ISSN Û35Û-5561 zh Iconic I« du a Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo še manjše krajevne padavine številka 87 četrcek, 7. julija 2005 300 SIT Znani občinski nagrajenci Vclenjsid svetniki so s rorkovo, 23. sejo v tem mandatu, sklenili p()IidneakiiviKisti. Pred dopusli. naslednje zasedanje je predvideno šele za mesec oktober, so dorekli prav vse naCrtovanc /adcve. V torek popoldne so sprejeli vrsto prcmoženjskQi zadev, sedanjemu ;>diagaÍLŠCu komunalnih odpadkov so podaljšali dovoljenje do konca leta 2008, dogovorili so ravnanje z zapusCenimi vozili in potrdili letošnje obtiinskc nagrajence. Grbo mestne ob^ijie Velenje bodo prejeli Hermina CJroznik, Jože Drobcž in Pankrac SemcČiiik, plakete pa Spela Marin, Franc Spegel in Stanislava Marija Kovič. Vci o zasedanju v prihodnji številki Našega časa. stoik Gř[I)(í](IIGř3[[í3 mz Sto tolarjev bruto na delnico Velenje, -I. Julija — Na 8. skupščini so delničarji Gorenja med drugim razdelili 3 milijarde 992 milijonov lolarjev lanskega dobička. Za dcliiev dividend so naincnili milijardo 220 mihjonov lolaijev, kar pomeni 100 tolarjevbruto na delnico. Približno toliko dobička namenili oblikovanju drugih rezerv, dobro mJhajardo in pol dobička pa je ostalo nerazporejenega. Skupščina je ludi odločila, da izplačajo desetčlanskemu nadzornemu svel.u za uspešno delo 26 milijonov tolarjev. Imenovali so tudi nadomestnega člana nadzornega sveta, namesio mag. Tomažih Kuntariča, kije aprila odstopil, ker je poslal pomočnik predsednika uprave, so imenovali dr. Jožeta Zagožna. Na skupščini je bil sprejel ludi sklep o izdaji pooblastila upravi družbe za pridobivanje lastnih delnic do skupaj 1.220.000 delnic družbe, kar predstavlja 10 osnovnega kapitala družbe. ■ mz »Prepoved gor ali dol, promet v pešconoh AEilOOROM t «LOUEliJ v OQAMfl Vlada je veliko obljubila Mira Zakošek apbro^baypí Spoznajte premožen|sko zavarovanje z osebno In pravno asistenco! Po Savinjsko'šaleški regiji se vedno odmeva prvi obisk slovenske vlade v tem okolju. Kako tudi ne, saj so opravili več kot petdeset različnih pogovorov, Na sllklt predsednik Janez Janša In župan Srečko Meh pred velenjsko mestno hišo. OOD W UVOilNMKO ZAVAJWVM J« ««•UMStN MUVMOJMTtHCe J d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR 08019 20 wvvw.opa.8i Obisk sloyvnske vhde i' Smnjsko-šaleski regiji lahko ocenimo za lispe^iega. Ptedseànik vlade Janez Janša in nje^vi ministri so obiskali već kot petdeset kolektivov^ zavodov bi bvitiincij in vsaj mi kratko prishdintli s ktiksnimi uspehi bx težavami se soočajo. Oh koncu so si Í)ili enotni To okolje ima ojç'omtîe niz-vojne potenciale^ a velik »hendikep« na področju infrastniktnre, saj ima zelo slabo cestno in piypolnoma nenstrezno z-eleini^ko povezavo in še ta je speljana le do Velenja. To anomalijo je treba odpraviti v nujkrajh'm možnem časi t mt ta način omogočiti tispesen nadaljnji raz)^oj Jan.'ia je nekajkrat pondariJ, da impešnega razwja Slovenye ne bo brez niîpesnega gospodarsn'a, v katerega pa vlada ne bo po.îegala, lahko pa mu pomaga tako, da mu zagotovi boljše pogoje za delovanje. In to bo tudi storila. Vlada je napovedala tudi rešitev problema regionalizacije, katere pomen v tem okolju že nekaj Časa izpostavljamo. Zakon o .^tinnajsiih regijah, med hiterimi je tiidi Savinjsko-šaleška bodo v paríameniarno proceduro vložili še v leu>šnjem letu. Obljubili pa so tudi razrešitev ne-tistrezne ceste povezave. Najkasneje leta 2011 naj bi začeli graditi hiirt) cesto do avtoceste, če bodo seveda pravoča.sno speljani vsi potrebni postopki Vrata puščajo odpna tudi veliki naložbiy ki jo načrtuje šoštanjska teinioelektrama, bil pa bi naj to pr\'i večji primer sodelovanja prn^atnega kapitala v slovenskih elektroenergetskih naložbah. Obljttbe so torej dane, dovolj glasno in rudi dovolj odločno. Tako, da lahko nanje v tem okolju resno računamo. Zato pa je nujno, da čim prej spel jemo vse tiste postopke, ki so za dosego zastavljenih cdje\' (in izrečenih obljul)) potrebni Tu paše posebej mislim na cesto, o katere nu jno.'iti smo začeli govoriti že pred leti, a ob vseh veliko manj pomembni!} javnih u^zpra-vah zanjo zaenkrat ni.smo odmerih cJovolj pozornosti. ■ 9770350556014 OBISK VLADE '"H'JÎS 7. julija 2005 Po seji vtade pred mestno hišo v ^lenju od feve: mag. Janez Božič, dr. tvan Žagar, Kart Viktor Erjavec, dr. Gregor Virant, mag. Andrej BruČan, dr. Andrej Bajui<, mag. Janez Drobnic, Mate Dragutin. Janez Janša, Srečko Meh, dr. Mltan Zver, dr. Dimitrij Rupei, Janez Podobnik, mag. Andrej Vizjak, mag. Jure Zupan in dr, Vaško Simoniti Slovenska vlada v Savinjsko-šaleški regiji ()hliul)i!i razicšilcv vseh kljuaiili pr()l)l(^iU()V: cesla Ix): ivi>\\'ii bo; pr av tako iitveslicija v TLiŠ, lt (*ha pa ho /afiotovili (liugarno llnaruitanje Mira Zakošek_ Skwcaska vlada je začela svoj obisk v Velenju preji^nji lorek. O obisku v Cïorcnju^ki je naredil na premiera Janeza Janšo velik viis, saj jc naslednji dan kar ne-kćijkral poudaril njihove uspehe in ra/vojno naravnanosi, smo poročali prejiUiji teden, lokral pa namenjamo pozornost ^ drugim pogovorom oziroma obiskom, objavljamo pa ludi pogovor s predsednikom Janw^m Janšo. Vlada se je /brala zjutraj na seji v prostorih Mesine obiine Velenje, nalo pa so odšli na lerca Opritvili sovei kot peldesei delovnih in vljudnostnih obiskov uslaiicw,podjelij in insiiuieij, kjer so želeli predvsem slišali, s kakšnimi težavami se srečujejo v posameznih okoljih, kako bi jih bilo mogoče odpravili in lako omogočili aspcSnejSi nadaljnji rřizvoj. Gospodarstvu so zagotovili, da mu bodo v/poslavili prijaziiejše okolje, zmanjšali bodo birokratske ovire in poskrbeli za boljšo dnvàio politiko. Presenetil pa jih je majhen delež malih in srednjih podjetij, kije zjialno nižji od slovenskega povprečja. Njim je treba namenili več pozornosti, saj so lahko ravno lakAna p4>djelja najbolj inovativno in razvojno naravnana. Vsekakor je zelo razveseljivo» da so predsednik in ministri razumeli na-jvečje tegobe lega okolja in že na koneu srečanja predlagali konkretne resilve. Premier JarL^a je Uiko oeenil, da ima tukajSnje gospodarstvo ogromne razvojne potenciale» ki pa jih hromi-Slaba inťraslruklxíra. Na obisku v 'lermoeleklrami î^oslanj ga je vodstvo seznanilo z ambieioznimi nakižbenimi načni, katerih cilj je nacionalnemu elektrogospodarskemu sistemu zagottiviti dodatno energijo in posledično zmanjšati odvisnost Slovenije od uvoza elektrike. 7. namestitvijo plinskih lurbin bi omogočili, da bi kol ener- gem poleg premoga (la bi ostal primarno kurivo) up(V£^ljalÍ ludi plin, s čimer bi dosegli boljši izkoristek in konkurenčno ceno, proizvodnjo elekirike, ki je za Slovenijozelo pomembna, fc po- sebej v času slabe hidrologije pa bi pomembno povečali. Načrti so vsekakor spodbudni, je menil Janša, vendar pa bo za njihovo uresničitev potrebno najti do-da I ne vire finaneiranja To bi re- ptv.omi»ti namenili potrebni izgradnji dobre prometne povezave tega območja na slovenski avioeeslni križ, ki gaje treba realizirati v čim krajcem možnem času. Minister Božič je poudaril, je tudi na lem pogovoru prevladala ptitreba po tesncjícm sode-kwanju pc^djeiij, inšiiuiiov in univerz, ki so jo že zaČTlali v stralegiji Sbvcnije. Del vladne ekipe seje udeležil Mag. Janez Božič, Janez Janša in dr. Jure Zupane med novinarsko konferenco v Lučah Med obiskom v Termoelektrarni od leve: Janez Podobnik, mag. cimo lahko bil investitor načrtovanega plinovoda do Šofiianja. Po Janševih besedah predslavlja Tcrm(x:lektrarna SoStanj - nanjo je vezana ludi usoda Premogovnika Velenje-vlem trenulku ne-zamenljrvvir električne ener^je In zanjo praktično ni alternative. Poudaril je, da nI vprašanje, ali se deset milijard tolarjev vredne naložbe lollli ali ne, ampak na kak^-^n način jo izpeljati, da bo lo čim ceneje za skwenske davkoplačevalec. Na novinarski konferenci so premier Jaa^, minisler za promet maji. Jane/. Božič in minister za visoko šolstvo, zjianosl in tehnologijo dr. Jure Zu|)anc največ Uroš Rotnik, mag. Branko Debeljak, Janez Janša, Drago Koren, mag. Jože Lenart, mag. Andrej Vizjak in Franc Sever da bodo aktivnosti na tem področju pospeSill. Pričakujejo pisno soglasje o izbrani varianti cesie povezave (župan Mesine občine Velenje Srečko Meh mu jc sicer zagotovil, da župani scv glasno podpirajo navezavo zahodno cxi Šoštanja s priključkom v Šcnlrupcrtu). V prihodnjih mesecih je predvidenih več delovnih konlen:;nc in če bo Šlo vse po načrtih, naj bi potrebno doku-menlacijoza lo zahtevno gradnjo pridobili v pol ireijem letu in v lem primeru bi gradnja te pomembne ceste lahko stekla med letoma 2010 in 2011. Minister Zupane pa je po srečanju s tukajšnjimi podjetniki pt)vedal, da nalo otvorilvc dveh mostov v Lučah (namenu jih je predal predsednik Jane/ Janša), ki sia pomembna pridobitev za tamkajšnje prebivalce, saj bosta omogočala boljšo pretočnosi promeia in večjo varnosl na cestni povezavi med Zgornjo Savinjsko dolino in notranjostjo države, Obisk v Savinjsko-ŠaleŠki regiji je vlada sklenila s pogovorom z gospodarstveniki, župani in pt^lanci v kulturnem domu v Ciomjem gradu ter koncertom slovenske lilharmonije v gornje-grajski katedrali. T77T ^ ^aja: Ćas^i$na*2alo2(H§i(d In RTV miklLliJ diuft^a.do.o. Velenje (zhaja ob ćeirtkih. Cena posameznega izvoda je 3Q0SrT. msseSna rafoCnina 1 200 Siï. trimesečna naročnna$.450 SfT. polletna nafOCnlna 6.650 SFI. letna naročnina 12.600 SfF. Uredništvo: 6o, kar nam hi omo}ie 800 twoč prebivalcev na eno kohezijsko regijo. Dva milijona pa ni možno ra/deliti n£ trikrat 800 tisoč - v;iikomur, ki obvlada osnove malematike, je lo jasno. tako bo težko, ker bomo morali spreminjati pravila igre pred potekom triletnega roka, ki se izteče šele naslednje leto. Evropska unija nam bo morala pri rt'^ku po-gledali skozi prsle, pri številu prebivalstva pa nam ne bo, zato o tem sploh ni mogoče začeti pogajanj. Delitev na dve regiji je edina možna re^šitev in zato zelo obžalujemo, da nekateri, ki natančno vedo, kakšno je stanje, :?daj napadajo ta predlog, ki je edini možen in predlagajo, da se igra na vse ali nič. Igra navsc ali nič je tukaj igra na nič. To pa že imamo.« Kako gledate na ieijfl tukajš' njega prebivalstva po oblikovanju lastne regije S.iSE, to» rej regije, kjer ste danes na obisku? »Mi predlog podpir gli sodelovati Će bi že bilo, bi tudi sedanji zakon o regionalnem razvcîju io lahko povzel, ker jo tako sprejeto s strani EU. Zdaj, ko se borimo za dve kohezijski regiji na tretjem nivoju, pa ne moremo odpirati te líx^ke in se pogajati za 14 statističnih regij, lahko pa Î0 odpremo takoj, ko se bomo politično razdelih. V programu vlade je predlog zakona o regijah in v tem predlogu zakona, ki bo še v letošnjem letu predlagan v proceduro, bo vlada teh 14 pokrajin oz. političnih regij predlagala in ena od leh bo tudi SAŠA.« Poda t ki ju n tjskega poHiba rom etra kažejo, da vlado podpira S6 odstotkov vprašanih, kar je sicer odstotek manj kot maja, vendar Je to Še vedno zelo dober reutliat. Ste zato pri vaših odločit^ vah bčen v širšem smislu vizije razvoja Slovenije za naslednjih deset Ici, kar je naš razvojni program, ki smo ga zapisali tudi v koalicijsko pogodbo, /a k'lošnje leio izvajamo normativni pro-gi'am, lako da bo vlada reforme, ki s;) pred nami, tudi izpeljala. Nekatere n^ bodo enostavne, so pa nujne, Čc hočemo doseči hitrejši razvoj, kar je osnova za blaginjo nasploh. Dokičcnim stvarem se bo treba kratkoročno odpovedali, da bomt^ dol-gorwno živeli bolje. Pred to dilemo je celaEnopa, ne samo Slovenije, Veseli ixjmo, če bo takšna podp^)ra javn^«!i stala za vlado ob vseh reformah.« Pa načrti vlade za poletni in jesenski čas? »Julij bo zelo delaven. Ravno danes smo delovnem sestanku na hitro preleteli tudi izvajanje normativnega pnv grama vlade. Ugotwilismo, da bona julijski seji drŽavncgii zbora nekaj zel:5 pomembnih odločitev. Vlada bo sprejela vrsto potrebnih uredb, da bo nova zakonodaja pastala operativTia, sprejela bo tudi cxiločitev o oblikovanju posebnih skupin, ki bodo pripravile izhodišče za strateške reforme, nekatere že do jeseni in takrat bomo nadaljevali pripravo teh podlag.« Zdaj Je čas, ko večina misli na počittiice, tudi vi • kje jih boste preživeli in kako? »Ja/ na počitnice mislim že od leta 2003, ko sem imel zadnji resen dopust. Do avgusta tega luksuza očitn;^ ne bo, v avgustu pa računamo na nekaj lednov manjše intenzivnasti dela v vladi, ki bo sicer delala tudi v avgustu. Računamo, da bo takrat tudi zaradi parlamentarnih počitnic manj dncvn:^ operativnih nalog in da si bo možno za kakšen leden aJi vsaj za nekaj dni vzeli dopu.st.« Hvala lepa zxi tale pogovor in veliko uspehov v dobrobit Slovencev. »f Ivala lepa, zalo smo in v tej smeri delamo.« ■ MINISTRI IN PREMIER OPRAVILI VEC KOT PETDESET DELOVNIH SREČANJ IN OBISKOV Veliko razvojnego !n inovafivnega naboja Minister za visoko šolstvo, zna-nast in tehnologijo Jure Zupan se je srečal s predstavniki več kotîridesetih najbolj iníwatívnih malih in srednjih podjetij tega obmwja in z njimi opravil posvet na temo razvojnih potencialov regije. Zc pred i em je obiskal podjetje Vepias in .se srečal s predstavniki tamkajšnjega Inštituta za ekokîske raziskave Erico. •*Vclika podjetja in zrela industrija so generator dohodka, mala in srednja podjetja pa imajo prebojno moć, ki je variabilna in se lahko hitro prilaga- jajo trendom,^* je dejal. Pohvalil je hiter odziv Erica in mudpod-jetniškega razvojnega izobraževalnega centra, kisla takoj ponudila povezxwanje, kar kaže na veliko pripravljenost za sodelovanje, za katerega so zainteresirani tudi mnogi manjši podjetniki. Minister je predstavil tudi mnoge projekte, ki jih bodo razpisali v kralkem, med drugim bo ta teden objavljen razpis, ki bo omogočil 4.^ novih mladih raziskovalcev. Spodbuditi je treba zaposlovanje invalidov Minister za delo, družino in so- cialne zadeve .lunez Drnbničje obiskal Premogovnik Velenje, kjer se je srečal z vodstvom podjetja in predstavniki Aktiva delovnih invalidov. Minister Drobnič je z vodstvom podjetja govoril o spodbujanju zaposlovanja invalidov in jim predstavil programe teh aktivnosti. Janez Drobnič je dejal, daje IFiZ primer dobre prakse re.^evanja zaposlovanja in rehabilitacije invalidov. Poudaril je prvo načelo strategije vlade pri zagotavljanju socialne varnosti invalidov, 10 je, da si je vsak človek naprej dolžan sam zagotoviti socialno varnost po Med pogovorom vlade z gospodarstveniki, župani in poslanci v kulturnem domu v Gornjem Oradu. Od leve: Marija Lukačlč, Karel Viktor Erjavec, Toni Rifelj in Janez Janša svojih zmožnostih, država pa je pri tem regulator in usmeije-valec sredstev, s katerimi naj bi bile vsem invalidom dane enake možno.sti. Da pa bi si lahko invalidi zagotavljali svojo socialno varnost z delom v oiloU ali delno, pa sta pomembna njihovo usposabljanje in vseživ-Ijenjsko učenje. Invalidsko p.^d-jetjc naj bi bilo v tem smislu tudi vmesni prostor za uspo-.sabljanjc invalidov in nuđenje podpornih inštrumentov za njihovo zaposlitev na običajnem trgu dela, kjer pa so, seveda, bolj konkurenčni usposobljeni invalidi. Informacije na to temo je izmenjal tudi z vodstvom Ve-grada. Zunanie ministrstvo odpira vrata Minisier za zunanjo zadeve dr. Dimitrij Kupťl jc obiskal podjclji Esotcch iz Velenja in na/,arski BSI11 lišni aparali in v pogovorih 7 vodi^tvi pťídjctij dojal, da minislrslvo za zunanje /adovc pri svojem delu posveča eno osrednjili pozornosti ravno po-dri>ćju ekonomske diplomaeije. Ekonomski svetniki so namreč ra/porcjeni že na2(J slcTvenskih diplomatsko-kon/ularnih predstavništvih in po svojiii močeh pomagajo pri navezovanju stikov slovensicih podjetij s predstavniki lokalnih vlad in tujih podjetij. "Ministrstvo bo âo naprej nudilo podporo slovenskim podjetjem, ki so usmerjena tua tuje trgc,"jevpogiTvorih dejal minister. Ministrstvo za zunanje zadeve v letu predsedovanja (WSE praviloma na polwa-nja v države na območju Kavkaza, Srednje Azije in jugovzhodne Evrope s sabo povabi slovenske podjetnike in jim po- Or. Gregor Wrant med obiskom pri načelnici U£ Velenje mag. Mileni Pečovnik Okoliško zakonodajo je treba spremeniti Dr. Gregor Virant minister /a javno upravo, se jc na Upravni enoli Velenje srečal s koordinacijskim sosvetom načelnice. Predstavili so mu način dela. Povedali so, da se sosvet dobiva od dva do Štirikrat letno, da ga zanimajo predvsem problemi v okolju, reševanja teh pa sc lotevajo tvorno. Več po- pri njem pozanimali o tem, kje lahko pričakujejo finančno podporo. Zelena luč za nove programe in odprodajo doma Minister za šolstvo in Sport, dr. Milan Zver je v mestni občini Velenje tibiskal dve ustanovi s področja izi bilo v prihodnje bilo treba namenili spremembam na pc^dročju prostorske zakonodaje, so menili, ker so postopki Še vedno predolgi. Z zanimanjem pa so udele?:enei sosveta prisluhnili ministru, ko jim je predstavil ministrstvo za javno upravo in prihodnje ukrepe. Predvsem je poudaril pomen razvijanja elektronskega poslovanja, seznanil pa jih je tudi s spremembami Zakona o javnih uslužbencih. Ob koncu obiska je zatrdil, da bosta velenjska in mozirska upravna enola vsa gradbena diwoljena izdajali v zakonsko dotóenem roku. Trije ministri v Esotechu Esotech so obiskali kar trije ministri: za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, za okolje in prostor Janez P4Hl<»l)nik in za finance dr. Andrej Bajuk. Vsem trem so predstavili družbo spet-deseiletno zgodovino, z vsakim od njili pa je tekla beseda tudi o področjih, ki jih kot ministri v vladi pokrivajo. Tako so se z dr. Podobnikom med drugim pogovarjali o razpisih, predvsem pa o tem, kako se vključili v projekt desetletja, ki ga predstavlja i)avskj bazen: z dr. Ruplom so g^ïvorili predvsem o strategiji vstopanja na kitajski trg in pri tem posebej poudarili pomen pc^nastavitve in skrajšanja postopkov za pridobitev viz; med pobudami, ki so jiPi iz EscHecha naslovili na ministra za finance dr. Ba-juka, pa izstopa pobuda o 6. okvirnem programu Hvrop-ske unije, predvsem pa so .se so osrednjo po/<^rnosl namenili izgradnji druge laze medpod-jeiniškega izobraževalnega centra, ki je pogojena z odprodajo dijaškega in študentskega doma, ter novim programom. Minisier Zver je izrazil zadovoljstvo nad razvojem centra, širitvijo njegove ponudbe izobraževanja tudi na področje strokovnega in poklicnega izobraževanja. »Prepričan sem, da bomo vodstvu centra stali oh .strani v prizadevanjih za pridobitev novih programov, predvsem na področju ekotehnolo-gije in turizma, saj z njimi ne «skačejo v zelje« nobeni drugi šoli v bližini. Podpiramo tudi njihov odnos in cilje glede izboljšanja delovnih pogojev. Za-ne-sljivojim bo država stala oh strani pri prodaji stolpiča A Dijaškega in Študentskega doma. la denar bomo pc'skušali porabiti za izgradnjo druge faze MIC-a. Cenejši način vlaganja praktično mimo proračuna se mi zdi smela in umna poieza.« »Z veseljem bomo sodelovali!« Minister za gospcxlarstvo maji. Andrej Vi/jak je po delovnem po.svelu slovenske vlade obiskal Območno obrtno zbornico Velenje. Tu so ga Člani izvršnega odbora zbornice ter vodstva Območne obrtne zbornice Mozirje seznanili z aktivnostmi, kijih i/vajaia stanovski organizaciji 7si svoje člane 1er ga opozorili na nekatera najbolj žgoča vjirašanja. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je pohvalil zbornici za ak-tivnasti, s katerimi želijo in tudi prispevajo veliko k idejam, predlogom, kako obrti, podjetništvu olajšati pi«lovno okolje, kako ga promovirati med mladimi, »le namere in prizadevanja so identična prizadevanjem slovenske vlade oziroma našega ministrstva, zatose na teh ločkah veselimo sodelovanja. Na takšen način bomo lahko nadgradili ukrepe enih in dru^ ustanov ter v najkrajšem času dasegli učinke ustvarjanja podjetjem prijaznejše okolje,« je .še povedal mag. Andrej Vi/jak. Med drugim jih je seznani) s projektom Vse na enem mestu in nekaterimi zakonskimi rešitvami s po-dn>čja davčne zakonodaje. »Nižji davki bodo mogoči, če bomo • v znizoli Vegrad dober partner Stanovanjskemu sklodu Vegiadje eden največjih graditeljev stanovanj v Sloveniji, letno jih zgradijo med 400 in 5()(J, dobro pa sodelujejo tudi s Stanovanjskim skladom Republike SJwenije. Ministru za oko- loknlno skupnostjo in seveda izgradnjo in prodajo stanovanj. V tem času gradijo blizu 500 swni> vanj na različnih gradbiščih po Sloveniji, cenovno pa jih prilagajajo zahtevam irga, V njihovi ponudbi so stanovanja cencjša od UKlOevrov na kvadratnih meter, pa tudi dražja od treh tisočakov. Minisier Podobnik je pozdravil njiluTve projekte, prav takt^ pa Janez Podobnik z vodstvom Vegrada Ije in prostor Janezu Podobniku so ob obisku predstavili svoje celoviie projekte stanovanjske izgradnje, ki zajemajo vse od nakupa zemljiši, sodelovanja z tudi njihovo organiziranost. Kot takšni bodo tudi v prihodnje uspešen partner Stanovanjskemu skladu. lovno porabo!