64.	V	Lfublfanif	sobota	T8.	marca	1939.	Leto	IV
Mi in zadnje spremembe v Srednji Evropi
Prijateljstvo z vsemi sosedami in dobri odnošaji z drugimi državami narekujejo Jugoslaviji hladnokrvnost in mir v sedanjih časih
Anglija fe odpoklicala svojega poslanika ix Berlina
njegova splošno priznan* miroljubnost, njegova odločnost v primeru nevarnosti, kakor tudi globoka vera, z ničemer motena ljubezen vseh sinov te države brez razlike na strankarsko ali versko razdelitev njihove skupne velike in lepe domovine, najboljše jamstvo za skupno varnost in bodočnost. Zaradi tega smo prepričani, da tisti, ki širijo vesti, katere nimajo nobene stvarne podlage, ne delajo prav nobene usluge niti sebi, niti domovini ter s tem nasedajo mračnim interesom ter zakulisnim spletkam.
Samo to in edino nas je dovedlo do tega, da na take pojave opozorimo našo javnost, da bi tudi ona sama, zavedajoč se svoje domoljubne dolžnosti, z upravičenim prezirom obsodila vse tiste, ki zavestno ali nevede verujejo »dobro informiranim« raznašalcem zlobnih vesti o političnem položaju v državi in zunaj nje.
Razstava francoske umetnosti v Belgradu
Belgrad, 18. marca. m. Danes dopoldne je bila v muzeju kneza Pavla odprta razstava francoskih umetnin. Pokroviteljstvo nad razstavo, ki nosi ime »Sto let francoske umetnosti«, sta prevzela Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik francoske republike Lebrun.
Vojaška avtomobilska cesta Varšava — Budimpešta
Varšava, 18. marca. m. Poljski zunanji minister Beck je včeraj sprejel madžarskega poslanika v Varšavi in imel z njim daljši razgovor. Državnika sta razpravljala o sklepu, da začneta Poljska in Madžarska takoj z deli za veliko vojaško avtomobilsko cesto iz Budimpešte čez Karpatsko Ukrajino v Varšava.
Bafa v Romuniji
Bukarešt, 17. marca. b. Včeraj je prispelo v Romunijo veliko število uglednih političnih osebnosti iz češkoslovaške, med njimi tudi znani češki industrijalec Jan Bata. V Romunijo je prispel tudi bivši predsednik ukrajinske vlade monsignor
V	o 1 o 6 i n. Bata je odpotoval naprej z letalom, medtem ko so nekateri višji uradniki njegove tovarne ostali v Bukarešti. Številni češki uradniki in častniki, ki so pobegnili v Karpatsko Ukrajino, se bodo vrnili nazaj v češke pokrajine.
Poljsko veselie nad skupno me[o z Madžari
Varšava, 17. marca. AA. Pat. časopisje soglasno pozdravlja vzpostavitev skupne poljsko-madžarske meje.
»Poljska Z b r o j n a<, organ poljske vojske piše, da je skupna meja vzpostavljena kakor je to zahtevala zgodovinska tradicija obeh prijateljskih narodov. Naj bi poljske in madžarske roke, ki so krepko stiskajo na skupni meji, ostale večno združene.«
»E x p r e s s P o r a n y« objavlja članek, v katerem pravi: Vzpostavitev skupne poljsko-madžar-ske meje je bila sprejeta z velikim in iskrenim navdušenjem na Madžarskem in na Poljskem. S tem je uresničena življenska zahteva zunanje politike Madžarske, ki jo je Poljska vedno cenila in aktivno podpirala. Neredi, ki so neprestano divjali v Karpatski Ukrajini, so zdaj prenehali. Tako zdaj poljsko-madžarsko mejo moremo imenovati ne samo mejo zgodovinske pravice, pač pa tudi mejo reda.
Madžarski poslanik v Varšavi je dal uredniku >Express Poranya« izjavo, v kateri poleg drugega pravi:
»16. marec je zapisan z zla timi trk a-mi v naši zgodovini. Sen naših oletov je uresničen. Ponovno smo sosedje. Poljsko-madiar-ska meja ni bila nikdar krvava meja, pat pa meja sodelovanja v miru in prijateljstvu. Pomena današnjega dne ni mogole dovolj poudarili. Politiine, kulturne in gospodarske vezi, ki se bodo zaradi skupne meje še bolj utrdile, bodo postale še prisrinejše. Ta zgodovinski dogodek nam odpira nove možnosti za sodelovanjem
Bivši predsednik češkoslovaške republike dr Be-
neš je poslal predsedniku USA Rooseveltu, Chamberlainu, Daladieru in Litvinovu brzojavko, v kateri protestira proti priključitvi Češkoslovaške k Nemčiji.
Belgrad, 18. marca. m. Z ozirom na zlobno širjenje netočnih vznemirjajočih vest; v sedanjih časih, objavlja današnja »Politika« uvodnik, v katerem pravi:
_ »Nagle spremembe, do katerih je te dni prišlo v odnošajih med Veliko Nemčijo ter češkim is slovaškim narodom, so dale povoda za nekatere alarmantne vesti o možnosti, da v bližnji bodočnosti lahko pride do hudih dogod-kov^ ▼ Evropi. Vsi evropski narodi in vsi njihovi odgovorni politični voditelji zasledujejo ta razvoj političnega položaja na naši celini z naj-▼ečjo pozornostjo in tudi s precejšnjo zaskrbljenostjo,
Ta zaskrbljenost predvsem izvira iz glo-noke želje vseh evropskih odločujočih političnih krogov, da je treba z vsemi napori delati na to, da se mir ohrani in zavaruje. V zveai z zad-»jimi dogodki in zaradi strahn o ohrantvj miru
je celo nastala nekaka splošna miselnost, da ljudje lahkoverno jemljejo za resnične razne vesti, pa naj bodo še tako neutemeljene in fantastične.
Dobri in prijateljski odnošaji naše države z vsemi sosednimi državami, kakor tudi naše prijateljske zveze z ostalimi evropskimi državami, primerna hladnokrvnost in resnost, s katero naše ljudstvo spremlja razvoj političnih dogodkov v Evropi, so zadosten dokaz vsem politično zavednim državljanom, da ni nobenega resnega razloga za zaskrbljenost in za verovanje raznim izmišljotinam m razburljivim vestem, ki jih neresni, dostikrat pa tudi razni sumljivi ljudje mečejo v našo javnost.
Naše ljudstvo je s svojim zdravim čutom vedno znalo pravilno ocenjevati pomen političnih dogodkov v svetu. Naše ljudstvo ve, da so
London, 18. marca. m. Nasprotniki Cham-berlainove vlade so znova začeli oster boj proti sedanjemu ministrskemu predsedniku. Odločno zahtevajo njegov odstop. Ce ta njihova zahteva ne bo rodila uspeha, zahtevajo Chamberlainovi politični nasprotniki, da se mora ustanoviti poseben zunanjepolitični posvetovalni odbor, ki bo nadzoroval Chamberlaina in njegovo delo. V tem odboru bi bila tudi bivši zunanji minister Eden, Duff Cooper ter nekatere druge vplivne politične osebnosti.
Včeraj so se po Londonu zopet začele širiti vesti, da je med Chamberlainom in lordom Hali-faxom prišlo do hujših nesporazumov. Lord Hali-
fax je pred nekaj tedni cisto spremenil svoje mnenje glede angleške politike ter začel zagovarjati tesnejše sodelovanje s Francijo in Sovjetsko Rusijo. Chamberlain pa je ostal do zdaj še vedno neomajno na svoji prejšnji politični črti. Da imata Chamberlain in lord Halifax čisto različno mnenje glede tega, kakšno politiko mora v bodoče Anglija voditi, se je čisto jasno videlo iz njunih predvčerajšnjih izjav v zgornjem in spodnjem domu. Chamberlain vztraja na tem, da proti Nemčiji ni treba storiti nobenih korakov, marveč vse <*pore mirno poravnati.
Toda pod pritiskom svojih tovarišev v vladi je moral Chamberlain včeraj odnehati ter pokli-
Vesti 18. marca
V francoski poslanski zbornici sta včeraj predsed-
nik vlade in zunanji minister odgovarjala na vprašanja poslancev glede dogodkov na Češkem. Seja je bila zelo burna in so levičarji ostro napadali vlado, češ da je prepopustljiva. Predsednik Daladier je odgovoril, da je njegov namen spremeniti Francijo v eno samo obrambno delavnico, ker le potem ji bo zagotovljen obstanek.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je praznoval včeraj 60 letnico. Ob tej priliki je v Birminghamu govoril, da je Anglija pripravljena vse žrtvovati za mir, toda motili bi 6e vsi, ki menijo, da ne bo znala braniti svobode. Svoje končno stališče o zadnjih dogodkih na češkem, ki so svet pretresli bolj kakor katerakoli druga stvar v zadnjem času, bo pa povedala takoj, ko bo imela vsa potrebna obvestila.
Za prvega slovaškega poslanika v Berlinu je imenovan bivši minister Čermak.
Nemški tisk ostro odgovarja na pisanje francoskih in angleških listov, ki očitajo Nemčiji, da je Češko »uropala«. Nemški listi pravijo, naj Anglija rajši pogleda, koliko milijonov tujih ljudstev ima ona v svoji e.blasti. Nemčija ne bo spraševala Anglije in Francije, kadar bo hotela storiti, karkoli bi se ji zdelo potrebno. Italijanska vlada odločno zanikuje vesti, da bi nameravala začeti s kakimi vojaškimi ukrepi v Albaniji. Te vesti ie razširilo Italiji nasprotno časopisje.
V Pragi so prepovedali izhajanje listu »A-Zet«,
ki je svoje čase ostro pisal o Nemčiji. Nemški poslanik v Parizu je včeraj izročil francoskemu zunanjemu ministru uradno besedilo o priključitvi Češke k Nemčiji.
V Madridu so včeraj obsodili na smrt podpalkov-
nika Barcela in Buena, ki sta vodila zadnjo komunistično vstajo proti obrambnemu odboru.
Vsak nemški uspeb je hkratu tudi italijanski uspeh, pišejo nekateri rimski listi ob zadnjih dogodkih v srednji Evropi.
Vodstvo ukrajinskega gibanja v Berlinu daje po radiu vsak večer poročila o poteku bojev med ukrajinskimi prostovoljskimi oddelki in med Madžari v Karpatski Ukrajini. Poročila govore a hudem odporu Ukrajincev in o tem, da
1	Madžari le s težavo napredujejo. Ukrajinci so dobro oboroženi in imajo izborno vodstvo. Češkoslovaški poslanik v Washingtonu Hurban ne mara izročiti poslaništva nemškim zastopnikom, čeprav je dobil iz Prage navodilo, naj to stori.
Londonski politični krogi smatrajo, da je palestinska konferenca končnoveljavno propadla, ker so Judje in Arabci odločno zavrnili angleški načrt za razdelitev Palestine.
Hitler v Brnu
Brno, 17. marca. AA. Danes dopoldne je prispel kancler Hitler v Olomuc, zatem ko je obiskal one pokrajine, ki so bile že meseca oktobra pri-kliučene Nemčiji. Iz Olomuca se je odpeljal v pokrajino Hanaka v hriboviti del Moravske, kjer so bile ža včeraj prirejene navdušene manifestacije o priliki prihoda nemških čet. Ob 11 dopoldne je prispel Hitler v okolico Brna, kjer ljudie povečini govore nemško. Ob 11.10 se je Hitler z vlakom pripeljal na glavna postajo v Brno, ki je bila svečano okrašena. Velika množica ljudstva je navdušeno pozdravila voditelja rajha. Vse mesto jc bilo v zastavah s kljukastim križem. Adolfa Hitlerja ro pozdravili na postaji vojaški poveljniki, gau-leiter Biirckel in namestnik dr. Sey6s-lnquart, nakar se ie Hitler odpeljal s kolodvora v mestni dom, kjer *o ga sprejeli in pozdravili nemški zastopnik na občini in nemški zastopniki oblasti. Na vsej poti od postaje do mestnega doma je velika množica ljudstva, v kateri je bilo več tisoč Nemcev iz vse Moravske navdušeno vzklikala Adolfu Hitlerju.
