaj javila Špancu, ker se je je naenkrat polotil strah, ker sama ni vedela, kam jo želja vleče, ker se je bala, da bi silna strast in živa fantazija mogle nadvladati vso modrost. vso razsodnost, ves zakon, s katerim je srce ograjeno v človeški družbi. Še je mislila, da je trdna, da je svoja, a že ni bila več sama svoja. Tu se je zgodilo nekaj, kar je pretreslo vso duše in pospešilo tisto, kar se je moralo na vsak način zgoditi po čutstvu, ki je vzklilo v srcu njenem napram Riegu. Julija je opazila, da jo Riego vedno redkeje obiskuje, da je od dne do dne bolj zmeden, da se pazno izogiblje vsakega sestanka z grofico. »Ali naj se svojim izumikanjem izgubim čioveka, ki u»a>* moji duši, ki ga »Ženski svet mu se klanja, a laz se mu kažciii hladna, jaz, ki mu želim biti prijateljica! Pa zakaj mu tudi skrivam svojo naklonjenost, zakaj dopuščam, da mu ljubeznjivostl drugih žensk zakrivajo mojo prijaznost? Oh, on me ne pozna, misli, da v meni nI srca, kakor tudi drugi svet sodi o meni! O da, zapusti me! In da ga zajame mreža kake nevrcdnlce, pred katero ga more braniti samo prava prijateljica? Mari bi bil to greh, ako mu povem. kako ljub mi je? Ali bi me mogel plemenit človek grajati radi tega, ali spravljati mojo iskrenost v zvezo s kako grešno željo?« Tako je umovala Julija, ne da bi bila niti mislila, da zahaja na nevarno stransko pot. Njej se je zdelo vse to le nežna skrb za Španca, v resnici pa je bila to ljubosumnost, vznikla iz tajne ljubezni. Žena ni drugo nego žena, ko Je v srcu vzklilo to čustvo. K temu je bila Julija Se — Italijanka. se Jc vH's "anram grofu pri- Razne politične vesti. Eden prvakov manjšinskega dela na Češkem, dr. Vaclav Šamanek, je umrl te clni v Libercu na Češkem nenadne smrti. Pridobil si je nevenljivih zaslug v borbi za pravice tamošnje češke manjšine. Bil jej je svetovalec, voditelj in zaščitnik. Posebno skrb in vnemo je posvečal češkemu šolstvu in je doživel mnogo trpkega v borbi za pravice šeškega jezika ..' ,f, r - - " - ' " , A|1 on ]c neustrasijiv, vztrajen in neomajen. Ali bil je tudi kristalnega čistega značaja in- je vzlic vsem narodnim borbam zbog svojih osebnih vrlin vžival spoštovanje tudi v krogih narodnih nasprotnikov. Narod mu ohrani časten spomin v vrsti tistih mož, ki so vse žrtvovali na toli važnem manjšinskem delu. Dosegel ie starost 70 let. Hujskanje na vojno z Ameriko. O sredstvih. ki jih uporabljajo nekateri ljudje, da bi konečno dovedli do spora med Nemčijo in Ameriko, je berolinski amerikanski veleposlanik Gerard pripovedoval nekemu sotrudniku berolinske »Nationateeitung« tako-Ie: »Te dni se je javno in nejavno brez najmanjšega dokaza govorilo o meni, da tako hujskam svojo vlado na vojno, m da naj bi nemška vlada ugodila amerikanski vladi karkoli, da bi bila vojna neod-vrnliiva. ker jo hočem jaz. Govori se o ineni, da imam tovarno za orožje v Ameriki iti da imam torej koristi od vojne. — Bili so celo tako predrzni, da so pisali prestolonaslednikov! ženi. da ie moja žena redove, ki jih ii je podelil cesar, obesila psu okoli vratu ter ga pcljaia po iz-prehajališcu »unter den Linden«, in se vec takih nesramnosti. Zelo sem ogorčen zaradi" teh laži in ugotavljam, da taka obrekovanja niso sredstvo za pridobivanje prijateljev.