« Minister za finance dr. Andrej Biijuk si je ogledal primer dobre prakse - uspešno družinsko podjetje Mizarstvo Kovač v Ljuhiji, Med drugim je povedal, da hi bilo potrebnega v Sloveniji veliko več podjetništva. Na potrebo po prijaznejši davčni politiki se je odzval z besedami:« Vlada se je zavezala, da bo poskušala ustvarili prijaznejšo davčno upravo in po mt)žniwti tudi nižje davke. Slednje bo mogoče doseči, če bomo znižali javno porabo. Slovenci pa bi velikokrat radi državo, ki bo imela denar /a vse. Ne vemo pa. kdo naj bi jo vzdrževal. Seveda se mora država Še kako zavzemati za večjo učinkovitost. Da je pri nas potrebno razbremenili podjetništvo, o tem pa ni nobenega dvoma.« Opozoril je še, da se s prevzemom evra ne moremo tvegati prevelikega izpada prihodkov, ker hi to L>grozilo celoten projekt. V Državnem zboru naj bi dt) konca leta obravnavali iri pomembne zakone, in sicer o dohodnini, o dobičku pravnih oseb in o davčnem postopku. Ministru Bajuku sta se na obisku Mizarstva Kovač v LJubiji pridružlia še dr. Lovro Šturm in mag. Janez Drobnič. Vodstvo Muzeja Velenje je ministru za kuituro dr. Vasku S/-monitiju predstavilo muzejske zbirke in nadaljne načrte. REKI.I SO Srečko Meh. župan Mestne občine Velenje Trebaje oblikovati i/hodiŠča za delovanje regije» ki bodo osnova nadaljnjemu razvoju: več pozornosti je treba nameniti izobraževanju, Itilrejšemu razreševanju denacioníúizacij-skih vprašanj in spremeniti cenovno politiko komunalnih .sto riicVj saj nizke cene ne krijejo niti twnovnih stroškov, kaj šele amortizacije. Dr. Evjien Dervarič, direktor Premogovnika Velenje je vlado opozoril, da bo premogovnik /aradi procesa prestrukturiranja v naslednjih 10 letih šievilo zaposlenih /manjšal za úsoč. V procesu prestrukturiranja se je zato Premogovnik podal utdi v turizem, Dervariča pa skrbi, da Savinjsko-šaleška regija ni uvrščen a v vladni program razvoja turističnih destinacij. Obisk slovenske vlade smo spremljali Stane Vovk, Tatjana Podgoršek, Milena Krstlč Planine in Mira Zakošek Mag. Andrej Vizjak z vodstvom obeh območnih obrtnih zbornic RUDARJI SO PRAZNOVALI 45. skok čez kožo iW'A ko/o skorilo GO mladih - (laslni skok pí i[)a(lcl najslai'Ojš(Miui I'uijai'ju - Slavnostni govornik íiiaí^. Aïulrej Vizjak Milena Krstič - Pfaninc Stane Vovk_ VVIenjť, 2. junija - Na mestnem sUidionu v M:lcnju sc jc vso-boio odvijal tradicionalni skok čez kožo. letošnji je bil petiiišti-ridoscii. Tak obiCiij sprejema no vlnctfv v niditrski stan poteka v Velenju od leta 1^61. V teh leiih so sliwcsno, s skokom čez kožo, v rudarski slan sprejeli 3.012 no-vinccv. Vsoboloscjim jih je pridružilo se 12 rudaijev, 23 rudarskih idinikov, 21 inženirjev rudaislva in ^oiehnologijc ter 13 dijakej pa na področju prestrukturiranja. Podpisano imamo dese-lletno pogodht! s USE. na osnovi lesmovzadnjem leiu veliko pc^orntKti namenili pripravi desetletnega razvojnega načrta.« l.eios helež/ie /tuli Í30 iei pre^ nuigttvni.dce dtjavtiosti Šaleški dolini. Vedno z/iova se ohJubile- jih pojavi iudi vprašanje, kako dolgo.ûi? »S te m vprašanjem smo sc tudi sami veliko ukvaijali. Predvsem zato, ker je bilo ireba jasno ptwe-dati, kolik(5 premoga še imamo na vojjoza nove investicije v termoelektrarni Si^tanj. Pripravili smo predlog proizvodnje do leta 2040, ko bo premogiMiik treba zjtčeti zapiniti. Na voljo je Še okoli 110 milijonov ton premoga, ki naj bi njih do takrat tudi izkcv pali. Najprej bomo seveda izpolnili desetletno pogodbo, kasneje pa bi proizvodnjo postopno nižali. Tako hi bili tudi kadrovsko - «x:ifilni problemi ob postopnem ugašanju premogovnika, manjši.« Proizvodnja? Teče vse po načrtih? »Teče. Se več. Pred tremi ledni smo s kupcem podpisali aneks o dodatni prodaj i i OJ.OOO ton premoga. Tako bomo leto zaključili z oki')li 4.230.000 ton pjemoga. Količina bo seveda odvisno od kalorične vrednosti premoga, kajti premog prodajamo v Gi-gaJoulili in ne tonah.« Koliko lafje pa je zdaj, ko je po-godha .s HSE podpisana, samo načrtovanje? »Načrtovanje proizvodnje je veliko bolj enostavno. Natanko vemo, koliko premoga bomo v prihtxJnje lahko predali. Seveda ta pogodba ne prinaša samo tega, mi bomo morali v prihodnjih desetih letih siraške prido bivanja premoga znižali za 15 odstotkov, kar smo v razvojnem načrtu tudi ("obdělali. To pa je kar velik zalogaj.« Zapo.sleni? »V de.setili ietih bomo število zapaslenih zmad^li za 875, kar pomeni, da ho VsSaleški dolini Uv liko manj delovnih mest v sji-mcm pr<">cesu premogli. Smo Dr. Evg^n Dervadč: »Toliko jih na našem skoku še ni bito.f^ pa najbrž edini premogovnik na s"vetu, ki intenzivno izvaja prestrukturiranje dejavnosti že v .svoji aktivni 1'kizi, lalikc^ bi rekel na višku moči. Z družbami, ki jih ustanavljamo, nadomeščamo ta delovna mesta. Tudi s turizmom, ker ocenjujemo, da imamo na tem področju velike možnosti. Prepričan sem, da bomovnekaj letihveelotispremenili podobo doline. 'Iako po-sIedic^• rudarjenja lukaj sploh ne bodo več vidne.« Ko smo načeti io temo: Vothti park Velenje in BIV. Kje je danes ta stvar? »Pred tedni^m dni smo napros-topiki kt^nlerenci dorekli vse pr^w-lorske pogoje za gradnjo vodne^ mesta in družinskega parka, za prestiivilo Čolnarne ... Zdaj bo lahko BTC začel pridobivati gradbeno dovoljenje. Ko bo to dobil, tako obljublja, bo v (^sem-najstOi mesecih park zgradil Verjamem, da bodo prvo lopato zasadili spomladi prihíxinje leta« Kr)liko feh, ki sv v ,U}hoto skočili čez kožo. jih je hilo, lahko račttna na Zffp2mem r*HJprl ncwclo zakonao lokalni «i-moupravi, na podlagi katere bo lahk<'i državni /bor razroševai upanc ali ohřinskc svele, ki bi delovali v nasprotju /. zakonom oz. nc bi upoštevali predpisov. Novosil se nanizajo liidi na pcviiopck ilsUi-navljanje ntwih i>bčin. Predlagana ncwela daje Izjemoma možnost asumoviii obCino z manj kol 5iX)0 prebivaJui» Cc U^t^o izpolnjeni pt^-gt^ji za Izjemi^, vendar pa ne obCino z manj kol 2í)(K) prebivalci. Paslo-pek za spremembo ohmtičja občine oziroma za ustanoviiev nove oWInc bo po pa-dk^ zaCťl dri^avni zbor, in sicer bo novo ob(ilno astanwil zziikonom po pcv prcj ugi>t^wljeni volji prebivalcev. Opivicijski SD in LDS sla lemii nasprotovali, saj sla prepriCani, da bo lakSna odlc^Cba omogočila skc> raj neomejeno usiankWljanje ntwih majhmh občin in razbijanje sedanjih pred lokalnimi volitvami. LDS je ludi predlagala, da bi o predCusni razpaslilvi oWinskega svela oz. predCasnî razrešitvi ž-upana odločalo usla\no sodišCe na prcdiogviade. Sedanja rešliev bo namreO po mnenju LDS vladajoči koaliciji omogočila, da v dr/avnem zlx^ru z naVsiJm^ večino kadark(>li .sproži postopek razrešitve župana, kî vladi ali vladajoči koaliciji ni po godu. Celrtek, 30. junija V]adajc bila na delovnem obisku v SavinjskcK^ale^ki regjji. Najbolj nevralgična ločka savinjsko-šaleškc regije je slaba infrasiruk-lura, kar se kaže v odsolnosU ž-elezniške povezave in slabih ceslali, je v sklepnem delu vladinoga obiska omenjene regije na novinarski konferenci v Lučah pcv udaril predsednik vlade Janez Janša. Ob lem je izrazil pre-pričajije, da bo prav iz.btilJŠanje infrastrukture omog<>»čÍloblsiveno hitrejši razvoj regije. Minister za promel Janez Božič je zatrdil, da predstavlja irelja razvojna os nujen predpogoj za nadaljnji gospo- darski razviij Savin jsko-šaleške iv-gije, zato bo vlada stt>rila vse. da bo ck) reali/iicije cestne povezave meii korc^ko in savinjsko regijo ter sk^-vvn.skim avtocesinim križem prišlo čimprej. Po njcgtvvih besedah boíÍi> k)kacijski načrti pripravljeni najp^v zm'je vireh leJih, gradnja pa naj bi a' /iičcla med letoma 2010 in 2011. Vladajoča koalicija se je (.^Čiino ustrašila ženskih kvc^t. zato .se je odbor D/.-ja za lokalno samoupravo z dt^polnili zakona odločil Zii odk^g uveljavitve 4t)-odslolne ženske kvote na lokahiih volitvah. Na naslednjih k^kalnih volitvah, ki bodo leta 2006, bo pc^ predlogu veljala 2()-odslolna kvt)V4, saj sta vlada in koalicija od sprva predvi-tfenili 25 odstotkov odstopili. IVick. I. julija Velika Britanija je od LuLsem-burgii prevzela vodenje razklanega CU-ja. KriVa je trenutno velika, daje vtxJja Evropske komisije Barrost^ izrazil celo skrb, da bt^ OU zaradi nesoglasij razpa<.lel. Med nalogami polletnega britanskega predsedovanja so poudarjene gospt>darske reforme, Lmdon pa je tudi napovedal, da bo skušal doseči dogovor o financuj perspektivi /a obdobje 2007-21)13. Ukrepi so nujni, saj pada lud) zaupanje v Eurtx Premier Janez Janša je na tretji poslovni konferenci javnega .sektorja izpc%stavil preslabo učinkovitost in racionalnost javne uprave. Kot ključno težavo javnega seklojja je .Tanša izpastavil miselnost, da m<^ra država s sixialno politiko poskrbeti za blaginjo posameznika. Blaginjo lahko omogoči le gospodarski razvoj drŽave, je zatrdil predsednik vlade. Sicer pa je vlada potrdila izhodišča o napredovanju javnih uslužbencev. To tx) vezano le na oceno delovne uspešnosii in bo rezervirano le za lisle, ki bodo nadptwprečno u.spešni. Vlada seveda precej po svoje ranime aspeŠnosi.saj je exilai, marca z.amenjala ž« več kot 360 ljudi v gf.xsp<^darsivu in drugje. Veijetm^ je vmes bolj malo neuspešnih pa več strankarsko neustreznih kadrov. Samo upamo lahko, da je imela pri zamenjavah srcčnti roko, saj bomo morebitne posledice zmot plačali iz na^ih SolH)la. 2. julija Svet že desetletja večinoma dokaj ravnoda^o spremlja trpljenje Afričanov zaravli rev.^čine in Ix")-lezni. ki zavirajo napredek, in večino afriških držav uvrščajo na rep vseh družbenih kazalcev. Afrika je najrevnejši kontinent na svetu, saj kar polovica prebivalcev preživi 7. manj kot enim dolarjem na dan. Leta l*J70 je Imela Alrika desetino revnega prebivalstva na svetu, ob prelomu tisočletja pa že polovico in je edini kontinent, kije v zadnjih 25 leiih postal revnejši. Glasbeniki širom .wela pa se tokrat združili in pripravili vele-koncert Live 8. Devci koncertov, štiri celine. 15tJ glasbenikov in en sam namen, so Live H oglaševali njegovi organizatiîrji z Btilx>m CJel-dofom na čelu. Ta edini namen je bilvcîdilelje drŽav G-8« ki se Ix^do ta teden .sešli v Cdinburghu, pci-zvati. naj najrevnejšim državam sveta, med kalerimi je večina afriških, i'sdpišejo dolg()ve in jim s tem i>mogi>čijo, da se izki>pljeji^ iz revščine, zaradi katere vsak dan umre 30.000 ljudi. Da (ieldofovo akcijo pcxlpirajoje ssvojim imenom, Id so ga dodali na sezriam, pfitrtliki skoraj 30 milijonov ljudi. Bo lo dovolj, da bo zganilo velike? Pod geslom Registracija je diskriminacija pa je v Ljubljani potekala parada pt^juxsa, s katero Si^ hoteli organizatorji opozoriti na težave istospolno usmerjenih, napi^ njihovem mnenju diskrimi-natoren zakon o regi.straciji i.su^-spolnih partnerskih skupnosti, ki ga je D/, sprejel 22. junija. Prireditev je bila predvsem v zjiamenju glasbe, plesa in nesirinjanja z novim zakonom. i\c(lelja, 3. julija Na dveh ločenih prireditvah sose zbrali sloven.ski izseljenci, kar je povzročilo tudi nekaj sporov. Srečanje v Kamniški Bistrici, je pripravila Skwenska izseljenska matica. Predstiivnikov vlade, o^o-vcîrne za odnose z diasporo pa tja, kljub povabilom, ni bilo. Janez Janša pa je bil gtwornik na sloves-mwli ob 60. obletnici povojnega begunstva, kijoje v Cankarjevem d(^mu pripravila t^rganizacija Slovenija v svetu. Naši notranji ne-sptîrazumi se očitnih prenašajte tudi med naše izseljence. Ponedeljek, 4. julija Javno izjavo Sovražni govor se .Širi po držiivi - iz državnega zlxira, ki jo je do zdaj podpisalo že skoraj K) ljudi ins katero pottpisniki želijo opozoriti na obnašanje poslancev in potek razpravv DZ-ju je skušal demantirati predsednik D/-ja France Cukjati. ki meni. da so oznake, ko\ so sovražnosi, î^winizem in seksize m, pretirane. Po njegovem mnenju je ludi nekorektno poslanke in poslance označiti za ksenolVrbe, liomofi^be in rasiste. Kolje znano,je st^du izbila dnc^ izjava poslanca Ruparja o "odredbi obveznega zakonskega pregleda mednožja za ugotovitev sp<^la". SD.S si ne želi nadaljnje politizacije lega vprašanja in ž-elijo s svi^jim zgledom pokazali na koiltumi nivo dialoga znotraj in Izven DZ. so izjavili za javnost. Kljub temu pa ostaja dejslvo, daje kultura govora mnogih naših poslancev slaba in da je bila politizacija tega vprašanja potrebna. Verjetno si v poslanskih klopeh v prihodnje lahko obetamo k'ultur-nejši dialog. Torek. 5. julija V lanskem letu se je rodilo 17.961 otrok, kar jc največ po letu 2iX)(J.Kljub lemuje naravni prira.st v Sloveniji še vedmi negativen. Novť»rc»jcncev je bilo v letu 640 oz. za 3,6 odstotka več kol leto poprej, to pa je v po\prečju devet olrt^k na l.tXIO prebivalcev, Se konec .SO. let preteklega stoletja se je rodilo l8otrokna 1.000 prebivalcev. žabja perspektiva Eva, dva, tri: koliko regij imeli bi mi Po/inja l)i five, opozicija iri: vprašanje tlejslov ali politike - M) Saša dejansko že spofeta? - ilariša spel v /fiornji Savinjski dolini - "ČIsIka'' tudi v Celju - Vanilii naš(^-ga neha nad našim ohiiiorjem - Državni svetniki nagajajo [)oslan(Hnii Na.^a deřclic a je v leh drh'h h vedno vzruinienpi novegr/prešlcvanjo, Ihtiy ki (Hlioćajo, se^e wdrio niso (hIUkIH, hijje zii (^'ir/psko niha Mje. Jezil lo, da hi dobili denar iz exTo^wkih .skladov, bolje, du Slpski vlak^ je zdaj[Xflno dokazovanj, zakaj je lx)lje, da imanto le dve regiji. In na dnigi stmni, zakajje Ix^lje, da jim imamo in. (ilas s terena je ob tem sMnli i' javnem h z severozahodnega območja, ki po njilioi'em ?7tnenjii ne lx> deležen evropske pomoči, na jugovzhodu so Mj tiho. Predvsem opozicija je prepričana, da hi bih f^olje, če hi pred maler f.vrvpo pri^H s predlogom za tri re^je, saj hi bil tako večji del Slovenije deležen /xmtífči iz kohezijskih skladov. Prvi Si vrijo. da hi se v tem primem lahko naša matematika ne izšla In bi vsa Slovenija padla ^no enko«. ()b xseh teh razj7n/vah je delilcr Slovenije na politične pfjkrajine kar nekako i' ozíídjit. Na našem območju tudi zato, ker pač verjamejo premiem in resomem\i minisim, karsia izrekla med nedimiitn alpskom v naših dveh dolinah, da hy takih pokrajin štirinajst in med temi tudi SaŠa. Saša je torej že spočeta, hi kdo [porekel. Komaj je vlada zapustila območje Saše, že je je bilo nekuj spet i' Zgornji Savinjski dolini Tokrat seje r Varj}olju zbnda najmočnejša stranka s premierom Janšo na čelic Smčanje ni bilo tako delovno, saj sa .se zhn/li na pikniki t. I^emier se je vseeno sixnnnil ohisska vlade in pf?hvalil ljudi z ohmočja, ki so ga ohishili; da tii veje optimizem in je dosti energije, več kot manikje dni^od jx) državi. Ob lem ko tudi sami ljudje s tega območja sodijo, da je 1x1 obisk verjetno kar koristen, so nekateri v središču naŠe statistične fvgije malo zaskrbljeni, "/.ver'se je zgodd tndi mvnatelju ene od celjskih šol. Čeprav je irttel v s\t)jein okolju vsoix)dix)ro, ni dobd "blagoslova" šolskega ministra. V Celju se je zgodila tudi spnmemba r vrlut stranke, ki je pri nas zadnji čas precej v ospredju pozornosti. Celjski župan Bojan Srot ni \'eč predsedrûk Slox'emûie ljudske stranke. Za to mesto ni več htndidiraL Tako je predsedovanje pniiTćl Maríco /idaru^ek, celjski podžufxin. Jako "nekandidirunje^' celjskega župana je povzročilo kar precej ugilyanj, a zaenkrat je bil le odgoivr, da pač rii kandidiral So jxt Celjani oziroma listi, ki sose v nedeljo{pojiolilne zhrili na letalskem mitingu v lem kn/ju, imeli skorajda priviiigimn i^oJožaj, da so lahko v.saj za trenutek videli letali iz sesttn-a Nata, ki iz Italije vanijeta naŠe nelx). !)\-a F J6 sta res na hilfíjpreletela nebo nad celjskim letališčem in senalo vrnila v svojo ixj.^tojanko, Rikuzídsta se veliko manj, kol m/idžarski Mig 29 alihnriški Mig 21, ki .'Ha prileteli le v goste. Ta dva sla dodobm prerm'sala celjsko ozračje. y tem času Že tudi mno^^ /xjliliki razmišljajo o počitnicah^ bodo pa morali v času pMtnic še na eno sejo p nezaupanja^ Se pa strinjam, da je življenjski tempo prehilcr, da bi lahko Šli kraji v korak s časom, do katerih rodijo kilometri ozke vijugaste ceste. Velenje je žal med temi kraji/ ()d resnih tem mi mlsU vse Ix^lj idiajajo k/xxitnica m, saj je začetek julija čas, ko se začnejo ure.sniče)riti sanje o potovanji h. Sex'eda po fomiuli, ki sodi vpf/letje: počitnice, iH)tovanje, dopisi je enakij morje. Ob l>esedi morje, pa nas veliko i?omÍslÍ najprej na Jadran, čepniv .so že htr nekaj ča.sa med ixmudhimi turističnih aranzmajex aktualne počitnice ob Sredozemskem morjtt Med njimi Šepmvposebej Grčija in Španija, kamor odhaja veliko Sknvncei; sledita jima limizija^ Turčija in vsejx^pulamejša Bolgarija. Zakaj lorej Slovenci vedno /XK-ilnikujemo na oladah hn-a.Škega morja ? Moj odgovor je, da sem povsod iskal jjodobnosti z obalami oziroma z morjem hniv^kega Jadrana in ugf)to\iL dn jela olxda oziroma to morje zares lejH/. Tudi jaz sem z velikimi pričakovanji v preteklih letih zamenjal luva.škoohalnitdb turi.siičnih agencij bom tako letos znova pristal na hn aškern morju v lastni režiji, kamor se bom z axtomobilorn v nekaj urah pripeljal do želenega himpa. Kjervem, kaj lalúo fmčakujem dobrega in česa ne morem pričako-vali. I^edvsempa se glede na bližino /In aŠka izide tudi cenovno. Potovanja na oddaljene obale prestinijam v prihodnost, kajti poleg denarja, ki ga za počitnice kar nekako zrnanjka, je za mladega zapiKslenega težava tudi, da je dopusta 20 dehA tiih dni. Se pred kratkim .sem .se čudil halijanom. ki so svoje ixjčitnikownje začeli Šele aKgfista, takrat, ko .smo Nli Študenti Že lepo olxin anisredi našeg^t dolgega poletnega doptistovanja. Sedaj pa .se je tudi čas dopusta precej zožil in lako z našimi sosedi i' pnih dneh axgu.stu bijemo bitko za prazne sobe, apartmaje in kamp prt t.st ore. Povsod je množica turistov, ki.se i* tednu aH dveh Želi spočiti za leto nazaj in leto naprej. Zmio je čedalje Mj dmgfK'eno, če si v teh poletnih dneh znamo organizirati vikende, ki .so tudi v Sloveniji lahko pravi mah dopust, izkoristimo lahko prednosti majhne in raznolike dežele, ki ponuja možnastu da sinov nekaj umh na morju ali v osrčju pkmin. !\i .smo spel pri cestah, kajti tudi Velenje je prava zelena oaza in /»Ljubljančanu« po celodnevnem delu v pisarni in majhnem .stanovanju .sredi iKtonskih blokov lahko pomeni sprostita -in umik od računalnika, telefonov in gostega prometa. Stokohmwo kotKujem moje i^isanje ?Mbjei^ersi^ekiive. Uajarrwrn, da takšne kolumne dajejo časopi.su .svežino, ki pa jo lahko prinesejo le mziični ljudje s svojim videnjem stvari in dogodkov Bilo mi je v ča.sl, da sem z bndci lahko delil svoje poglede na različne teme, ki so .se n li zdele i • danem treni ttku /xrmen ibne in aku talne. ■ Ingrad VNG, d.d. »v stečaju« Lava 7.3000 Celje Zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine (stara Pekarna) Stari trg 17, Velenje stečajni upravitelj prodaja nepremičnino, ki [e vpisana v ZKV 766 ko. Velenje par št. 3139 In 3140 kol poslovno proizvodni prostor. Nepremičnina se nahaja v smogem centru Starega Velenja; Stari trg 17 (-stara Pekarna). OD objektu je asfalt, parkirišče, razsvetljava ter telefonsko In kabelsko CATV omrežje. Ima urejeno kanalizacijo in vodovod ter možno ogrevanje s pomočjo daljinskega toplovoda. Skupna površina celotne nepremičnine je 805 m^. Nepremičnina se kupuje po načelu »videno - kupljeno« in pod pogoji, ki so določeni v stečaju. Izklicna cena za nepremičnino je 27.000.000,00 SIT. Vse dodatne informacije dobite pri stečajnem upravitelju (gospod Branko DordBvič), GSM št, 041/749898. Ponudbe pošljite na naslov: INGRAD VNG, dd. »v stečaju«, Lava 7, 3000 Celje (za nepremičnino stara pekama Velenje) do 1.9,2005. GOSPODARSTVO Rudarji gredo proti Gaberlcam l^idohiviilni |)r()sl()r PiTino^oviiikH Velcnjo mori dobrih 1.100 liekUirjov - NćKlonielnili zeniljišr za kiiictovaiijo v dolini prinuiiijkiilc- Izkopavanje^ so vse bolj usinoiia proU (Jaborkarn Milena Hrstič - Planine Velenje - »Lcmo v Premogovniku izdelamo sodem do osem kilometrov jamskih prog, ki so nujne za pridobivanje premoga,« pravi Om^o Potočnik, vodja jamoincrskc služl>e in ichniiiii vixlja prido-bivaincgaproslora Premogovnika Velenje. Vodi službi, ki sla v osnwi povezani, Čeprav sla .si po samem delu precej ra? lični. .lamomorska sJu/ba, kije sestavni del proizvodnje premoga in sodi v skltip leliničnih služb Premogovnika Velenje /ajema usmerjanje priprav-skili delmiSć, spremlja posledice rudarjenja tako v jami kol na površini in izdeluje ja-momersko projekino doku-meniiicijoter rudarsko karto-graťijo. Nekatere slorilve opravljajo tudi /a zunanje naročnik^', za kamnolome, gradbena in cestna podjetja 1er individualne naročnike. V zadnjih Iciih so i/vedli nekaj zelo zahlevnih projeklov na področju lunciogradnje, lako so denimo usmerjali izdelavo dvosmernih eeslnih predorov Loćica pri Trojanih in predorov proli Primorski, Kastelcc in Dekan.. Izraz pridohivahii prostor //«-dem ni blizu... »Mogoče re.s ne. Gre /a prostor, kije viden na površini in je neposredno povezan s posledicami rudarjenja,« Fred leti se je o pridobtraltiem prosíoru redko govora. Slo je z/J sprenmnhe prostorskih /i/o-noVy H katerimi se vam je pri^ tlohivalni prostor nekoliko skrêii »TakraU ko se je Premogw- nik Velenje odpovedal odko-pavanju premoga v šoslanj-skem predelu in predelu proti Topoliiici, smo pridohivalni prostor dejansko /manjšali. Pred tem je bil ta velik preko 1.500 hektarjev, kasneje pa Dra^o Potočnik: »Znotraj pridobivainega prostora ve-ija rudarski zaHon.