Ureditev kolektivne časopisne reklame. Da bi se mogla naša gostinska podjetja v časopisju čim uspešnejše reklamirati, jo pokrenila Tujskopro-metna zveza v Ljubljani že lansko leto akcijo, da se priporoča tujskoprometnim krajem inseriranje v kolektivni časopisni reklami. Predpriprave so zavzele dosti časa, tako da je prišlo do uresničenja te zamisli šele letos.
Tujskoprometua zveza v Ljubljani je skupaj s Tujskoprometno zvezo v Mariboru izdelala načrt kolektivne časopisne reklame za vso Slovenijo ter v okrožnici pred par dnevi priporočila inseriranje po gotovem načrtu. Obema Tujskopromet-nima zvezama se je posrečilo doseči pri poedinih časopisih znatne popuste, ki bodo šli v celoti v dobro samim inserentom. Tujskoprometni zvezi bosta pa na svoje stroške nad inserati iz Slovenije objavili skupno reklamno glavo tako, da bodo inserati prišli do večjega učinka. S tem svojini korakom sta slovenski tujskoprometni zvezi prihranili tako našim tujskoprometnim krajem, kot tudi posameznim pogoetinskim podjetjem veliko denarja, ker so se oglasi doslej računali po višji ceni, ker so bili razvrščeni posamezno brez vsakega načrta in ker co dostikrat inserenti naročali oglase ob času, ki je bil turistično manj vreden.
rali v London angleškega veleposlanika v Berlinu Hendersona, ki se najbrž no bo več vrnil v Berlin. ter bn tam zastopal Anglijo odpravnik poslov. Henderson bo odpotoval iz Berlina nocoj ter ho imel danes še več sestankov z odločujočimi Člani nemško vlade.
V	Londonu so začeli veliko propagando za uvedbo obvezne vojaške službe.
Iz vsega tega je razvidno, da je razpoloženje
v Angliji po zadnjih dogodkih precej drugačno, kakor pa v Franciji. Dočim v Franciji nameravajo dati predsedniku vlade Daladieru skoraj diktatorska polnomočja, nameravajo v Angliji Chamberlainu vzeti iz rok preveliko oblast.
Romunska vlada je zavrnila
Nemški predlog za priključitev Romunije v nemško gospodarsko območje
Romunske čete zasedaio obmejni predel Karpatske UkraHne
London, 18. marca. o. Londonski 'dopisnik »Newyork Timesa« poroča r evropskem izdan ju •vojega lista, da je romunska vlada zadnje čase sprejela od Nemčije ultimativen predlog glede priključitve romunskega gospodarstva ▼ gospodarski sistem velike Nemčije. Romunija naj bi se obrezala, da bo svoje gospodarstvo zlasti izvoz iita Jn petroleja ter plačilni promet z Nemčijo uredila po zahtevah nemškega štiriletnega gospodarskega načrta. Romunija naj bi se po tem predlogu obvezala, da bo prihodnja štiri leta dajala ▼se svoje žito ter petrolej samo Nemčiji in to v »ameno *a stroje in nemške industrijske izdelke, ce Romunija te nemške predloge sprejme, ji je Nemčija pripravljena jamčiti politično neodvisnost ter nedotakljivost njenih sedanjih meja. Taka obvestila je iz zaupnih virov dobila angleška vlada-Romunska vlada j« na zadnji seji ta nemški predlog zavrnila,
Dfeft bo|i * Karpatski Ukrajini
Madžarski namestnik Hoifty na karpatskem bojišču
BudimpeSta, 18. marca. m. Kraljevski nnmcst-»flc Horthy je snoči odpotoval v Karpatsko Ukrajino, kjer še vedno divjajo boji med madžarskimi rednimi četami in člani napol vojaške ukrajinske organizacije Sič. Madžarske čete prodirajo v štirih smereh proti poljski meji, katero so dosegli doslej samo na enem mestu.
Danes bo kraljevski namestnik Horthy pregledal postojanke, ki jih je madžarska vojska ie *■»» «1*.
Dr. Tiso In slovaški ministri na Dunaju:
Hitler povabljen v Bratislavo
Dunaj, 18. marca. o. Nemški kancler Hitler Je sinoči dopotoval iz Brna na Dunaj. Na Dunaju sta mu nemška vojska, ki se je zbrala zadnje čase v bivši avstrijski prestolnici in njeni okolici, priredili slovesen sprejem. Hitler je z balkona hotela »Imperialne gledal parado čet.
Danes zjutraj so dopotovali iz Bratislave predsednik slovaške vlade dr. Tiso in trije •lovaški ministri. Bili so sprejeti pri Hitlerju in ga uradno povabili, naj čimprej obišče Bratislavo.
Bratislava. Šef slovaške propagande Mach je imel govor po radiu in v njem orisal pomen izmenjave brzojavk med predsednikom slovaške vla-
Politično življenje v Pragi
Praga, 18. marca. o. Včeraj je bila v Pragi prva seja češke enotne stranke, pod vodstvom predsednika dr. Hacha. Na njej so se razgovarjali
o	stvarnem načrtu za bodoče politično življenje češkega naroda in za novo politično organizacijo.
Prvič odkar je Češka pod nemškim varstvom, je včeraj imela sejo tudi češka vlada. Na seji je govoril predsednik Beran, ki se je zahvalil Hitlerju in dr. Hachu za delo, ki sla ga zadnje dni opravila v korist češkega ljudstva. Predsednik vlade je nato sprejel odposlanstvo češke enotne stranke in pa češkega odbora za sodelovanje z Nemci.
Češki listi prinašajo v ponatisu izjavo generala Goringa za angleške liste. V izjavi je Gori ng poudaril, da bodo Čehi deležni večje avtonomije, kakor so jo kdajkoli dajali sudetskim Nemcem. Čehi ne bodo služili v nemški vojski in jih tudi ne bodo sprejeli v nemško armado. Da se odpravi nerazpoloženost na Češkem in Moravskem, je Goring že dal nalog za več ukrepov, ki naj pomagajo zaposliti vse delavce ha Češkem.
G6ring je dalje izjavil, da monakovskih plemenskih zakonov ne bodo izvajali pri čeških in moravskih Judih. Ti zakoni se tičejo samo Nemcev, živečih v teh krajih
Bukarešta, 18. marca. m. Sinoči se je sestal na dvoru pod predsednistvom kralja Karla kronski svet na sejo. Na njej so bili vsi ministri, dvorski svetniki, glavni generalštab in vsi poveljniki armadnih zborov. Kronski svet je razpravljal o političnem položaju ter je soglasno odobril diplomatsko delo ter vojaške ukrepe, ki jih je v zvezi z zadnjimi zunanjepolitičnimi dogodki storila romunska vlada,
Budimpešta, 18. marea. o. Poročajo, da so se začela med romansko in madi&rsko vlado pogajanja o tem, da bi Madžarska Romuniji odstopila tisti predel karpatsko-ukrajinskega ozemlja, ki je po prebivalstvu romunskL Romunija je zbrala na tem delo svoje mej« močne vojaSke oddelke, ki to danes prekoračili mejo in zasedajo omenjeni predel.
Bukarešta*, 18. marca. m. Bivši predsednik karpatsko-ukrajinske vlade Vološin je včeraj dospel v Cluj. Tu bo 06tal vse dotlej, dokler se mednarodni položaj ne bo razčistil. Nekaj ministrov njegove vlade je odpotovalo v Budimpešto, kjer bodo zahtevali avtonomijo za Karpatsko Ukrajino pod okriljem Madžarske. V Bukarešto je še pred zasedbo Češke in Moravske prispel z letalom znani češki industrijalec Bata z nekaterimi svojimi lajožjimi sodelavci.
de dr. Tiso in Hitlerjem. Mach je podčrtal, da je Hitler govoril o Slovaški kot svobodni državi, in dodal, da vsakdo razume pomen teh besed. Hitler je govoril o slovaški državi, slovaška država je zgrajena na trdno skalo.
Na Slovaškem vzdržujejo red in varnost Hlin-kove garde in slovaška policija.
London, 18. ma*ca. A A. DNB: »Daily Mail< prinaša izjavo, ki jo je general Goring dal Wardu Priceu o novi ustavi Slovaške. Goring je predvsem podčrtal, da bo Slovaška pod nemškim varstvom, da se pa ne bo priključila Nemčiji. Slovaška je popolnoma neodvisna država. Nemške garnizije pojdejo na Slovaško samo tedaj, če bo to zahtevala slovaška vlada.
Glede glasov, da je Nemčija že dolgo pripravljala zasedbo Češke, je Goring poudaril, da jo sam šele v soboto zjutraj izvedel, da je položaj na Češkem takšen, da je potrebno posredovanje Nemčije.
Snoči je v Unonu predaval angleški admiral 9. (Jsbornc:
O vojni industriji in problemu narodne obrambe v Angliji
Ljubljana, 18, marca.
V beli dvorani hotela Uniona je enoči ob šestih zvečer pod okriljem Angleškega društva pred dokaj številnim občinstvom predaval angleški admiral Cecil V. Usborne o zanimivi temi, ki se nam danes zdi še dvakrat pomembna prav zaradi velikih 6prememb v političnem mednarodnem svetu. Govoril je o problemu narodne obrambe v Angliji in o angleški vojni industriji. Njegovo predavanje so spremljale skioptične slike iz poglavja: dinamična oporišča, vojno brodovje, letalstvo in kopna vojska.
V uvodu je podčrtal dejstvo, da njegova pot, ki jo je bil opravil po deželah vzhodne Evrope, ne pomeni dobesedno propagandne misije, dasi ima namen, da vzpostavi spet polno zaupanje v moč angleške oborožene sile, katere izključni namen jo služba v obrambi lastnega in splošnega miru. Poudaril je, da se je Anglija po svetovni vojni skraja predala misli, da bodo znala in utegnila ohraniti mir le politična sredstva, doživela pi je velika presenečenja, ki bi se dala izčrpati v dveh točkah: prvič so Angleži uvideli, da so bili drugi narodi oboroženi, drugič pa, da njihov imperij ni imel zadostne obrambe.
Naglo je sledil energičen obrat, ki se je pokazal že takoj leta 1935. Od tega leta naprej je izdala Anglija v vojne namene za čas petih let poldrugo milijardo funtov šterlingov in jih bo v razdobju do 1924 spet izdala toliko (v našem denarju 375.000.000.000 dinarjev!) Proračun za leto 1939-40 izkazuje vsoto 132 milijard dinarjev. V njeni oborožitveni industriji je zdaj zaposlenih približno dva milijona ljudi.
Ne posameznik, ne zveza nista kos brodov u
Po prikazu dinamičnih oporišč, Gibraltarja, Singaporeja in drugih je g. Usborne pričel z obravnavanjem angleškega vojnega brodovja_ Povedal je, da je Anglija, ko je proučila položaj, nemudoma stopila na delo, da do kraja obnovi svoje vojne brodovje. To se ji je tudi posrečilo v taki meri, da današnjemu njenemu brodovju danes na svetu ne more biti kos nele posamezen nasprotnik, ampak tudi zveza nasprotnikov ne opravi proti njemu ničesar. Seveda so šle v ta namen prav zares ogromne vsote. Takole je potekal porast tonaže: do januarja 1935 je Anglija zgradila ladij za 139.000 ton, naslednje leto za 281.000 ton, leta 1937 za 375.000 ton, leta 1938 za 517.000 ton, leta 1939 za 659.000 ton. Leta 1937 je za vojne ladje izdala 50 milijonov funtov (12 milijard din), leta 1938 128 milijonov funtov (35 milijard din), v letu 1939 pa še mnogo več.
Že same te številke so po sebi tako zgovorne, da dejansko ne rabijo nikakšnega posebnega komentarja.
