D o p i s i. Goriško. Iz Gorice nam poročajo: Po novem zakonu glede pravnib razmer učiteljstva bi sestajalo Ijudskošolsko u.iteljstvo iz treh činovnib razredov, v katere se uvrste člani učiteljstva v Gorici v I. razred po 5/10, v II. razred 3/10, v III. razred 2/10, na kmetib pa v I. razred 2/10, v II. razred 4/10 in III. razred tudi 4/10. Letna plača bi znašala za učitelje v I. razredu 1600 K, v II. razredu 1400 K, v III. razredu 1200 K, za učiteljice po 200 K manj. Stanarina bi znašala v mestu Gorici za voditelje 500 K, za učitelje in učiteljice 400 K, na kmetih 60% tega. Začasni učitelji in učiteljice bi dobili do prestanega izpita usposobljenosti letne plače 600 K in stanarino. Opravnina za voditelje in voditeljice bi znašala 60 K za eno — 100 K za dvo — 150 K za tri — in 200 K za štiri in več razredne šole. Petletnice bi znašale 10% letne plače in bi tekle od prestanega izpita usposobljenosti naprej. Za upokojitev bi se štela službena doba po prestanem izpitu usposobljenosti. Pokojnina vdove ne bi smela biti manjša od 600 K. Odgojnine bi znašale 10% zadnje vštevne pokojnikove plače. Za danes priobčujemo le toliko. Utegnemo pa se s tem zakonom še obširneje baviti. Dunaj. Štirinajsti občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. — Tega zborovanja se je letos udeležilo lepo število na Dunaju bivajočib Slovencev, zanimajočib se za usodo svojih mladib rojakov na dunajskih visokih šolab. Predsednik g. Pukl je pozdravil navzoče s primernimi besedami ter se spominjal onih blagih mož, katere je v preslem letu vzela nemila smrt. To je društveni ustanovnik, eminenca kardinal in nadškof dr. Jakob Missia; dalje je nemila usoda društvu vzela . podpornika Alojzija Kremžarja, mag. svetnika na Dunaju, dr. Untelugauerja, vladnega svetnika, in dr. Niko Tonklija. Vsem bodi hvaležen spomin! — Društveni tajnik g. dr. Božidar Stegu poroča, da je društvo imelo tekom 1. 1901/02, izvzemši poletne mesece, vsakmesec sejo; v teh je odbor rešil 435 prošenj za podpore, katerih je odbor razdelil 45 3 6 kron, t. j. blizu 500 kron mesečno. Število prosilcev je 78. — Žalibog se je vsota prispevkov precej občutljivo znižala. Raditega je moral odbor paziti, da strogo in previdno razdeljuje podpore. Podpore so dobili le taki prosilci ,ki so bili res potrebni, pa tudi vredni. Da bi tudi dijaki sami po možnosti pomagali odboru, pravično reševati izročeno mu nalogo, je poročil odbor sl. akad. društvoma ,,Slovenija" in ,,Danici" in posredno tudi drugim visokošolcem načela, po katerih se ravna pri razdeljevanju podpor. Odbor stremi namreč vedno za tem, da bi mu bilo možno podpirati res najpotrebnejše prosilce, a te tem izdatnejše. Da je odboru bilo možno izvrševati vestno njega dobrohotni namen, se ima zahvaljiti vsem svojim podpirateljem in dobrotnikom, ki so mu priskočili na pomoč z lastnimi prispevki in darovi, pa tudi z nabiranjem darov in prispevkov v krogu prijateljev in znancev. Največjo vsoto je darovalo slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju, namreč 1560 kron; po 100 K so darovale sl. posojilnice v Celju, Ijudska v Gorici in Starem trgu, 80 K sl. posojilnica v Mariboru; 60, K kmetiška ljubljanske okolice; po 40 K posojilnici v Slovenski Bistrici in notranjska v Postojni, po 30 K kmetiška na Vrhniki, v Črnomlju, Brežicah in Šmarju pri Jelšah, po 20 K so darovale sl. posojilnice v Cerknici, na Vranskem, v Framu, Ormožu, Ribnici (Štaj.), Gornji Radgoni; po 10 K sl. okrajna posojil-ica v Ljutomeru. Posamezniki so darovali: Premilostivi knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik, ki je društveni ustanovnik, kakor vsako leto, tudi