« smo ga zmanjkali na današnjo velikost, dobrih 1.100 hektarjev. Vk^učuje šlevilne kraje znolraj Šaleške doline, v katerih lahko opazimo precejšnje spremembe, ki jih je povzročilo pri d Izbivanje premoga. Prostor meji na dve ohćini in sicer s heklarji sodi v občino Velenje in s 572 hektarji v občino Šoštanj. Osnovneaklivnosli, kijih izvajamo na površini na tem področju, so pravočasna priprava terena za predvideno posedanje, ki je posledično pov;;zano z proizvodnjo premoga. Po-irebno je odkupili nepremičnine na lem področju in siamwalce preseliti v nado-melne objekte. V reševanje le problematike je vključena ru- darska, gradbena, pravna in tudi kmetijska stroka, lam pa, kjer ni več pričaktwau vplivov posledic rudarjenja, premogovnik izvede sanacijo terena in zemljišče preda v uporabo kmetom, ki imajo svoje površine na območjih, ki se polopijo oziroma so degradirana. V zadnjih lellh pa imamo vse večje probleme s lem,da kmetijskihzemljlščv dolini vedno bolj primanjkuje.« .Sanacija JegradiratUh povt^i/t se kaze predvsem naokoli Skalskega jezera i it južni ohali Veknjskefia jezera. »Ja, tu se najbolj očitno ka^e nova podoba urejenega prostora, s prepoznavnimi novimi izzivi in priložnostmi, ki so povezane predvsem s turizmom.« Ali pri urejanjti pridobival' nega prostora veljajo kakšni posebni p0f>0ji, posebne omc' jilve? »/Cnotraj pridoliivalnega prostora velja rudarski zakon. Vsaka adaptacija hiše in vsaka novogradnja je povezana s predhodno pridobitvijo strokovnega mnenja Premogovnika Velenje.« V kateri predel .šaleške doline se z oilkopavanjern pošča, ki Si> jo sicer že čos\c} vgrajevali v slove iiskíí oklcj^no vozilo Valug, vendar je ncwa izdelana iz boljših materialov inz boljšo teh- nologijo. »Zaključujemo testiranje in v kratkem pričakujemo piîselmdisSiaje:jem v Avstriji. našili oceníih bo la projekt v prihodnje zagotavljal dokaj velik posel.« Takšnega si obetajo tudi od merilne naprave, ki sojo razvili v si^delovanjusllhničiu") univerzo v Gradcu. Priijeki je tik pred za- Direktor Vepiasa Velenje Franc Vedet^ik: "Pred nami so veliki načďi in novi izzivi.** ključkoin. Naprava je povsem iz kompozitnih niaieriakw in bo zalo precej bolj konkurenčna od prejšnje, koviaske. Na U gu jo bo ir/il avstrijski poslovni partner. Skupaj z avstrijskim partnerjem so pred približno pol leta pristopili k uresničevanju projekla ve-lemih elokirarn, »Prvih prototipnih izdelkov in takojšnjih naročil se nadej iimo konec ieU^Kiijega ok-lobraalivzřičetku novembra, /a zdaj smo razvili eno velikost vc-irne elektrarne» v nadaljevanju bomo še tri lipe.« Z izdelki iz programa vodnih tobogan(7Vso precej prisotni V sloveaskem pn.»-loru. V začetku leia .so končali projekt BTC-javLjuhljani,vdo-govorili so s 'lemiami Ptuj, s lobo- gani pa naj hi opremili še nekaj nastajajočih vodnih mest. V Jo brein me.secu dni naj bi pt^nudbo tega programa dopolnili še z otroškimi igrali (v^xlnimi in suhimi) 1er umeinimi kamni. Povsem svojo bil predvidoma v letu dni Poleg že fimenjenih novih projektov je likprcdz-aključkomšeen nov izdelek za švedskega partnerja, kije približno 38 odstolni lastnik delnic Veplasa. Gre za nwo ki^tUno kad v kombinaciji s lus kabino. Proizv(xlnja naj bi Slekla pred\ddoma po poletnih dopustih, zanjo pa se dogovarjajo z avstrijskim p^irlnerjem. »Od novih programov, kijih razvijamt) sami ali v sodelovanju s (ujimi partnerji, si res veliko obetamo. Po pričakovanjih naj bi z njimi dvignili proizvodnjoza 4l)-odsioi-kov v primerjavi z lelošnjim planom, temu primerno višji b(xJo tudi prihodke firme. S tem prehitevamo naša predvidevanja o 100 odstoinem dvj^ realizacije v treh do petih letih in o 15 milijonih evrih prihodkov.« Kolje še povedal Franc Vedenik jih v prihodnje zanimajo pred-vsemill-TnCilizdeiki oziroma izdelki z večjo dodano vrednceijti S tem naj bi pobegnili konkurenci zlasii iz Slovaške in Madžarske. ( 'cprav so načrtovali, da se btîdo na novo lokacijo v prostore bivše inlereurope prc.sclili med aH líkoj po poletnih dopustili, se lo ne bo zgodilo. V lem irenulku namreč zaključujejo projekte tehnolo^je, kisna, to sla Zćikon o rudarstvu in /ijkon o vamasti in zdntvju pri delu, j'>redpLSujela visoko siop-njo varnosli. za pridobitev standarda OÎ ISAS pa «i se v Premogovniku odločili, da bi povezali vse procese in jih naredili bolj pregledne. Prvi del presoje je bil namenjen pregledu dokumentacije» ki se nanaša na pcvJroČje vamo^li in zdravja pri delu, drugi del pa preverjanju uvedbe Teorije v prakso. Zalo Sii pre.sc)jcvalci v prvem delu presojali v Službi za varstvo pri delu zahleve zakoninlaje, ix'eno tveganja, odgovcîmosti za skrb za varnost in zdravje pri delu ter in opreme v smislu povečanja varnega dela, vodstvo pa jim je predslavilo cilje in programe na področju vamcwti. Na kadrov-sko-splošnem področju so prcsiv jali področje izobraževanja in u^osabljanja, zavedanja in kom-petenc. Osnova za drugi del prc.S("\je je bil proces pridiibivanja premoga. Presojevalci so preverili stanje vamasti in zdravja pri delu na nosi no informacijskem centru pri dežurnem premogovnika so preverili pripravljenost in sistem izzivanja na izredne dogodke ter plan obnimbe in reševanja. Vzpov redno s lem so preverjali tudi procese, ki so vezani na pridobivanje premoga, to so zračenje, lehnična podpora, priprava dela in nabava. Presojevalci so z zanimanjem .spremljali vse predstavitve in po-hvalili urejenost področja varnosli in zdravja pri delu. Ugo-lovili niso nobenih ne-skladniX'ili, so pa izdali nekaj priporočil za iz-boljSanie procesov in postopkov. Certifikat OHSAS 18001 bo Premogovniku Velenje svečano pt'ideljen 2. j u-lija, na skoku čez kožo. Premogovnik Vcle- Mag. Dušan Zore je v imenu Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje J*^ ^^^^ 1998 med med sobotnim rudarsfdm siavjem podetU tehničnemu direiftorju mag. Mar- pr^mi v elektn)gospodar- janu Koiencu certifikat. (Foto: vos) ^ivu in premogovništvu pridobil certilikat sistema enem od ixikopwvjami Preloge in na pripravskem deloviŠČu. pri zapOilcnih na leh dek^^Čih pa so preverili poznavanje navodil o varstvu pri delu in pravil ukrepanja ob izrednih dogodkih. V Var- lokalne novice cilje podjetja na lem področju, pregledali so podatke o zdravstvenih pregledih in pork'vila o nezgodah pri delu, na razvojnem pixlrn^uso pregledali dokumcn-lacijo razvoja novih tehnologij kiiko\x>sti po zahtevidi standarda ISO 9001, leta 2000 pa so sistem kakovosti nadgradili s ceriilika-lon ISO 14001 za susiem ravnanja z okoljem. ■ Diana Janežic Konferenca kadi^ovskili menedžerjev Velenje, l.JulIJa-V Velenju, v hoieluPakřt, je 1. in 2. julija pod naslovom Usposabljanje in izobraževanje za kadrovske me-nedžeije in vodje, potekala konlerenca kadrovskili menedžerjev Avstrije, Italije in Slovenije. Na njej so udeleženci primerjali sisteme usposabljanja in izobraževanja kadrovskih strok(Jvnjakov tako v izobraževalnih usiantwah ko\ pri dodatnem usposabljanju v podjetjili Med predavatelji sla slovenske primere dobre prakse predstavili prof.dr. Aleksandra Kanjuo Mrčelas fakulleteza družl>ene vede inmag. JrenaVwlopiveciz (iorenja. ■ mkp Gradnja Inlerspara v Celju dobro napreduje Ctlje • SkLJrdj pokiviea načrlcfvanili del na gradbišču celjskega Inter^^para, ki ga gradi velenjski Vegradje že sklenjenih./e avgusta bodo odprli garažno hišo s 1650 brezplačnimi parkirišči. V lem času je zaradi gradnje nekaj trg<^n Ziipriih, med drugim Spori ina. Drogerie Marki, Sani ana, Fabiíini, DOK. Restavracija Inter^ar, NalNaf, Chevignon, Míxliana. Crealina, Kragol-nik in Mladinska knjiga Zaprlo prodajalne bodo pt^slopoma odpirali (xi septembra do novembra Icios. Takrat bo tudi otvoritev osrednjega dela z gostinskijn kotičkom, ^avna otvoritev pa ho marca prihodnje leto. Megamsirkct Iniersparboves čas gradnje ptwioval nemoteno. Poleg trgenk je povedal, da so pri pripravi programa izhajali iz obstoječega stanja, informacije pa so črpali i/ več virov: i/ porixil in raziskav o stanju okolja, iz planskih dokumentov, mnenj občanov, ki so se vključili v vodene delavnice, tretji vir informacij pa lemeljl na o.snovi st^dc-lovanja s podjetji in občiaskimi službami pri oblikovanju končnega akcijskega programa. »Analiza obstoječega stanja je poka/.ala, da ima občina S-martno oh Paki kpc mtížnosii nadaljnjega razvoja. Cň bi izpo- stavil sajno nekiUera dejstva» potem ne morem mimo ugodne lege območja, smelo začrtani!: nekaterih planskih dokumentov, aklivnosli. Zaradi sanacije ^iStanjskih termoeleklrani ter zaradi prehoda na ekološko č-LstcjŠi vir ogrevanja gospodinjstev tukajšnji prebivalci vdihavajo precej bolj čist zrak. Težav zaradi hrupu občani na delavnicah niso izpostavili, izrazito pa so naglasih potrebo po pitni vodi. Pri raziskavi tal smo na določenem območju Malega Vrha zaznali prisotnost težkih kovin, ki presegajo dovoljene vrednosti. Kaže, da imajo le izvor v kameninski podlagi. To območje bo polretmo omejiti In sprejeti zanj varstveno in sanacijske ukrepe. IVeseneiili so nas podatki o.številu delovnih mest. Po popisnih podatkih naj bi bilo v občini 250 delovnih mest, dejansko pa smo jih našteli 450. Vzrok za razhajanja je dejstvo, da delavce vodijo na občinah, kjer je podjcije registrirano.« Med najpomembnejše cilje za izboljšanje življenjskih in delo-vnili pogojev občanov je po.sebej Mag. Emil Sterbenk: «Z za-kijuČkom priprave Lokalne agende 21 se pravo delo šeie začenja, saj bo potrebno za* stavljene citje uresničiti. » resno zčju s(xriqu gcs^-darstva. S področja družbenih dejavnosti pogrešajo občani še možnas! glasbenega izobraževanja. več športnih dejavn<*>ti, v ka-lerehi se lahko vključile ženske, p(xst'sdobilev igrišč. So zapisani cilji uresničljivi? »So, saj smo program zastavili na realnih temeljih. Predstavlja solidno osnova za začeiek procesa stalnega izboljševanja na vseh področjih trajnosinega razvoja na celotnem območju občine. Pristojnim občinskim ljudem smo pripori")čili. da vsaka šliri leta ugotovijo, kje je občina napoti trajnostnegarazvoja Veljalo bi določiti skrbnika, ki bi spremljal in koordiniral načrtovane aklivnosli. Večino ciljev smo ovrednotili in glede na možnosti občinskega proračuna so uresničljivi v naslednjih petih letih,« je sklenil pogovorvodja projekta Lokalna agenda 21 za občino Šmartno oh Paki mag. EmilŠtorbcnk. ■ Obisk delegacije občine Plevlja v Salešld dolini Inšiitul zaekok)8ke raziskave RKKlo izvaja v čl lîogorski ohcini l^levija lokalni program vaislva okolja - Delegacija občine se je v Velenju pogovarjala o izkušnjah, ki jiii ima dolina z ekološko sanacijo Milena Krstić ■ Planine_ Velenje. l.julija-Napwabilo ERlCa, Inšthuta za ekološke raziskave Velenje, se je konec minulega ledna na delovnein oh-Lsku v Velenju mudila delegacija občine Plevlja v Cml Gori. na čelu z županom Radomanum Gi»t»icem. ERlCo za občino Plevlja, za premogwnik in ter-moelekiramo, že izvaja lokalni program varsrva okolja, s predstavniki le občine pa se dogovarjajo že za naslednje projekte. ťVnogorci so si v Šaleški dolini od bibu ogledali kako so se lu-kiij loi i h sanacij C in kako sojo iz- peljali. Plevljo je meslo na severu Črne gore, ki je precej podobno Velenju. Leži v dolini, veliko je približno tako kot Velenje, njihova i^novna dejavni>si pa je energelika. »Osrednji nřunen obiska Šaleške doline je povezan prav z ekološko sanacijo, obenem pa priložnasi za navc/avo tesnejših stikov tudi na drugih podr()čjih. Tako sla se denimo srečala oba župana, pa predstavniki obeh lermoelekirarn in obeh premogovnikov,« jo ob obisku povedal direktor ERlCa mag. Marko Mavec. Zupan <5bčine Plevlja Kacioman (nigič je bil navdušen nad videnim. »Prepričan sem, dii bomo v sodelovanju z občino Velenje inERt-Com tudi mi hitreje začeli reševati naše ekološke probleme, in da bomo lahko izkušnjo, ki jih vi imate, s pridom prenesli v naše okolje. Slavko Vukašinovič, dire klor Termoelektrarne Plevlja pa je dodal, da danes tolinične rešilve omogočajo, da lahko škodljive vplive, ki jih povzroča energeiika, spravijo v še sprejemljive okvire. »Vi ste to na vasi termoelektrarni izvedli zelo uspešno in loje osnovni razlog, da smo tu. Mi se lega šele lole- Nad videnim so bili navdušeni. vamo. Za to bodo potrebna znatna sredstva, vsekakor pa ž-elimo izkoristiti vaše znanje.« Direktor proizvodnje premogov-nika Plevlja Radovan Klaèarje bil navdušen nad lislim, kar je videl v Premogiwniku Velenje, posebej nad modernizacijo in opremljenostjo. Kol srednješolski profesorje večkrat dijakom predaval o znani velenjski odkopni melodi, tokrat pa «priznal«, da mu takrat ni bila povsem jasna. Danes mu jc. »Velenjski premogovnik ne sodi v sam svclovni vrh po naključju,« je rekel. Iverko naj bi ekološko očistili Nazarje - Po informacijah so konec minulega tedna oziroma v leh dneh iz Tovarne ivernih plošč Cîlin TIP Brest Nazarje v stečaju odstranili okolju nevarne odpadke, ki so .se kopičili na območju tovarne in naj hi bili .slabo varovani. Bilo naj bi jih 132 ion, med njimi največ zmesi odpadne vode in lepila, za približno 20 Ion pa se je nabralo živalskih maščob, odpadnega olja in odpadnega mazuta. Odstranili so jih delavci ptujske družbe Ekoles, ki je usposobljena za odstranilev in uničenje nevarnih snovi. Podjetje je na razpisu izbral stečajni upravitelj Tomaž Kos. Ta jc povedal, da naj hi Iverko ekološko očistili do lelošnje jeseni, ko naj hi jo ponovno poskušah prodati. Dražba družbe sredi prejšnjega meseca namreč ni bila uspešna. Po likvidacijski vrednosti naj hi veljala 14i milijonov iolarjev,od lega naj bi bile nepremičnine vredne 93 milijonov SiT Kos bo zato stečajnemu svelu predlagal znižanje cene. Če se tudi takrat ne bo našel kupec, bt)do najverjetneje Uwamo prodali po delih, z.iiradi Česar zna bili izkupiček precej skromnejši od načrtovanega. Tovarna, ki je zapcwlovala n^izadnje blizu 90 delavcev, je bila že dalj časa im v peti ekologom in okoliškim prebivalcem in ludi vzrok spora z lokalno skupnostjo. ■ tp Avgusta javni razpis za izvajalca del Oktobra naj hi začeli dela, |)redvidena za prvo fazo obnove in razširitve pokritega bazena v Viienju • Oktobra priliodnje lelo urejeno vse, razen uix^jene okolice in zimskega vrta Tatjana Podgoršek Po zadnjih informacijah sc je rok za začetek del, predvidenih za prvo fazo obnovo in pasodo-biT\v pokritega bazena v Velenju pomaknil na mesec avgust. »Ker je investicija nekoliko spreme-njeníL predvsem ho manjša oć prvotno predvidene, smo morali vložili vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, ponovno pa pripravljamti tehnično dokumentacijo. Upamo, da se prijavnem razpisu ne bo kaj zalomilo in da liomo oklohra letos vendarle lahko začeli izgradnjo prizidka oziroma spremljajočih objektov, kot so garderobe in manjši bazen za učenje plava-nja»« je povedal direkior Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Mar- jan Kle|HK!. Po predvidevanjih naj hi poleg že omenjenih garderob ter manjšega plavalnega bazena do začetka priliodnje jeseasko-zim-ske sezone, ki jo običajno začenjajo oklohra, prenovili šc vhodni del biizena in prastore savn. V zadnji fazi pa jih čaka šc dograditev zimskega vria k pokritemu bazenu ter ureditev njegove okolice, 'leh del pa naj bi so lotili lela 21)07. Pokriti bazen naj hi med gradnjo obratoval normalno vso do prihodnjih poletnih počitnic, ko naj bi gazaprli za dva meseca in ga oktobra znova odprli. Po predvidevanjih naj bi za obnovo in razširitev pokritega bazena usianoviteljica - Mestna občina Velenje • prispevala približno 270 milijonov tolarjev. ■ »Ločeno« se je prijelo V pclil) nies(H-i!i letos so Velenjčani ločeno z[)rali I K) ton papirja, plastenk, slekla in pločevink -Več [)ozornostl v })rilK)dnje nevarnini odpadkom - V zbirnem oeiilrii ie mogoče brezplačno oddal i trinajst različnih frakcij, od oblačil do lepil Milena Krstič - Planine_ Velenje - V 168 zbiralnicah, od lega je 42 velikih, namenjenih slanovakem v blokih, drugp so individualne, so v prvih petih me-.secih uporabniki ločeno zbrali 11 f) ion papirja, plastenk, stekla in pločevink. Precej voč kol lani lak čas in to je dobro. Ne pa še povsem. Od leh ločeno zbranih frakcij, kol strokovnjaki imenujejo po-.samezne odpadke, jo bilo največ papiija, in to 62 ton. slekla skcv raj 35 ton, phistenk nekaj več kot 11 ton in pkíčcvink za dobre 3 Ione. Morda več kol lono pa vsiij pri plastenkah in pločcvinaii pove podatek, da je šlo za 252.000 zbranih pk^tenk in skoraj lOU.OOO pločevink Ločeno zbiranje posameznih frakcij je ptwemhno tako s stališča ekologije kot s slaEšča cene. Umneje bomo pri lem ravnali, bolj bomo lahko vplivali na stroške, 'io velja tudi za mešane ^>dpadke, čeprav pri zbiranju in cxLsiranjevanju odpadktw veliko postavko predstavlja prevoz- Mirjani Britovšek. višja sveuv Vilika v Mestni občini Velenje, pravi, da se je lani v lokiil ni skup-n("«ti nabralo za 8,3 milijona ki-kigramov mešanih odpadkov, li-slih, kise na i'HJliigališČe odpeljejo s smetarjem. »Ib pomeni približno 253 kilogramov ali 6 kubičnih metrov odpadkov na prebivalca na leto, To je ogromno, le količine ho ireba z oddajanjem k>čenih frakcij, ki so koristne sekundarne surddamo zasionj. Ib pa ne velja le za avtomobilske gume, za te je treba plačati.« Pi>sebno pozornost, ob vsem drugem, bodo v Mestni občini Velenje v prihodnje namenjali tudi ločenemu zbiranju nevarnih snovL Vedeti je treba, da le snovi, kose pojaviji> med mešanimi odpadki, počasi a v7trajno pronicajo v izcedne vode odlagališča. »Ce iztočni parametri za iziok v kanalizacijo presegajo mejne vrednosti, je potrebno predčLščenje. Ib pa spel jDomeni dodaten strt)šek pri ravnanju z odpadki. Naj ptwom primer. V I uji ni, denimo, zberejo priblii^no kilogram nevarnih snovi na prebivalca letno. V Velenju smo jih lani zbrali vsega 1.434 kilogramov ali 43 gTamolslvo dr. MIlan Zverjo namreč konec mtijii naskup&^ini Skupnosti gimmizij Slovenije napovedal reformo gimnazij in izrazil željo po hitrejšem raz\'oju privalizaeije, id hi, po niinisirovem mnenju, pomenila tudi večjo konkurencnnsl med šolami- Ker slovenski dijaki vsakeffu poskusu privatizacije ostro nasprolujejo, so resno vzeli f.c sam predlog. lako so na seji poudarili, da izra:?ajo veliko stopnjo zaskrbljenosti nad predlogoi ministra, Skoberne pa je v /avzclem iiast^ipu dijake po vabil, da ga podprejo pri uradnem zapisu njihovega stališča, ki ga bodo ptxsredovali ludi ministrstvu za šolstvo in špon. /hriini dijaki so se strinjali in brez ugovarjanj sogla^ni^ sprejeli pobudo predsednika DOS, kije povedal: »Zelja po privaii/aciji srednjega Šolstva kaŽe na resni^^ne namene vladaji^ie elite, da v Sloveniji ustvari izrazito razredno ločeno družbo. Vsi sc zavedamo, daje naslednja stv)pnja uvajanje šcilnin inuva-janje Še bolj obilnih .sistemskih razrednili razlikovanj. Tja-lorej Dijašk« organizacija Slovenije v imenu 105 tisoč dijakov in dijakinj ostro protestira in obsoja vsakršne namere po uničenju slovenskega srednjega šolstva.