Mogočno se ie razmahnilo tudi fetalstvo
Angleško bojno letalstvo tudi ni smelo ostati zanemarjeno. Leta 1935 je imela Anglija vsega skupaj 1700 bojnih letal. Namenjena je trdno, da lio do konca leta to število najmanj podvojila. Ogromni so izdatki, ki gredo za izpopolnitev angleškega zračnega ladjevja. Lani je Anglija na primer izdala za nova letala 25 mili j. din, letos pa je preračun še mnogo zvišala. V štirih letih je angleška zračna sila postala štirikrat večja. Zgraditi je bilo treba tovarne za letala, letalska oporišča po vsem britanskem imperiju, preskrbeti dovolj petroleja ter izvežbati kader sposobnih letalcev, kar dosega s stalnimi letalskimi tečaji, ki so organizirani nadvse skrbno. Anglija ima pa tudi protiletalski obrambni sistem, ki je danes prav gotovo že najpopolnejši na svetu. Nobena velesila nima dandanašnji tako odlične protiletalske obrambe kakor jo ima Anglija. Tudi zavetišča pred letalskimi in plinskimi napadi, zavetišča, v katera se bo zateklo civilno prebivalstvo, ki v vojni ne bo aktivno udeleženo (delavci, onemogli, žene in otroci). (V pripombi: organizirajo pa se tudi že ženske v prostovoljne vojne edinice.) Anglija pa se je zadostno preskrbela tudi že s surovinami za potrebe svojega bojnega letalstva. Ves ta material je shranjen po vojnih skladiščih.
Tudi kopna vo ska nc zaostaia
Posebno poglavje je g. Usborne posvetil angleški kopni vojski. Angleški vojni minister g. Uoare Belisha, prvovrsten strokovnjak in organizator, je poudaril, da se angleška kopna armada, ki jo bo Anglija lahko postavila na evropski kontinent ali kam drugam, če se bo pokazala potreba, ne bo omejila le na devetnajst divizij, ampak bo lahko obsegala mnogo več, saj ima Anglija že
zdaj dobro izvežbaao rezervo, ki dosega število dveh milijonov mož. G. predavatelj je pokazal
mnogo zanimivih slik iz angleških orožarskih tvornic. Tod se je lahko videla velikopoteznost
angleške oboroževalne industrije, ki danes dela z vzgledno intenzivnostjo.
Končal je z vzpodbudnimi in po materialu, ki nam ga je razgrnil v teku predavanja, krepko podprtimi ter upravičenimi besedami, naj zaupamo Angliji, da bo, ko se bo pokazala potreba, znala uspešno braniti svoj mir in mir sveta.
Za izredno uspelo predavanje, ki ga je bil vpeljal in zaključil predsednik ljubljanskega Angleškega društva dr. Majaron, so bili poslušalci zelo hvaležni Predavatelj je bil ob koncu deležen navdušenega ploskanja. ,
Ljubljana od včeraj do danes
Mraz se še drži, zlasti noči so hladne. Jasno vreme se je bilo včeraj držalo prav do večera. Že ves marec nismo imeli tako lepega dneva, kakršen je bil včerajšnji. Tudi minula noč je bila prav čedna, izkušeni ljudje pa so vedeli povedati, da se jim zdi toplejši veter nekam sumljiv in da so tudi zvezde vse pregoste. Najbrž se bo zoblačilo, so dejali. Pa so res imeli prav. Davi je bilo že oblačno. Nekam trudno je sijalo sonce skozi oblake. Mraza je bilo sicer še dve stopinji pod ničlo, popuetil pa je od včeraj le precej. Kar dovolj ga je še, če bi se slučajno začelo kaj vsipati z neba — da bi to bil sneg, ne pa dež. Morda- bo dan sv. Jožefa snežen. Prvič prav gotovo ne bi bil.
Vicra! ni bilo nesreč
Včerajšnji dan je v Ljubljani potekel kar mirno. Nobenih nesreč ni mogla zaznamovati dnevna kronika. Na reševalni postaji je vladalo včeraj ves dan pa še tudi do danes zjutraj precejšnje zatišje. Vsega skupaj je bilo zaznamovanih osem prevozov, kar je prav gotovo dokaj neznatno število, če premislimo, da so v letu v časih dnevi, ko na reševalni postaji v štiriindvajsetih urah zaznamujejo tudi do trideset prevozov.
V bolnišnici pa je naval iz dneva v dan skoraj isti. V6ak dan se število novih pomoči potrebnih giblje med 150—160. Velike množice se stiskajo po pretesnih prostorih bolnišnice.
V Jakopičevem pavil onu
so te dni še razstavljeni osnutki za stenske slike v banski palači; razstava pa bo odprta le še do
20.	marca, to 6e pravi da ponedeljska. Vsega skupaj razstavlja enajst naših umetnikov. Razstavljene slike kažejo poglavja iz naše slovenske narodne zgodovine. Dela pričajo, da so naši umetniki zahteve izpolnili odlično. Prav gotovo bo na razstavo še jutri in pojutrišnjem pohitel marsikak Ljubljančan, pa tudi deželan. Obisk je bil že do-zdaj prav zadovoljiv.
Koncert Akademskega pevskega zbora
Dne 8. aprila bo priredil na5 najboljši moški pevski zbor, Akademski peveki zbor na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani, spet svoj koncert.
Koncerti tega zbora so že več kakor deset let vsako leto izreden glasbeni umetniški dogodek. Mladi pevci delajo pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta. Izredno pomembno kulturno nalogo so v desetletju zborovega obstoja opravili akademiki: ponesli so ob vsaki priliki slovensko pesem v dovršeni izvedbi med najširše sloje slovenskega naroda. Obiskali so nešteto slovenskih krajev tudi po deželi. Zlasti velik dogodek so predstavljali koncerti s slovensko narodno pesmijo. Povsod, kamor je zbor prišel, je bil deležen največjega navdušenja in od povsod je dobival nova povabila. Letos bo na svojem koncertu v Unionu izvajal odlična dela najvidnejših zastopnikov, skladateljev iz časa našega preporoda. Koncert bo izreden umetniški dogodek, ki ga noben kulturen človek ne bo zamudil.
Štirinajsta proslava materinskega dne
Na praznih Mar. oznanenja, prihodnjo soboto, praznik Marijinega oznanenja, prihodnjo soboto, 25. marca, bo Krščansko žensko društvo spet priredilo svojo XIV. materinsko proslavo. Izvedba je določena za operno gledališče in bo pričela ob pol petih popoldne. Vse režijsko delo na tej proslavi je bilo poverjeno dramskemu igralcu g. Ivanu Jermanu.
Spored sam obsega na uvodnem mestu govor g. prof. Koblarja. Nato sledi prizorček Anice Čer-nejeve, »Mamica je bolna'. Ob koncu pa je še igra v treh dejanjih, »Mamice svoje z dejanji slavimo«. Napisala je to mladinsko igro Marija Brenčič, izvajali pa jo bodo otroci sami. Za to proslavo veljajo običajne dramske cene, vstopnice pa bodo od srede naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Mariborski drobiž
Strahovalci mariborskih stanovanj pred sodniki. V včerajšnji številki našega lista smo poročali o razpravi proti štirim vlomlicem, ki «o lansko leto v mestu in okolici izvršili celo vrsto drznih vlomov. Piri včerajšnji razpravi je bil Jakob Fišer obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije, 3 leta izgube častnih pravic, Ivan Okorn 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic, Zmago Majer 1 leto in 2 meseca strogega zapora in Viktor Cizej na 10 mesecev strogega zapora.
V postelji se je ustrelil. V noči od četrtka na petek je bivši delavec pri Splošni stavbeni družbi na Teznem pri Mariboru iz obupa izvršil v postelji samomor. V Maistrovi ulici na Teznem je stanoval 67 letni Jernej Ačko. Pred štirimi meseci je obolel. Ker je po določilih OUZD prekoračil čas, v katerem dobiva podporo za zdravljenje, ga je okrožni urad pred nekaj dnevi črtal iz seznama svojega članstva. To je bolnega Ačka tako potrlo, da si je v obupu iz samokresa pognal kroglo v glavo in obležal pri priči mrtev. Baje je že večkrat svoji ženi pripovedoval, da se bo ustrelil. Ko pa mu je žena nekoč hotela skriti samokres, ji je vrgel lonec v glavo.
V poravnavo sta šla. Mariborsko okrcano sodišče je uvedlo poravnalno postopanje o imovini Petra Beneša, uradnika pri tvrdki Freund in njegove žene Alojzije Beneš lastnice avtoprevoznega podjetja v Mariboru, Prešernova 2. Narok za sklepanje poravnave bo 1. maja ob pol devetih dopoldne pri okrožnem sodišču v sobi št. 80. Upniki se pozivajo, da prijavijo 6voje terjatve do 24. aprila. Dolžnika ponujata svojim upnikom 70% terjatev v treh enakih petmesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok v plačilo 3 mesece po pravomoč-nosti poravnave. Poravnalni upravnik je odvetnik dr. Andrej Veble v Mariboru. Aktiva znašajo 1,075.000, pasiva 1,223.272.50 dinarjev.
Kranfska obč na se spet bavi z vprašaniem ztdave bolnišnice
Kranj, 17. marca.
V	naši lepi in širni Gorenjski imamo toliko preko 90 let starih grč, da zgovorno pričajo o izredno zdravem podnebju Gorenjske. Mnogo ljudi iz daljnih krajev je že prišlo iskat zdravja k nam in ga tudi našlo. Če bi ne bilo tako, bi morala imeti Gorenjska pač že zdavnaij veliko bolnišnico. Če pomislima, da je Gorenjska precej obširna in da nima nti ene večje javne bolnišnice, ee nam čudno zdi, da ni ljubljanska bolnišnica še bolj natrpana. K sreči najde naše kmečko ljudstvo v svežem »raku in na svoji ljubljeni zemlji zdravje, saj se že od mladih nog navadi na vse trdote življenja.
Zaradi napredujoče industrializacije Gorenjske pa stopa vedno bolj v ospredje vprašanje bolnišnice. Pred leti so že govorili, da se bo zidala bolnišnica v Kranju ali pa v Radovljici. Ko pa je javne,st videla, da se celo pereče vprašanje ljubljanske bolnišnice ne premakne iz mrtve točke, je začasno splahnel up, da bi dobila Gorenjska svojo bolnišnico.
Leta 1934 je kupila kranjska občina posestvo Prevole, ki je kakih 20 minut oddaljeno ofi Kranja. Ta posestvo ima tako krasno lego, da je naravnost idealno za gradnjo večjega zdravilišča ali bolnišnice. Nahaja se v gozdiču pri vasi Rupa, v bližini prometne ceste Kranj—Naklo. Za to lepo posestvo in grad je dala občina vsoto 800.000 din.
Pri letošnji proračunski obravnavi je pri postavki »anuiteta za Prevolo« predlagal župan K. Češenj, da je treba glede Prevol nekaj ukreniti. * Ustanoviti lastno ekonomijo občini ne_ kaže, ker izkušnja uči, da je to zelo drago, Spričo velikega števila drugih potreb pa občini ne kaže držati zemljišča, ker prinaša veliko izgubo. Nobenega znaka ni, da bi tukaj mogla občina graditi sicer zelo potrebno bolnišnico, prav tako ni upati, da bi jo gradila banovina ali država. Tudi če bi »e združili vsi trije gorenjski okraji skupaj, bi zadeva ne šla lahka od rok. G. župan pa je stopil v stik z Usmiljenimi brati v Kandiji, da bi oni prevzeli posestvo in se obvezali zgraditi bolnišnico Občina bi odstopila zemljišče, bratje pa bi prevzeli še viseči dolg 600.000 din. To bi bila gotovo najboljša ureditev tega vprašanja, ki bi ga naša javnost z veseljem pozdravila.
Nemški časnikarji v l/ubljanl
Ljubljana, 17. marca. AA Včeraj ob 17.55 se je pripeljalo v Ljubljano 17 nemških časnikarjev, slušateljev časnikarskega instituta v Lipskem s svojim profesorjem dr. Mtinstrom. Na postaji so jih pozdravili dopisnik centralnega presbiroja v Ljubljani, predsednik JNU in člani novinarskega združenja. Gostje so se odpeljali v hotel Union, danes pa so 6i ogledali Ljubljano. Opoldne jim je priredil kosilo ljubljanski župan dr. J. Adlešič.
Drobne iz Kranja
Ceste od novega mostu les Kokro do novega pokopališča je začela graditi kranjska občina. Gradnja ceste zelo hitro napreduje.