letos 20 K, polkovnik Anton pl. Sušič v Celju 50 kron, drž. poslanec g. Vilj. Pfeifer 50 K, neimenovana gospa 40 K. Nabrali so gg. Vilj. Pfeifer, diž. poslanec 120 K, dvorni svetnik dr. Mirko Ploj (med jugoslovanskimi poslanci) 80 K, dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru, je nabral med mariborskimi rodoljubi 126 kron, dr. UnterlHgauner in neimenovana sta društvu podarila 60 K. — Blagajnik g. dr. Klement Sesbun je podal raznib zanimivih številk o delovanju društva. Društvena glavnica je znašala koncem leta 1900/01 17.012 K. Pretečeno leto se je pomnožila samo za 60 K, ustanovnih prispevkov gg. dvornega svetnika dr. Mirko Ploja, Ivana Luzarja in Franč. Tuma po 20 K, tako da znaša sedaj 17.072-95 K. — Prispevki udov, podporaikov in dobrotnikov so znašali 3461 K 97 h. Ti dohodki so se proti lanskemu letu zmanjšali za črez 400 K! — Podpor je bilo razdeljenih 4536 K, in sicer meseca oktobra 1. 1901 v 8 slučajih 190 K, m. novembra v 59 slučajib 495 K, m. decembra v 62 slučajih 595 K; 1. 1902 pa m. januarja v 56 slučajih 490 K, m. februarja v 57 slučajih 445 K, m. marca v 51 slučajih 525 K, m. aprila v 31 slučajih 360 K, m. maja v 47 slučajih 562 K, m. junija v 50 slučajih 604 K, m. julija v 14 slučajib 220 K. — Prosilcev je bilo 78, in sicer 32 jurfstov, 31 filozofov, 4 medicinci, 2 tehnika, 2 akad. slikarja, 2 akad. kiparja, 3 agronomi, 1 eksp. akademik, 1 slušatelj v tehn. muzeju. Po kronovinah je bilo 40 iz Kranjske, 28 iz Štajerske, 8 iz Primorske, 2 iz Koroške. Po stanu svojih staršev je bilo sinov kmetiškega stanu 30, delavskega stanu 7, obrtniškega stanu 16, uradniškega stanu (prof.) 3, učiteljskega stanu 9, želez. izprevod., uradnih slug in enakih 6, različnih drugib 5. — Poročili gg. tajnika in blagajnika sta bili sprejeti brez ugovora in enoglasno. V imenu preglednikov je poročal g. dr. Primoži.. Vse društvene knjige in blagajnica so v vzornem redu. Gospodu blagajniku dr. K1. Seshunu izreče zbor za njegov veliki trud t korist društvu enoglasno zahvalo. Posebno zahvalo je izrekel zbor slavnim uredništvom slovenskih časnikov, ki so brezplačno priobčevala društvene zadeve ter tako največ pripomogla, da se je toliko darov žrtvovalo v korist ubogim dijakom. Vsem podpornikom, dobrotuikom in nabirateljem je izrekel občni zbor najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo s posebno prošnjo, da bi dosedanji podporniki, dobrotniki in nabiratelji ostali društvu še nadalje zvesti, da bi se tega prepotrebnega društva spominjali tudi drugi slovenski rodoljubi ob raznih prilikah, posebno še oni, ki so kdaj od tega društva prejeli kako podporo ter se nahajajo sedaj vprimernih službab alivtakih gmotnih razmerah, da bi vsaj deloma zamogli povrniti prejete dobrote. Poudarjati je treba, da je in bo to društvo za slovenske visokošolce važno in prepotrebno društvo in sicer vkljub ustanovitvi enakih društev v Gradcu in v Pragi. To dokazuje žeodletado letanaraščujoče število prosilcev, o katerem ni pričakovati, da bi se v doglednem času zmanjšalo. — Z ozirom na veliko važnost tega društva, ki vrši velevažno nalogo, se obrača odbor do vseb rodoljubov z iskreno prošnjo za darove v korist tolikoštevilnim ubogim slovenskim visokošolcem na Dunaju. Darila hvaležno sprejema društveni bla- gajnik, gospod dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I. Singerstrasse štev. 7. 