« Tudi Će minister zaenkrat ne bo imei posluha za stališča DOS, so dijaki svoj boj odločeni nadaljevali: za zadetek bodo več nastopali v medijih in na javna soočenja povabil) tudi ministra, Če to ne bo pomagalo, za I. avgusta napovedujejo vložitev pobude za razpis referenduma, v skrajni sili pa so priprfivljeni 1. septembra organizirati tudi splošno stavko di-jak^TV. »Vsem bi radi povedali, da bodo morali vaši otroci, vaši sinovi in vaše hčere plačevali za to, da se bodo lahko izobraževali«, je še povedal Jan Skoberne. Zamištjeni predsednik Škoberne ostro nasprotuje vsem poskusom privatizacije Sončno mesto zaprlo vrata Vpetek, i. julija,, sose zaprla vrata Sončnega mesta, otroškega mesta, ki ga organizira M/P M Velenje v sodelovanju s taborniškim rodom Pusti grad, skoraj dve deselictji. Tokrat je bilo sončno mesio organizirano na (îoUeh, kjer je zadnje dni junija preživelo 71 otrok iz treh ol>čin Velenje, Sc^ianj in Smarino ob Paki. Tisti, ki projekt poznajo ali pa so ga doživeli vedo, da se vsončncm mestu dogajajo čudcv vite sivari, ki otroke privezujejo. navdušujejo in jim naredijo prve počitniške dni nadvse lepe. Vinca Kovač, vodja projekta je ludi letos z zadovoljstvom ugotovila,da .so vsi »meščani« uspešno zaključili meščansko življenje in postali spet čisto navadni Ciašperji pa Andraži, pa Tee, pa Ule. Kot že rečeno, v sončnem mestu, poteka življenje na poseben način. Otrc^iso letos prihajali na (ïoltev mCvSto z gondolo iz doline, predhodno so imeli do postajališča organiziran avtobusni pre- gorenje moj. (voi. Ahh. Vroče ali hladno? Vseeno. Klimatske naprave U wS 67.000 SIT* *rcnje C>T]) ic}.03m*. i\m.it,n H-M-u.gorrnje.H VOZ, ki je otroke vozil vse od Velenja do Lctuša. V st)nčnem mestu so jih čakali labomii^vodniki in pa Iča Podgoršek, ki seje temu pa^jektu zavezala že vreto let. C''cz dan so otroci, ki so se spremenili v mravljice, specialce itd. p\)čeli marsikiij. Plesali, risali, igrali, obiskali alpski vrl, nastopali, naredili svoj časopis inše in še.. Seveda so izvolili župana in doživeli č-arovniŠki krst ob tabornem ognju. Prebivale i mesta so bili stari od 4 do l.^ let, vodniki pa nekolikih starejši, tako, da je bilo mesto res otroško pa kljub temu varno in zanimivo. Zadnji dan so jih obiskali tudi starši in uživali v programu, ki so ga otnKi pripravili z združenimi močmi. Otroci pa si bodo letošnje bivanje v mestu zapomnili tudi zaradi obiska vojakov slovenske vojske in pristanka helikopterja na Gol teh ob dnevu helikopterske brigade. Oh tej priložnosti so se otroci izkazali z gostoljubljem in domiselnim programom. Stvari se včasih rci» dogajajo v najboljši možni smeri. Će so ljudje za lo, da ji sledijo. Sončno mt^to bo odprlo vrata spet drugo leto na začetku poćiinic. ■ Miiojka Komprej Poslej tudi glasbeni abonma I;jiil)ilelji i>lasbe hodo lahko izbirali med klasično giasho in elno jazz-om - Polrebiiiti vsaj 100 procianih kai I v preclprodaji, sicer abonmaja ne bo - Kdo naj bi ju Iržil, za zdaj še ne vedo Tatjana Podgoriek Po več kot lOletihbo MCvStna občina Velenje - polegže tradi-cicnalnih -ponudila občanom še glasbeni abonma. Ljubitelji gls.sbe bodo lahko i/birali med ponudbo klasične glaslx* in etno ja>y-om. Oba projektil je pripravila piYicbna skupina, v kateri so delovali ljudje, ki se na področje glasbenega ustvarjanja dcbro sp(wnajo. Po zagotovilih velenjskega župana sla pro-gramii obeh zelo kakovostna, prireditve pa bodo pripravili v prostorih velenjske glasbeno Šole ali v večnamenski dvorani v centru Nova. Abonma klasične giřisbe bo stal 4,5 milijona io-larjev in bo ponudil štiri prireditve, etno jazz pa je finančno manj zahteven in ho veljal blizu 2 milijona Sllikonceriovpabo predvidoma šest. »/a ohaabon-maja bomo iskali solinancerjc. Ponudili jih bomo tudi občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki. Aktivnosti v tem trenutku usmerjamo v iskanje odgiTvornili mcnedžcrjev, kiju bodo tržili in s tem pridobili dodatna finančna sredstva. Možnosti sta dve: ali iKido to poč;.'li mcnedžeij i v ku l-turialipa bomoiskali nekoga, ki bo poiskal sponzorje v drugem okolju. Pomembno bo tudi, ali bosta vzbudila dovolj zanimanja med občan.. Oc bo v pred-prodaji prodanih vsaj 100 vstop-nic, bomo glasbeni abonma organizirali, sicer ga ne bonto. Bomo pa iskali druge ustrezne rešitev, da bi zadovoljili potrebe občanov po tovrstnih kulturnih užitkih. Upam, da bodo ti izkoristili ponujeno priložnost.« Po zagotovilih ptibudnikov so popestritev kulturne ponudbe še z glasbenimi prireditvami nare- kcfvale potrebe. Resnici na ljubo je bilo leh tudi v minuhh letih kar precej (cxl PíizdravapomLidi, koncerta rudarske gť>dbe do kt^n-ccrtov udeležencev poletne violinske šole ...), niso pa bile organizirane tako, da bi imele že v naprej zagcítovíjene pi'ftiušalce, »Nise zgodilo tako poredko, da je bil koncert kupljen, du smo zanj pridobili sponzorja, gledalcev pa pť)tem ni bilo.« Po županovih besedah nameravajo vprih()dnje organizirati še druge vrste glasbenega abonmaja: komornega, zb(">rovskcga, otroškega in Še kakšnega. re:KI.P sa .. Žu|)sin Mestne <)1>aneV«knje Srečko Meh }<}ede k<»nai podjetja Kln4>Velďijeíns tem filmske ponudbe:« Podjetja Kino res ni več, ostajajo pa kiniidvo-rane in potrebne aparature. Smo v d<^govc)rih z (iorenjem Oostinstvo glede nadaljnjega predvajanja illmskih predstav. V načrtovan.h naložbah ob Celjski in Salc.^ cesti so predvidene ludi kino dvorane. Zanimanja za slednje klasičnega tipa ni več. Potrebno bo zgniditi zabaviščni center, v katerega bodo hodili občani ne samo po nakupe, ampak v katerih bodo laliko našli ludi zabavo, ('asi Se spreminjajo in hkrati z njiini se mora tudi ponudba kino podjetij.« Izkušnja, vredna truda Mladi i řizisko\a]e(^ Simoíi Špendí^ iz OS Smart no ob l^ki je [)ri ra/iskovatiju eerkve sv. Mai Una prišel do zanlmivlti spoznaj - Zloženka za boljše poznavanje ob}(^kla knlLiii nozsodos inske dedišeine Tatjana Podgoršek Danes že bivšega osmošolea šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Simona Spendeta je zanimala cerkev nasploh. Idejo je zaupal uspešni mentorici mladili raziskovalcev Mariji Vinlovnik, ki ga je pri leni podprla. Glede na Simonovo mladost je bila malcc skeptična, ali bo tako zahtevni in obsežni nalogi kos. K&sneje je začel o tem nekoliko dvamiti tudi sam. »Namreč dlje ko sem raziskoval, več stvari se je pojavilo,« je pojasni) in nadaljeval: »Sem pa danes z nalogo Župnijska cerkev svetega Martina v Šmartnera ob Paki zelo zadovoljen.« /.anjo je prejel v letošnjem gibanju Mladi ra'/iskovaici za raA'oj Šaleške doline drugo, na državnem srcčaryu v Murski Soboti pa prvo nagrado. Po njegovih besedah se je za raziskiwalno dejavnost odločil zaio, ker je cxenil, da je to dobra izkušnja za prihodnje. Pa ludi tisti, ki so se že vpisali med mlade raziskovalce, so mu znali pwedaii.dajim zaradi raziskovalne naloge danes ni težko izdelali seminarske naloge. Nc-niizadnje sije želel, da bi obCani izvedeli o cerkvi kaj novega. In kaj je izvedel on sam:«Prea^ne-tila me je vrednost nekaterih stvari v cerkvi, kot so freske na prostoru p(xi zvonikom, ki naj bi bile LZ prve polovice 15. stoletja, Nfcjbolj dragocena sla krstni kamen, izdelan leta 1563, ter križev pot. Presenetila meje ludi letnica njene prve omembe - leta 1262, župnija sama pa se prvič omenja prej, leta 1256. Današnjo podobo jc dobilašele leta koje bila pi«večena in povsent prenovljena.» Kot je še povedal, je z raziskavo potrdil hipolezo, da domačini cerkev di^^kaj slabo po- ÊÊk 1 I Simon Špende: "Upam, da bo moja raziskovalna naioga med hrafci rszširfia vedenje 0 cerkvi in da jo bodo sprejeli tUdI kot kulturno-zgodo-vinsko dedisàino.« znajo. Prepoznali pa so v njej baročni in gotsld slog, vedo pa tudi o kipih sv. Martina in Srca Marjinega. Vsebino barvnih oken in fresk večina ne pozna. Večina tudi ne ve, da so v zvoniku Štirje zvonovi. Ne poznajo imen bivših duhovnikov in cerkvenih dostojanstvenikov, ki so obiskali župnijo. »To meje spodbudilo k i/dclavi zloženke, v kateri so nekateri najpomembnejši podatki o ccrkvi. Nenazadnje sem se je loti) tudi zaio, da bi ljudi prepričala, daje mojo raziskovalno naloga vredno vzeti v roke.» Simtin ni pričak(waK da bo posegel lako daleč v preteklost in da bo naloga tako obširna. Zaposlila ga je od lanskega junija dalje, tako da praktično vse do dneva oddaje ni imel nič počitnic, tudi zelo malo prostih uric. Će ga ni zapixslila naloga, so ga priprave na republiška tekmcva-nja iz drugih predmetov, pri ktt-terih je prav tako dosegel zavidanja vredne uspehe. Prve nagrade za raziskovalno nalogo na medobčinskem tekmovanju ni pričakoval, na državnem si jo je želel in jo tudi dobil. »Izkušnja je bila vredna truda.« Zaslužene počitnice bo izkoristil za več stvari: najprej zato. da si bo odpo(^il od napornega šolskega leta,za txidih na morju. Težko bodo počitnice minile brez knjige. »A ja, sem si že našel spel delo. Izdelujem namreč rodovnik in listi, ki so.se kaj takega že lotili, vedo, koliko zahteva.« Septembra bo dijak gimnazije Center v Celju, od lam pa ga bo najbrž pot vodila na študij zgodovine. Sldenili že šestnajsto kolonijo v peick 1. julija, so z rajistavo v Gak'riji Velenje sklenili že iradicio-nalno kolonijo. Udeleži k^ se je jc 12 ink^Jih slikarjev, S podelllvijo irch nagra J in z bogato bero i/jenuiih slik so mladi slikarji V/ različnih krajev Slovenije spet priSli v Velenje. Ob njih sla bila tudi dekan Akademije za likovno umctnosi Ljubljana. Bogoslav KaJai in tncnlor I ler-man CivardjanciC. UsposncKt projckia pa omogoča Muzej Velcjije • Cîalcrija ob podpori Mestne občine Velenje, (iorenja d. d. in Akademije za likovno umetnost Ljubljana. /e tradicionalno razstavo kolonije je z glasbo zaCela akademska pianistka in znana vokalislka Sanja Mlinar. Pti predstavitvi poleka in rezulialov kolonije, kije tudi lelos polekala na Velenjskem gradu (od 13. - 17. 6.) je v imenu žirije, kije izbrala dela za zbirko in Iri nagrade, spregovorila vodja (»a-ledje mag. Milena Koren Božiček, ki je tako kol predsednik i^irije Boris Ciorupic (v zloženki raaitave) poudarila pomen kolonije, ki je edina tovrsina pri na«». Za slovensko javnost pa je takšna razsiava odlična priložnosl, da sc seznani z najnovejšimi likovnimi len-deneanii lega trenutka. Mladim umetiiikoin pa možnost predstavitve in priprave na srečanjes kritiko In drugimi poznavalci slikarstva. Heterogenost nastalih slik potrjuje svobodno usmeritev mladih In že lako naraščajoči ugled In uspehe l jubljanske akademije, ki se vse pogitsleje sooča s lujimi akademijami na sirokovnih srečanjih in selekcijah za izbor najboljših likovnili del Studentov v Evropi. Med njimi so tudi tokratni nagrajenci. Prvo - odkupno nagrado (podeljuje jo (ialerlja) je prejela Tanja Makuc. Drugo nagrado - samostojno raz-slavo v Cialeriji (podeljuje galerija) v letu 2i)06 sUi prejela Mi-laiika Fabjančičiji Mark Požlep. Treijcv nagrado, ki jo podeljuje (»orenje d. d., pa je prejel Jurij Selan. Iz velenjske galerije se razstava v okiobru selile na Ljubljanski grad, na povabilo Festivala Ljubljana. V Velenju pa bo razstava predvidoma na c^ed do 22, avgusta, ■ Miiens Koren Božiček Srnek - predstavitev lovske zgodbe o slepem srnjaku Marijan Salobir je nam vsem Ziiani dolgoletni psihologv Gorenju. Pred kraikitr nas je presenetil s knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju, ilu-slriraia pa jo je Marija Mojca Vilar. Knjižnica Priredilve v sodelovanju s knjigarno Kulturnica je v okvir poletnih prireditev uvrstila ludi knjigo Smek. Pred nedavnim smose v parkii vile llerber.stein srečali tako z avtorjem kot ostalimi, zaslužnimi yjà nastanek te prhrčne pripimi stvarmi v življenju vera v dobro in dobre rešitve, vera vase, jiasploh pozitivna naravnanost tudi v težavnih okoliščinah ter nenazadnje srčna ljubezen. Na koncu knjige laas preseneti zelo zanimiv sUwarček lovskih in drugih manj znanih besed, dodamo najdemo še kresnonočni sniičje-čIoveSki slovarček, ('eloto knjige pa zaokrožijo ljubke ilu- stracije. ki podobo Srneka in osia-liii junakov bralcu prijetno zasidrajo v srce. »Srnek moj, srnek moji Kje si se vsega lega naučil? Veš, kako srečna sem, kote poslušani. Ko vidim. koliko 7ji<Á. Ko vidim, da se nisem zmotila o tebi. Vedno sem zaupala vate...« »mrma.saj to je tisio. Zalo sem se vsega naučil. Vedno sem čiitU. da zaupaš vame... Ivoje zaupanje mije vlivalo moč. da sem vztrajal. Tvoje zaupanje vame je v meni prcnt^čalovmoje lastno zaupanje v.samega sebe.« ■ Ka/si;iva (tel halase lajník Pretekli četrtek je bila v Kullur-nici otvoritev razstave slik akademske slikarke Nalaie lajnlk. V Kul tu m ici so raz-stavljena manjSa dela. v razstavišču Ciorenja pa so na ogled velika platna. Nata-^a lajnik je i^tudij na Aka- demiji za likovno umetnost v Ljubljani končala pri prof. Gustavu Gnama^u in prof. .lanezu Bernlku.pri prvem je končala tudi specialistični studij slikarstva. Danes je profesorica na umetniški gimnaziji v Velenju 1er samtv>fojna kuhurna delavka. Ob razstavi je bila izdana zloženka, ki na kratkopredsiavlja delo In življenjsko pot mlade umelnice. Spremno kritiko je prispevala Nadja GnamuS. magislra umeinoslne zgodovine Iz Ljubljane. Po nuienju kritičarke gre pri slikah Nataše Tajnik za abstraktno prenašanje krajlaskiii p<.v lez od katerih so v sliki prisotni ,samo sledovi in namigi, umetnica pajim dodaja tudi niwpomen. Na otvoritvi, ki so se je udeležJli Številni slikarki ni prijatelji, kolegi In dijaki so naslopile dijakinje Gimnazije Velenje s sodobno re- citacijo Kosovelove pesmi. Saksofonisti odluiii lia medna I od nem lekmovanjii Nova Gorica- Minulo nedeljo in v ponedeljek je bilo v Novi Go-rici 3. mednarodno tekmovanje saksofonistov delež Alpe - Jadran - Donava. V prvi kategoriji so nastopili tudi šiirje dijaki glasbene Šole Frana Koruna Koželjskcga Velenje In dosegli odlične uspehe. Janez UrŠej je t«vojll prvo me-slo, Anja Ko/uh čeirio (obema je mentor (jorazd Topolovec). Sara Bcriša je bila peta, Aleksander Pečovnik pa je bil ejîajsti. Njun menior je Oio Vrhiwnik. ■ tp Zlala (iodba /j^ornje Sa\injske doline Ormož, 2. julija - Na U. tek-îuovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža je nastopila tudi Godba /gornje Savinjske doline in za izveden pr(v gram prejela zJato plaketo s pohvalo. Poleg tega pa je prejela še pokal Omioža, ki jo dobi absolutni zmagovalec vposamezni kategoriji. V preteklili leîUije godba v Ormožu že asvojila iri zlata in eno srebrno priznanje. 51 članski orkc.ster deluje pod umeini.^kim vodstvom Tomaža (iučka. ■ tp Odprli so novo raxslavno prodajno ^alerifo Tisa v Mozirju so v petek v novem upravnem središču konec minulega ledna odprli prvo razstavno prodajnih galerijo likovnih del v Zgornji Savinjski dolini. Nov«>tÍ sla se lotili Cma Janko in Polona Levar Krajne z veliko mero optimizma kar napoveduje, da bo končno le možno najii na enem mestu odličen Izbor del akademskih in amaier.skih slikarjev iz širšega področja Zgornje Savinjske in Šaleške doline, kjer delujela dve Šoli likovne dejavnosti 1er več likovnih društev. Prllo/jiost pa bo seveda ludi za k'upce, še zlasti lisie iz tujine, ki bodo na enem mestu našli dober izbor slikarskih del 1er primerna unikalna darila umetnikov. Svetovanje pri izboru del in nakupih bo izvajal, akademski slikar Lojze Zavolovšek iz Mozirja, ki je ob prijetnem kulturnem prtv gramu razstavno-prodajno galerijo tudi odprl. ■ A!ja Mikisvc Se odločate o boljšem, lepšem življenju? ^ LJUDSKA UNIVERZA VEŒNJE Vas v šolskem tetu 2005/2006 vabi v izobraževalne programe: • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (BRE2PLAČNAI) - PRODAJALEC (1.2., 3. letnik in prGÍofalifii(aoija) - KUHAR-NATAKAR (1., 2.. 3. letnildn prekvalHikacila) • VOZHIK (1.letnil( in prekvalifikacija) •ADMINISTRATOR (Ustnik) - EKONOMSKI TEHNIK (SSI. PU 1.. 2. letnik) • 60STINSK0-TURISTICNI TEHNIK (PTIU 2. letnik) ' VZGOJimj PREDŠOLSKm OTROK (SSI) • ŠTUDIJ NA DALJAVO v višješolskit} strokovnih programih POSLOVNI SEKRETAR In KOMERCIALIST in visokošolskem strokovnem programu POSLOVNI ASISTENT • POSLOVNA EKONOMIJA (visokošolski strokovni program) NOVO-BREZPLAČNO: ISlO • SVETOVALNO SREDIŠČE VELENJE PRAVI NASLOV ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE DORASLIM ZA IZOBRAŽEVANJE INFORMACIJE: 03/898 54 70 NOVI KATALOG IZOBRAŽEVALNE PONUDBE ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 ŽE KONEC AVGUSTA V VAŠIH DOMOVIH INFORMACIJE IN PRIJAVE: vsak delovnik od 8. do 14. ure, osebno ali po telefonu Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2.3320 VeleniB, Tel.: 03/898 54 50 www.líi-velenje.sl> e-po$ta: in1o@lu-velen|e.sl Mestne prenove Velenje je dolgu ktn veljalo za socii/lislično mesio, kije nastalo y časti komunističnega režima. Zanimanje zanj in za prosiorv katerem stoji je bilo omejeno na pridobt\'anje {>remoga in izredno litirosi s katero je bilo z'^ijeno. V resnici je Velenje mesto, ki ima sodobna stano) vnja in velike (dice s ^e već sonca. Nekako se zdi^ da prebivalci mesro čutijo in z njim zňijo. l^saj večina. Nikoli pa ni. Nlo tistega pravega zanimanja za sam prostor mesta, za arhitekturo in njeno zgodbo, kije ustvarila stavbe, parke in sledicHO seveda ludi ves' prazen prostor vmes. Vseskozi se je zdelo da je to izkJjuCno domena arimehume stroke, kipa nikakor ni znala vzpostaviti temeljite debate o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti modemefiu Velenja. S iem pa tudi nikoli približati zf^odbe modernega Velenja njenim prelm'alcent Vsako leto v okvini gimnazij.skega programa iz\'edemo celodnevni ogled po Velenju in njegovih arhitekiumih in ttmetnos-tno-zgodovimkih spomenikih. Vedno znovtt me preseneti nepoznavanje osniJvnih lastnosti modernizma in modeme arhitekture ne samo dijakov ampak tudi profesorjev, med katerimi so tudi lisit, ki so uspešno zgodlx) izgradnje Velenja opazovtdi z lastnimi očmi (>l^primerni razlagi osnovnih [Jojmov r>iodemàma in nato modernega mast a .se omehčajo tudi najMj zagrizeni nasprotniki U, »ravniJi sireJi«. Vse to nepoznavanje in stereotipno odklonilen odnos do arliitekutre mesta niti ne bi bi! tako zaskrbljujoč, če hi v.\i listi, ki z mestom upra\'ljajo ali pa imajo v la.sti pomembne mestne objekte vedeli kako z njimi nivnati. Tako smo na žalost priče tihim in hitrim arhiiekitimim preobrazbam vidnejših mestnih objektow Eden takšnih najbolj v oČi vpijočih primerov je sprememba pridičja tA. Kristiovega bloka na SaleSki idicL Stanko Krist I je eden vidnejUh povojnih nstvarjake\' na področjtt modeme arhitekture in avtor objektov kot je Klitiični center v LjttbIjanL o.snovne šole Franceta Prešerna v Kranju, atrijskih hiš na Horsetovi tdici v i.jttbljani in stanovanj.skega bloka na Prulah v Ljubljani. Slafiovanjski blok na Šaleški ulici v Velenju, zgrajen med leti I960-J9C}3, je kot hdlurna dediščina predlagan za spomenik državnega pomena in kot tak priznan za izjemno delo, kije hdo leia Î %4 ruigrajeno z nagrado Prešernovega sklada. Kljtib vsem naštetim dcj.stvom se trenntni htsi-nik do njega obnaša izredno mačehovsko in nespoštljh'o. Novi in stari najemniki poslovnih prostorov v priiUčjtt stanovatij-skega bloka imajo pri preurejanji i ter obnavljanju po/xjlnoma swbodne roke. Izjedene prenove poslovnih prosiorov.se zgodijo »čez noč« in s popolnim ncspoŠtovanjem ali nepozru rva njem cw-iorje) 'ega dela. (rnulijo .\e notnmje polne stene, fasada dobiva nova temna in odbojna stekla, ne upošteva se veČ osnovnega ritma delit\^e okenskih površin in Še hi lahko na.štewli. Rezultat je neokusen kolaž posameznih delov fasade in prenov, ki h'a-rijo eno temeljnih odlik tega stanovanjskega bloka - transparentnost nekoč Zii.sfekljenega pritličja. V nekoliko lioljšem stanjtt je podoben objekt v mestnem središču - steklena mdnL^ka direkcija. Potrebe po zapolnitvi in raciotwlni izrabi mestnih površin .so pripeljale tudi do tega da je nekoC .skoraj popolnoma prehodno, t.L prosto pritličje, postalo manj prehodno, ť^epmvje stavba izgttbiia precej pnvirw identitete je prava sreča, da se lastnik ni odločii popolnoma zapreti pritličja ter je tako vsaj delno ohrand nekdanji izgled. Ob vseh teh posegiJi v zaenkrat omejenih le na mestna pritličja, se mi samo po .sebi posttndja vprašanje, kako to, da lahko sjX}.^-tljivo prenavljamo grtfdove in cerkve, ne zmoremo pa ohranjati tistega, kar nas in mesto razlikuje odvečme ostalih evropskih mest? Je potemtakem modema arhitektura nekaj manjvrednega ali pa smo le mipnreč brezbrižni da bi jo resnično nt-zumelt? M Urban Novak TRGOViNA KOŠARiCA Pemovo 17a (pri Veliki Pir^Hci) T^§9fons 03/ 6T2 ao BO P9m0¥0, teÍ9fQit: 6 72B OBO P99le,Mefon:991914û GsAe/te, tůlefOfí: B913210 www. trçovtnB*kQSirlGa'Sp. st êmif: ktisêficsevofja.nel Moka TdôûlOkgvvrefil Moka T50Û 2ôKgvv7QCi RaâQoïkû ûljfi fi\tiiz 51 TdSKnine mrts 500 Q Napolilsnke Aroma QOÛg Gnolllozarože Assf 21 $ladol«)3t'4razl.okust Ora6x2lfiamo Briketi zâ muca 2 kg snketizapsB 10 kg Krmna koru2a 1 kg Krmna pSenIca 1 kg Krmni leCmen 1 kg prelivi 700^00 1.B00.00 samo 999,00 samo 79.00 samo 349,00 1.29S.00 te 699.00 550,00 549,00 1.690,00 36,90 39,90 34.90 5.499.00 IfPenment ITlaktrttêiÎhposktvMeav Pes/u ktwQaberttah im/HtćfM oćfičao izbiro kmii, kimt^ (Matkou drezíAxiAoAiA PÍM terie flwsMiq/ KDOR VARČUJE, V KOŠARICI iiPUJE! û 107,8 MHz R/UDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke »Vidim se v dnemi redaliciji!