T» dni je bila tudi na Gorenjskem tako silna burja, da so 6e ljudje večinoma držali doma pri toplo zakurjenih pečeh Vihar je odnesel v četrtek zjutraj okrog sedme ure del ostrešja nove stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda. K sreči pa ni bilo človeških žrtev, četudi se je nahajal pod 6treho nek delavec.. Ostrešje je padlo na dvoriščno stran.
Na nedeljskem zborovanju katoliškega deJaJI stva bo govoril poleg domačih govornikov tudi narodni poslanec g. Smersu Rudolf. Delavci nai-vljudneje vabljeni!
V strmo kokriko strugo je padla 23 letna Ivanka Novak, služkinja pri g. Geigerju, kavar-narju v Kranju. Ivanka je šla na podstrešje obešat perilo. Iz hodnika, ki je tik ob kokrškem bregu, vodijo v podstrešje nerodne stopnice, na katerih je nesrečna Ivanka zdrsnila in padla v strm® strugo. Nesrečo so domači takoj zapazili in p®* klicali zdravnika, ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Kljub temu. da je Ivanka padla visoko in na kamenje, ul videti, da bi dobila smrtne poškodbe.
Šport v zadnji minuti
Wales: Irska 3:1. V Wrexhamu je premagala nogometna reprezentanca VValesa zastopstvo Irske s 3:1. Če bo Anglija premagala škotsko v Glasgowu ,bosta ob koncu tega meddeželnega nogometnega turnirja imeli obe enako število točk.
Madžarska : Francija, nogometna tekma v Parizu je pokazala, da so Madžari boljši nogometaši) kljub temu, da je srečanje ostalo neodločno
Novi načrti Maksa Schmelinga, Schmeling ®e je že vrnil iz Amerike v Evropo. Na vprašaule časnikarjev, če ima kakšne posebne načrte *a bodočnost, je odgovoril, da se bo kakor vse kaže, najprej pomeril z Neuselom, potem pa se bo maja peljal že dvaindvajsetič čez Atlantski ocean, da bo v San Franciscu prisostvoval boksarskemu boju med Lou Novo in Maksom Baerom. Ta boj ‘j® določen za datum 25. maja. Nato bo po vsej priliki uspel s svojim prizadevanjem, da bi se smel pomeriti z zmagovalcem tega dvoboja.
V Londonu je nekdanji britanski prvak v peresni teži premagal po točkah Waltersa.
Locatelli in Orlandi se bosta pomerila dne 10. aprila v Milanu Zmagovalec bo nato moral nastopiti proti zmagovalcu iz boksarskega dvoboja med Nemcem Ederjem in Italijanom Turiellom za naslov.
V nedeljo Francij« s Madžarska) V Parizu bo v nedeljo meddržavna nogometna tekma Francija in Madžarska. Francozi bodo nastopili takole: Da Rui, Vandooven, Mattler, Bourbotte, Jordan, Dl-agne, Aston, Ben Barek, Courtois, Keisserer in Weisskopf. Madžari pa bodo postavili tole enjsto-*tco: Zzabo, Biro, Boranyi, Lazar, Sarosi III., Ba-logh, Szanto, Zsengeller, Kollath, Kiszel, Gyetvai. Kakor vidimo, se obe postavi precej razlikujeta od tistih, ki so jih Madžari in Francozi postavljali zadnja leta.
Boksarska zveza države Newyork 5n menažer Joe Jacobs sta si hudo v laseh. Jacobs je določil za srečanje med Joe Louisom in Tonvjem Galen-ton 28. junij, baksarska zveza pa ne dovoli, da bi bila prireditev v Yankee-stadionu.
Vremensko poročilo
Kranjska gora: —5, delno oblačno, 60 snega, prši*, pršič.
Dom na Komni: —13, sončno, 145 snega, pršič. Dom na Voglu: —10, sončno, 140 snega, pršič. Koča pri Triglavskih jezerih: —16, sončno, 200 enega, pršič.
Kota na Pesku: —15, sončno, 70 snega, prač. Koča na Smrekovcu: —15, sončno, 60 snega, prši?. Mozirska koča: —5, sončno, 65 snega, pršič. Peea: —9, sončno, 80 snega, pršič.
Izredno visok sneg je zapadel ▼ vsej Bosni Med tem, ko je prava zima minila skoraj brez snega, ga je sedaj zapadlo toliko, da so morali odpovedati celo smuške tekme v bližini Sarajeva, Promet še ni oviran, vendar pa bodo motnje nastopile, če bo sneg ie tako gosto padal, V Primorju pa vlada hud mraz. V bližini Splita so včeraj imeli celo 4 stopinje pod ničlo. Burja ie zmerom piha in močno ovira plovbo.
IIerwey Allen:
180
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
»To je bil duh republike,« je zalireščal nek glas Antoniu na nho. Obrnil se je začudeno in videl častitljivega moža, po videzu duhovnika, z visokim čelom. Stnl je tik za njim. Z eno roko je pritiskal na prsi zelen sončnik in sam s seboj govoril. V očeh so se mu lesketale solze.
• In bobni so začeli znova peti’ svojo pesem.
Oddelek konjenikov se je zapodil kakor bi ustrelil čez most, se zavihtel na ravnino, kjer je bila parada, kot lesketajoči se meč, ki se zareže v zagorelo telo, ter zdirjal ob zahodni barieri. Nekdo je dal znamenje s trombo. Prvi konjeniški oddelek je zavil pravokotno, potegnil sablje in se uredil za napad. Drugi oddelki konjenice so na istem mestu storili prav tako.
Ta grozeča resničnost, ta silni napad konjeniških oddelkov je vse prevzel s takšno silo, da so gledalci tam na kraju prostora, kjer so se nakopičili, v silnem strahu skočili pokonci in se skušali umakniti. Toda na gotovi točki, kakšnih sto korakov pred njimi, se je vrsta začela razdeljevati v kolono drug za drugim in z največ jo naglico oddirjala skozi Ecole Militaire na Avenue Saxe.
V	diplomatski loži, na katero sta Antonio in Vincenc mogla videti ravno čez sredino paradnega prostora, je vse to vzbudilo še prav posebno globok vtis. Zdelo se je, kakor da konji v silovitem diru ženejo samotežni mlin. Čim je bila prva vrsta že mimo, se je na njenem mestu pojavila takoj druga, prav takšna. To gibanje je potem nekako prenehalo in vse je nekam zastalo. Četverokotnik napadajoče konjenice, ki se je na enem koncu razvijal iz razhajajoče se kolone, na drugem koncu pa spet prehajal nazaj v prav takšno kolono, v kakršni je bil prej, se je neprestano gibal z nezaslišano naglico in prihajal vedno znova nazaj na isto mesto. Za las natančno sta bila preračunana prostor in čas. V sredi je bil vedno častnik, ki je stoje v stremenih pozdravljal prvega konzula. Ta igra je trajala skoraj pol ure. Ves prostor je bil zagrnjen v rjav oblak prahu, zemlja pa je stokala pod konjskimi kopiti.
Neopazno je dobivalo to grmenje čedalje bolj surovo nizek ton. Vrste konjenice so se v trenutku spremenile v topniške oddelke. Četverokotnik mož, ki so bili na konjih, so zdaj predstavljali, ne da bi spremenili obliko iu podstat, vojake, ki so prekrižanih rok
sedeli na municijskih zabojčkih, za njimi pa so se lesketale topovske cevi. Zrak se je kar tresel od hrupa, ki ga je delalo deset-tisoče drvečih lafet. Iz prs ogromne množice ljudstva so zagrmeli zliičeni vzkliki, z njimi pa se je stapljal glas tromb. Tam, kjer je bilo prej videti konjske noge, so bile zdaj same krivine koles in iz pest teh koles je tako rekoč že dišalo po bojni vihri. Mimo so vozili topove, za njimi pa so 6e vile nepregledne množice pešcev, oblečenih v modro, sivo in škrlatnordeco obleko, narejeno po najnovejšem načinu, pozdravljale prvega konzula in spet korakale dalje.
Med navzočimi ni bilo dosti takšnih, ki bi tem nastopajočim vrstam znali pripisovati pravi pomen. Večina gledalcev je bila tako-rekoč ukročena in zadovoljna. Čakali so samo še končnega prizora, da bi šli potem domov. Pruski poslanik pa se je vendar nagnil ves zamišljen naprej. Vrste se niso pomikale čisto tako povezano kot garda njegovega visokega gospodarja v Postdamu. Videl je, da teh vrst ne tvorijo avtomati, ki bi delovali mehanično, pač pa da so iz živih, navdušenih ljudi. In kljub temu so bile te vrste takšne, ki jih življenje najde vpogljive in prožne kot dobro kaljeno jeklo. Stari Friderikov general je pogledal moža na tribuni in občudoval ter obenem preklinjal sijajni meč, ki ga je on skoval. Zavedal se je, da je z njim možno preoblikovati svet. Sklenil je, da mora biti njegov govor, ki ga bo imel pozneje v Hotelu de Ville, še bolj priliznjen, kakor pa mu ga je pripravil njegov tajnik. »Kdor ne nabrusi svojega meča. mora nabrusiti svoj jezik,« je mrko mrmral ter spet pogledal s pritajenim občudovanjem na Napoleona.
Prvi konzul je_ stopil po stopnicah navzdol ter izročil zastavonošem orle, namenjene njihovim oddelkom. Novi polki vojaških novincev, katerim naj bi veljala ta bojna znamenja, so stali pred njim kot gosta gmota. Njihovi zastavonoše so stopili naprej. Na vsaki stopnici je Napoleon dvignil po eno skupaj zvitih zastav s podstavka, se dostojanstveno sklonil ter izročil zastavo z nekaj ognjevitimi besedami vojaku. Ta jo je prijel v roko in jo razvil.
Napoleon je odšel spet na oder, za njim pa je vihral gozd razvitih zastav. Potem se je obrnil, pokazal na zastave in spregovoril s povzdignjenim glasom:
»Vojaki! Ti orli in te zastave so narodov ponos In narodova čast. In te zastave vam zdaj izročam, »a bi ostale nedotakljive, vas bom poslal tja, kjer nas čakata slava in zmaga. Prisezite, da bo to res tako, prisezite, da jih boste branili in če treba, dali zanje tudi poslednjo kapljo krvi.«
Dvignil je roko k prisegi, =
Od navdušenja je završalo med množico. Bil je to tisti starodavni glas, ki daje novega upanja osvajalcu. Pariz ga ni že slišal, odkar je bil pred tisoč petsto leti Julijan izbran za cesarja in so ga njegovi stari vojščaki pred rimsko palačo onstran reke pri Notre Dame dvignili na ščit.
Parada Je bila pri kraju.
Napoleon je zajahal konja ter na čelo svojega Eivopisanega štaba odjezdil proti hotelu de Ville. Množice ljudstva so od vseh strani hitele preko Marsovega polja. Vozovi, pešci in vojaki so se na poti domov borili za dostop k zabasanim mostovom. Zlata kupola Invalidskega doma je plavala vsa bleščeča v soparični modrini vročega pariškega poletnega popoldneva. Z Jardin de Plantes so se dvignili baloni, napolnjeni s segretim zrakom, nad blagoslovljeno meglo in strmeče ljudske množice.
Iznajdba je bila še čisto nova; učinkovala je naravnost čarobno. Iz daljave so se slišali zvoki vojaške godbe in se zmedeno podiH po težkem avgustovem ozračju. Drevesa so kar omedlevala v vročini, pestunje pa so peljale z vozički bodoče vojake domov.
Ljudske množice so se že precej razšle, predno so mogli naši prijatelji spraviti voz z ograjenega prostora, ki je bil določen za diplomatska vozila. Srdit prepir med avstrijskim in portugalskim poslanikom, kdo naj ima prednost pri odhodu, je zadržal vse druge. Ameriški odpravnik poslov, mister Livingston je povzročil končno vsesplošen smeh, ko je odšel peš in si najel izvoščka. Angleški zastopnik sl je kot naslednji naredil pot s pomočjo nekaj rdečeličnih hlapcev in spretnega voznika. Holandec je odpeljal kar za njim. Zastopniki braganškega in habsburškega dvora bi se bili skoro začeli klofutati, če ne bi stražniki odstranili ograj, da so vsi lahko istočasno odpeljali vsak v svojo smer.
