Ustavne pravice^ j - - §. 1. A'si ljudje imajo enake prirojene neznebljive pravice, nar imcnitnejši so: pravica za se skerbeti, za slobo- dnost osebe, za poštenje in za pomoženje dušne in ma¬ terialne blaznosti. Te pravice se pa le u taki meri zamorejo iz pelja- vati, de se drugim ljudem enake pravice skozi to ne kratijo. §2. Nadava deržave je , te pravice krepko varovati in spomožiti, sosebni deržavniki oddajo od svojih pravic toliko na deržavo, kolikor je potreba k’ njenimu namenu. §. 3. Skupšina deržavnih prebivavcov je ljudstvo, vse deržavne oblasti izvirajo iz ljudstva in se bojo ispelja- vale po načinu, kteri bo storjen u konštuciji. §• 4. Austrijansko deržavno dezelanstvo se zadobi, uživa in zgubi po zastavkih tega ustavniga lista in ene druge posebne postave. §- 5. Pred postavo so si vsi deržavni deželani enaki. Vse pravice stanov in zaznamvanje žlahtnosti vsake sorte so overženi in ne smejo več podeljeni biti. Vsi deržavni deželani imajo enake pravice očitne službe zadobiti. Le lastna zasluga da pravico k’ oci- 2 tnimu počastenju in obdarvanju; počastenje se ne da nasledvati. §• 6. Prostost osebe (peršone) je zagotovljena. Nihče se ne sme zuper svojo voljo nevadnimu sodniku od tegniti; privilegirane in iznemavne sodbiša ne sinejo obstati. Nihče se ne sme zapreti, kokor iz močjo sodniškiga iz uzroki prevideniga ukaza; drugač če je bil na hudo¬ delstvo zalezen. Ukaz za zapero se more jetniku ročno, ali pa zadnič u 24 urah po vjetji podati. Vsak, kteri je od služabnikov očitniga varstva za- perli, se more u 24 urah primerjeni sodbi oddati ali pa ispustiti. Ce se proti obdolženima človeku žive znamnja ka- kiga velkiga hudodeljstva ne prikazujejo, se more u prostosti soditi, to de ima poroštvu ali kaucion dali, ktero sodba odmeri. §• 7. Sodbino opravilstvo je očitno in ustno. Pri kaznovavni sodhi more u navadi biti zatožbino ravnanje iz priseženo sodnijo; iznetki od te naredbe bojo skuzi posebne postave uterjeni. Nihče se ne sme u preiskanje uzeti zavoljo hudo¬ delstva, kateriga od prisežniga sodniša ni deležen spoznan bil, tudi ne sme zavoljo cniga prestopka dvakrat ob¬ sojen biti; ravno tako malo se zamore kdo siliti, de bi sam čez sebe govoril, ali de bi zuper svoje starše, otroke, brate ali sestre ali super zakonskiga družeta pričeval. 8. Le po sodnimu sklepu se kazin naklone in sicer po taisti postavi, ktera je bila takrat veljavna, kader se je hudodeljstvo doperneslo. Obsojenje k smerti je overženo: 3 Očitne dela, očitno venpostavljanje, životno kazno¬ vanje se ne smejo za kazin primeriti, tudi se ne smejo znamnja vžigati in ne premoženje odvzeti. 9. Hišna privica je nerazžaljiva. Le po sodniškim« dokazu in po postavni meri in u tistih zadevah, ki jih postave ukrenejo, se smejo stanovanja in pisma preiskavati ali posledni clo preč vzeti. Nedotakljivost hišne pravice pa ne more zaverati, de hi se ne smel človek vjeti, za kterim sodba zalezva. §• 10. Skrivnost pismov se ne sme razžalili; pisma pa se smejo le iz sodbino zapovedjo in po postavah nazaj zaderžavati. H- Pravica prošnje narejati in podpise nabirati je brez¬ končna. §• 12. Preselvanje osebe ali premoženja med mejami deržave je le tistim zavezam podverženo, ktere bojo u občinskima redu ugotovljene. Pretegovanja u pluje kraje deržavna oblast ne bo kratila; posebno se ne sme odhodno plačilu tirjati. §. 13. Auslrijanski domorodci imajo pravico pokojno in brez orožja se vkup zbirali, brez de bi treba bilo, kaki uradniji oznaniti. Zberališa ljudstva pod milim nebam se smejo le takrat prepovedali, kader je očitna nevarnost za občinski red in pokoj. Orožlan zbor (©)or) se ne sme čez polilijske reči posvetvati ali sklepe storiti. 4 §. 14. Zberališa deržavnih domorodcev u družbe (Aso- ciacion) so prosto pripušene in ne potrebujejo pri¬ voljenja kake uradnije. Ta pravica se ne sme po postavah drugač kratili, kar je potreba za izpeljavo enake pravice drugih ljudi, za očitno blagočednost in za deržavni namen. §. 15. Vsaki človek ima nedotakljivo pravico Boga po svoji vednosti in po svoji prostovoljni znanost častiti. Vsaka verozakonska družba se more obravnavali po 14. razdeljku, ker je za asociacione ustavljen. §• 16. Nobena cerkev ni deržavna cerkev. Nihče ni primoran se deležvati nad opravili , oči¬ tnimi obhajili in dolžnosti takih cerkva, ktere niso po njegavi veri, tudi mu ni potreba njih praznike spoštovati. 