« Nasa počitniška moč — CtahcrOanka Mojca Krajne - .si ?c ireijc leto nabira izkušnje v redakciji Nagega časa in Radia Velenje. Dva mc-scca bo lokral z nami in vami. Šefi najbr/ niso pomišljali, ali bi Mojci omogt>čili počitniško deio pri nas ali nc. So se '?.c prepričali, da se lahko zanesejo nanjo. Je absolvenlka Fakuliele za družbene vede v Ljubljani» smer politologj^a. »Te na lokalni ravni ni, kar je rayumljivo. /-elela hi si več političnih dogodkov. Ker jih ni, se ukvarjam 7. gasilci ali se s Čim drugim, če je ireha. IzkuSnje pa nabiram tudi s tem,« je povedala v pogovoru. Od novinarskih zvrsli rada pripravlja reportaže. Vleče jo pravi inlervju. »To ho moja diplom-.ska naloga, ki jo bom opravljala pri Manci Kíwir. Da sem bolj naiančna - Intervju v dobi elektronskih medijev. Bistveno vprašanje, ki ga bom ob obisku medijskih hiS v Sloveniji terv pogovorih z novi-naiji poskušala razvozlali, bo - ali je inlervju preko elektronske pošte šc intervju.» Pi-arovka si ne želi biti. Ni ji blizu. A. kje bi se želela videli? »V dnevni redakciji, lu je politika. Drugje je ni ali pa jc pristranska.« Ji je ljubši ra- dio, televizija ali časopis? Nič, pravi, ni ful boijfc. Vsi trije so v redu. (Hcde na njeno pridnost verjamemo, da bo Čez leto dni že imela v žepu drugo diplomo. Pred 14 dnevi je namreč diplomirala na le-ološki fakulteti v Ljubljani, smer pasioralna šola in za diplomsko nalogo Oratorijski dan Sh.^mSkovo nagrado. ■ Tp Mojcs za računatnikom - resna kot vedno ïidb ... na kraMco... DJs for KIDS MF SD Šaleška dolina in Društvo Tehnologika organi* zirata jutri, v petek, 8 julija, party z naslovom 0J$ for Kids. V klubu Max bo deloval house floor, na kalerem se bodo predstavili DJ Replacement, DJ Bastard in DJ Bob Poundmax. Techno floor bo v Mladinskem centru, kjer bodo za glasbo skrbeli DJ Tomiraa, DJ Big Mac, DJ Lu-Ity Van, DJ Pete Waydex in DJ Double System. Party se bo pričel ob 22. uri, vstopnina znaša 500 SIT, ves izkupiček pa je namenjen Medobčinski zvezi prijateljev mladine. MlADE FRAJLE Štiri dekleta, ki sestavljajo skupino Mlade frajle so izdale nov album z naslovom Moj mucek. Na albumu boste našli devet pesmi, naslovna Moj mucek pa je trenutno vroč singl. NOČ OB JEZERU Tradicionalna prireditev ob Velenjskem jezeru bo letos 22. in 23. julija. Prvi večer bo pod naslovom Summer Delight zabava s house didžeji, na drugem večeru pa bodo nastopili Boris Novković, Čuki, Atomik Harmonik in Select. lliiirl Litificť Viindmss v starosti 54 Ici je v pelek v bolnii>nici v New Jerseyju umrl ameriški soul pevec Luther Van-drcKis. Umrl je dve leti potem, ko je doživel možgansko kap. Vandrass je eden najbolj priljubljenih Í7\'ajalcev souia v ZDA, s svojim globokim žametnim glasom in ljubezenskimi baladami je očaral srca mnogih in prodal več kol 25 milijonov albumov. Zvezdnik se ni nikoH pozdravil po kapi, ki jo je doživel aprila 2003. Takrat je pcvec tudi nehal nastopati, ^ vedno pa je snemal pesmi v študijih. Tako je tudi posnel skladbo Dancing with my Father, za katero je leta 2004 prejel grammyja. To je bil njegov že Četrti granimy. Prvega je pre-jelleta 1990 zapesem Here and Now, drugega leta 199Ï za album Power of Love in treijega leta 1996 za pesem Your Secret LtTve. l\í viki 11(1 Kock OlmiM Najstarejši slovenski festival popularne glasbe, Rock Oloćec, bo ta vikend, od 8. do 10. julija, potekal na Otoicu, kjer je leta 1997 tudi zaoral ledino in kamor se je lani vrnil po petletnem gostovanju na ntwome^kem letališču. V treh dneh hodt^ na idiličnem prizorišču ob Krki med drugimi nastopili Laibach, Pero Lovšin, Leeloojamais, Naio ssaion, K.U.T. GAS, Dan D, Siddharta, Orlek, Tha Fkw, Anavrin» Slon in Sadež ter Magjiifico. k tujine bodo nastopili nem.ska skupina Emil Bulls, 1 Irvati Lei 3, Van (îogh iz Srbije in Orne (lore ter Phantom Lords in Piebs iz Italije. V soboto in nedeljo se bodo predstavile tudi mlade, neuveljavljene slovenske zasedbe, ki so zmagale na pre-dizbornih koncertih za Rock OtoCec 200.5. Med 1.17 glasbenimi skupinami, ki sose na lokalnih izborih potegovale za glaswe občinstva in ž-irije, .so si nastop na velikem odru Rock Otočca priigrali Levitan, Day Out, Aperion, Mari^ali, Ž-urdov, Tubestonc, Ilush in onart. Danijçliiui 0«i/ii Konecjunija je izšel najmivejSi album priljubljene dalmatinske pevke Danijele. Njegov naslov je Oaza, na njem pa najdemo znane uspeAniœ Jednom se ^ivi, (jdje mije pamet bila in Zaiebe rođena,skatero je pevka nastopila na letošnji Dori. Novi album ohranja Danijelo prav tiikSno,kakrSna ludivresnicije - izjemna pevka, ki s .svojo neizčrpno moCjosuvereno vlada na odru in nikogar ne pusti ravnodušnega. Promocija nove plašCc je bila v ponedeljek, 27. junija, koje Danijela prejela tudi zlato pk^o za preko 15.(0) pnv danih plošč albuma Plesi sa mnom. Založba NIKA bo kot ek-skluzivni zastopnik Croatia records v SU)veniji Danijeli podelila ludi posebno nagrado zlato srce, ki se dodeljuje tistim izvajalcem, ki so ostali v srcih sloveaske publike za vedno, pt)-leg tega pa prodali preko50.000 albumov. jubilejni Testival Minulikonee tedna je v sosednjo Italijo vabil jubilejni 35. festival narodno - zabavne gla.sbe Sleveijan. Vonj po borovcih in tam živeči zamejski Slovenci so privabili mnogo slovenskih ansamblov domače nar(xine glasbe ter številne obisk(walce. V dveh pollmalnih večerih so se glasbeniki potegovali za nastop v velikem nedeljskem finalu. Strokovna komisija tudi tokrat ni imela lahkega dela. Med trinajstimi finalisti je zmago odnesel ansambel Karavanke. V novi zasedbi sskladbo Flétno deklo se je predstavil tudi ansambel S trk. Fantje in dekle sti bili Se posebej ve.seU nagrade za najboljšo melodijo. The Stroj naxlušili v Sin4;H|)urn Slovensko toikalsko pleme The Stroj jc s svojim tolkalsko-plcsno-piroiehničnim programom navdušilo tudi prebivalce Singapura. Na trehzaporednih samostojnih koncertih na ogromnem prizorišču Boon Lny si je njihov spektakel ogledalo več kot 6í).()(J0 gledalcev, sřimo zadnjega 30.000. Med njimi tudi tamkajšnji kulturni minister dr. Dr Lee Boon Yang, ki se je od navda^nja po koncertu s spremstvom pt^vzpel na oder in lastnoročno preizkusil nekaj zvočii. Člani plemena so bili iskreno navdu.šeni nad strahovito natančnem organizacijo, ki je med svojimi nastopi po svetu Še niso doživeli. Prijaznast in prilagodljivost gostiteljev je presegla vse meje pričakovanja. O navdušenju publike priča ludi dejsivo, da je skupina prodala vso zalogo ploščkov, DVD-mul-timedij in drugih artiklov, ki se običajno prodajajo pred in po koncertih. IJvc tt Spremljajo vcť stl{i «lil «i v Knj sui si nb leni |)o\n|ť. Zíí^jíh toví) iw ni za nii\ k^jr bi í)ilo povezano s komunalo, [)ríliiil)lji'n() Scwi'jrvo Lcnio, s kiiKTí) občasno pii-(Isk. RoIkti Gokr znan m jniznan vden|ski \iruioz in ni^^ ^ova (líaloniOna liannoníka sta l)lla skupaj liuil \ i\nizu. fJtvz nic nicnda iw sjv nikainoi; o da bodo knapi nanu«lo čez kožo skakali \ laeuzzi? l\epl(Klnosl v Mvrupi iváriíšvú Strokovnjaki menijo, da sc bo stopnja neplodnasti v ťvr'vojene miši raje ostajajo na mcslih, kjer so prejele dozo nikotina, kar podpira mnenje, da lahko nekatere situacije v okolju sprcržijo željo po omami-Miši zasvojene z nikotinom so poka/ale pwlšanje stopnje proteina, imenovanega C^REB, ki gaje mogoče povezali z odzivom možganov na številne droge. Stopnja ni biJa povišana le, kadar so miši redno prejemale nikotin am- pak tudi, če so bile nikotinu izpostavljene v preteklosti. Izkazalo seje, da miši, ki so jim dajali zdravilo Naloxone, ki je znano, da bhiži učinke heroinii in drugih podobnih drog, blokirajo ludi zasvojenost z nikotinom, (V /x^lílc sp(>ťelí oimka se odpovejte soji Strokovnjaki za piodnosl so prepričani, da bi se ženske, ki ž-elijospočeJi olroka,morale izogibali prevelikili količin soje. Študija je namreč pokazala, da sestavina, ki jo je moč najti v soji, imenovana genisiein preprečuje spermijem plavanje do jajCxx'a. Profesorica Lynn Fraser iz londonske univerze je povedal, da lahko že zelo majhne količine omenjene sestavine preprečijo oploditev. Na evropski konferenci za plodnast je poudarila, da bi izogibanje žensk uživanju soje v najplodnejših dneh lahko privedlo du spočetja. Sestavina genistein je prisotna v skoraj vseh proizvodih, ki vsebujejo sojo, kot so sojino mleko in večina prehrambnih izdelkov, ki sestavljajo jedilnik vegetarijancev, prřiv lako nekatera delno pripravljene jedi in pizze. Po obisku 'l>ťsla seje Savinjsko šaleška regija • se bci res vsaj n»dila Saša! Vroča se Novo »filmsko« reklo po pcmedeijkovi skupscini (lorenja: Zagožen se vrača! Nategovanie v teh dneh se pri nas kar vrstijo razna tekmovanja harmonikarjev. Še dobro, da se zanje ne odlocaj(» tudi ministri, poslanci ali dru^i naši politiki. Ti bi bili zmagovalci. Znajo nategovati. Nasprotno Pred čaisoni so nekateri napovedovali združitev Zgornje savinjske in šaleitke kme^ tijskezžnici in KS Šentilj je vseskozi razpeto med domc^m in zadnje lela pokopališčem, kjer vztrajno, z veliko elana in volje pomaga svetu KS pri vsem dogajanju na poko-palif>ču in pri mrliški vežici, /a to soji vsiv KS hvaležni, saj pomaga, kadar je potrebno, velikokrat pa tudi na svojo pobudo. Sedaj je garač na irasi novega vixlovoda, saj zna kol pravi delovodja pc^toriti vse, da gre delo nemoteno naprej in da je končano pravočasno. Dobra volja je njena stalna spremljevalka, ko pa je treba, zna ludi prav po knapovsko zaropotali, kajti upokojenski kruh si je prislužila z marljivim delom v klasimicl velenjskega premogovnika kol ichialka na lehi-nici premoga. Prosli Čas posveča vnukom in vnukinji, po potrebi je hUni lak-sist. Ko gre z^ igro na srečo lolo. ne zna reči »ne«, kajli njena velika in do danes neuresničena želja je, da bi zadela sedmico. Pravi, da bo še malo počakala, da bo kupček denarja večji. Naj ob njenem življenjskem jubileju Mimiki v imenu vodstva KS Seniilj izrečemo iskreno zahvalo za vso pomoč in ji zaželimo še na mnoga lela in ubogljive »sodelavce«. Mimika, srečno! ■ D. Ko. Za jubiej sta siavljenld Čestitala tudi župan In podžupan MO Velenje Srečko Meh ter Bojan Hontič. 50 let Čebelarske družine Kokarje Na rekreacijskem kompleksu Laze pri Kokarjah st^ se pred nedavnim zbrali čebelarji, člani Čebelarske dnižine Kokaije, ki so domavkrajih Šmartno ob Dreli, Pobrežje. Trnt^vcc. Naziirje, Do blclina, Lačja vas. Potok in Ko karje. Ob ptîl slolcinem jubileju sla Franc Lever, predsednik CD Kokarje in Marko Pumat,pred-.sednik Čebelarske zveze Zgornje Siivinjske doline spregovorila o pomenu čebelarjenja kol go-spfxlarsko pomembni dejimio-sli v Zgornji savinjski dolini 1er o zdj av.stveno prehrambenem po menu čel^larjcnja. Purnat jepo-udaril zasluge usianovileljev družine pred pol stoletja, 24. aprila 1955 sov Kokaijah ustano- vili Čebelarsko družino, za prvega predsednika pa st^ izvolili Jtr/ela Melavca. Po Listanwilvi Si") po vaseh organizirali čebelarske krožke, različna vzgojna predavanja in organizirali odkup medu. Ob usiitnovitvi je bilo vključenih v družino 21 čebelarjev s 141 panji, danes, peidesei let kasneje pa je včlanjenih 37 čebelarjev, ki imajo skupaj okrog trislo panjev Čel?el. Po prijetnem programu, ki so ga pripravili učenci Osmivne šole Nazarje, je »ťiílvlica Maja« odletela med smrekove gordiW Crete, predsednik Franc Lever pa je marljivim in dolgoletnim članiciim in članom podelil priznanja za sodelovanje. Priznanje sta prejela tudi najslarej^i čebe larja Milan Hren in Alojz Poi-janSek, oba slara krepko čez osemdesei let. Čebelarska zveza vSlovenije je podehla priznanje (T) Ktikarje ob jubileju posebno priznanje CZ%S ?.siopnje. Ob zaključku srečanja .se je vsem čebelarjem zahvalil ludi župan Otóne Nazarje in jim v imenu občine vročil posebno i^bčiasko priznanje ter obljubil, da bo njihwo dejavnosi Občina Nazarje podpirala ludi vprihcxlnje. (}b pesmi k'vinleta EXibroveljski fantje seje uradna prireditev zaključila, nadaljevanje v senci pa je bilo družabno srečanje z ansiim-blomdolie. ■ Aija MiMavc Člani ČD Kolčil pripravo glinenih mas vsvoji delavnici, seveda pod nježnim budnim tTČesora. Potem s>mo si pripravljene mase odnesle na svoje domove in izdelale izdelke, [primerne za primiiivno žganje v pa-pimali peči. Ib je bilo sicer malo leže, ker doma nimamo \«eh oro dij in priprav, ki so na razpolago v učilnici, razen tega je bila lo pascbna glina, ki smo jo m^alis pustili. Uporabili smo različne maleriale. Slamo, ajdina pleva in loaleini papi r. Vsa ta pust ila s^.) se obnašala po svoje in včasih so skoraj pregoreli telefoni. Mase smo pripravile zelo kvaliletno. To smo U2olovile sicer šele ob peki, ker ni bilo nobene eksplozije, pa ludi kasneje ni bilo nolx;-nega loma, kar se redko zgodi. Lokiicijo in nekaj materialov sla nam nudilazakonca Kohnaničv Šenlilju, za kar smo jima i/ srca hvaležni. Ambient je bil čudovil. Pozdravili so nas kar trije roji čebel, ki so se ravno na ta dan izločile zapustiti matično družino in ugnez-diti na bližnjem drevesu. Tako se nismo učilisamo primi-tivnegii žganja, ampak nam je g. Kolmanič do ptxirobncï^ii razložil navade teh naSih prijateljev in nam še v živo poki val formiranje nove čel>elje družine, Znanja, ki smo ga v teh dneh pridobile, je o^omno in bo,^ dolgo predmet našili pogovorov in debat ob kavici. Prvi dan-petek V krasnem sončnem dnevu, smo .se opoldne zbrali v Šenlilju Izkop zemlje za temelje peči in gradnja opcčnalega kurirje bil začetek, ki nam je dal ^ več elana, da se spopadem(") s čudno gradnjo peči iz papirja, ki naj bi v svoji notranjosti zadržala HilO oC in pri tem osiala cela vključno z našo lončevino v njej. Nejevernih je bilo med nami kar nekaj. Ker pa sprejemamo izzive in ne obupamo, smo gradnjo do večera pripeljali do konca. Seveda smo se vmes izdatno sladkali z dtimačimi dobrotami. DrugI dan * Sobota Zl^rali smoseže v ptvjiem julru. Prehiiel nas je mt^ Igcx, ki je kuril droben phimenček kar pred peijo.-lil, čudno. Ampak po dese-lih urah kuijenjaje bilo v peči cca 8íH) oC\Píx pa je Se vedno stala. Vvsej svoji lepolije Štrlela v nebo in neusmiljeno grela na^a pregnala telesa. Pravzaprav neverno, kdo je bil zvečer bolj nestrpen. Mentor, udeleženko ali gostje. Radovednosu kaj bomo izkopali iz grmade papirja, pepela in ťtógane zemlje, je bila pMeSena, ko .so se poka/ali izdelki. Ker smo bili zaradi evtbrije malo nerixlni, seje kup sesul v kurišče. Inzven, ki je pri lem nastal, je bil kot balzam za na^a u§csa, kajli cwnanil nam je, da je žganje končano in dovolj močno, da ni nasiala nobena črepinja Veselje je bilo veliko in smo ga ludi primerno nadgradili. Ker .smosc zelo ptîgreli in pregreli, smo se odločili, da RAKU žgiinje, ki je bilo planirano za 7.ačeiekjunija, prestavimo vzačetek .septembra. Zelo je namreč težko pri 30 oC zunanje lemperature dan vztrajali ob peči in roktA'aii z izdelki, ki imajvi nazaćelku lUODoC. Pa j« tehniko, kako peč za raku izvleči iz učilnice, bomo dodelale. Kajti glinarice - lončarke -se ne damo. Ker vemo, da nas na^i direktorica pt')dprra, sploh ne dvomimo v svoje načrte. ■ M. Lemež Teden sporta, petja in razvedrila Medobčinska zvc/a društev upokojencev Velenje je organizirala žc 23. »Jcden upokojencev« z zaključkom na Rogli. Najprej so se upokojcnci nicd seboj pomerili v Scsiih športnih disciplinah, v sobolo pa je bila kulturna prirediiev pod geslom «Pelje na vasi«, /c iradiciji je tudi letošnji zaključek »Tedna upokojenccv«< potekal na prelepem kraju Pohorja- na Rogli. Prvj dan: .Sircljanje / zraCno Trelji dan: Kegljanje TEŠ. lèk-movalaje I ?:enska in 3 mo5ke ekipe. Prvo mesto in prehodni »Pokal« je osvojila ekipa DU Šmartno ob Pa ki. ĆeirJi dan: Sah. Tekmovalo jc 6 moških ekip. Prvo mcslo in prehodni »Pokal« je osvojila ekipa DU Velenje. Peti dan: Ribolov. Tekmovale so 4 moške ekipe. Prvo mesto in prehodni »Pokal« je osvojila ekipa DU Velenje. Kegljanje s kroglo na vrvici. zborovs 135 pevkami in pevei. Vsi zbori so tíi sodelovanje prejeli pisna »Priznanja M/DU« Velenje, od preceji>njega i5le-vilapt)slušalccv puso bili nagrajeni ? aplavzom. Zaključek ledna je bil ludi letos na Rogli, kamor je izpred Rdeče dvorane odpeljalo 8 avtobusov s 350 udeleženci. Kod zanimivost letošnjega srečanja je bilo, daje med vabljenimi bilo 25 parov »/la lopo roče n-cev«. pa sc zaradi zdrav- pužko. Tekmovalo je 8 markih ekip. Prvo mcslo in prehodni »Pokal« je osvojila ekipa DU Velenje. Drugi dan: Balinanje, lekmo-valo je 7 moSkih in 4 ženske ekipe. Prvo mesto in prehodni »Pokal« pri moških je osvojila ekipa dO Pesje, prvo mesto in prehodni »Pokal« pri ženskah je osvojila ekipa DU Velenje. Tekmovalo je I2žeaskih in 13 moških ekip. IVvo mesto in prehodni »Pokal« je pri ženskah osvojila ekipa DU Velenje -pododbor Kavče. Prvo mesto in prehtidni »Pokal« pri maških je osvojila ekipa DU Velenje. Sesti dan: »Pelje na vasi«. Je potekalo pred domom kraja-novvPesjemvorganijaciji DU Pesje. Na.stopilo je 8 pevskih sivenih težav ni moglo udeležit i I par »biserno« in 14 parov »zlatoporočcnccv«, te pa so vodslva ptisameznih dra^lev obiskala na njihovih domovih Jih obdarila in čestitala kvi.sokemu jubileju skupnega življenja. Ob prihodu na Roglo so vsi udeleženci bili v hotelu Planja piwlreženi s loplo malico. Na terenu pa so ves dopoldan po- tekale spori no-zabavne igre. V restavraciji hotela pa so predsedniki posameznih druilev s predsednikom M/DU Velenje obdarovali in čestitali vsakemu paru posebej k visokemu jubileju ter jim zaželela 5e trdnega zdravja v bodoče. Po kosilu je najprej vse navzoče in goste pozdravil predsednik MZDU Velenje Hubert Mravljak ter se zahvalil pokroviteljem »ledna upokojencev« Mestni občini Velenje, Občinama ŠoStanj in Šmartno ob Paki, kakor tudi sponzorjem Premogovniku Velenje, Tovarni gospodinjske opreme ( io-renje, Termoelektrarni Šoštanj, EvSoîechu Velenje ter Eri Velenje. Udcicžcnce injubilanlc so pozdravili in jim čestitali k visokemu jubileju predsednik Zveze d raš lev upi> kojenccv Slovenije Vinko (Tobec, poslanec D/, in pi-kjžupan MO Velenje Bojan Kontič, podžupanja MO Velenje Ro7a Hribar, predstavnika Občine So.^tanj Šmartno ob Pakl. V imenu jubiliintcw seje organizatorju zahvalil gospod Emil lludomalj. Sledila je zabava s plesom» proii večeru pa so se udele/cnci dobro razpoloženi vrnili na domov. ■ Hubert Mravtjak Sreča je tudi v srečanju Ccpntr iiinijeni od de!a so nasi starši vsi hili a ko so skup .se zhndi, pozabljene so h 'le skrbi. Tako so zapisali na vabilu Krančevi iz Ple.šivca» ki so nam pripravili res prijetno srečanje. Veseli in srečni smo se zbrali sorodniki Jev.^nikove rodbine na 6. srečanju- V plešivski cerkvici sv. Miklavža jc bila masa za vso rodbino. Obiskah smo zadnje počivališče sorodnikov, kamor je mnogo prerano legel ludi Klančnikov Lojze. Druženje smo nadaljevali pri (bančil. Tam nam je zapel mešani pev.ski zbor iz Plešivca pod vodstvom Andreja FiSerja venček narodnih. Vesele viže Rajka in Sandija Cirobeinika pa so vabile na ples. Obujali smo spomine na nitše prednike in babico Apolonijo, ki jo je življenje trdo preizkušalo. Leta 1915, ko je pričakovala osmega otroka, ji jc umrl mož, nas dedek, star komaj 41 lel. Dve leti kasneje je nenadoma umrl že njen oče. komaj dva meseca za njim pa najstarejša L'^-letina hči. I ludo je zbolela in ostala sama s sedmero lačnih ust. Dobrodušna pomoč sosedov in dobrih ljudi, brez katerih njena družina ne bi preživela, se ji jc globoko zasidrala v srce. Znala je ceniti to dobroto in jo je kasneje sama delila drugim. Tudi prazna roka prinaša srečo, čc jo nudi dobro srcc, je bil njen moto, ki ga je prenašala na svoje otroke in vnuke. Dan se je že nagibal k večeru, številna najmlajša generacija pa se je neutrudno zabavala nam v veselje in upanje, da Jevšnikov rod ne bo usahnil. Sorodniki smo skupaj preživeli lep dan na slikoviti Cančevi domačiji in vsak v svoj dom odnesli košček lepega doživetja. ■ M. Ć. Preizkušanje potrpežljivosti Clovekovii rtemomla res nima meja! Ne samo, dapaytofxjma uničujemo lasieri planet, da nimwpozorni do Ntžnjih, da nam ^e le za denar, da sosed krade, in jemlje sosedu, prijatelju ... Ne/ Kot da to ni dcfvolj, .w nekateri brez težav odločijo, da Iwdo kradli tudi mrtvim. Jhhjpališče v Todkrajn je prostor, za katerega pmvimo, da je namenjen poCiiku naših dra^dh rajnih. (Irc torej za IjudL ki so s\ ojo žnijenjskopot že končali, v njej u.stvarili .swje zgodbe, za .salwpa pu.siili ljudi, ki jim ni vseeno in pokojne pogrešajo. Nedvomno je žalost svojcei' in prijateljev njznmljiva. 