»Mladi mož, ki je v Livingstonovem spremstvu«, je dejal Vincenc, »je nek iznajditelj, ki se prizadeva, da bi Napoleonu prodal ladjo, katero bo gnala para. Sijajna amerikanska zamisel, ki pa tu nihče ne jemlje resno. Trudi se tudi, da bi pri meni in Quvrardu vzbudil zanimanje zanjo. Bavi se dalje z mislijo, da bi naredil torpedo. Zelo zanimivo pripoveduje. ■.« Njegovo pripovedovanje je bilo nenadno prekinjeno, ko se je don Juan pripeljal s kočijo. Simba, ki je bil v kočijf zaprt, je med tem časom, ko je bila zunaj parada, z zobni* razcefral skoro vse blazine.
Od tu in tam
.. Komisarji* je imenoval minister za socialno politiko in narodno zdravje v belgrajskem ženskem društvu za zasrito slepih deklet. Komisar je evojo dolžnost ze prevzel in začel pregledovati poslovanje odbora v podrobnostih. V kratkem bo sklical izredni občni zbor, na katerem se bo izvolil nov odbor- Vseh trideset prejšnjih odbornic bo moralo nalPrei v zaslišanje na sodišče, Sele potem bodo lahko spet smele prevzeti fukcije v društvu. Kako obsežne posle je vodil odbor, se vidi iz dejstva, da je bilo na hranilne knjižice vloženih okrog 200.000 dinarjev.
Preiskava o tihotapcih belgrajske »črne borze« prinaša sleherni dan nove senzacije in odkritja.
Razkrivajo se gosto spletena mreža in zveze tihotapcev, ki so svoje delo opravljali nekaj let, posebno neumorno pa v zadnjem letu, odkar so se preganjanja judo v začela tudi v drugih evropskih državah izven Nemčije. Značilno pa je, da so se judje včasih lotili tudi svojih soplemenjakov in jih goljufali. Tako je bil izsleden v Belgradu mlad judovski odvetnik, ki je »dobavljal« pribeglim judom jugoslovansko državljanstvo. Jemal je od strank bogate predujme, stopil potem v zvezo 6 ponarejalci krstnih listov, nato pa zavlečeval zadevo v nedogled. Kot glavni nejudovski pomagač je bil občinski delovodja v Vojilovicah, ki je na podlagi ponarejenih krstnih listov sklepal civilne poroke med >pokrsčenimi« judi. Med drugimi je v to umazano afero zapleten tudi neki pravoslavni svečenik. Izsledki oblasti govore do sedaj že o sto in več milijonov dinarjev, ki so jih tihotapci pretihotapili iz nase države. Sedež glavne družbe je bil v Belgradu, a številni kurirji, ki se med seboj niso poznali, so prenašali tuje valute iz Belgrada v druge kraje. Največ pa v Novi Sad, kjer je posloval neki restavrator, kateremu je potem žena odnašala valute preko meje. Zdi se, da bo policija ime-la s temi judi še obilo dela, preden bo prijela vse soudeležence, ki se z begom preko meje niso izognili roki pravice.
Gimnazijo ▼ Dubrovniku je nameraval zažgati učenček tretjega razreda gimnazije, sin nekega trgovca iz Lopuda. Fantič je dobil skoro v vseh predmetih nezadostno oceno Ker mu tako slabo izpričevalo ni šlo v račun, je začel govoričiti svojim tovarišem, da bi bilo treba gimnazijo zažgati. Proti večeru res je prilezel do gimnazije, razbil okno In zlezel v sobo. Prišel je prav v konferenčno sobo, kjer so imeli profesorji spravljene kataloge. Zažgal je kos papirja in ga podtaknil pod omaro. Nato je zbežal. Netiva pa je bilo premalo, da bi se mu nakana posrečila. Naslednjega dne so ga že prijeli, nakar je po dolgem obotavljanju priznal, da bi se rad iznebil nevšečnih »cvekov«. Dogodek sam po sebi ni bil senzacionalen, vendar pa je v mestu zbudil tolikšno pozornost, kakor že zlepa ne kaka druga dogodivščina.
Hribček, ki neprestano gori, »e nahaja r bližini Zenice v Bosni. Imenuje se Halda in 6e seetoji iz samega premoga, ki pa izgoreva. Ljudje poznajo ta hribček kot nekakšno zavetišče za reveže, v zim-^neh. Mnogokateri je že zaspal v njem, pa se ni več prebudil, ker so ga zastrupili plini, ki se razvijajo pri izgorevanju. Pred nekaj dnevi je na a tc>P'a tla legel neki brezposelni delavec. Zjutraj s« ga nezavestnega našli in ga vendarle spet spra-V1*i k zavesti. Pa so ugotovili, da je nesrečnik oslepel. Plini so mu namf-eS tako pokvarili obe ocesi, da ne bo nikdar več videl. Prav Istega dne Pa se je ponesrečil drug delavec. Stopal, fe čez ta grič, pa padel v neko razpoko, polno žerjavice. Pomoč je bila hitra, vendar je bil delavec opečen po vsem telesu.
Tretje hnmanitanio društvo, ki se je začelo baviti s podobnimi posli kakor društvo za zaščito slepih deklet, je bilo »Plemenitost« v Belgradu. Pred nekaj leti 6e je med tehničnim osebjem tramvajske družbe začela akcija za zbiranje protovolj-nih prispevkov, e katerimi bi ee omogočilo zdravljenje bolnim otrokom revnih staršev Lani pa se je društvu ponudil neki Milivoje Dav^dovae '.n sklenil pogodbo za nabiranje prispevkov Izgovoril si je 40% provizijo in odprl pisarno. Dal je natisniti 100.0000 društvenih znamkic pc en dlmr in jih začel razpečavati. Da bi pa ljudi premamil, je objavil v dnevnikih seznam dobrotnikov, ki so vsi darovali precejšnje visote. Zaradi prejšnjih dveh Podobnih afer se je policija začela zanimati tudi *a >Plemenitost<. Začela je iskati v časopisih objavljene dobrotnike. pa je konec koncev ugotovila, da ima v rokah človeka, ki je nedavno prestal triletni zapor zaradi ponarejanja listin. Afera je bila s tem odkrita. Le naključje je hotelo, da so mu prišli na sled le o pravem času, preden je mog^l osmukati dobrosrčne ljudi.
Štirideset otrok je v vasi Mrkovce bliže Skopske črno gore pobral oslovski kašelj ter epidemija črnih koz. Prvi primeri eo se pokazali pred dobrim mesecem Neuko in v higijenskih zadevah docela nepoučeno ljudstvo ni vedelo, da se je v vas naselila epidemija. Smrtni primeri so se začeli vrstili drug za drugim, pa kljub temu ljudje niso klicali zdravnikov. Tesne In zatohle hiše, brez zraka in sonca, t<*r revščina, v kateri ljudje žive, so bile krive, da je do danes umrlo že štirideset otrok. Iz te vasi se je bolezen zanesla tudi v dve drusi bližnji vasi. V Kučevištu so tudi že zabeležili okrog dvajset smrtnih primerov.
Na grozno najdbo je naletel železniški čuvaj blizu postaje DoTližj na progi Sarajevo-Užice Ponoči je pri obhodu proge naletel na razmrcvarjeno truplo brez glave. Šele nekaj sto metrov dalje pa je našel samo glavo. Obvestil je brž oblasti, ki so ugotovile, da je bilo truplo neke ženske, a glava prav tako. Ker pa je bila glava tako poškodovana, da se je zdelo, da pripada že stare'ši ženski, medtem ko je truplo kazalo, da gre za mlado dekle, se je pojavil sum, da sta bila izvršena dva zlo-čina. fee istega dne pa so ugotovili, da pripada glava najdenemu truplu in da je ponesrečenka mlada Fata Orhanovič. Neznano pa je le to, če ee je dekle samo vrglo pod vlak ali pa je postalo žrtev zločina.
Iz straha pred navadno miško je kap zadela
starko Janjo Kostadinovič iz Radovišta. Medtem, ko je Janja pletla nogavice, je domača mačka stikala za mišmi. Pa e eno zasledila in io pregnala. Preplašena miška je stekla na ženino krilo jn skočila v nedrija. Starka se je miSke tako prestrašila, da jo je zadela kap.
Svojega sina je zaklal $5 letni Marjan Darda-novič iz Briznika pri Zenici. Starec se je kljub nasprotovanju svojih sinov oženil v drugo. Čira je začela v hiši gospodinjiti mačeha, so ?e Dardano-vičevi sinovi začeli ^izogibati doma. Kadar 60 se pa znašli v hiši, je že izbruhnil nrepir. Ko je najstarejši sin Jožo zahteval od mačehe, naj mu skuha večerjo, je skočil pokonci stari Dardanovič. Opsoval je sina in mu zagrozil, da ga bo vrgel iz hiše Ko se je sin obrnil proti vratom, je oče skočil za njim. potecrnil nož in sinu zadal več smrtnih ran. Brez besede se je Jožo zgrudil ia izdihnil.
Okoren amater v ponarejanju bankovcev oproščen
Ljubljana, 18. marca.
Kriminalna statistika navaja, da je bilo lani zaznamovanih v naših krajih za 70% manj zločinov ponarejanja kovanega in papirnatega denarja kot druga leta, veudar se Še vedno pojavljajo posamezniki in družbe, ki se spravljajo k takim, državnemu gospodarstvu škodljivim podvigom. Večina iz golega koristoljubja, čudaki pa iz samega dolgočasja in amaterstva, ker skušajo kot spretni ^risarji svoje spretnosti tudi na bankovcih. Med našim narodom so ohranjene še mnoge zgodbe o ponarejalcih. ki so baje nekaterim prinašali ogromno bogastvo, druge pa so spravili v temne ječe, ker so neprevidno spravljali ponarejeni denar v promet. Matija Prelesnik je bil zlasti po Notranjskem 6loveč ponarejalec avstrijskih bankovcev. Ruparjeva Jerci še vedno pripoveduje, kako je prišel »Matija« k njim v hribe k Sv. Vidu nad Cerknico. Prosil je, ker je bil petek, krožnik fižolove juhe. Dali so mu jo. Pri odhodu se je lepo zahvalil. Ko je Jerca dvignila krožnik, je našla lep, nov bankovec pod njim. Prestrašila se je, kajti še nikdar ni imela v rokah takega denarja. Kdor je na Notranjskem naglo obogatel, so ljudje — zavidneži govorili: »Pst! Prelesnik mu jih je napravil.« Matija Prelesnik je svojo kariero končal na Ljubljanskem gradu.
Ona leta po vojni, ko so prišli novi sto- in tisočdinarski bankovci v promet, se je pojavil kot spreten ponarejevalec bankovcev Janez Selan iz kamniške okolice. Ta je bil v tem pogledu pravi umetnik! Njegov romsn je še vsem poznan. Bil je celo v geografskem institutu v Belgradu nastavljen pozneje kot risar, a ni strpel. Sedaj doma mirno kmetuje. V letih hude denarne in gospodarske stiske so »e pojavljali mnogi ponarejalci kovanega in papirnatega denarja. Zanimivo je, da se najdejo v hribovskih krajih dostikrat pravi risarski talenti. Tako živi tam v Pirmanih pri Sv. Vidu nad Cerknico mladenič, ki je znal kot amater še dokaj 6pretno s priprostimi sredstvi »narisati« bankovce. Bil je kaznovan, da je skušal kot amater risati take »podobice«.
Mali kazenski senat, ki mu je včeraj predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, Je sodil zaradi po-
skusa ponarejanja bankovcev v risanju prav spretnega Ignacija Turšiča, 31-letnega, samskega krojaškega pomočnika iz Rateč na Gorenjskem. Na prav čudea način jt. prišel Nace v spor s paragrafom. Lani v začetku junija se je vozil iz Ljubljane proti Rakeku, da nastopi kot krojaški pomočnik službo. V vlaku se je čudno premikal in delal geste, ki so postale vsem sumljive. Orožniška kontrola v vlaku ga je prijela in v Logatcu so mu preiskali kovčeg. V njem so našli prav nerodno izdelan falzifikat 500-dinarskega bankovca in razno risarsko orodje, mnogo barv in drugih rekvizitov. Takoj so ga prijeli in odvedli v eodne zapore. Preiskava se je na vse kraje raztegnila Ni bilo pozitivnih rezultatov, da bi kod razdajal ponarejene bankovce.