14. občni zbor je za leto 1902/1903 izvolil sledeče gospode v odbor: Jak. Pukla, c. kr. nadporočnika v ev., sodnega tolmača bolg., hrv., slov. in srbskega jezika, posestnika itd., predsednikom; dr. Mirko Ploja, vit. Franc Jožefovega reda, c. kr. dvornega svetnika v upravnem sodišču, drž. poslanca, I. podpredsednikom; dr. Franč. Simoni.a, c. k. kustosa v vseučiliški knjižnici; dalje so bili izvoljeni gg.: I. blagajnikom dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse 7; II. blagajnikom dr. Janko Babnik, c. kr. sekcijski svetnik v justičnem ministrstvu * I. tajnikom dr. Božidar Stegu, c. kr. tajnik v justi.nem ministrstvu* II. tajnikom dr. Franč. Vidic, c. kr. urednik drž. zakonika; za odbornike: monsign. Franč. Jančar, papeški Častni komornik, župnik nemškega vit. reda itd., Ivan Luzar, višji revident pri ravnateljstvu južne železnice, Žiga Sežun, c. kr. kontrolor v blagajnici državnih dolgov; odbornikov namestniki: dr. Jos. Mantuani, c. kr. amanuensis v dvorni knjižnici, profesor glasbe itd., dr. Ant. Hinterlechner, c. kr. pristav geologičnega drž. zavoda, dr. Anton Povšič, c. kr. tajnik pri najvišjem in kasacijskem sodišču * pregledovalci: dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodelaki, c. kr. dvorni svetnik v finančnem ministrstvu, dr. Anton Primožič, vitez Franc Jožefovega reda, prideljen c. kr. ministrstvu za nauk in bogočastje, Bogdan Trnovec, c. kr. nadsodišča svetnik, prideljen c. kr. najvišjeniu in kasacijskemu sodišču; pregledovalcev namestniki: Karel Dolenc, c. kr. pristav pri najvišjem računišču, Alojzij Karba, c. kr. poštni pristav, Josip Premern, c. kr. kontrolor poštne hranilnice. Zagreb. Razne novice. Dne 31. decembra 1902 je bila glavna skupščina ,,Hrvatskoga pedagoško-književnoga zbora" v dvorani »Učiteljskega doma". Na tej skupščini je bil odkrit doprsni kip ustanovitelja organizacije hrvaškega učiteljstva Ivana Filipovica. Kip je izdelal hrvaški umetnik profesor Robert Frangeš. Zborovanju je prisostvovalo lepo število članov, potem zagrebško učiteljstvo in mnogo druge odlične gospode. Skupščini je predsedoval predsednik ,,Zbora" gosp. Ante Cuvaj. Zaradi velikih zaslug, ki so si jih pridobili za nZbor", so bili imenovani na tej skupščini častnim članom predsednik g. Ante Cuvaj, žup. šol. nadzornik v Zagrebu g. Djuro Prejac in žup. šol. nadzornik v Požegi g. Dragotin Pavič. Pravim članom so bili imenovani g. Josip Ciganovic, ravnatelj v Ogulinu, ter gg. Stjepan Širola in Matija Lisac, užitelja v Zagrebu. Dopisujočim članom so bili izbrani gg. Dragotin Jovan, Dragotin Šiler in Vilko Popovič, učitelji v Zagrebu, ter g. Josip Kneževič, ravnatelj v Slunju. Za nadaljno triletno dobo je bil izvoljen predsednikom ^Hrv. pedag.-knjiž. zbora" g. prof.j Tomislav Ivkanec, za tajnika g. Josip Kirin, za blagajnika g. Josip Klobučar, za varuha šolskega muzeja g. Josip Medved in za varuhinjo oddelka za ženska ročna dela gdč. Klotilda Cvetišic. To so imena, ki jib dobro pozna tudi slovensko nčiteljstvo še izza glavne skupščine ,,Zavezine" v Ljubljani 1. 1898. — Doslej je dobivalo hrvaško učiteljstvo certifikate za znižano vožnjo po državnih železnicah. Doznalo se je pa, da ne daje več ravnateljstvo drž. železnic učiteljstvu stalnih certifikatov s fotografijo za znižano vožnjo. Da pa ostane ta dobrota še nadalje hrvaškemu učiteljstvu, odpošlje ,,Saveza hrv. učiteljskih društava" dva člana k trgovinskemu ministru v Budimpešto, da mu izroči primerno peticijo. Da bi jo le z uspehom',! — Dne 27. decembra 1902 je umrl v Zagrebu profesor glasbe Anton Stockl, ki je bil rojen 1. 1851. v Ljubljani. Njegov oče je bil ljudski u.itelj, in tudi pokojnik si je izbral najprej učiteljski stan ter je služboval nekaj časa v Krašnji na Kranjskem. Kmalu pa se je popolnoma posvetil glasbi. V Zagrcbu je bival od 1. 1882. V zadnjem času je poučeval glasbo tudi na moškem učiteljišču v Zagrebu.