7.aio pa je še toliko manj mzumljivopočetje tistih divjakov in egoiitíáiih írosilce\' nestrjmo-.Sli, kise očitno načrtno odloČijo, da bodo na .sasednjem grobu uknt-dli kakšno rožico, pa vazico, za Mo uničili sj)omenik in dobesedno razdrobili sveče, ki so bile prižgane ob njem. Naj torej jasno: nc, takSno početje niti malo ni smesno! Tak71 i>To, kar se dogaja v ihdkmjti je ptavi ahsurd,'^ je zapisala v pisnni. Njej .so ukradli vazo. Nil taksnega, boste dejali vaze kradejo že povsod, sploh pa je to nekaj majhnega, nekaj, kar se da nadomestiti Pa ni res. Nič ne more nadomestiti občutka, da je naše življenje varno, da živimo v zdravem okolju in da nas bodo vsajpt? smrti obLskovalile tisti ki nas imajo radi Vsakemu vandalàmu mommo narediti konec že na začetku! Morda tisti, kise izražajo s takšnimi grdobijarni k preizkušajo polq)ežijivost. Morali bi tudi oni na nek sprevržen način radi opozordij da bo nekdo moral ukrepati Morda tudi ne. Kakor koli: ukrepi so nujno potrebni m mk Obiskali smo Split, Mostar in Sarajevo Mešani pevski zbor Svoboda Šaštanj je na povabilo Slovenskega kulturnega druMvaihgiav 24. in 25. junija gostoval v Splitu. Zaslugo za srečanje ima učiteljica slove a^^kcga jezika, na^a r(V jakinja gospa Vera Ilrga, ki sije že dolgo želela, da bi se zbor iz njenega roj.stnega krajapredsta-vil Slwcncem v Splilu. V mestu pod Maijanom so si astvarili svoj drugi dom številni Slovenci, ki sc radi srečujejo, še posel>ej pa jih druži in razveseljuje lepa skîvenska pesem. '/xi\.o so pred devetimi leti ustanovili McPZ, ki ga vodi zborovodkinja g(xspa Tatjana Kurajica. Zbor nastopa na različnih prireditvah doma in v tujini, tradicionalno sodeluje na festivalu Primorska poje In na srečanju pevskih zbo-rcJV v Stični- Dru.štvo Triglav izdaja tudi svoj čiisopis Planika, glavna urednica je gospa Vera llrga.V petek zvečer je MePZ Svoboda Šoštanj s svojim nasto-p>om navdašil poslušiilcc mt pro slavi ob Dnevu državniki i Slovenije in llrvaiske v dvorani Tciilrin. Nekaj pesmi, slovenskih in dalmatinskih, pa je zapel ludi ?. domačim mešanim pevskim zborom. Prijetno druženje z domačini se jc nadaljevalo v nji- Odlični harmonikarji Klemen, Nejc in Vili V Altimlsu-Udlnc v Italiji jc bilo v nedeljo, ^.julija, evropsko prvcnstvov igranju dialoiiičnc harmonike (Craj ton aricc). Tovrstno tckuicwanjc jc vlcm mestu Lradicionalno. letošnje jc bilo žc enajsto. iekmovalei so razvrščeni v Štiri starostne skupine (A BCD), najrulaj§:i(A) dovključtio 10 let, nato (B)od 11 dovk)iučnoI4ki.slcdi(C) od 15 do vključno 18 let in D 18 tela daljc.occnjujcjo pa sc tudi skupine, v kateri koli izvedbi. Prvenstva se je udeležilo okoli KM) tek-nuwaîcev. tekmovanje jc ocenjevala incdnar^v dna komisna, izSlovcnljcjc bil njen član Zoran Lupine. Naslov absolutnega evropskega prvaka v igranju na to harnioniko za leto 2(105 jc osvtîjil 16-lelni Klemen Roscr s Kozjaka, ki jc na vir- luozen in izviren nzúlu zaigral svojo lastno skladbo z naslovom Žgečkljiva harmonika. Za izvcdtîiîskladbcjev svoji siarvwini skupini p^îsial evropski prvak, ker pa je Klemen od vseh tekmovalcev prijel najvišje ocene strokovne žirije, jc osvojil tudi pokal in naslov absolutnega evropskega prvaka v igranju nadialonično harmoniko. Ob vrtutvi domov so mu v športnem domu v Doliéii krajani, prijatelji in sonxJuiki priredili prisrk^en sprejem. Na evropskem teknjovanju sta ickinovjJa tucii učcnea Crtasbcnc íolc Gotcr. Nejc Pačnik iz Skal je /magal v kategoriji do 15 ki (Nejc je pred ncdavinnulosegd 2. Mesto na svetovnem prvenstvu). Vili Mravljak iz Oal>crk pa jc osvojil !>.mes(ovkatc£»ohjl nad 18 let. ^ m s.R. hovih klubskih pnwtorih Še dolgo v noč. na-slednji dan pa v čudíwi-(cm okolju Radmanovih mlinic ob reki ( 1'tini na njihovem tradicionalnem pikniku, ki sc ga jc udeležil tudi direktor Urada za Slovenec po .svetu gosp^xl Franc Pukšič. Po uradnem programu, v katerem so nastopili učenci slo-vciiskegii dopolnilnega pouka in Sekstet Zavarovalnice Triglav iz Slovenj Gradca, je za dobro raz-poky^enje poskrbel ansambel Spev. Veste,\o so sc vedno na. ki konec prihodnjega ledna organizira pohod na Jezersko. Potekal bov ireh le;?avnosinih stopnjah: najzahtevnejši planinci bodo odšli do Kočne, malo manj zahtevni do Jezerskega vrha, najlažja izbrana pot pa bo vodila do Virnikovega Ciriniovca. Informacije in prijave zliirajo v vseh planinskih društvih do 14. julija oziroma do zasedbe aviobusži. plcm soncu nas je na Soriški planini žc čakal avtobus, iz vseh sirani pa so se lisii trenutek začeli zgrinjati grozeči oblaki in prijetna brunarica je tudi zaradi lega bila nadvse dobrodašla. Kol nalašč je med nami bila spel sliivljenka in s tem večjim užitkom smo ji nazdravili. Se »skok« v romantično vasico /g, Sorica (le kdo je ne pozna iz filma Cvcijc v jeseni) in domiseln dcnnačin v Ciroharjevi rojstni hiši nas je po njenem ogledu pripravil, da smo iz planincev pcTsiaJi vsi ' glasbeniki. Ne vem, čemu bi dala prednost -ali glasbeni nadarjenosti vsakega posameznika ah mimiki ob irudu, da bi ujel lakt z ostalimi. Vsekakor zelo zabavno! ■ arija Lesjak Starejši gasilci in gasilke se vedno tekmujejo Starejši člani in članice gasilskih društev pridno dokazujejo, da so šc vedno kos giišenjcm požarov. Tako so v Gaberkah 18. junija pripravili med-drušlveno tekmovanje, kjer je pri članih slavila ekipa PCiD Oplouiica, pri članicali pa ekipa PGD Ciabcrke. Pri starejših gasilcih so iz naše okolice tekmovale še ekipo PGD Smarino ob Paki (4.me-sto), PGD Škalc (5. mesto), PGD Šalek (6. me-sio), PGD Velenje (7, mesto), PCiD Gaberke (S.meslo), PGD Šoštanj (9.mcslo) in P< iD Pesjc (10. mesto). Pri starejših gasilkah pa so poleg zmagovalnih Gaberčank lekmovale tudi Članice iz PGD Šmartno ob Paki. ki so zasedle 4. mesto. V spomin Ivana (îrudnika pa so starejši gasilci in gasilke tekmovali tudi 26. junija v Bevčah, ko so lako v moški kot v ženski kalegoriji zmagali čiani PGD Polje. Pri članih so bili v PGD Škale sedmi, v PGD Gaberke dcvcli.v PCiD Pcsjc pa deseti. ('lanicc Gaberkso tokrat zasedle drugo mesto. ■ NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovinski KR£Din Ů0 7 let, za V8€ zaposlene In upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredll ni oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasings za vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/2S2 48 26 041 7S0 S60,041 331 991 Fai:02/2S2 48 29 www.numerounCHspiSl Nove redne poštne znamke in delovni zvezek Maribor — V torek so pri Pošli Slovenije izdali tri nove redne postne znamke v seriji Sadne vrste. V seriji na znamkah prikazujejo cvet, sadež in tipičnega Škodljivca določene sadne vrsle, lokral marelice, î^îrte Debeli flokar. Obenem pri Poiii Slovenije pripravljajo delovni zvezekza filatelijo, namenjen krožkom v osnovnih in srednjih Mah. V njem bodo razloženi osnovni pojmi o znamkali» posebno poglavje pa bo namenjeno tudi analizi znamk in drugega lilatelisiičnega gradiva. ■ DPM Edvarda Kardelja Velenje pripravilo 18. žurček Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja Velenje je prostovoljna in neprofitna o^ga-nizacija,ki želi dekîvaii v dobro otrok in njihoviii družin. Pred mesecem dni so pridobili nove priîstore v K']'5, zdaj pa upajo šc nekaj ť)dr«T.slih članov, ki so pripravljeni svoj prosti čas podariti otrokom. Čeprav potreliujejoše veliko pomi"^i, so s svojimi dejavnostmi že aktivni. Pred kratkim so tako v Velenju pripravili IX. žurček, kjer so otrcKi izdelovali vetrnice v obliki metuljev, lovilce gumba, nakit iz barvnega peska in cevi, ktike, pomije, kiz-nc^barvne ogrlice, s kredo so sli- kali na asfall, pletli s skubidu vrvicami, ustvarjali slike s semeni in mivko, poslikali ste-kJcničke ... Druženje je trajalo vas dan, v njem pa so se najmlajši lahko tudi igrali na poli* gonit, nekoliko starejši pa tekmovali v športnih igrah. Ribiči za rudarslio svetilko Velenje, 2. JiiiiJn - Ribiška družina Velenje se v praznovanje dneva rudarjevvključuje z vsakoletnim tekmovanjem v lovu rib s plovcem za rudarsko svetilko. Letc^njegasoizvedliv soboto, 2. julija, ob Skalskem jezeru. Udeležilo se ga je 23 tričlanskih ekip, najuspešnejša pa je bila druga ekipa Koroške ribiiske družine. Drugo mesto je zasedla prva ekipa iste družine, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Obrtne zbornicc Dravograd. ■ mkp Kegljanje s kroglo na vrvici Prejšnji leden so sc pri Društvu upokojencev Šošianj zbrali ljubitelji kegljanja s kroglo na vrvici, imenovanega tudi rusko kegljanje« da bi s prija-leljsko tekmo proslavili odprtje petega ruskega kegljišča na njihovem območju. Zbralo se jc pel ženskih in sedem moških Štiričlanskih ekip iz petih društev. Po napetem tekmovanju, koje bila razlika med najboljšimi le en podrl kegelj» je zbrane nagovoril predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje, Muben Mravljak. RcCercntu /a šport in rekreacijo je izročil otvoritveni pokal vse nasttipajoče ekipe pa so dobile priznanja za dosežena mesta. Za uspešno Francu Medvedu in vsem drugim, ki so pomagali. ■ Na olimpijadi tudi vlado Skale - Športno društvo Škale-l Irastovec pripravlja v soboto ob 14. uri tradicionalno 23. vaško olimpijado. Zaenkrat je prijavljenih 13 ekip iz vse Slovenije, ki se bodo pomerilo v vlečenju vrvi, krtačenju volne, žaganju drv, melanju krogov in streljanju na prazen gol. O.srednja zanimivost letošnje olimpijade bo nogometna tekma ob 17. uri med žensko reprezentanco Slovenije in Vlado Republike Slovenije. Na prizorišču pričakujejo tudi predsednika vlade. ■ Uvodna tekma v gosteh z Dravo Brdo pri Kranju, 30. junija - PreJstavniki Nogometne zveze Slovenije in Združeiijii prve nogometne ligs so prejšnji Ceiriek na Brdu pri Kranju izžrebali pare za prihodnjo prvenstveno in pokalno sc/ono. Ukrali sla pred«.'dnik N/S Rudi Zavrl in predsednik /xirui^enje klubov 1. SNLIkanko rioi;iani(; podelila priznanjn zn dosevke v minuli lekmovalni sezoni. Velenjčani so dobili kar iri. 'Áa osvojitev prvega mesla v drugi ligi. Mîmes Ihrahimovíí* pa kol najl^olj^i sirelec druge lige (32 zadeîkov). Podeiiliso ludi priznanje za pošJeno igro. Med prvoligaši je la niislov ze drugič po vrsli doHlo mi^^ivo (ioriee, med drugojgaSi pa Aluminij. Rudar, ki je bil lani najbolj Apormo moSlvoJe letos přislal na ircljem mestu, pred njim je bilo Šc Smarlno. V Ligi Si.mobil Vodafone (prva liga) bodo prvenstvo bodo v prvem krogu gtv;tovaii na Pluju pri Dravi, v drugem ptj prviC v novi prvenstveni sezoni ziiigrali pred svojimi gledalci. Njihov nasprolnik bodo Domžale. Pokalno tekmovanje se tudi letos poimenovali po jbolj.^i sirclcev druge lige je i^eiel v igjino, vendar v Rusiji in Avstriji ni našel skupne jezika s predstavniki klubov, s katerimi sej je pogovarjal. Jc pa držal obljubo: če bom ostal doma, pride v po.^v le Rudar. Kot je obljubil, se naj bi bil moStvu pridružil včeraj. Od nogometaf^cv, ki so si priigrali prvo meslo, v Rudarju ni več le Dragana Sprečakoviča, ki pa Se ni v/el izpisnice. Znova bosta za Vclenjčane zaigrala njihova nekdanja igralea Joviša Kraljevič in Goran Dra|»ičv Qckaj časa nc bo jwSkod;>vamh Denisa Haliloviča in Olvisa Muharcmoviča. Prvi upa, da se bo po operaciji kolena priključil moštvu jeseni» drugi pa naj bi bil prav lako na kolenu (križne ve?i) operiran menda dunes. Rudar bo do začetka prvenstva odigral Se nekaj prijateljskih tekem. Konec lega ledna bo gostoval na mednarodnem lumirju v Rakičanu. V soboto ho njegov prvi nasprotnik ^.eleznik iz Beograda, pokalni pnak Srbije in Črne gore. V sredo, 13. julija, bo v Velenju gostoval Aluminij (18.30), 16. julija bo drugo moštvo gostovalo v Avstriji, v soboto, 17. julija, torej slab teden pred zaCctkon prvenstva, pa bo imel IVA svojem igriSču zadnjo preizku5njo s hrvaškim članom druge lige Čakovcem. ■ vos Matjaž Begič, Rudarjev direktor prejema iz rok predsednika Rudija Zavrla priznanje za osvojeno prvo mesto začeli 23. julija oziroma s prvo tekmo že v petek, 22. julija, v drugi pa avgusta. V obeh ligah bo podc.sct moštev; vprvi bodo igrali áirikrožni ligaški sistem, v drugi pa po irikro/^ni. V prvi ligi so: Hit Cioriea, CMC'Publikum. Domžale, Primorje, Drava, Maribor PL, Bela Krajina, Koper. Rudar in Nafta. V drugi pa: Zagorje, Dravinja, Svoboda, Dravograd, Livar, Aluminij, Ir j glav, Factor, Krško in Šenčur), ki igrajo irikrožni liga.^i sis le m. Nogomctiši Rudarja, povratniki v družbo najboljših mt)Stcv, pokrovitelju llervis. Začelo se bo 24. avgu.sia. ■ vos /udnja proi/iklisnju s (]a lumeni Do začetka nove pr\'eastvenc nogometne sezone je le slab mesec. Zalo velenjski trener Drag» K<>s(ajnšt;k stopnjuje priprave iz dneva v dan. Izbor igralcev še ni zaokrožen, saj čakajo, da se bo vrnil tudi Mirnes Ibrahimovič, ki je medtem od.sel na dopasL Na- Še so takšni v Rudarju so se zelo razveselili darila Mehmeda Bečiča, lastnika p^xljetja Vel var. Vesel nad vrnitvijo prvega moSlva v prvo ligo je izdelal Štiri aluminijasta vrata in jim jihpodaril za tekmovanje mlajših sc lekcij. V klubu imajo trenutno v sedmih selekcijah 180 registriranih mladih igralcev in Se 30 ne regis Iri rani h, začetnikov. »Imamo darilo, ki ga moramo prav uporabitic( Or^aiii/alorji ()l)ljut)ljaj() posebej lepi tekmi za riuUnsko svetilko ii) poknl (îorenja - 50 let Smučarsko skakalnega kluba Velenje stane Vovk Mojca Krajne Letošnja tradicionalna prireditev Revija smučarskilí skok^w Velenje 2005 bo nekaj posebnega. Tako so na torkovi novinarski konferenci obljubili organizatorji, ki v rem letu proslavljajo 50. obletnico delovanja Smučarsko skakalnega kluba Velenje. »Smo na točki, ko se sprašujemo o prihodnosti. V rokah imamo darilo, ki ga moramo prav uporabili, zato bi radi združili poslovni interes z zadovoljstvom množic. Vemo, da smo s to tekmo v Šaleški dolini del intern ac ion aie,« je dejala Zdfíja Mazej-Kukovič, predsednica organizacijskega odbora. V pelck bodo na velenjski skakalnici izvedli nočno tekmo za tradicionalno rudarsko svetilko. Program se bo začel že dopoldne (10.00) z uradnim treningom po ekipah, nadaljeval pa se bo ob 19.30 s poskusno serijo in ob 21.30 s serijo v konkurenci in finalom. Za tekmovanje je prijavljenih 14 ekip iz različnih držav, slovensko pa bo v petek predstavljalo 18 lekmovalcev. S lem se bodo začele tekme celiiLskega pokala, ki letos, kot je povedal vodja tekmovanja, Jož« O^rajenšek. prinašajo tudi nekaj sprememb: »Tekmovalci letos potrebujejo novo opremo, poleg lega pa listi, ki do .sedaj se nimajo ločk b kontinentalnega pokala, ne smejo nastopiti. Iz velenjskega kluba ima tako pravico nastopili samo Milan Zivic, vendar se mora tudi ia prebili ^kozi kvalifikacije nastopov na samem tekmovanju.« Da bo prireditev res »rudarska« basla nastopila godba Premogovnika Velenje in har-monikar.ski orkesSicr Barbara, za dodamo riizpoloženje pa bo poskrl>cla Anja Rupel. Tekmovanje se bo zaključilo s podelitvijo rudarskih svetilk in velikim ognjemetom. V soboto se ob 15.30 začenja poskusna serija, ob 17. uri pa prva serija in finale druge uradne tekme celinskega pokiila, ki bo hkrati veljala za pokal za pokal Ciorenja., popestrila pa jo bo glasbena skupina Pandora, pa žrebanje vstopnic in presenečenje, ki menda mora ostali presenečenje. Da hi bila leli>Snja prireditev res posebna, so organizatorji povabili tudi častni odbor, se.stavljen iz predstavnikov diplomacije, poslovnega sveta in različnih ambasadoijev. V.so gradivo mî pripravili v skivcnsko-angleškem jeziku in ga natisnili na ekoh^šk. papir, «ij bi radi s tekmo povečali ludi prepoznavnost Šaleške doline v tujini, Gledalci - stalna neizpeta želja vodstva / Jankom Lnknerjenu [uedsednlkoin Rudarja, o ponovnem igranju v prvi lii>i Ruiiar po dveh sezonah z^iova v dntžhi najhffljših /tof{ome/nih mo.siev »Tako je. Kot ježe nekaj Časaznano,smo se v upra^â odločili, da se prijavimo za igranje nogometa. Od začetka smo imeli kar nekaj pomislekov, predvsem zala, ker se je liga zmanji^ila na 10 moštev inje bilo bolj ali manj jasno, da bomo edini imeli pol-profesionalni (Tziroma amaterski sta tas igralcev. Drugi problem jev tem, da sc je vodstvo NZS odloČilo, da sc bo igralo po šiirikrožnem sistemu, kar pomeni 36 krogov in tuJi več igralcev- To je seveda spet povtízano s sredstvi, vendar i^mo se kljub tem težavam cídločili, da startamo v prvi ligi.« Pa čeprav hosie edina amafi^rska ekipa, kot ste dejaii? »Ja, v bistvu gre za to, da bom:> razpolagali s približno enakim obsegom sredstev, kol smo jih imeli v drugi ligi. Nogometaši bodo imeli status amaterjev, k?r pomeni, da so pogodbe v višini 70 lisoč ali manj. Po pravilih NZS so taksne pogodbe amaterske pogodbe. Zalo gcworimo, da je status igralcev amaterski.« Kar precej igraicev ho zaposlenih? »Glede na lo, da bodo imeli v Rudarju amaterski status, jc jasno, da si iščejo tudi druge možnosti. Računamo, da bo me J 11 in L3igralcevzapaslenih,največvpremogovniku,ostali bodo pa Študentje oziroma dijaki.« Seveda pa si Ulite, da hi se oh igrišča zhrah čimveč igralcev. »To je slalna neizpeta želja vixlstva. ?!c v preteklmli smo ptï>kavili z razJiČnimi akcijami, da bi privabili čim več gledalccv in tudi v letošnjem letu nc bo nič drugače. Vslop za ženske in za oiiadin^i do 15 let bo prost, ponujamo pa tudi ugodno ceno za nakup sezonskih vstopnic. Cena karte za ogled ene lebne bo L^OO tolarjev, sezimske vsiopnice, s katerimi si bo možno v jesenskem delu ogledati 10 prvenstvenih tekem in vsaj eno pt')kalno, pab(xio na voijo za 80iX) tolarjev, torej 50% ceneje. Mislim, da cena ne hi smela biti ovra ovira za obisk glcdalccv, pa ludi moštvo, upam. bo i^alo viečen nogomet, tako da bomo vsi skupaj zad^woljni. Skratka, vabljeni na nogometne tekme Rudarja v novi sczoniU ■ vos KABELSKO RAZDEULNI SISTEM VeL€NJ€. đjć. OBVESTILO IZ KRS VELENJE d.d. Vse uporabnike priključkov na kabelsko razAelllni sistem Velenje oOveščamo, da je s 1. julijem 2005 spremenjena organiziranost sen/isne službe KRS Velenje ú.d. Vse informaclie o programih in prijave motenj na: SEDEŽ KRS VELENJE d.d. PreSemova S. 3320 Velenje niEFONI 1. Informacije o programsid ponudbi, plačljivi televiziji, kabelskem internetu, prijava motenj In okvar. 2. Prijava okvar izven rednega del. časa 897 63 60 897 63 63 897 63 64 041 714 468 041 396 631 ELEKTRONSKA POSTA; infO(ûkrs-velenje.si POSLOVNI ČAS; - Vsak delovni dan od 08.00 do 16.00, razen petek do 13.00 ure - Dežurna služba vsak dan do 22.00 ure. • 24 urni neprekinjen sprejem reklamacij Na sedežu družbe KRS Velenje d.d., Prešernova 8 v Velenju dobile ludi vse informacije o: 1 .Programski ponudbi radijskih In televizijskih programov KRS Velenje. 2. Plačljivem filmskem programu HBO in nočnem programu Private Gold. 3. Kabelskem internetu v omrežju KRS Velenje (možen samo v objektih s prenovljeno instalacijo) 4. Prijavite motnje pri sprejemu programov in 5. Lahko plačate naše položnice vsak ponedeljek, torek in sredo od Od.DO do 13.00 ure. ■ Uprava KRS Velenje d.d. SPORT IN REKREACIJA Lepa konjeniška tekma v sobolo \v [K)!('í> oslaliti odpnih K^kniovnnj v Škalnli polekalo IihmJc lckmovnnj(^ za pokal Slov(i!iijo v niladifiski konkur cJici - V lUHJcljo pa za rlanski pokal . Zmagovalka jc bila lepo presenečenje» to jc bila najmlajša mladinka, ki sc pologuje /a pi)ka[, 15-leina Miljam Vescnjak iz KK Laško na C andyflt'ssii, ki jo s to /mago v konkiircncj ludi prevzela vodsivo v pokalu. Drugo mcs:o irenuino zaseda /igii Sernec a KK Velenje, ki za Mirjam zaosiaja samo /a 1,5 ločke. Do sedaj vodeča Kaja ^onla. KK Velenje in Pcler Kladnik. KK Rogaška Slalina pa si trenutno delila ireije meslo, saj na lekmi nisla nastopila. Tekmo je izven konkurence dobila Maja Lauřer» KK Piramida na Ramalu» ki je bara? ludi edina odjaliaia brez napak. Drugo in iretje mesto v tej tekjiii Sla izven konkurence zasedla domaCina, Lovro Blat-nikz Lalaetom in Janža Lenassi s Caprillijem. V nedeljski tekmi za pokal Slovenije so se pomerili jahaCi tako v konkurenci kot ludi izven. V konkua'nci je bilo lepo pre-scnetNinje zmaga 1 lane Trabncr iz KK Rogača Slalina na komaj 6-letnem Connorju. Izven konkurenco je tekmo dobil Renato Lcvanic\ KK Vrtnica-Nova (iorica na Duka's (lassinoju pred domačinom Lovrom DtiU-nikom na 13-Ielnem Lafaeiu. Trenil tno v konkurenci vodi J as-mina Kapetaji, kije v tekmi zasedla tretje mestov konkurenci, na drugem mestu pa je domaćin Aleš Pevec, ki je z malim, vendar eksplozivnim Aberglaulxiom Sv leta^njem lelu dosegal res lepe rezultate. Zmagovalka liana Trhvnerje trenutno tretja.. Lovro Blatnik pa jc nosilec bronaste medaljo iz državnega prvenstva v Celju, vendar z Jahači so bili nezadovoljni zaradi neposlušnosti^ gledalci pa so seveda uživali Šmarški nogometni tabor Nogomeini klub Šmartno je vsodekwîLiju z obCino Šmartno ob Riki, Zavajxwalnico Adriatic m Avtobusnim prevozništvom Vlado D^iinik organiziral pel dnevni nogomeini tabor na Velikem Vrhu. Na njem so si>dclovali otroci od 8. do 12. ieia starosti. Poleg nogometne vadbe so se mladi nogometaši vsak dan vcvili na kopanje na bazen v Šoštanj. Nekaj casa so namenili ludi sprch<^di>m v naravi, pohndom. Minulo .sredo p)poldne při sose na stadionu Rudarja v Velenju pomerili s svojimi sovrstniki. Za odlično prehrano sla poskrbela go.sii§če Malus iz Šmartnega ob Paki in trgovina Miš • mai5 Mozirje. odzivu otrok in njiliovih siarSev je nogometni laborvcekni uspel. ■ Danilo Goiob drugim konjem. Očitno je to Lovrovo leto, saj vsaj tri različne konje na vseh tekmovanjih jaha izvrstno in dosega lepe rezultate. Domači so se odrezali ludi na ostalih tekmovanjih. Starosta preskakoval nega Spona v Slcveniji, Matjaž (*ik, kije ludi irener domačega kluba, je bil kar nekajkrat uvrščen na tekmovanjih, ki smo si jih lahko ogbdiili v sobolo in nedeljo. Poleg lega naj omenimo 5e Ale^a Pevca, ki jc prav tako dt^segcl nekaj lepih plasmajev in je v ponosvelcnjskemu klubu, saj jc nosilec srebrne medalje ? nedavnega državnega pi^enstva. Naslednje tekmovanje .si v Velenju lahko ogledate '}.q čez de-sel dni. 16. in 17. julija ob .