Ko je bil Nace na opazovalnem oddelku zaradi svojega duševnega stanja, je pisaril na vsa mogoča sodišča, tako v Belgrad in Zagreb. Zahteval je, da morajo pravični sodniki zapreti vse policaje in žandarme, vse gorenjske župane in tudi župnika g. Lavtižarja, tega vsaj za 1 mesec. Državni tožilec g. Branko Goslar je Ignacija Tur-' šiča obtožil zločinstva poskušenega ponarejanja bankovcev, utemeljujoč obtožbo, da sl je Turšič v času od 13. oktobra 1937. do konca maja 1938. nabavil mnogo papirja raznih barv, raznih svinčnikov, mnogo čopičev in drugi risarskih _ pripomočkov, da bi začel ponarejati 100- in oOO-dinarske bankovce, je mirno in nekoliko na smeh odvrnil: »Risal te podobce iz dolgočasja!«
Psihiater dr. Žvokelj je podal mnenje, da je obtoženec duševno bolan in omejen in zato neodgovoren po kazenskih paragrafih. Obtoženec je omenil, da je	v mladih letih,	ko	je bil star	7 let,
padel z drevesa na glavo in	od	takrat še	vedno
čuti bolečine v možganih. Poročilo šolske uprave v Ratečah je	poudarjalo, da	je	obtoženec	slabo
napredoval v	raznih predmetih,	bil pa je	prav
odličen in spreten risar.
Mali senat je Ignacija Turšiča oprostil od obtožbe zaradi poskušenega ponarejanja bankovcev. Ignacij se je sodnikom zahvalil. Senatni predsednik pa je pripomnil: »Bavite se raje z drugimi podobicami 1 Bankovce pustite na miru!«
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Žrtvujte za protifetično borbo!
Skoraj vsak dan beležijo nsSI dnevniki imena najrazličnejših oseb in ustanov, ki prkpevajo večja ali manjše zneske v dobrodelne namene. Nikdar pa ni opaziti, da bi se kdo spomnil protituberkuloznega gibanja ter mu po svojin moralnih kakor materialnih močeh pripomogel do uspešnejšega razmaha.
Kakor so po eni strani vsa naSa narodno-obrambna društva brez dvoma potrebna čim naj izdatnejše gmotne podpore, tako je po drugi strani pravilno, da se javnost spominja mestnih ubožcev, slepcev itd. Ni pa končno nič cnanjSe važnosti, da moramo jetiki, tej najbolj zahrbtni sovražnici našega zdravja in življenja, napovedati in dobojevati neizprosen boj. Proti temu skupnemu sovražniku, ki ogroža prav vse sloje našega naroda, ki se ne ustavi pred nobenim pragom, ki enako zahrbno napada bogataša in siromaka, kmeta in meščana, moške ia ženke, otrok« in odrasle, se moramo boriti z najučinkovitejšo strnjenostjo. Med tem ko prispeva javnost za protijetično gibanje v drugih državah milijonske vsot«, j« pri nas uspeh protijetične borb« odvisen samo od podpor, ki jih Protituberkulozaa zveza prejema od banovine, Ijub-Ijanske mestne občine, OUZD ter drugih več ali manj pomembnih javnih činiteljev. Protijetična zveza pogreša skoraj leto za letom izdatnejših in rednih podpor javnih korporacij in ustanov, zavarovalnic, denarnih zavodov, delniških družb, industrijskih podje-til itd., ki bi morale vsako leto podpreti Proti-tuberkulozno zvezo s primemo vsoto. Ob bilančnih zaključkih — in prav zdaj je čas za to — naj bi se bančni zavodi, zavarovalnice itd. spomnili naloge Protituberkulozne zveze, ki skuša potoni svojih krajevnih protijetičnib lij in dispanzerjev, če že ne popolnoma zatreti, pa vsaj na najizdatncjSi način omeji; nove okužbe in obolenja na jetiki ter ljudstvu dajati v vtakem konkretnem primeru potrebno zdravniško pomoč, tolažbo, nasvete io deoarne podpore, rroti-jetična zveza «e s podporami pravkar omenjenih aamo-upravnih teles in drugih činiteljev izdala za nabavo rentgenskih aparatov doslej skoraj pol mflijona dinarjev, kar pa le redno ne zadotča, da bi mogla razpresti mrež« svojega smotrnega organizacijskega dela na celotno območje dravske banovine.
Zato se obrača na najiirio javnost s prošnjo, naj bi se pri vsaki priliki spomnila njenega gibanja z darili ali zbirkami bodisi ob veselih ali žalostnih dogodkih, Na ta način bo dala viden dokaz svojega sodelovanja in omogočila Protituberkulozni zvezi lepe uspehe, ki si jih Zveza te od v,ega počet k* teli. Prosimo pri tej priliki vse že navedene ustanove in podjetja, naj pristopijo k Zvezi vja< kot ustanovni člani, od katerih plačajo fizične osebe enkrat za vselej 1000, pravne osebe pa 3000 din.
Prostovoljni prispevki naj se pošiljajo na po*tno-čekovnl račtm St. 15.531. Vsa potrebna podrobna pojasnila daje Zverina pisarna v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2111, — Protitubeikulozna zveza v Ljubljani.
Učiteljstvu litijskega okraja, ki je včlanjeno pri Slomškovi družb!, doslej še ni Imelo svoje podružnice. Kr. banska uprava je sedaj z odobritvijo pravil dovolila ustanovitev litijske podružnice Zato vabimo vse učiteljstvo, ki mu je mar krščanska vzgoja naže mladine, na ustanovni občni zbor. bi bo v soboto, dne 27. marca — praznik Marijine Oznanjenja — v Ljubljani n« Aleksandrovi cesti 10. dvoriščna stavba, I. nadstr. Začetek ob 10 dopoldne. — Pripravljalni odbor.
16. limfno kolo
Glavni Iportni dogodek jutrišnje nedelje je srečanj« Jedinstva in naSe Ljubljane. Tekma se bo začela ob 15.30 na igriiču SK Ljubljane. V predtekmi pa te borita za točke za prvenstvo LNP Hermes in Jadran.
Na posebno važnost tekme med Jedinstvom in Ljubljano smo že pokazali. Jedinstvo nastopi proti Ljubija™ v postavi: Novak, Vukčarič, Popovič, Petkovič, Lcnčarevič, Mijovič, Mastela, Pajurič, Živkovič, Arandjelovič, Sekulič. Jedinstvo nastopi torej približno v isti postavi kakor zadnjič v Skoplju, kjer se je med drugim postavilo tudi s precej surovo igro. Na to najnovejšo reputacijo Jedinstva bo treba predvsem opozoriti sodnike. Ljubljansko športno občinstvo pa vabimo, da jutri v velikem številu in s krepkim podčrtavanjem podpre domače moštvo v tem zelo odločilnem boju.
Tudi ostali spored ligaških tekem je izredno zanimiv. Največje zanimanje vlada za tekmo med BSKom in Gradjanskim (Z) v Belgradu. Zagrebčani napovedujejo zmago. Njihova zmaga ni izključena, čeprav se bo treba Doriti. Tudi druga belgrajska tekma med Baskom in Hajdukom bo zelo zanimiva. Bask sna po zadnjih dobrih rezultatih precej upov, da odnese obe točki,
V Zemunu igrajo Sarajevčani Zemunei, ki niso prav v zavidnam položaju na tabeli, « željo pik m računajo na dve pri Sarajevčanih. — Morda sc jim
posreči
V Zagrebu igra proti Hasku Jugoslavija. Prednost imajo domačini. Jugoslavija mora igrati brez svojega vodje napada Petroviča, ki si je zlomil nogo. Zmaga HaSka ne bi presenetila nikogar.
Huda tekma bo v Varaždinu. Tam se srečata Varaždinska Slsvija in pa SkopljancL Če Varaidinci izgube tekmo s Skopljanci, bodo izpadli iz lige. Računamo z zmago domačinov.
Prvenstvo LNP.
Borbe za točke za prvenstvo LNP so v polnem teku. Spored je: Reka; Kranj, igrišče Reke ob 10 dopoldne. Ob isti uri bo na igrišču Ljubljane tekma med Bratstvom (Jesenice) m Svobodo. Na Jesenicah na igriSču Kovinarja ob 15.30 Kovinar: Mars. V Trbovljah ob 15.30 oa igriiču Amaterja Amater; Jugoslavija (Celje). V Mariboru imajo lokalni derby med Mariborom in Železničarji na igrišču Rapida. Tekma se bo začela ob 15.30.
Iz Slovenskih goric
Neznosne razmere vladajo v zadnjem času na banovinski cesti Ščavnica—Apače, ki je važna zveza z oaSo severno mejo. Omenjena cesta je zaradi prekomernega prevažanja velikih hlodov nek« graščine iz Črncev strahovito razdrapana in je v slabšem stanju kot katerakoli druga občinska cesta. Skoraj j« onemogočen vsak promet, želja prizadetega prebivalstva Apačke kotline in severnega dela Sloveeskih goric je, da se cesta temeljito popravi da bo spet dovoljevala redni promet, ki je tukaj zelo velik.
Težave vodnih mlinov v Slovenskih goricah postajajo vedno občutneje, ker primanjkuje vode, V popolnem zastoju so zlasti manjši kmečki potočni mlini, ker Je zadnje mrzlo vreme_ z viharjem povzročilo upad vode, Najbolj pa so prizadeti prebivalci ki so ostali brez kruha.
LETOŠNJE NOVO
BOK PIVO
Delniške družbe pivovarne
UNION, Ljubljana
j« i e v prometu J« izbornega okusa in pravi užitek za vsakega.
Nem&M.
JtalijsnttlBO in esperart«
se naučite labko doma pismenim potom. Učnina zelo nizka. — Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor! — Jezikovna dapisna lobi, tjrtljtna. Knafljeva 9/U (prt j e na Jesenicah)
Krai	Barometer-1 sko stanje!	Tempe- ratura v C		• * = t> - c Sl	* O S •c c -7 n J c-	Veter (amer, jaknM)	Pl v	ida- ne
		Ss	-« = B ® E				t B	« -B t
Ljubljana	759 5	5-2	-3-2		9	NE,	—	—
Maribor	76>3	5*0	-6-0	7U	5	0	—	
Zagreb	762 1	4-0	-7-0	70	0	0	—	mm
Belgrad	759‘5	4-0	-2-0	70	b	NW,	—	
Sarajevo	761-2	2-0	-4-C	90	L	0	—	
Vis	mi	1-0	-l-c	90	8	NW»	—	—
Split	757-7	10-0	K	40	6	N Ei	—	im
Kumbor	754-t-	to«	5-(	40	10	NNEf	—-	f-S
Rab	7611	2-0	-1-0	40	0	E.	—	*—
flujrounif	755-4	1-0	4*C	40	5	NE,	v-	
Vremenska napoved: Deloma oblačno Jn spremenljivo ter zmerno mrzlo vreme.
Najnižja toplota zraka na letališču —73° C.
V vsako hiSo 'MOVENSK! DOM*
Koledar
Danes, sobota, 18.,marca: Ciril Jeruzalemski. Nedelja, 19. marca: Jožef.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr. Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra m or, Miklošičeva e. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Mesino zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica Zitko-va, stanujoča v Pleteršnikovi ul. St. 13. tel. št. 47-ftt.
Vojaški razpored se bo priobčeval zamudnikom v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1. samo že v nedeljo, 19. marca t. L, od 8 do 9, nato pa se bodo spiski izročili poveljstvu vojaškega okrožja, ki bo uvedlo kazensko postopanje proti vsem obveznikom in lastnikom prevoznih sredstev, ki se priobčitve razporeda ne bi udeležili.