« Sociiahiodemokratičen poslanec o narodni koncentraciji. Nedavno se je vršilo v Krakovu plenarno zborovanje poljskih članov gosm>sice zbornice, državnih in deželnih poslancev. Na tem zborovanju je podat znani socijalnodemokratični parlamentarec, poslanec Daszvnski v imenu poljskih socijalnih demokratov izjavo, v kateri je novo izvolitev vrhneffa poljskega narodnega odbora označil kot zaključili čin ujedinjenja vseh poljskih strank Galicije. Po tem ujedinjenju naj se poljska družba, krvaveča iz tisočerih ran. obvaruje pred trpljenjem, prihajajočim od bratske roke. Ujedinjenje je — je rekel posl. Daszvnski — političen izraz dolžnosti, ki io je ga i i Škim Poljakom naložil srečnejši položaj v primeri z onim sople-menjakov izven Galicije. Verska svoboda, pravica posluževanja svojega uiater-nega jezika, samouprava dežele Hf občin, soudeležba na vladnih poslih države in druge pridobitve, ki so jih Poljaki v Avstriji polstoletja sem postajali deležni — vse to so okolnosti, iz katerih nastajajo deželi Gališki napram ostalemu poljskemu narodu, ki je za vsako izkipenie in za vsako misel na svobodo moral trpeti tiai-strašnega preganjanja, dolžnosti, ki so dcuvedle do ustanovitve poljske legije, in ki morajo na ves narod učinkovati v smislu, da ostane živa nada na končno osvoboditev iz ruskega jarma. Veliko delo ujedinjenja v Galiciji, mora drugim bratom služiti v izgled hi v posnemanje. Ujedinjenje prijx>more izdatno k pomirjenju poljske družbe, hudo zadete po vojnih grozotah In po negotovosti glede bodočnosti. Kdor smatra ujedinjenje poljskih politikov le kot navidezno, dobi v danem slučaju drugačnega pouka. Te izjave voditelja, poljskih socijalnih demokratov so znamenite sosebno zato, ker očitno kažejo, kako globoke brazde so zaorali sedanji dogodki v mednarodno socijalno demokratično organizacijo. Dva taka momenta sta v tej izjavi. V prvo se Daszvnski odločno in naravnost izpoveduje k narodnostnemu principu in ideji narodne koncentracije kot neizogibne dolžnosti. V drugo pa so važne z ozirom na dejstvo, da je glavno glasilo avstrijske nemške socijalne demokracije. »Arbeiter jazneje. Kazala mu je svojo prijaznost z malenkostmi, vabila ga je sama, naj sc jej približa, in to bolj, nego dovoljuje to strogi red človeške družbe; skušala mu je nekoliko odkriti svoje srce, znala je često prirediti priliko, da je bila sama žnjim. Na ta način je sama vabila mladeniča, da iej izjavi, kar je že davno opažala nje ženska, ostroumnost v njegovem srcu. Brezskrbno je stremila po sporazumlje-nju, o katerem ni mislila, da bi bila kaka ljubavna spletka, marveč čista zveza dveh duš. Ali čudno! Cim bolj je Julija razodevala mladeniču svojo prijaznost, tem bolj se je je ta izogibal. Ko je bil sain z grofico, kakor da se mu je duša čini bolj zatajevala. Ni bil hladen, ali bojazljiv. Govoril je malo, govoril hitro, pak se umikal čim prej. To Čudno vedenje je spodbujalo grofico še bolj. Vsled njegovega nemira je bila tudi ona nemirna, za zmeden?*. Šefe Zeitung«, ravno t'e dni uvedlo temperamentno polemično akcijo za reforma uprave z odpravo deželnih avtonomij. V meritunr tega vprašanja se nočemo spuščati; priznavamo le na kratko, da je bilo v »Arbeiter Zeitungi« tudi argumentov,' ki jim ni kar odrekati veljavnosti. Nu, t i reforma jc muzika bodočnosti. Kar smo hoteli podčrtati tu, je dejstvo, da se tudi z ozirom na ta problem pota Daszyskev;n ločujejo od onih avstrijske nemške st?