Škalskem jezeru Še državno prvenstvo za mlade 6- in 7-lctnc konje. Naslednji velik turnir pa tudi ni daleč.ta vikend bo od pclka dci sobole potekal na tek-movališću poleg zdravilišča v Laškem. ■ PR, vos O NAKRATKO í\iiia Drolť /majiovalka iiicmoi iala Plavalni klub Cementarna RvidarTrb^wljcjc minulo soboto organiziral řc 36. Lučkin memorial. Na letošnjem lekiniwanju je nastopilo l^-Xi pluvcilcev iz vs^h slovenskih kluKw in I IrvaŘke. lo je bila za velenjsko plavalce zadnja preizkušnja pred bliŽJijiini državnimi prvenstvi. Znova so h* /ah cidiv/ali, saj v kiitvguriji dcklic. kadvtov in kalj seje i/kii/iiln Nina Drolc. ki jc zmngala v menioriHlni ilisciplíní 101) m probtu. Zmitgiill stu iv Jana Kora di^ meti deklicami in Aluksan-ilfii RjulKdjvvic tia-d k^idctri^ami. a'iîi teden so najboljši na pripntvah v Kopru. Rmitati: Ikklke- MMI m |m»sto: 3. lamani Govcjíck l:t)5,63; 2iM» rn prosto: 4. lamara Govcjšek 2:28,56; m m prsno: 1 Jana Ko-radej m prsittn 2-,hiiia Koradoj :^:()2.iU: m m dťlBii: 1. Jaiia Ki>fadcj 1:17,11: 5. Tamara Gkwej^'k 1:21,57. Ka(k'liiO<.'-5t»m prosio: 2. Nin a D role 2y.94; IIM^ m prostor l.NinaDn->lc 1:02.85; 200 HI pn>sti« 1. NinaDa>U;2:15.1Z: 5» m prsno: 1. AJeksatidra Radivo-jcvić.^8,65; IfHl m prsno: 1. Alck-.sandra Raiiîvojeviê l:l\()2; 2lno: I, Nina Drc^lc 2:34,49. Kiidcti-50mlirlUno: 3. Vlado Sljcpié34.72; HKI m lirlïtno: 1 Vlado stjepić 1:18,23:2tM» m liri)tn«»: 2. VladoSljcpic2:44.fW. Dnini relircacije liidl lelos Ší^StaJij -Š|x:rlna tvczáí Šo.^laiija bo s pomočjo Sp^^rlnili dništcv med 17. scpicnibn"íitt in 2. oktobrotn znwa pripravila Dneve rekrcaoîjc. (iic /a najve<^ o Športno prireditev v z^ihixl ne m delu SaleSkcdolinc, Predvidoma, pravijo o^anizalorj i, sc bo na njih zvrstilo t>koî i 17 razi ivinih Sponno-rí^kraativniluiktivnosli. Dmstva in klube pa šc vt:dno vabijo, da se jim pridmřijo. Prijave, s pogojem, da sc bi>do aklivmwli odvijale na obmo^u občine So.štaiij, v Športni /vezi zbirajo do 20. julija. kanilcivSii /asln/.cno na ixk iinke 'tudi 7,1 predstavnike karale kluba Tiger iz Vdcnjc so prod vraLi dvomcsc6ic zaslužene poCitniix. V prvi ix^Kwictleia sotcknu'valci/ke osvojili kar 99 medalj v ra/lićnili kategorijah, tako v kalah kol vSpiv;- J m J» Z leve (v prva vrsta): Klemen Plazar, Milan Stevanovič, Dragana Cvijič, Nina Nedlč, Špela Kovač Druga vrsta: Mimes Mulabdič, Domen Mihelič, Omer Tabakovič, Anita Anušič, Ines Kralj, Bego Tabaieverie^ih 159.900 SH/os. 2o na|mla|$6 • Gordolond, odhodi ob torkih, (elrtkih In sobotoh u samo 9.600 Slr/os. iMMLNI MKI - ODUiM IKM U DAKIlOfll Voblleni flo novo lokocfjo no šoleiko 20, kier bomo veseli Vb^go obisblll No ifftovite se ob malliMh dlfih - potwîte z MAMAWUEM!!! domov. 1Û pa nas pričaka sovražna tehtnica, ki 7x>pet la?£: ne&raiiuio laže. Ka r dva kilograma kaže več, hudobnica, grda. Pa saj .smo plavali, baliiicali» igrali badminton in tenis ter liodîiî .... Nikar se ne lolažimo in nc mecimo si peska v oČL lehtnica prav nic ne laže. Se preden se odpravimo na dopust, se odloČimo za aktivno preživete dni. Ravnt^ dovt)ij lirane in ravno dovolj tele.sne aktivnosli. Zadevi morala biti uravnoteženi, Če pa žclitno kak.šcn kilogram izgubiti» se mora tehtnica nagniti na stran lele.sne aktivnosti. Ob vseh zaužitih kalorijah bi morali lako vsako jutro preteči ali hitro prehodili nekaj kilometrov, že prej pa vsaj 15 minut s telovadbo intenzivno razgibati telo. Po zajtrku, ki naj bo pester a ne preobilen, se odpravimo na plažo. Naredimo kratek obhod, nato pa .sc prepustimo vodnijn užitkom. Plavajmo, intenzivno. Športno, da sc bomo dobro ogreli. Preko dneva si poiSčimo senco, kjer lahko igramo družabiíe igre. Cq so poli speljane med drevjem, si lahko privoSčimo tudi kolesarjenje. Le v času največje vročine se bomo skrili pred .soncem, Najboljši Čas za telesno aktivno.st so vsekakor jutranje ali večerne ure, ko ni več tako vroče. Če želimo pre.snovo dvigniti na vi?jo raven.je najbolj priporočljivo, da se na trening odpravimo Se pred zajtrkom. Žejo si vedno gasimo le z vodo. Dnevno jo .spijmo dva do tri litre. Najbolj nas bo odžejala in prav nič ne bo prispevala s kalorijami Paše "lažen", vendar koristen občutek sitosti nam bo dala. Naj bo torej dopast lep.pe.sîcr in aktiven. Ob vrnitvi domov bomo zadovoljni, tehtnica pa bo zopet naša prijateljica. ■ Ptim. Janez Poles, dr .med.'internist GARANT Ů.Ů. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8.-12, ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E«mail: inia@garant.si, spletna stran: www.garantsi mmm\mmm\smmmms\mmmm (i m ^^mKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA mum POHIŠTVA v juliju in Hvgusttil ^ POHidTVO GARANT • POHIŠTVO SKUMU ZA VAS: fiARAIIT POUIIA m oosniči ÉTOMIJUI MMŽUI Vse kupce nad 70.000,00 srr častimo s slastno pisso v gostlidu in piiserriji Štorman v Partžljah. Vabljeni na ugoden nakup pobiitva v GARANT na Polsell in g os t išče in pisserljo Šlo rman v Pariiljaht kjer Vam bodo postregli vrhunski gostinci. Štorman Í8 ZA VAŠ DOMI VSAKODNEVNO VARČEVANJE PAMETNI NAKUP PARIŠKA KLOBASA 500g zakgSIT778r M; «T 389. DIMUiNA LOVSKA SAIAMA 250 g za kg SIT 1.796,■ HRENOVKE PIŠČANÚE lOBlAS' 250 g za kg 517580,- OUVE ZEÍENE 'yARÍAGUSJO" 565 g za kg 517703,- srr 239. lEDENI ČAJ UMONA / BRESKEV "PUERTOSOL" 3x200 ml zalSITl82,- lEDENI ČAJ BRESKEV V PRAHU "BLUES" Ikg srr 399. ORANŽAM "«/fSTOSOi' 1.500 ml za I SIT 53,- srr 79. « A. TEKOČE MILO ALOE "NEW WAY" 500 ml za I SIT478,- KT 239. PIZZA MARGERiïA 900 g za kg SIT 888,' m"- HT 799. KROMPIR "-22" ^ ^^ i SIT 183.- ^(ateFrin^ za kg SIT 183, ( . RAKOVE KUŠČE 250 g za kg SIT 1.380,- ilT 34^ LUČKASPREUVOM 12/J "-22" 660 g za kg SIT756,- HT 499. EUROBPIN lUAJVE&JA ITALIJAIUSKA VERIOA DISKONTOV Z VEČ KOT SBO PRODAJNIMI MESTI PTUJ: Ob Dravi. 3A delovni čas: B-SO ponedeljek-sobota NOVA GORICA: Vqkova cesta 49 delovni čas: &*S0 ponedeljek-sobota VELENJE: Goriška cesta 46 delovni čas: B<20 ponedeljek-sobota SLOVENSKE KONJICE: Delavska cesta 12 delovni čas: 7-19 ponedeljek-petek / 7*15 sobota JESENICE: Titova lilica 1, Jesenice delovni čas: &20 ponedeljek-eobota TRZIC: Deteljica, 10 Bistrica pri Trsču delovni čas: 8-SO ponedeljek-sobota ounoopin. ic PREVALJE: NOVO MESTO: Pri postaji 4 Kočevarjeva 1 delovni čas: &2a delovni čas: 8-20 ponedel}ek-sobot8 ponedeljek-sobota POniUDBA VEUA OD 07. DO 16. JULIJA 2005 MODROIBIILA KRONIKA »Prepoved gor ali dol, promet v pešconah imamo!« /atadi vso pogostejšifi kišilev viijavnili prcHlpisov v r(Hilni rnesla, kjer so v \vv\\n pc8(H)iio, so v MO Velenje [)i ipi'avljajo na s[)í'eínenil)o pronielnega ri^žiiiia - Kako in zakaj, nam je pojasnil ci^slni inšpektor Velenje • Promclni slrokov-njiiki v Mesini občini Velenje so po temeljili študiji prometnih navHci v lako imenovanih pe§ connh v srcdL^u Velenja pripravili idejne predloge sprememb promclnega reda v lem področju. Ugotavljajo namreč, da se po prc^mcnadi, Titovem irgu, Trgu mladosti, Cankarjevi, predvsem pa vzporednih eesl a h mimo ^ole Aniona A.^kerca in (îimnazije, vsak dan odvija /eio gosi promel koles, motorjev in tudi avtomobilov. Tapa marsikje, glede na lo, da gre /n pe5 cono, ni dovoljen. Tako so v prekršku tudi dijaki, ki sc, recimo, Y. motornim kolesom ali kolesom z motorjem pripeljejo do Cîimniizije. /ato so iia Me-dobCiaskcm ia^pekioratu Velenje pripravili idejne zasnove sprememb prometnega rcřima. V pogovoru nam je razloge /a idejne zasnove in polek izvedbe teh sprememb predsiavil inšpektor za ecsle Franc Za* jiimi^ek iz Medobčinskega inšpektorata. Vodja inšpektorata Sonja <îlai.er je namreč ugotovitve strokovnjakov /c predstavilii mesliiim svetnikom, ki so se strinjali, da je treba na lem področju uvesti niwosti in poskrbeli za več reda. Tudi s spremembo prometnega režima bi namreč to bilo mogoče, so prepričani strokovnjaki. Svetniki pa so jim dali /eieno luč, da nadaljujejo s pripravami na le spremembe, ki se ne morejo zgoditi kar čez noč. y centru mesto imamo èe dolf^ tefa peš cone, ki smo se Jih meščani že navadUi, vsi pa vaiiOy da jev njih veliko kršenja pro* meínih predpisov. »Študije, ki smo jih naredili, kažejo na lo, da se dejansko v tem območju izvaja določen promel vozil, ki v njem nimajo kaj iskati glede na trenutno postavljeno prometno signalizacijo in veljavno zakonodajo. Ta promet ni tako majhen, podatki so presenetili ludi mene. Veliko je skuierjev, ki so najbolj moteči za naše občane, veliko pa je tudi avtomobilov, ki se na lem področju nahajajo zaradi doslave in dostopa do objektov v območju za pcvšce.« Im/ii so mno}ii ugo/avljati, da prometna signalizacija za peš cone ni najboljša. Ste to že a redili/ »Smo. Lctas je bila prometna signalizacija, ki označuje območje za pešce in prepoveduje vožnjo motornim vozilom v njem dopolnjena. Ni pa Še urejena signalizacija za pristope do samih objektov. Tisti, v katerih interesu je ta do.stop, morajo podati vsaj predlog, da se 10 ustrezno uredi.« Kakšni so torej pred/vgi strokov-njakov, kako urediti promet v tan področju, da /v bdi bolj varfii tako pešci kot kolesarji in tudi motoristi? »Dejansko se je ireba zavedati, da promet v peŠ conah imamo. Je prepovedan ali ni, odvija se! In bolje je, da določene dele uredimo lako. da bo promet v njih tekel legalno, kot pa da pustimo sedanje stanje. S tem bo zagotovljena varnost tako pešcev kot uporabnikov drugih prevoznih sredstev. Dele, ki so zelo pomembni za gibanje pešcev, pa bi bilo treba sirogo nadzorovati na tak način, da lam prometa ostalih vozil res ne bo.« Kakšne mož/tasti dopušča zako-nodaja. Sedaj je v središču Velenja območje za pešce. Kaj se lahko spremeni? »V centralnem območju Velenja - Titov trg, Cankarjeva, Trg mladasii - imamo območje za pešce, ki je nekako srednja varianta. V lem območju je po- tnipektor za ceste Franc ZaJamšeH leg prometa pešcev dovoljen tudi promel kolesarjev in uporabnikov posebnih prevoznih sredstev kol so rolke, otro.ška kolesa, invalidski vozički ipd. Ti se morajo tu gibati s hi-irosijo pešca. Ni pa v lem področju dovoljen proiTiet motornih vozil. Bolj stroga varianla po veljavni zakonodaji je pešpot, ki je namenjena le pešcem. Blažja varianta, ki pa ima pozitivne učinke v promelu, ker se pri njej ludi pešci zavedajo, da je lam lahko še kdo drug kot oni, je območje umirjenega prometa. Tak znak imamo zaenkrat le v Saleku. V takem območju je dovoljena tudi voi^nja avtomobilov in motorjev, absolutno prednost pa imajo pešci, na cesti pa je dovoljena tudi igra otrok, kar morajo vozniki upoštevali. V območju umirjenega prometa je največja dovoljena hitrost vozil, ludi omejena na hitrost gibanja pešcev - It) km/h. V tem območju se lahko parkira le na označenih parkiriščih, drugjc ne.« Odkar je vreme kpo se v Velenju ogromno govori o prometnih prekrškarjih v centru, torej v conah, kjer je zfi tijih promet pre* povedan. Kakšni so postopki, da iiteje za spremembo prometttega refinm v njih yifjvijo v praksi in tako prinesejo več nula? »Do idej smo prišli na osnovi analiz, raziskav in študij. Sedaj jih je potrebno tehnično obdelati. To pomeni, da je treba »na teren z metrom«, izdelati posnetek stanja nato idejne projekte, jih u.skladiii z veljavnimi predpi.si, standardi in prostorskimi akti in šele potem se bo mogoče odločati, kaleri projekt je boljši ali slabši, katere ceste odpreti za promet. k:tiere povsem zapreti. Idejni projekti so že v izdelavi.« Kden 4mI ukrepov je hit tudi na^ kup kamere, s katero snemate prekrškarje, motoriste in avto^ mohili.\ie, ki vozijo v peš conah. Pa kaj iwinkuje? »Učinkuje. Mislim pa, da bose bolj po tem, ko bodo prvi prekrškarji na osnovi, tako zaznanega prekrška dobili plačilne naloge ali bodo prijavljeni sodniku za prekrške.« OdliKih pa ste se tiuli, da med mlade na CSS razdelite ano' nimno anketo o obnašanju in potrebah mladih v prometu na poti v in iz šole. Zakaj, kaj želite Z n/o iz^'edeli? »Od mladih bomo poskušali iz-vedeti predvsem to, kje jih čevelj žuli, upoštevali njihova opažanja in skušali ludi. koi udeležencem v prometu, ugodili njihovim željam. Zagotoviti bomo poskušali primerna parkirišča za motorje na lakih mestih, kjer od motorja na koncu pouka ne bo ostal samo okvir, omogočili pa tudi, da bodo lahko tiste poti do šole, ki so res potrebne, legalno prevozili. Sedaj so namreč v prekršku že, če motorno kolo ali kolo z motorjem samo parkirajo pred Solo. Kot že rečeno, pa nič ne gre čez noč. Postopki za izvedbo sprememb že tečejo. In upamo, da bodo kmalu dali tudi rezultate.« ■ Bojana Špege/ Hudo ranjena voznica kolesa z motorjem Vder\je, ^juiya-Vw^boio. ob 10. l.\se je prometna nesreča s hujšimi poškodbami 15-letnc voznice kolesa z motorjem, zgodila blizu Slatin. 15-letna voznica kolesa z motorjem je vozila po nekategorizirani makadamski a'sii iz smeri Šmarinega ob Paki proti Pa.ški vasi. Ko je pripeljala do križišča s povezovalno cesto, je pričela /. vključevanjem na javno cesto, tako da je začela zavijati v levo, v smeri mostu čez potok Paka. Pri Icm ni spust ila mimo osebnega avtomobila, ki gaje z njeno leve sirani pripeljal 4^Mctni voznik. Slednji je va/nico kolesa z motorjem sicer opazil in začel močno zavirali 1er se umikati levo, vendar je kljub temu s prednjim delom vozila trčil v levi bok kolesa z motorjem. Neurje povzročalo škodo Veknje, Ijjčc, 29. junija - Neurje, ki je pozno popoldne in zvečer zajelo širše celjsko območje je botrovalo tudi požarom. Tako je strela našla pot do lesene brunarice na območju Luč v Zgornji Savinjski dolini. Ta je vceloli zgorela, lastnik pa je utrpel za 5 milijonov tolarjev gmt)lne škode. Mnogo bolje jo je s precej sreče odno.seI lasinik stamwanj-ske hiše v ŠkaLskilt Cirkovcah, ki je po udaru strele v dimnik hiše ogenj uspel hitro pogasiti sam, tako da intervencija gasilcev ni bila potrebna. Vseeno pa je na objektu nastalo nekaj materialne škode Mimo postaje v kozolec Rečica ol) Paki. 3. Julija — V nedeljo, ob 5.15. se je na regionalni ce.sii v niiselju Rečica ob Paki. pripetila hujša prometna nesreča. V njej je ena osebe utrpela hude, dve osebi pa lažje pt)škodbe. Na vozilu in objektih je nastalo za okoli 5(KUH1() tolarjev škode. 27-leini voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti Ciorenje - Šmartno ob Paki -Letuš. V preglednem levem ovinku v naselju Rečica ob Paki je izgubil oblast nad vozilom, pri čemerje z vozilom pričel bočno drseti izven smernega vozišča, preko avtobusnega postajališča, na travnato površino, kjer je silovito trčil v leseni kozolec, kjer je avto obrnilo na strchik, tv Maribor 14.55 Štafeta mladosti 15.40 Sreča Í2 klepetalnice. nemški film 17.10 Druga godba 2005, končat 18.25 Mostovi 19-00 Rt preživela, 1/8 19.55 Atletika, zlata liga, prenos 23,00 Slovenski magazin 23-25 SimpsonovT, 19/22 23-55 Policist Iz Suenos Airesa, argent, film 01.30 Kamori8t.ital film 04.20 Infokanal TV 06-S5 24 ur, ponovitev 07.55 Sedma nebesa, nan. 08.45 PetskrivnostLnad. 09.40 Zastavljeno srce, nad. 10.30 Tvprodaja 11-00 Srčna dama, nad. 11-50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Na kraju zločina, nan. 13.40 Tvpn>đaja 14.10 Sedn^a n^esa. nan. 15-00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16-55 Zastavljeno srce, nad. 17-55 24 ur-vreme 18.00 Petskrivnosti. meh. nad. 19-00 24 ur 20-00 Hitrost 2, amer, film 22.15 Pod lupo pravice, nan. 2310 XXL premiere 23-15 Priiatelii, nan. 23.45 Seks v mestu. nan. 00-15 Cyberjack. amer, tlim 02.00 24 ur. ponovitev 0300 Nočna panorama © 09.00 10-00 10.05 11.05 14.00 17.55 18.00 18-40 18.45 19-15 19.20 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.30 22.15 22.20 Dobro jutro. Informativno • razvedrilna oddala Vabimo k ogledu Županova torta, pogovor v studiu. Gost: Jože Cdkš. župan občine Šmarje pri Jelšah Naj spol dneva Videostr^ni, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja. 3-TV mreža - trgatev Regionalne novice Rokomet - moja igra, otroška športna oddaia, 3. TV mreža t^l spol dneva Videostranl. obvestila Vabimo k ogledu Iz oddale Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja Regronalne novice Naj spol dneva Vredno je stopiti noter. Arhiv Slovenije, dokumentarna oddaja Jesen Ovijenja, oddaja za tre^e življenjsko obdobje, 3- TV mreža Vabimo k ogledu Naj spot dneva SLOVENIJA X 06.30 Odmevi 07,00 Zgodbe iz škol|ke 07.50 Iz popotne torbe 06.15 Janko in Metka, amer-ftim 09.40 Polje, kdo bo tebe ljubil, tv Maribor 10.45 Polnočni Wub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 S poti po Braziliji, tv Maribor 13.50 Turistika 14.10 Slovenski utrinki 14.35 Mali menih, 2/15 15.25 Mala zvezdnica Shiriey Tempte, amer, film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Sožitja, tv Maribor 16.40 Prihaja Nodi, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Čokoladne sanje, 2/10 20.30 Velika imena malega ekrana 21.25 Po svetu naokoli, 1/8 22,00 Poročila, šport, vreme 22.30 Brigada, 1/15 23.25 Vročavečerja, amer, film 01.00 Praksa, 9/22 01.40 Dnevnik, šport, vreme 02.20 Dnevnik zameisketv 02.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.00 Tv prodala 08.30 Infokanal 10.^ Infokanal 11.20 Tvprodaja 12.05 Nikjer v Afriki, nemški film 14,20 36. slov, festival domače zabavne glasbe *'Ptuj 2005" 16.10 Kolesarski festival reportaža 16.55 Smučarski skoki, poletni celinski pokal, prenos iz Velenja 20-00 Bird, amer, film 22.35 Rt preživetja, 5/8 23.25 Hitler in Bormann, dokum. oddaja 00.15 Dnjga godba 2005, koncert 01.35 intokanal 07.30 06.00 06.20 08.40 09.15 09.40 10.40 11.00 12.25 12.55 13,55 15.05 16.10 17.15 17,20 19.00 20.00 22.30 00.45 02.35 03.35 TTV Tv prodaja Moj prijatelj Roki, ris. serija Katka in Ort», ris. seriia ZeleniavčkI, ris. serija Mala Kitty, ris. serija Alddin, ris. film Tom in Jerry, ris, serija Lepo je biti milijonar Rnske razglednice, dokum. oddaja Diagnoza umor. nan Formula 1. prenos treninga Mestece za vedno. nan. Močno zdrevilo, nan. 24 ur Anine sanie, amer, film 24 ur Najini mostovi, amer, film Prava stvar, amer film Razred leta'61,amer.fjlm 24 ur, ponovitev Nočna panorama © NEDEUA, 10. Julija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.50 Pomagajmo si. tv Koper 10.20 Slavnostni koncert ob 105. obletnici pap. pih. orle Vevče, 1/2 10.50 Od srca, 4/4 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pri Jožovcu z Natalijo 14.10 (gre brez meia: Vuzenica 15.30 Nikoli ob desetih: Lara Barucd 16.30 Turistika 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Hri-bar, ponovitev 16.20 Slovenski olimpijci. Vinko Jelovac, košarica 16.25 Žrebanje lota 16.40 Hopia, risanka 18.45 Carli in Mimo, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Tistega lepega dne, stov. čbfilm 21.25 Večerni gost; Janez Lotrič 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Preštevanie ur. amer, čb f. 00.00 Praksa, 10/22 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.10 Tvprodaja 08.55 Velika imena malega ekrana Od.55 26. mednarodni mlad. pevski festival Celje 2005, 5/7 10.15 Mladi virtuozi 10.55 SP v veslanju, prenos 12.00 Atletika-zlata liga, posnetek iz Rirria 13.25 SP v veslanju, prenos 15.15 Kolesarska dirka po Franciji. 9. etapa prenos 17.30 Smučarski skojd, poletni celinski pokal, prenos 19.30 Rally Maribor 2005, posnetek 20.00 Iskanje izgubljenega Faraona, dokum. oddaja 20.55 Naše skrivno žislienje, 13/22 21.45 Umetno^ glasbe in plesa 23.55 Smučarski skoki • poletni celinski pokal, posnetek iz Kranja 01.30 iniokanal 07.30 08.00 06.25 06.50 09.00 09.55 10.20 10.50 11.00 12.35 13.30 16.00 16.35 18.15 18.20 19.00 20.00 22.25 22.40 01.10 02.10 09.00 09.40 09.00 Miš maš. otn^ka oddaja. j 10.30 ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 1 10.55 09.45 Rokomet - moja igra, 1 11.00 otn^ška športna oddaja : 11.20 10.15 Naj spot dneva 14,00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu j 12.20 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev j 12.25 18.40 Naj spot dneva j 13.05 18.45 Čas za nas. mladinska oddaja, ponovitev j 14.00 : 18.55 i 19.00 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Po potniške razglednice, potopisna oddaja. Kite 1 19,50 boarding. Zelenortski j 20.00 otoki, Gosb Damjan Možina 20.55 Na| spot dneva 21,00 Graška gora poje in Igra 1 20.50 2004, posnetek prireditve • 1 del 22.01 Vabimo k ogledu 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani, obvestila ! 