17. Razlika verozakona ne stori razločka med pravi¬ cam in dolžnostim deržavnih domorodcev. §. 18. Zakon je že ugotovljen po očitnimu dovoljenju obeh zenitvavcov pred tisto uradnijo, ktera je za naredbo ženitvanjskih pisem postavljena. Cerkvena poroka se le zamore imeti po storjenimu deželskimu zakonu. Različnost vere ne stori zakonskiga zaderžka. §. 19. Podučenje je prosto, in prepovedana je vsaka na- redba, ktera bi bila prostosti podučenja nasprotna. Le po postavah se bo zatiranje vsake napčine rabe uravnalo. Očitni nauki se bojo zastonj delili in bojo po postavi u red djani. 5 Nobeni duhovski družbi se ne sme devoliti kako vodilno pečanje med očitne učeljiša. 20. Vsak ima pravico svoje misli očitno izgovoriti, popisati, u podobah na znanje dati in u vsaki prosto voljni meri in postavi očitno razzodeti. Ta pravica se pod nobeno okoljnostjo in na no¬ beno vižo ne sme kratiti, odložili ali odstaviti, namreč ne skuzi censuro, ne skuzi potrebo dovoljenja, ne skuzi ulago denarja, ne skuzi odrajtvilu za štempelnje. Krivična raba te pravice bo kaznjena po splošnih postavah in ne drugač, kakor skuzi sklep prisežniga sodbiša. Če je pisatelj kakiga pismenstva ali napeljavec kakiga podobniga prikazovanja znan in de ima u deželi svoje navadno stanovanje, se ne sme drugi za to pre¬ ganjati. Tako dolgo, de se pregledana štrafovavna postava ne upelje, imajo zavoljo krivične rabe tiskarnije dozdanje provizorne postave veljati. §. 21. Vsako ljudstvo ima nepremakljivo pravico za ohra- njenje in čislanje svoje narodnosti sploh, in posebno svojiga jezika. Od deržave bo zavarvana enaka pravica vsili de¬ želskih jezikov u šolah, u uradnijah in u očitnima življenju. §. 22. Vlastnoha stoji pod varstvam deržave. Nihče se ne sme iz svoje lastine spodriniti, drugač kakor a) skozi izpeljvanje sodniga sklepa ali, b) skozi odvzetje zavoljo očitniga blagostanja. Posledno ravnanje se le zamore vpeljati po po¬ sebnih postavah in proti primerjenimo odškodvanju, ktero se navadno naprej plača. 6 g. 23. Vlastnoba ne sme biti kratena ne skuzi feudalno zavezo ne skuzi ustavo rodbinskima fideikomisa. Posebna postava bo red obsegla, po kterimu bo feudalna zaveza odnehala. Rodbinski fideikomisi uslanejo nerazdeljiva lastnina tistih, kterim bojo napadli na dan oznanenja te pri- čijoče ustavne postave. §• 24. Deržavni domorodec ne more bili kraten u prosti¬ ma obračanju iz svojim premoženjam drugač kakor po zastavkih deželskih postav in po posebnih postavah čez delitev zemliš. Delitev vlaslnobe u zgorno pravico in u uživavno lastnino je na večno prepovedana. §. 25. Sleherni more po primeri svojiga premoženja in prihodiža k potrebam deržave pripomočti. §. 26. Vsak derzavni domorodec in vsako zemljišč more u soseskini zavezi biti. Stavne pravice vsake soseske so: a) Volitev svojih predstojnikov in zastopnikov. b) Samostalno oskerbništvu svojih ležečnosti in raba policjiskih opravil (soseskini red bo zaznamval pod kakšno mero se bo zastavno premoženje prodati ali za¬ dolžiti zamoglo. c) Očitno razglašenje svojiga gospodarstva in vna- vadi očitnost vsili opravil. §• 27. Za varstvo deržave in ustave je hramba ljudstva postavljena, ktera se razdeli u armado in u narodno stražo in ktera bo po posebnih postavah u red djana. 7 Bramba ljudstva bo prisegla na ustavo, in se zamore za zatiranje notrajniga nepokoja le takrat oberniti, kader jo deželske uradnije povabijo, to se zgodi u postavnih gotovih zadevah in merah. 28. Vsak deržavni domorodec je dolžan vojniško službo opravljati. Iznetki bojo skuzi vojniške postave zaznam- vani. §. 29. Armada je podložna deželskim postavam in sodbam. Vojniške sodbiša imajo le na vojski in pri discipli- narskih prestopkih obstati. §. 30. Vsi brambovski možje, kteri ne služijo pri armadi, imajo u navadi enako pravico in dolžnost u narodni straži opravila delati. Bolj ne tanjke dokazke in iznetke od tega zostavka bo postava za narodno stražo obsegla. Vsak ima pravico orožje nositi, kter po te pričijoči postavi ni od službe u narodni straži odločen. O'! J«".': Tl ni ' f 1 'Ij. ■ t?<{ <■<) I fii ■ • M^'feifo^bSn‘1!^ oni) ..mi as n7:/ 4 ;r; cJ ., »•oji ' oJ c i! ! J.' > osivi n i -Z;reV . •na-jolbo išmld uihoi*n n oifiufa bo in ivsJebff]