Hmeljar, letnik 7730 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Leto 2014 rekordno, leto 2015 podpovprečno Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Tako kot si bomo zapomnili lansko leto kot eno najboljših let na področju pridelave hmelja, si bomo leto 2015 zapomnili kot eno najslabših. Je pa bil letošnji pridelek hmelja zelo iskan in tudi cenovno zanimiv. Poškodbe v nasadu zaradi toče v letošnjem letu (Foto: D. Vrhovnik) Leto 2015 je zaznamovalo več dejavnikov, ki so vplivali na dosežen pridelek hmelja. Tako je Komisija za potrditev pridelka hmelja, ki je imenovana s strani IHPS, že pred obiranjem hmelja podala oceno za letnik hmelja 2015 v Republiki Sloveniji. Ocena je bila dobljena na podlagi terenskega ogleda hmeljišč po Sloveniji: Aurora 1200 kg/ha, Celeia 1700 kg/ha, Savinjski golding 800 kg/ha, Bobek 2000 kg/ha in ostale sorte 1500 kg/ha. Glede na znane površine pod posameznimi sortami hmelja in oceno pridelka je komisija ocenila, da bodo slovenski hmeljarji pridelali okoli 1720 ton zračno suhega hmelja letnika 2015. Velik izpad rastlin v letu 2015 zaradi neugodnih vremenskih razmer (Foto: D. Vrhovnik) Dejansko stanje priglašenih količin pridelka hmelja letnika 2015 pa je naslednje: skupno se je v Sloveniji pridelalo 1678 ton pridelka zračno suhega hmelja. Hektarski pridelki po sortah pa so bili povprečno: Aurora 1216 kg/ha, Savinjski golding 809 kg/ha, Celeia 1872 kg/ha, Bobek 1393 kg/ha. Komisija za oceno pridelka hmelja je dobro ocenila pridelek letnika 2015. (Foto: S. Pogladič) Kot vidimo, se ocena in dejanski pridelek pri nekaterih sortah hmelja precej ujema. Največje odstopanje je pri sorti Bobek, saj je komisija ob terenskem ogledu predvidevala, da se bodo rastline Bobka do obiranja še razvile in storžki pridobili na velikosti in masi, kar pa se očitno ni zgodilo. Hmeljar Karli Orožim med preizkušanjem vlage posušenega hmelja letnik 2015 (Foto: D. Vrhovnik) Hmeljar, letnik 77 31 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Leto Rodni nasadi (ha) Prvoletniki (ha) Premene (ha) Vsi nasadi (ha) Vsi nasadi + premene (ha) Pridelek skupaj (ton) Pridelek (kg/ha rodnega nasada) 2015 1228 175 360 1403 1763 1678 1366 2014 1139 156 488 1296 1784 2318 2035 2013 1061 105 626 1166 1792 1297 1222 2012 1102 57 636 1159 1795 1564 1419 2011 1351 24 453 1376 1829 2470 1828 2010 1450 38 374 1488 1862 2461 1697 2009 1393 124 207 1517 1724 2500 1795 2008 1532 86 254 1618 1872 2359 1539 2007 1467 106 302 1573 1875 1987 1355 2006 1416 52 316 1468 1784 1899 1341 V letu 2015 je bilo stanje površin pod hmeljem po sortah naslednje: Aurora - 526 ha, Celeia - 493 ha, Savinjski goldig - 152 ha, Bobek - 138 ha, Styrian gold - 39 ha, Hallertauer Magnum - 15 ha, Dana - 10 ha in drugih sort skupaj - 30 ha. V preglednici 1 sta predstavljena pridelek in površina pod hmeljem v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti. Iz podatkov je vidno, da je trend obnov v zadnjih dveh letih zelo pozitiven, kar je za slovensko hmeljarstvo kot panogo gotovo dobro. Preglednica 1: Površine pod hmeljem in pridelek v letih 2006 do 2015 (MKGP) Dozorevanje hmelja v letu 2015 Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Parametre tehnološke zrelosti na več standardnih lokacijah (krajevno in pedološko različne lokacije) v Savinjski dolini ter na drugih pridelovalnih območjih (Koroška, Ptujsko - Ormoško območje) smo v sodelovanju s KGZS, KGZ Celje tudi v letošnji sezoni spremljali dvakrat tedensko, in sicer v tri- do štiridnevnih intervalih. Parametre (vsebnost vlage v storžkih, masa suhih storžkov, dolžina storžkov in vsebnost alfa-kislin) za sorto Savinjski golding smo začeli spremljati 3. avgusta. Konec prve dekade avgusta smo začeli vzorčiti storžke sort Aurora in Styrian gold, v drugi dekadi avgusta pa še storžke sort Bobek, Dana in Celeia. Podatke o spremljanju parametrov tehnološke zrelosti smo od 14. avgusta naprej do vključno 9. septembra na odzivniku IHPS osvežili ob torkih in petkih ob 15. uri. Hkrati smo vsakokrat obvestilo objavili tudi na spletni strani IHPS. Hmeljarje smo z informacijami in aktualnimi podatki seznanili še na tehnološkem sestanku hmeljarjev 13. avgusta in preko Hmeljarskih informacij (20. avgusta in 2. septembra). V Savinjski dolini je Savinjski golding prešel v tehnološko zrelost okrog 18. avgusta. V času tehnološke zrelosti je imela ta sorta vsebnost alfa-kislin od 2,0 % do 3,2 % v suhi snovi, masa suhih storžkov je dosegala od 8,6 do 10,1 g. Vsebnost vlage v storžkih je bila pod 79,1 do 80,3 %. Sorta Aurora je na večini lokacij v Savinjski dolini prešla v tehnološko zrelost po 25. avgustu. Vsebnost vlage v storžkih je bila na vzorčenih lokacijah od 77,5 % do 80,3 %. Vsebnost alfa-kislin se je ustalila in je bila pri ročnem nabiranju od 7,3 % do 10,8 % v suhi snovi. Masa 100 storžkov se je ustalila pri 8,0 do 9,5 g. Sorta Styrian gold je v tehnološko zrelost prešla po 25. avgustu. Vsebnost vlage v storžkih je bila 77,9 %, vsebnost alfa-kislin pa 3,2 % v suhi snovi. Pri sorti Bobek so se na vzorčenih lokacijah parametri tehnološke zrelosti ustalili v dneh po 31. avgustu. Masa 100 suhih storžkov je bila od 8,3 do 11,5 g, vsebnost alfa-kislin pa med 6,2 % do 8,6 % na suho snov. Pri sorti Dana sta se masa storžkov in dolžina storžkov ustalili po 31. avgustu. Vsebnost alfa-kislin je bila 13,7 % v suhi snovi. Sorta Celeia je prešla v tehnološko zrelost po 4. septembru. Vsebnost alfa-kislin je bila med 4 % in 6,6 % v suhi snovi, masa 100 suhih storžkov je bila med 7,7 in 10,6 g.