-« ciiahie demokracije. Med okolnosti, ki nalagajo Poljakom Galcije posebno dolžnost napram drugim delom poljskega naroda, šteje posl. Daszvnski tudi deželno upravo! Pripravljajmo se za novo življenje! — V tem smislu je pisal te dni tudi tržaški socijaluo-demokratični list »Lavo-rotare*. In res kažejo v si znaki, da je ta poziv globoko utemeljen in da bo socijalna demokracija v Avstriji morata začeti z novim življenjem na podlagi revidiranega programa napram raznim vprašanjem bodoče notranje uredbe v naši državi. UmU Zrelostni izpiti za gojeuce hi gojenke goriških učiteljišč v — Ljubljani. Ker je videti, da je c. kr. naučno ministrstvo naklonjeno predlogu, da sc omenjeni izpiti izvrse v Ljubljani, kjer je dovolj učiteljskih sil na razpolaganje, iti sicer v dobi od dne 6. do dne 15. juJila t. I., se torej pozivljejo goriški Četrtoletuiki in četrto-letnice, da takoj dopošljejo svoje prošnje, 'opremljene z zadni?Mr letnim izDričcva-lom, ravnateljstvu c. kr. moškega učiteljišča goriškega (Ljubljana, Dunajska ec-sta 38/11). Hkrati se onozarjajo, da se za času preskrbe s potrebnimi sredstvi, zlasti tudi s potnimi izkaznicami. Bivšega češkega poslanca dr. Frana Slamo, višjega deželnosodnega svetnika v pokoju, je v juniju miiiolega leta vojaško sodišče na Dunaju obsodilo radi zločina po § 61. k. z. (nameravana ueprijava veleiz-dajniškega podjetja) na 5 let težke ječe. Vsled vložene pritožbe ničnosti se je vršila dne 1. maja pri najvišjem sodišču na Dunaju zaključna razprava, na kateri je bil dr. Siama popolnoma oproščen, a žnjim tudi 28 brnskih dijakov. Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 11 mesecih Josip Drufovka. Pismo ie bilo oddano dne 23. marca t. 1. in je prispelo v Trst 12. t. m. Piše, da je zdrav in da se nahaja pri Minskem. Minskaja družina 368, 2. rota, v Rusiji. Med drugim piše, da se nahaja ž njim tudi neki btolfa iz Sežane, ki je stanoval v Trstu. Prisrčne pozdrave primorskim Sloveu-cem pošiljajo: Alojzij Placer, Sv. Ivatt, Padričan Ivan Kralj, Fran Kocjan Sežana, Anton Mihalič Nasire, Andrej Božič Čr-nikal, K. Kraljič Bol lune, Ivan Umek Lokev, Alojzij Bizjak Št. Vid pri Vipavi, Ivan Čok Lonjer, E. Juretič Podgora, Ciril Koršič, Janko Ukmar Sežana, Filip Peric Brestovica. Časopisov v Nemčiji je prenehalo izhajati od začetka vojne sem 3000. Posojilnica v Voloskem je imela v mi-nolem letu K 10.284*65 čistega dobička. Od teh je določila 300 K za ponesrečence po potresu v hrvatskem Primorju, 500 K za one v Baski, 500 K družbi sv. Cirila in Metoda za Istra. 300 K dijaškemu društvu v Voloskem -Opatiji, 200 K dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu, 100 K Rdečemu križu, 50 K Gospodarski zadrugi v Voloskcm-Opatiji in 50 K Gospodarski zadrugi v Kast v u. Podpisi na IV. vojno posojilo v Gorici. (H. izkaz.) Št. Jožefovo duhovniško društvo K 67.000, Angel Casagraude K 12.000; tvndka Peter Venuti, Matilda pi. Bockslaff in Josip Goljevšček po K 10.000; c. in kr .stotnik Mih. Pallich K 5000; dr. I. A. B. Rohling K 4000; Josi-pina baronica Tacco K 2000; Oton Geinmrig, Avgusta Ibounig, i>rof. Franc Častelliz Josipina Wassmayer, iu dr. Gvidon Battiggi po K 1000; Oton Brod-beek ml. K 700 in Ferucij Vinotti K 100. je opazila, da je v njenem srcu ve$ nego prijateljstvo, pak da se ne more odtegniti temu Čustvu. Dosedaj je mislila, da je Rie* gova strast pod njeno močjo, ali sedaj jo začela dvomiti, ie-li res take strasti v njem. »Zakaj to?« je vpraševala samo sebo, »saj se nobena beneška lepotica ne more pohvaliti, da bi bila osvojila lepega tujca.