I. glasbeni in reeitacijski večer priredi Frančiškanska prosveta M O. v Ljubljani v torek, dne
21.	marca ob 8 v frančiškanski dvorani z izbranim umetniškim sporedom. Sodelujejo solisti: gdč. Lj. Polajnarjeva in gg. J. Osana (klavir), Janez Lipušek, M. Kos, T. Rdger, M. Pavlovič in Marko Sever (violina). Predprodaja vstopni« od 4 do 10 dinarjev v pisarni Pax et bonum v franč. prehodu.
Franee Marolt dirigent Akademskega pevskega zbora bo v ponedeljek 3. aprila ob 20 v Unionu s vojim zborom izvajal najlepSe pesmi Vilharja. Medveda, Hajdriha, Jenka rleižmana in drugih komponistov. Brez dvoma bo to za naše koncertno poslušalstvo In sploh za prijatelje lepega petja eden med najlapšimi koncerti našega najboljšega moškega zbora. Zato opozarjamo vse, da ne zamudijo tega večera in naj si tudi pravočasno nabavijo vstopnice, ki so v predprodaji pri vratarju na univerzi in sicer sedeži: 40, 30, 25, 20, 15 10; stojišča 5,7.
Opozarjamo na razstavo osnutkov za atenske slike za bansko palačo v Jakopičevem paviljonu. Redko nalogo, pokazati markantne momente iz naše domače zgodovine v monumentalni kompoziciji je reševalo 11 natečajnikov in so doseženi rezultati nad vse razveseljivi. Razstava bo odprta le še do ponedeljka 20. marca.
Socialno-ekon omski institut priredi v Četrtek, 23. t. m. ob 20 v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova 10-1 predavanje univ. doe. g. dr. inž. Matij« 2umra o temi: »Produktivna ule našega gospodarstva«. K aktualnemu predavanju iskreno vabimo.
Uprava obda« Ig razglaša. da Jožefovega sejma na Igu, dn« 20. marca 1939, po odloku kra-Ije. ,e banske uprav* ne bo radi vedno večjega širjenja živalske kužne bolezni slinavke a par-kljevk«, V občini Ig do sedaj te ni bilo nobenega •lučaja obolenja. Radi obolenj v bližnjih občinah ljubljanskega okraja pa se iz varnostnih ozirov prepoveduje tudi ta sejem, kakor tudi vsi sejmi v ljubljanskem okraju, kar je v veliko Ikodo našega kmeta. Do nadaljnjega je zabranjeno vsako izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje, prepovedan vsak promet živine po javnih potih in je vso živino napajati doma v hlevih, ker )• isto prepovedano voditi na skupna napajališča.
Plačevanja davka na vozila. V smislu določb § 7. pravilnika o ob£. davščini na vozila morajo lastniki motornih vozil plačati davek pri mestni blagajni v Četrtletnih obrokih, in sicer ta I. četrtletje najkasneje do 15. aprila, za II. četrtletje najkasneje do 15. julija, za III. Četrtletje naj kasneje do 15. oktobra in za IV četrtletje najkasneje do 15. januarja vsakega leta, za novo prijavljena vozila pa v 14 dneh po prijavi. Dav-šejno je treba plačevati naprej, ne glede na to, ali jih mestno poglavarstvo k temu pozove ali ne. Za zakasnitve teko 6 odatotkov zamudne obresti. Ker zapade 15. aprila vplačilo obrok za I. četrtletje, opozarjamo na eventualne posledice zamude. Hkrati pa opozarjamo tudi na določila tefa pravilnika glede oprostitve davščine, o dolinceli prijavljanju motornih vozil mesJaemu poglavar stvu in o dolžnosti predložitve prometnih knjižic ob prijavi novih vozil ter o kaznovanju prekrškov.
Predložitev cenikov sob za prenočevanje. Mestno poglavarstvo poziva lastnike hotelov, pensi-onov in sploh podjetij za prenočevanje, da najkasneje do 1. aprita predlote v figosanje mestnemu finančnemu oddelku cenike vseh scib, namenjenih za prenočevanje. Predložene cene sobam veljajo potem za vse preračunsko razdobje, v kolikor lastniki izprememb v cenah ne javijo mestnemu poglavarstvu. Vse take izpremembe je pa treba javiti najkasneje v 8 dneh. Pri tem še j>o-sebej opozarjamo, da se mora pobrana mestna taksa na prenočišč« izročiti mestni blagajni vedno do 15. vsakega meseca e posebnim obračunom.
Ljubljansko gledalKte
DRAMA — Začetek ob 30.
Sobota, 18. marca; >Prevara<. Gostuje Ema Sli., čeva, članica mariborskega gledališča. Izvea. Znižane cene.
Kedelja, 10. marca: Ob 20: >UJapci<. Izven. Znižane cene.
OPERA — Začetek ob 20.
Sobota. 16, marea: »VVertber«. Premijera. Prenii-jerski abonma. Gostuje Josip Go*ii£.
Nedelja 19. marea: Ob 15: >AnČka< Izven. Znižane cene. Ob 20; »Traviatac Goetuif ?a. Z! ‘ i Gjuogjenae. Izven Ponedeljek, 20. marca; Zaprto.
Mariborske gledališče
Sobota, 18. marca ob 20: >Prodana ueves . Red B.
Kedelja. 19. marea «b 15: »Partija iaba<. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: »Vse za šalo«. Znižane cene.
V'	  •	»."V'
Poljska glasba — Budin Trst-Milan: Opera »II F Bari: 21 IgTa — 22.15 20.10 Opereta »Clivnat »Ptičar« — Strassbourg
Nafvečfa »Razstava cest" v Belgradu
Le 4 odstotke državnih cest je danes pri nas moderniziranih
Od 1. do 8. aprila leto« bo v Belgradu v okviru druge belgrajske razstave avtomobilov in motornih koles tudi — podo.bna, kakor je bila lani v Ljubljani — razstava cest in turizma, ki jo organizira Jugoslovansko društvo za ceste obenem z ljubljanskim, zagrebškim in novosadskim društvom za ceste. Poleg tega 6krbe za dobra organizacijo te razstave cest tudi gradbeno ministrstvo, belgrajsko mestno načelstvo, belgrajska tehnična fakulteta, uprava mesta Belgrada, Zveza cementne industrije in nekatera gradbena ter industrijska podjetja.
Pravijo, da bo ta razstava največja te vrste, kar jih je dozdaj pri nas kdaj bilo. Na njej bo prikazan zgodovinski razvoj našega cestnega omrežja.
V	zadnjih petih letih je naša država dofoila
— kakor bo pokazala nazorno omenjena razstava
— približno tisoč kilometrov novih najmodernejših cest. Najeto je bilo podojilo ene milijarde dinarjev in je bilo 6 tem vsaj v gotovi meri rešeno vprašanje našega cestnega omrežja in njegove izpopolnitve, obenem pa še drugo, nič manj važnejše vprašanje, vprašanje brezposelnosti.
Zdaj mislijo na vpis novega posojila na podlagi cestnega sklada, ki bo prinesel eno milijardo, 500 milijonov dinarjev, kakor tudi novo notranje posojilo za javna dela v znesku 4 milijarde dinarjev, od česar je za ipopolnitev cestnega omrežja določenih 500 milijonov dinarjev.
Razstava cest v Belgradu, ki bo meseca aprila, bo nazorno prikazala, kakšno je danes stanje cestnega omrežja pri nas. Danes imamo 10.186 ki-
lometrov državnih cest, 31.880 kilometrov banovinskih cest in okoli 40.000 kilometrov občinskih. Skupaj torej nekaj več kakor 80.000 km. Povprečno odpade na en kvadratni kilometer 48.20 m cest.
Na teh cestah je lani vozilo
17 000 avtomobilov, 300.000 motornih in navadnih koles
in nad en milijon vozil z vprego. Za vzdrževanje in izpopolnitev cestnega omrežja 6e porabi na leto približno 30 milijonov dinarjev.
Kdor je videl ceste, kakršne imajo na primer Italijani v naši 606eščini, ali pa Nemci na severu mora na žalost priznati, da so naše ceste še zelo zaostale v primeri z italijanskimi in nemškmi. Omrežje državnih cest pri nas je modernizirano do 4 odstotkov, celotno cestno omrežje pa le pol odstotka. Nujna bi bilo potrebno — to zahteva naš sedanji promet — da se naše državne ceste modernizirajo od 40 do 50 odstotkov, ali za 10 odstotkov celotno cestna omrežje.
Ni treba posebej poudarjati, da imamo dane6 v naši državi še zelo mnogo slabih cest, ali pa jih sploh nimamo. Gospodarstvo zaradi tega precej trpi, in bi se takorekoč v trenutku dvignilo, či mbi dobili vsaj nujno potrebne ceste. To je namen razstave cest, ki bo aprila meseca v Belgradu, pokazala pa naj bi tudi vso veliko korist, ki ja daje izpopolnjeno cestno omrežje, vsaj tako izpopolnjeno kot ga imamo do sedaj v Jugoslaviji.
V cerkvi je zdravil ljudi
V	neki protestantski kapeli londonske četrti Boureburg so imeli vsako nedeljo zvečer kaj čudne pobožnosti.
Pod nadzoirstvom pastorja »o prirejali »seje«, kjer so se zbirali bolniki iz soseščine: božjastniki, hromi, slepi in gluhi, kjer so jih zdravili s hipnotiziranjem in polaganjem rok. Ta čudodelnik, ki je ljudi zdravil, je bil neki Irec, orjak po telesu. Z rokami je tako čudovito opletal, da bi prekosil marsikakega dirigenta. Trdil je, da more samo z močjo fluida povrniti vsakemu bolniku zdravje. Oblečen ni bit v frak in lakaste čavlje, ampak v ohlapen plašč s širokimi rokavi, povrhu je imel pa še koretelj. Ljudi je hipnotiziral s pomočjo nekakšne električne luči, katere žarke je napeljal bolniku v oči.
Pastor je bil njegov glavni pomočnik. Prinašal mu je posodice, v katerih je bilo olje. S tem oljem je ta »coprnik« namazal glave bolnikov. Izgovoril je nekaj tajinstvenih besed, malo pomahal z rokami, in gluh: so slišali, hromi so hodili. Tako vsaj zatrjujejo častivredni župljani, ki so v velikem številu prisostvovali hipnotičnim »sejam« čudodelnega zdravnika.
Toda ta čudodelnik se je premislil in bo prav kmalu odpotoval v Združene države, kjer upa, da bo dobro 6lužil. Z njim vred pa bo odšel tudi podjetni gostilničar, ki je s čudodelnikovim dovolje-njen '	’	'
Ker ie „zašel"f se bo pokoril
Kakor mnogo drugih, tako je tudi 30 letni Nemec Hans Stubendorf, doma iz Hanovra, 6topil 1. 1929 v francosko tujsko legijo. Tam te nič ne sprašujejo, kako in kaj, za arabske krogle si že dober. Hans je v legiji ostal 7 let, in ko mu je potekla doba, za katero se je obvezal, se je vrnil v Francijo. Toda, čeprav je življenje v legiji napoirno in nevarno, se je Hansu, ali po naše Janezu, stožilo po tem življenju in je podpisal v Nancyju novo pogodbo za v tujsko legijo.
Toda mnogokrat se zgodi, da človek ne pride tja, kamor želi. Med potjo je padel med španske miličnike, ki 60 ga pretentali, da je odrajžal z njimi in sicer kot zdravnik, čeprav 6e na ta posel ni prav preveč dobro razumel. Odrinil je v Španijo, kjer je zdravil ranjene vojake. Zdravniško službo je opravljal vse do razsula rdeče španske vlade. Po razsulu pa je pri Perthusu prekoračil francosko mejo, kjer so ga prijeil in zaprli, ne morda zaradi mazaštva, ki ga je izvrševal kot »zdravnik«, ampak zaradi tega, ker je prelomil pogodbo in ni z legijo odrinil v črno Afriko. Za svojo lahkomiselnost 6e bo moral trdo pokoriti. Francoski zakoni v takih primerih ne poznajo nobene šale.