« Poprej je vedela, zakaj je feego zamišljen, mračen, ali sedaj, ko mu je naklo-njeneja, zaksal se boji sedat? Razlog za to je hotela doznati na vsak način. Malo dni potep* je bil odšel nje mož v Verono in to za malo časa. JuJiji je odleglo. Ne morda za to, ker jej Je bila vohlja sedaj svobodneja. Mož je ni oviral V ničemur. Trdno ie veroval, da se Julijino srce ne more razvneti za nikogar, razttn za umetnost. / Suhoparen, aristokrat kova iz prejšnjega stoletja, je prepuščal ženi vse ha ve ,o ter je prihajal v nje salon, ne ua ni čin. de! ti: c :' i ve ot* j i.. m i T Sfran JI. »EDINOST« štev. 135. V Trstu, dne 15. velikega travna 1916. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXVI. izkaz. Pio Fendo di Marina K 3,000.000; Ne imen. 1,000.000; C. Amslein K 750.000; Sinovi Jakoba Brunner 200.000; J. V. Mautner K 150.000; Škofijski ordinarijat 147.500; R^nner & Band in Sklad proti pe!agri po K 100.000; ustanove za tržaške dijake K 91.000; Alfonz grof Mensdorff-PoniIIy, Karel 300 Z3 invalide. Uspeh te akcije dozdaj sicer ni bogvekak, vendar pa je upanje, da se tem potom vsaj nekemu Številu vojnih pohabljencev seže pod rame. Ni dvoma, da so tudi naši denarni zavodi dolžni državi in človeštvu, da v tem oziru izpolnijo svojo dolžnost, kajti vojna je rodila zanje novo točko za njih pravila, na katero ob ustanovitvi ri.vu.' , J,'". * » "j1" piHiiia, JIO ..... Hscher, Paal <£ Krehbiel, Škofijski ordinarijat, morda nihče ni mislil. In s ponosom lahko na rać. zavoda Grisoni v Kopru in paropL vsak denarni zavod v § o namenih zadruge družba „Lussino" po K 50.000; Avrelijai vpiše tudi točko: podpiranje onih, ki so v Ursich in sinoii K 40.000; Ljudska hranil- izvrševanju svoje domovinske dolžnosti po-nica in posojilnica K 08.800; okrajna bol- stali nesposobni za izvrševanje poklica, ozi-nišk?. blagajna K 30.000; Ermenlv & C. K roma za vsako delo. Će vsak denarni zavod 25.000; Sklad za popravo cerkve sv. Jakoba da iz čistega dobička, recimo 300 K letno v Opatij, P. i ipcovich in G« bel & Forii po za podpiranje enega invalida v svojem oko- K 20.000; mladci. S. in B. Jenko K 12.000; dr. L. S. in poreški magistrat po 11.000; L. Granichstadten, Ana vd. Goich, N. D. Carusso, marki dr. Jurij Polesin (Poreč)fc Societa austriaka di pešca e piscicultura marina, F. H. Schimpff in H. Bruckbacher po K 10.000; Hugon Mutler in dr. Berthold Reif po K 9000; Iv. pl. Ivanissevich K 8100, Gospodarsko društvo, Skedenj K 5.200; N. f N., Sofija Sabec, Aglaia CeconomiJen-Carusso | K. M. Camus (Poreč), Neimen., Gustav Alberti, Ant. E. RadoničiC, uradniki tvruke D. lišu, s tem še ne pojde na kant; člani za- sebnih Interesov — ampak le narodne odgovarjajo:- »Nasprotno!« »Kedaj bomo nadutost! in predsodkov* ki se )ih poslužuje! Od Izbruha vojne sem se je dogodilo marsikaj, kar je zlasti na Češki strani občutno in ne v zaželjenem smislu vplivalo na narodno razpoloženje!« — Na to izvaja, kako da je v tem večje zadoščenje, da so predstavitelji vladne oblasti na Češkem najskrbneje pazili s svojim vedenjem, da so vsakemu krivemu tolmačenju izpodmikali tla. Niti najmanjše se ni zgodilo, kar bi moglo kakor-koli opravičevati kake skrbi ali bojazni. »Pravna zopet imeli mir?« kličejo Nemci. »2e danes, če vi hočete!« se glasi odgovor. Deset minut postanka za Nemce je poteklo, par minut pozneje oddrdra francoski vlak v nasprotni smeri izpod kolodvorske lope. Borovi. Darovi, došli ces. komisarju. Za Rdeči križ; Stavbinsko podjetje Ivan Martelan K 200, zavarovalna družba „Croatia", tržaška ostala ista, razmerje vlade in nje organov napram narodnim vprašanjem se ni nikakor izpremenilo. Isto spoštovanje in druge in člani nje načelstva pa imajo j čislanje do vseh narodov države, ki jim ponosno m bridki naši denarni zavodi vpoštevali ta predlog na prvem občnem zboru, ko se bo razpravljalo o razdelitvi čistega dobička! podružnica K 100, med učiteljskim osobjem podlaga — tudi narodno-pohtična, — je m učenci mestne ljudske šole v ulici Giotto tekom tedna Rdečega križa nabranih K 67' 10, učiteljsko osobje mestne ljudske Šole ustanove Elija bar. Morpurgo K 10, Neimen. K 5, Karel Bailo K 5. — Inž. Jurij Polli je daroval K 10 v korist zdravniške postaje. težkih časih, kakršnji so sedanji U »Dunajska korespondenca »Zentrum« pa je naslovoila psebno posvarilo na ministra izven službe in člena gosposke zbornice dr.a Baernreitheria, ker se je i udeležil nekega zborovanja na Dunaju Svarilni signali. Sedanja vojna je že prinesla državi ve- naj bi ratificirali neki program, izde- BS ■ B |i se računajo po 4 stot. fceaedo. Mastno tiskane beseda se računajo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 »totink. ; DO □□ Anton Jerkio posluje zopet v svoje al ateljeju v Trstu, Via dello £o$te 246 5000; Gaston Levi, Marija Sancin, C. Gar-chcg in Ivan Schreiner po K 4GOO; Ar-non Pohorgles in pošino hranilno in posojilno društvo po K 3000: Deiči han Beltrame, Anion Gomzy, Opčine, V Lau Iv. Heuber & sinovi, Neimenovan lv. Zanier Ubald Zenier, A\ary Zenier, dr. ]os. Nedopll, inž. Rudolf Gobe!, P. Ostend rf, N. N, Ferdinand LordschneidLT, Cassa rurale di prestiti e risparmio (Poreč) in N. N. po K 2.000; Franc Suerz K 1.800; W. Potter K 1.200; ini. H. Coretti, josipina grofica Muratti Bartoli, Tereza Verbančič, Marija Frotnik, Neimen., S. Jenko, Iv. Necker-mann, Ka arina Valoveč, Hedv. Ei!enbereer; Hel. Witt'er, Mavricij Hofmann, Katarina Zotter, Pavla Jankovič, Just Zurcn, davčna občina Grožnian, ustanova „Armen", ustanova „Dubaz", G. M., Mafcsim lvancicb, los. Zohmann, Konr. Untcrlrauner, Pavel. Giur-gevich, L. Benque, Matida Sutter, C. A. Mo-hovich in Franc Appolvnio po K 1000; 47 normalnih časih ločevala narode države v nasprotne si tabore. Dejstvo, da je skupna domovina ogrožena, je združilo ......... narode pod isto zastavo kot zveste bo- l3ayij^]]e t^1*1 zalltev deill-ie vznemine-jevnike za isto skupno stvar. Kar je na-jvsi!noI! Obžalovati je — nadaljuje »Zen- glava, kakršnja je dr. Baernreither. da bi bila morala vedeti na prvi pogled, da gre tu za neizvedljive zahteve. Že uve- rode ločevalo različni naeiionalni inte- trum« — da sc ravno tisti politiki, ki naj električne sveuijke, baterije, pisemski papir ko- luut iUCLNdiu. Jci/.ncui xiacijuiuu.il HILC 1__ -------------,-----, - rimi svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za bra lo, žlice, razna rezila, roboi, mrežica Clj. — —■----.. ---------- imae Jd/.iicui ijacijuuaiui ime- " . .— ..... resi, je izginilo in združuie jih misel Ibl P? .?.v5>jem> stanu, svoji naobrazbi m ci,,mno r-jmKo tradiciji blaziiiio vplivali na narodni spor, Kupuje /n .1 » rt • * IV A /4*« I A «44 f 1*1 « • m m " — do svoje srnrl p ispevvli le no n. pr. po K nju — ne morda resničnih narodnih po- suoje malo ali sRoro nič fioSlčKonosni prihranke u ulsolie obresti in vsako varnost nudeče četrto oustrlls Prijave sprejema in daje pojasnila Živnostenska bank :9 V T V s Via Haria Teresa 20. Lastna paSača. Od S-12 ;s m odi 3-5,