Narnraita in Sirile »Sinveitski Hom« \
Ne zriaio štediti
Škodove tovarne ▼ Plznu, ki so jih 15. marca zjutraj zasedle nemške čete
Prizor iz bodoče vojne? — Ne, marveč slika iz napetega ilustriranega romana o letalskem tovarištvu, ki ga bo pod naslovom »Poslednja zapoved« začel priobčevati naš list za »Robinom Ho-odom«
Tisoči naših društev so brez svojega osrednjega sedeža, če daruješ za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani, pomagaš tem društvom
Gotovo se bojstc začudili, če vam povem, da Amerikanci ne znajo varčevati. Od kod pa na) potem imajo toliko denarja? Od koder hočejo, varčevati pa le ne znajo.
Pri nas smo navajeni, da delavci, če jim razmere količkaj dopuščajo, varčujejo in stiskajo toliko časa, da si zgradijo skromen dom. Ameriški statističarji so izračunali, da polovica amerikan-skih dninarjev potroši 6vo,jo dnino že takoj naslednji dan, ko ja dobe. Četrtina dninarjev ima naslednji dan samo še desetino svojega zaslužka v žepu. Samo štirje dninarji od tisočih imajo naslednji dan v žepu še devet desetin zaslužka.
Podmornica 3000 m gtoboko v morju
Znani ameriški raziskovalec podmorskih gl°" bin Wi!liam Beebe je skonstruiral podmornico, ki se bo lahko spustila do 3.000 metrov globoko v morje. Do te globo.čine se namerava omenjeni raZ' iskovalec potopiti s svojo novo podmornico in,s.e prepričati, kakšno je tam podmorsko dno in kakšne živali žive v teh globočinah, poleg tega Pa skuša izmeriti tudi pritisk, ki ga izvaja voda ■ v tolikšni globini na dno. V svojo novo pomornico je postavil Beebe močne reflektorje, 6 katerimi b° pod morjem svetil naokro.£ in opazoval življenje tam doli.
Programi Radio Ljubljana
Sobota 18. marca: 12 Kar brez napovedi plošč« ti jo z njih pa napevi veseli donijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Operne speve poje ga. Zlata 0 j n# -gjenac s »premij. R. o. — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjio-b) Striček Matiček govori in prepeva —17.5« Pregle« sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.30 Prenos slavnostnega občnega zbora društva «Pr**| niki — 19 Napovedi poročila — 19.30 Nac. ura: GiO-seppe Baranti-Brodano, dohrovoljec v srbsko- 1nre»> vojni 1876 (M. Ristič) Belgrad — 19.50 Beseda i pra*' niku (g. F. 8. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (go»P; urednik Alojzij Kuhat' — 20.30 Prenos iz Maribor*: Jožefovanje v Mariboru: 1. SploSn: del: Zgodovin* cerkve in romanja pri sv. Jažefu v Studencih. Reportaža iz cerkve sv. Jožfs., orgle, petje 2. Narodno-so-cialni in kulturni del. S. Zabavni del; Jožefovanje; pesmi	nagajivke in napitnice. Izvajajo	ravnatelj
Franc Hra stel.1 (zgodov del) mag. ur. Franc Kramberger (reportaža) pevski zbor Slov. pevsk. drnStv® »Maribor«, dirig.: Janez Ev. Gažparič — 20 Napovedi, poročila
Drugi programi
Sobota. 18. marca: Belgrad: 20 Narodne p«6' mi — 20.30 Orkestralni koncert — 21 Prenos 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Opera —
19.25 Jazz — 20.10 Vesel spored — Sofija: 20.55 p.'mai;Cga Korzakova — Varšava: 20.15
—	Budimpešta: 20 Vesel	večer ""
»era »II Franco caccintore«	— Rim*
Plesna glasba — Dunaj:
—	Berlin: 20.10 Opereta 20.15 Opera.
Italijanski prestolonaslednik Umberto s soprogo pri n rozin jo Marijo in otroki. Med njima stoji Mari*
Pia, v naročju pa je sinček Viktor Emanuel.
Norman Railly Raine:
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
»Ali imaš kakšno breme, ki te teži in tišči? Ne veš, kako radi ti olajšamo to tvoje potovanje! Z odprtimi rokami bomo sprejeli tvoje breme in ga požrtvovalno sami oprtali na naša ramena in hrbet. Če imaš kaj hudo težko mošnjo z denarjem, ti jo bom kaj rad odvzel! Ne veš, kako lahko mi nosimo take reči!«
Presneto je bil neugoden predrzni 6meh tega čudnega poglavarja!
Toda frater je ohranil svoj mir in brezbrižnost kakor se tudi spodobi za tako častitega, uravnovešenega in svetega moža, ki je bil že toliko poskusil na tem svetu, prepotoval toliko neznanih dežela ter imel dovolj prilike, da se je seznanil z najrazličnejšimi ljudmi.
Poglavar pa je nemoteno nadaljev&l:
»Vzel ti bom ta tvoj rejeni mošnjiček in razdelil njegovo vsebino med tiste, ki nimajo niti ljubega božjaka pod palcem!«
S temi besedami je poglavar dopolnil svoje prejšnje kakor bi hotel opravičiti svojo zahtevo pred temi neznanimi fratri.
»Lopov me ne bo oropal!« se je zadrl močni frater, ki mu poglavarjeva velika predrznost ni bila prav nič všeč.
Prepričan je bil, da je njegova predrznost že prestopila vse meje. Rdeč je postal v obraz od jeze in kljubovalnosti.
Poskusil je pognati konja, izpodbodel ga je ostro, da se je žival sunkovito po-
vzpela na zadnji nogi, — toda poglavar tega razcapanega krdela je še trše stisnil vajeti ter pri tem pokazal na svoje spremljevalce, ki so bili oboroženi z gorjačami, 6 sulicami, z meči, nekateri med njimi pa tudi z loki:
»Ali vidiš,častiti oče! Tu ne gre prav nič za kakšno šalo ali kaj podobnega! Nima smisla, če bi se poskušal upirati!« Temno je gledal močni, visoki frater. »Mi smo lačni pregnanci, ti pa imaš denarja in blaga kolikor hočeš; vse si lahko privoščiš, česar sc ti le zljubi! Vež kaj, častiti oče, kaj ko bi nekoliko razdelili to tvoje bogastvo? Kaj meniš, da ta moj predlog ni pravičen in popolnoma na mestu?«
Iz skupine se je bil s temi besedami oglasil Ivan Malček.
Poglavar je zdaj zapovedal fratru: »Daj mi svoj denar!«
»Saj ga nimam! Kraljevski uradnik sem in dobivam le po 60 zlatnikov!« mu mirno odvrne frater.
»Ah, tako, moj častiti oče, taka je torej ta reč! Kraljevski uradnik si, praviš? Povej mirno, če si kaj prijatelj kralja Riharda z Levjim srcem? Saj veš, odkar je bil odšel, in ko 6e je razvedelo tod po angleški deželi okrog, da revež sedi v ujetništvu tam nekje na Avstrijskem, se je mnogo podlih butic in lopovov dvignilo proti njemu. Kaj je tem brezbožnežem prišlo na ipisel? Neverjetna stvar! Oblast
bi si radi pridobili, ki jim je on ni hotel dati! Celo njegov lastni brat, princ Ivan brez dežele, se je dvignil proti njemu in v dveh dneh se hoče že okronati za angleškega kralja ter zasesti prestol, ko kralj Rihard z Levjim srcem, edini pravi in resnični angleški kralj po božji vedji in po zaupanju ljudstva, njegov rodni brat, še živi! Ali si že kdaj slišal kje v daljnih deželah, katere si bil obiskal, o podobnem podlem, brezbožnem početju?«
Poglavar te čudne družbe je govoril svobodno, vidno je bil na vso moč ogorčen, ko je slikal žalostne angleške razmere, v katere je bila država zabredla radi Rihardov© odsotnosti po zaslugi njegovega zločinskega brata princa Ivana brez dežele ter njegovega premetenega, brezobzirnega in zlobnega svetovalca sira Guyja Gisbourneškega.
Frater je mirno sedel na svojem konju, ni 6e več razburjal nad postopanjem teh cestnih razbojnikov, kakor jih je bil ocenil v prvem trenutku. Ta družba in njhov poglavar so ga začeli resnično zanimati.
Vse, kar mu je bil v kratkem povedal ta neznani mladenič s prikupnim glasom ni prav zares prav nič podoben navadnim cestnim razbojnikom, ubijalccm in roparjem, je bil frater na svojem potovanju že stokrat in stokrat slišal, odkar je bil ponovno stopil na angleška tla in prišel spet v stik s preprostim narodom. Slišal pa je to od navadnih, slabo oblečenih ljudi, ki so mu zaupljivo potožili o revah in nadlogah, ki jih tarejo, odkar jih je bil njihov priljubljeni kralj Rihard z Levjim srcem zapustil in odkar sta jim začela pravico krojiti njegov brat princ Ivan brez dežele ter še zlobnejši velikaš sir
Guy Gisbourneški. Gorje se je naselilo v Anglijo pod upravo teh dveh samogoltnih
ljudi.
Preprosto ljudstvo je po navadi molčeče in vase zaprto, zlepa se komu tujemu ne zaupa. Pridejo pa včasih trenutki in ljudje, ki jim je pripravljeno odkriti svojo dušo ter jim izpove vse svoje bo- I lečine in trpljenje, ki ga tare. Vse do kraja tedaj zaupa in izpove človeku, ki se mu zdi zaupanja vreden in popolnoma zanesljiv
Najbolj in najrajši pa seveda zaupa svetim možem, fratrom in pobožnim duhovnim očetom ter pastirjem. Od njih vselej le pričakuje v svojih revah in stiskah pomoči, nasveta in pametne tolažbe, ne pa zločinskega nagajanja in zlobe.
Na vsej poti mu je ta njegova frater-ska uniforma mnogo pomagala, da je tako lahko dobil jasen in natančen vpogled v dušo svojega ljudstva, ki je še vedno zvesto in vztrajno pričakovalo, da se bo njegov pravi, edini resnični angleški kralj, Rihard z Levjim srcem prej ali slej vendarle vrnil na Angleško ter napravil konec vsem zmedam in stiskam, ki jih tarejo.
Toda to še ni bilo vse, kar naj bi bil zvedel.
»Ali imaš tedaj v resnici rad kralja Rikarda z Levjim srcem?« je vnovič resno vprašal poglavar te pisane družbe fratra, ki je bil po V6em videzu najbolj dostojanstven med vsemi in ki so ga njegovi spremljevalci gledali z velikim spoštovanjem.
Frater je nekaj časa pomolčal, potem pa dejal:
»Nikogar ne ljubim tako zelo kakor njega!«
Z nasmehom je zadovoljno »pregovoril te besede.
Če bi mu bil kdo utegnil ta trenutek pogledati v srce, ali pa, če bi mu bil odgrnil sveto romarsko duhovniško haljo, bi bil ostrmel, začudil, da bi kar sam skoraj ne mogel verjeti svojim očem. Padel bi bil na kolena pred njim in se mu poklonil, kajti nihče še ni spregovoril toliko resnice o samem sebi kakor frater s tem svojim kratkim stavkom.
»No, če je to res, potem pa obdrži svojih trideset zlatnikov, drugih trideset zlatnikov pa daj meni!«
Veselo se je slišal ta poglavarjev ukaz,
»Ali pa bom potem lahko odšel po svojih poteh? Ali mi boš dovolil svoboden prehod preko svojih meja?« je resno vprašal frater. V njegovem vprašanju je bila izražena prošnja.
Nato je še pristavil:
»Silno se mi namreč mudi!«
Poglavar pa mu je dejal:
»Razjaši, prijatelj razjaši, sveti oče!« Skoraj proseč je bil njegov glas. »Razjaši in ostani pri nas!«
Frater in njegovi spremljevalci so razjahali in pristopili k druščini.
Vodja fratrov ie ponudil poglavarju roko.
Nato je pristopil še Friar Tuck, mu pomolil 6vojo mogočno šapo ter mu dejal:
Naročajte in širite Slovenski donij
»Slovanski dom« iih&ja vsak delavnik ob 12. Metefna naročnina 12 din. «a inoiemstvo 35 din. rredničtvo: Kopitarje** nlica R'III Telefon 1001 dn 4005. Oprava: Kopitarjeva ulica &
T» Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: K. Čeh Izdajatelj inž. 'Jože Sodia. Urednik: Mirka Javornik.