21.50 1 Tv pnxlaja Rudijevo moštvo, ris, ser. Action man. ris. serija Dg [jeva dmšč ina, ris. seriia Grof Monte Crísto, ris. film Super punce, ris. serija Transformerji. ris. serija Tom In Jerry, ris. seriia Lepo je biti milijonar Umor. nan. Formula 1, prenos dirke za VN Francije Ta čudežni svet, dok. odd Ta radovedna Nancy, amer, film 24 ur - vreme Entrada • kuhinje latinske Amenke. dokum. oddala 24 ur Možječasti, amer, film Vrtiunci Velike nagrade Velike Britanije Dobri fant;e, amer film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA MIŠ maš. otroška oddaja, ponovitev Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 1362 VTV magazin regionalni - inf. program Kultura, informativna odd. Športni torek, šp, inf, odd. Županova torta, pooovorv studiu. Gost; Jože iakš, župan občine Šmaije pri Jelšah Vabimo k ogledu Jesen življenja, oddaja za tretje življenisko obdct)je Iz sredine oddaie Oobro jutro, informativna • razvedrilna oddaia Vkieostranj, obvestita Vabimo k ogledu Iz petkove odd. Dobro iutro Nedeljski izlet, potopisno-dokumentama oddaja 50 zvezd zd otroke, posnetek (1), Nastopajo; B.B.L.Ouo Platin, Game over. Sank Rock, Irena Vrč kov nik Opozicijski pogledi na dogajanja v MO Velenje. Gost Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS v MO Velenje Vkleostrani PONEDEUEK, 11. Julija SLOVENIJA 1 07.00 Utnp 07-15 Zrcato tedna 07,35 Podgana na krovu. I^tki igrani film 07.50 Pripravljena ali ne, kratki igrani film 08.05 Zelvjiotok, n/26 08.25 Snobs, 11/26 08.50 Iz popotne torte 09.10 Svetživali,4/13 09.40 Tiava, tv nad. 1Û.10 Igre brez meja; Vuzenica 11,30 f^ikoii ob desetih: Lara Baruca 12.30 Turistika 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Slovenci olimpijci: Vinko Jek)vac, košarka 13,25 Hri-bar 14.20 Po svetu naokoli, 1/8 15,00 Poročila, promet 15.05 Dober dan. Koroška 15.40 Telebaiski, 45/45 16.05 Risanka 16.15 RadovedntTaček 16,30 Zob, 6/14 17-00 Novice, §port, vreme 17.35 Nigel Mafven, 1/4 18,25 Žrebanje 3x3 18.40 Cvetka In zvonček, risanka 18,45 Oči in sine, risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Iport 20.00 Mali menih, 3/15 20.45 Rdeče poletje, 2/10 21.35 Košhiin, igrani film 22.00 Odmevi, èport, vreme 22.50 Piccok>MondoAntlco,l/2 00.30 Praksa, 11/22 01.10 Dnevnik, vreme, šport 02-05 Dnevnikzamejsketv 02.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otročki infokanal 11.00 Tvprodaja 12.00 Zat^v ni infokanal 13-00 Tvprodaja 13.35 Slovenski magazin • Dolenjska 14.00 Umetnost glasbe in plesa 15,45 Iskanje izgubljenega Faraona, dokum. oddaja 16.35 Turistika 17.00 Dober dan. Koroška 17.30 Vdove. 2/2 19.00 Brez sramu. 6/7 20.00 Obliube in izdaje, dok. odd 20,55 Studio city 21.55 Sanje in pesmi Jahtne stanDSti, 3. del 22.^ 8rane Rončel izza odra 00.20 Poitar vedno zvoni dvakrat amer, film 02-20 Infokanal 07.25 07.55 08.45 09.40 10-30 It,00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15,55 16.55 17.55 18-00 19,00 20,00 21.55 22.50 22.55 23.50 00.20 00,50 01-50 - .TV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Petskrivnosti, nad. Zastavl|eno srce, nad-Tv prodaia Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Umor, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srce. nad. 24 ur - vreme Petskrivnosti. nad. 24 ur Butec in butec, amer, film Providence, nan. )0(í premiere Teksaški mot postave, nan Prijatelji, nan. Seks v mestu, nan. 24 ur Nočna panorama © 09.00 10.00 10.05 11.35 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 18.50 19.55 20.00 20.55 21.00 21.30 22.00 22,55 23.00 23.05 Dobro jutro, infonnativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Graèka gora poje in igra 2004, posnetek prireditve • 1. del Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Moica in medvedek Jaka., otn^ka oddaja za najmlajše-Pisani baloni Regionalne novice Avto šok. oddaja za ljubitelje avtomobilizma f^i spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, inf.-razvedrilna oddaja Regionalne novice športni dogodek tedna, športna oddaja 45 skok čez kožo, reportaža s prireditve ob Dnevu rudarjev Na obisku pri... Kajetanu Čopu iz Šoštanja, dokumentarna oddaja Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.35 Doigapotviolo.igranif. 07.50 KaneinAllu, dokum. film 08,05 Želvi; otok, 12/26 08.30 Snotïs, 12/26 08.50 Zob, 6/14 09.10 Cedrik, 24/52 09.25 Čisto pravi gusar. 2/5 10.10 Oktoberfest, tv nad. 10.40 Sožitia, tv Maribor 11,50 PriJožovcuzNalafijO 13,00 Poročila, iport, vreme 13.25 Velika imena malega ekrana 14,20 Čokoladne sanje, 2/10 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostovi 15.40 Zmajskezgodbe, 15/25 16.05 Zmajček,3/13 16.30 ZlalkoZakiadko 17.00 Novice, slovenska kronika. vreme, šport 17.35 Steklo in jantar Novega mesta, dokum. oddaja 18.05 Misrr)o... Italiiani 18.4 O Sib irske liuds ke pravli ice. nsanka 18.45 Leon in buči, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, iport 20,00 Pod žarometom 21.00 Etiopija, oaza nedotaknjenosti, potopis 22-00 Odmevi, šport vreme 22.50 Maova fotografa, dokum. oddaja 23.40 Steklo in jantar Novega mesta, dokum. oddaja 00.10 Praksa. 12/22 00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Pod žarometom 02.35 Dnevnikzamejsketv 03.00 Into kana! SLOVENUA 2 06,30 Infokanal 10,00 Otroški infokanal 11,00 Tv prodaia 11.30 Zabavni infokanal 12.30 Tv prodala 13.05 Sanje in pesmi žlahtne starosti, 3. del 14.15 Studiocity 15,15 Kolesarska diri0ci od 5, feta starosti dalje In šolarji, [ntonmacije in zbiranje prijav: 03/897 75 40 Qd 13.30 naorei Prostor pred Rdečo dvorano Veler^je Pro m o Skate Contest >>Za Rudarsko čelado« Veterrje 2005 - Revialno tekmovanje Zabavn o-š portno-razved ril na prireditev. Program: - začetek prireditve (DJ in MC) -15,00: pnDsti trening (prijava) -16,00: revialno tekmovanje za najboljšo skate kombinacijo -18,00: podelitev nagrad -20.00 - 22.00: nastop HIP-HÛP glasbenikov *po 22.00: elektronska prireditev v Clubu, Salelkem študentskem klubu in Mladinskem centru Veler^je (dobrodelr^a prireditev za MZPM V6lenie).Povezovak:a prireditve (MC) bosta Klemerr Kline in Goštjan Čukur. 21.30 Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija smučarskih skokov Velenje 20C5 • Tekma za pokal Premogovnika Velenje -kontinentalni pokal 22.00 Mladinski center Velenje Tetino večer - Organizator: Mladi lorum SD. Tehnologika in Mladinski center Velenje Sobolu. 9. julij 8.00-12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Boišj} sejem Informacije in pniave; 03/89618 60, tic@velenje.si 11.00 športno igrišče v Ravnah pri Šoštanju Pikrtik za diabetike iz Šaleške doline (pri Kotniku) 14.00 škale-pri nekdanjem gasilslœm domu Va§ka olimpijada Sodeluiejo ekipe iz vzhodne Slovenije. Osrednji dogodek bo tekma v nogometu - vlada RS: državna reprezentanca ženske 17.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija smučarskih skokov Velenje 2005 - Tekma za pokal Gorenja Ponerioljck. 11. jiilij Kotalkališče Velenje Poletje na kota tka Itsču Športre in družabne igre. košarica, frizbi, namizni tenis Torek I2.jtilij 17 QQ Kotalkališče Velenje Ulična košarka - turnir, glasba 17.00 »21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kota tka lilču • Športne in družabne igre. košarfo« trizbi. namizni tenis Sreda. 13. julij 17.0D Šoštanj Ulična košdfka* turnir, glasba 17.00 Kotalkališče Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17,00.21,00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkalisču -športr)e in družabne igre, košarka, frizbi, namizni tenis Za dodatne informacije o pnreditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-intormadiski in promocijski center Mestrw ob$ineVeier^je (03/896 1 8 60) Zanimivil rd/slav^i Bclc Vode-V nedeljo,27. junija, sta šosUinj--skl župan Milan Kt^puiiir in predsednik KO Bule Vode Grege T Pet Isov nils sta v prostorih («novno šole odprla ra/^tavc^fotograllj v našlo-V(>m Bik Vixltí in Belovoščani sko/i čas. Damjan JcvsnikizZavi^Ja Ta gozdove OE Nazarje. mcntorStudijskega kroi^ka jc najprej predstavit delo krc^žka, nato pa šenizst;m>. Zupan je izrazil prijetno presenečenje nad dogajanjem v Belih Vodah ter podptîroobêine Šoštanj prizadevanjem krajanov Belih VixJ, Za kulturni program so ob otvoritvi poiškr-beli domaći pevski zbiit in harmonikarja Matej Stropnik in Rožtc Javornik. Ra/.slava je zekî raznolika in vsebinsko bt^gala. je v treh jezikih, odprta tKîob sobotah in iietteljah popoldne po predhodnem dc^govoru po telefonu ÎK'^I/SIS-ÔÎÎ ali 041/294416. Vljudno va hijen i v Bele vode! Ka/nSl4i\a Siilllia Bím^k ži Prejšnji petek so v pa">storih InStituta za ektMo^ke raziskave ERlC*o Velenje (Koro.^ksi cesta. Stari jašek) odprli razstavo likovnih del člana Društva šaleških likovnikov Saliha BiSeiča. Razstavo so pripravili ob leti^njem dnevu rudarjev in prazjuwanju 13t). obletnice velenj.ikega premogovniki. Slike Saliha Bičića si bosie lahko do septembra ogledali vsak delovni dnn med H. in 16. um, i?ven lega ia.sa pa po dogovoru (tel: 03/808 19 92). Vabljeni! I^olclnc priiTcUlvc* t^ciilvlcičani navdušili Pretekli četrtek je na Velenjskem i^adu nastopil McSani pevski zbor "Zitrja" iz Šentvida pri Planini. Koncert je bil pravo presenečenje, saj iz majhnega kozjanskega kraja, ki nima niti niti poŠte, ni bilo pričakovati lako d<^brega petja, /bor, ki leios praznuje 15 letnico delovanja in ga vsega začetka vodi Maicj Romih, je/apel nekaj najlepših domovinskih. ljubezenskih in cerkvenih pe&mi, pri katerih se je zlasti odlikovala odlična si)prani.sika Martina ZapuSek, Kol m (iaspari jevili ra/^Iodnirah v Zavodnjaii je minila Lepa nedelja, ki je bila ludi v resnici lepa. kar se tiče vremena in na ka- teri seje i^odila najdaljšapriKC.sija medpt^lji, travniki in gozdovi, kot jo lahko vidimť) samo Ic na Gasparijevih raz^Iednicali. Opaziti je bilo. da so se krajani skrbno pripravili na îa praznik, s katerim se radi p(^nailo več prostora. ■ Marjan Marinšek Zgodilo se je... 0(18. (lo 14. julija 8. julijih I9.%je bila na velenjskem rudniku konferenca, ki seje je udelci^il luiii član Izvršnega sveta FLRJ Franc Lesko^ek - Luka. Na konferenci je bil 5:prejei urbanistični načrt novega središča Velenja: 8. julija 1961 so v Velenju odprli nov hotel Paka. ki je bil v risiera Času eden najmodernejj>ih lioielov v Sloveniji: 8. julija 1985 sta Gorenje ve tekoče (rakave zapustila pel milijonti liladilnik in pel milijonti pralni stroj; 9 .julija 1996 je Okrožno sculiSče v Celju uvedlo stečajni pi>sto-pek za podjetje Sipak Oprema Velenje: 10. julija 1979 se je začela lokalna delovna akcija pri i/gradnji »Šaleške magi.sirale«, na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev: 10.Julija 19KH je bila v Velenju prva prireditev na novi 75-metrski skakalnici prevlečeni s pla.Mičmi maso; 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja žc drugič zapored osvojila zlato medaljo: julija let» 1958 so izdelali naCrte za izgradnjc> sušilnice lignita v Ve- lenju. S su.^enjem naj bi njegovo kalorično vrednost s 3200 zvišali na 5200 kalorij. Vse pa je ostalo le pri načrtih: • člani prciisedstva (»bčinske konference Socialistične zveze cJelovnega ljudstva Velenje sojulijsi 1979 sprejeli sklep, da biido novi velenjski stanovanjski center imensi mesta v tekmovanju Entente Florale. Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; -14. julija 1993 so pričeli / gradbenimi deli pri izgradnji čistilne naprave na Četrtem bloku SoŠlanjske termoelektrarne. ■ Pripravlja: Damijan Kijajič Vrenje v Šestdesetih letih 20. stotetja (Arhiv Muzeja Veíenje) Novim I Kapitalskim trgom, naproti! Prvi in rwive^it slovenski v3a)ef7v)l Mlad KĐ GalHto. vzafémniskiad riêlultiiine slruKhjre ndlořb (fk) 23.6.20ÛS posebni V79iéfnn( sUad 6af>ieo), }e s 216.2005 7a£el 2 iTvajaniem n^ lUloJbene poiitllre, ki v74j«mnenHJ skladu omoQoCa nsio^dnle na mtovn« tr^t V sktddu 7 natoJbcno poittiHo ntksiMiftt ctnAturt nalolb. M politi U Mscqsnja čírn bollicqa re;uil9t3 na hapitalskkntrçih, sel3ostnjl(tijr3 nafožb KD Galilea, vzajemni sWad rioMsíbilne strukture nsfoh}, sproU pniaga/dle rdrtrwram na trqíh. V obtfotijih pořilivnrn gHun} r\a MfnSkih ^Ih Dodo srttfUva vnjemne^ skidds nstoSen« pftûino v d»lnk*. v obdoDilH manj uqodnlh razmer nà ddlr)iikí& zmanjSaf v korht povečanja nabo?b v dofŽnhUtt vr«dno8tM papirjt in lnrtnjm*nt* tf*nan»*9* U^ tUíMm* tĚá&lŘ ' atwlittwwiiožta tiÉlTpliyÉ^ir OokTMtotfl na krovul řriTii uftTf^ivi«, bw «ettivni pr«K*Uj lb«« KO CaMe. njiwri UiM IMÍW^ > MMryn tip*«"!!« )(0i/wis(mcr^«M2Mnkarv«t|flv, S a 9. CeeiAee «I l>j6|»fik w #1*6 Monm â*en bfwpWn» íB ve^ na moaIu fluAt ae firwiči* te6«h kipři fiet» eeeaaeer* IK (pnajrntlepnilwM «TM h (nvttr UMa vpíms M OboadewAi Eertnei) le eWiWt 1* lelebi* lúWKi wwi^VWpy. »p^ » 11 imn'ni oMáataon X9«P«) K JvačM flreapNbi tar ntnfi m polaira eotefii» <'«miT«»ii wMa VIMMM 't« 0ft«M*u p^Wd M'as onrpMkio« WON Mtfiji ii peNtre^eomhi *7«eiwwgi wdMà KD Galileo wwwakd-qroupasí mali OGLASI K il lil O V i: i. N J V. TI Ki-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495, gsm: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319, ŽELITE preprostega, zvestega mlajšega moškega za trajno pošteno zvezo? PoWlčite gsm: 031/836-378 (Ženrtna posredovalnica Zaupanje) ZDOMEC iz Nemčije, 40-letiL višje KAMNOSEtrVO PODPECAN SMIi20.Tel:()3/^Û300,04t/6S2 108 Izdelava naomboikov lo klesaiije oapisov postave, si 2eli spoznati žensko ali mamico staro od 25 do 40 let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan) 43-LETNA urejena ženska iz Savinjske doline si želi spoznati moškega starega do 58 let Gsm: 041/248-547 (Ag. Alan) inznzmus ZAZIDLJIVO zemljišče v V^enju, velikosti 500,1000,1500 in 2100 m2. Gsm: 031/698-766. v VELENJU odciava Osobno stanovanje zvsemi priključki. Gsm: 031/895-504. OBČASNO nudim starješlm osebam pomoč v gospodinjstvu, varstvu in drugih opravilih. Gsm: 031/833-391. [ZZZZZK^^H ENO aH dvosobno stanovanje v Šoštanju ali okolici vzamem v najem. Gsm: 031/779-570. KUPIM OKROGLA bukova drva kupim. Pokličite zvečer na telefon: 5882-627. OŽILA GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enota Velenje Poroke: Maja Pušmk, Skale št. 53 a In Dejan Rakuša. Stantetovul. 7, obaVeleile: Bl-ijana Petkovič, Kardeljev trg žt.9 in An-dr^ Tepej. Škafe â. 83 b, oba Vder^e; Le-onela Raduíovlč, Kajuhova c. št. 11, Šastćffi In ^dr^ Štruc, Šaleška c, a. 19, Velenje; Sanela Numanovič. Šaleška c. S!. 20 C In Sevludin HaUlovlć. Kardeljev trg št. 2. oba Velenje 50-lelnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Marija In Nikola HIŽAR iz Uristove ul. št 22 v Velenju. Smrti; Franc Mlakar roj. 1940, CestaFranllSka Foita 4, Velenje; Stanislav Brunšek, roj. 1942, Rečica ob Pakl 42 a, Šmartno ob FSkl, Franjo Jurlč, roj. 1937, Cerovec pod Bočem 57: Rudc^i Povše, 1948, Trg borcev Nob 13. Dol pri Hfastnlku; Sliva Vetemik, nsj. 1954, Zavodnje 68; Diagotln Jurca. n^j. 1915, Moškjičeva ul. 22, Ljii)llana; Gabrijela Maiovšek, raj. 1925, Cesta ftanti^FoltalO, Velenje; Amalija Ftmpe, raj. 1929, Lote prt Zkla-nem mostu 97; ViktorKočevan roj, 1955, Osenca 22; Marija Smukavec, rc^, 1938, Prebc^d. Gradiščanska c. 28. OPELcorso1.2,l.98,reg. do 3/2006, prodam za 400.000,00 sit. Gsm: 041/854-216. DVA ratan dvoseda, temnorjava, z blazinami, zelo ugodno prodam. Gsm: 040/743-789. SAMONAKLADALKÛ sip 25, tračni obračalnik in puhalnik lajfunza seno prodam. Gsm: 041/261-676. STROJzaoblanjemiostancianj zdo-datnimi deli ter globinski sesalec kirti prodam. Telefon: 5893-537, gsm: 031/741-626 SVEŽE zajčje meso prodam. Ugodno prodam tudi sobno kolo. Gsm: 041/554-306. PUJSKE težke od 25 Qo 30 kg prodam. Telefon; 5885-570. gsm: 031/868-931. JABOLČNIK in medeno, slivovo ter sadno žganje prodam. GSM: 041/344-883. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 6,3320 VEl^NJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOraJMENTACUE NABAVA CVETJA MOŽNOST PUČIU NAVEĆ08R0K0V POSLUJEMO 24 UR DNEVNO u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. KoroSka cesta 37/b 3320 Velenje p£ eneugetika Tel.: 03/89612 56 pe vodovod im kanalizacija Tel.: 03/ 889 14 20, 03/ 889 14 00 pogrebno pokopališka dejavnost_ Tel: 03/891 91 53.03/891 81 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 V primeru reklamacil glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/69611 §0 ali 696 11 52 Za blokovno gradnjo: _ 03/69611 46 81169611 ^6 Za indu$trl)o: _ 03/89611 44 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovana, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995'478, dežurno službo pa na 6995-445. Zobozdravniki: 1. In 2. iulija* Mojca Koprive Bujan, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. Zdravstveni oom Velenje (od 8. do 12. ure). Lokiirno v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nuinih zdravil in zdravil na recepte. predpisane Istega dne. Ob ne-del|ah in drlavniti praznikih je orga-niziran odmor za kosilo od 13,00 do 14.00, telefon 898-1880. Veterinarska postaja Šoštanj: Od8. do 10.julija- TiborStupar, drvet, med., psm: 031/671-203. Od11.do14.|ull|a- Franc Blatnik, dr vet. med., gsm: 041/618-117. Delovni čas: ponedel|ek-peteKod7. do 14, ure; Ambulanta za male žtvall • ponedeliek. sreda in petek od 8. do 12. ure lertorek rn Četrte od 13. do 17. ure: izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. In14. uro. Nagradna križanka hotela BURGER Holel Burger Veni še Lačja vas 22, Nazarje Tel.: 03 839 25 50 Gsm: D41 698424.041 710 545 E-po§ta: venise@^slo1.nel www.ranc-burger.com Najdete nas v pravljlâil Savir^skl dolini. OblSčIte nas, fie se želite sprcstifl v neokrnjeni naravi, obkroženi z zelerjem, kon|l in prijaznimi l|udmi. M hotei Ima 16 Konv fwlno urejenih sob, tesîavracl|o. letni terasi. zimski vrt In Western klub. Na volio jetud Welness certer (sasfie, jaciizzl, masaže, solahj), fitnes. tri tenis Igrišča In dve sej'm sobi. Po želji vam pripravimo okusne malice, slavnostne vefierje. nedeljska kosila, toplo-liladni buffet, ^ûie in mesne jedl ter jedl Iz žara In domače ku-Nnje. Že tradicionalno pa pripravljamo poroke, zaključke, c^letnlce, p/aznovanja, sllvestrtivanje In novoletni ples. Vabimo vas v začetne In nadalievalne tečaje jahanja, na terensko jahanje ali Ja-lanje v manežl In vožnjo s kočilo. Reâltev Križanke, opreml|ene z vašim naslovom, pošl|ltenaNaš čas. d. o. o.. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom >'Hatel Gurger«, najkasneje do 18. julija Izžrebali bomo th nagrade: 1. nagrada: vikend paket za eno osebo 2. nag rad a: kosil D za dve osebi 3. nagrada: ena ura jah^ja ČETRTEK, 7. julifr 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročiia; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje. PETEK, 8. julij: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnp kuitumi utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glas-benenovosti; 18.00 f^ladinski boom; 19.00 Na svidenje. S080TA,9. julij: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnii dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaciie - pomčiio Avto moto zveze Sloveniie; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuitumi uthp; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročiia; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmiledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUAJO.juliir 6.00 Dobro jutm in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Sloveniie; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kuiturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEDEUEKJt juhi: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnii dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7.45 Današnji kuitumi utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kmnlka; 9.00 107,8 Avtoherccv; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov špoit 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. T0REK.l2.iuiij: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 fCno vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA J 3. iulli: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni ulrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Wno vabi; 15.00 Aktualno; 15.:^ Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Na swdenje. Nagrajeni! nogrodne križanke VZAJEMNA zdravstvena zavorovalnica/ d^va«, objavljene v tedniku Nas g$Q2''ir3 zrafca. sprcjemijh'o přesejte v iets 2004:30 mfcro-g S02/rn32rafcâ OBVESCEVALEC v SPOMIN Dragi IZTOK Vedno se le bomo s hvalcî^iu>s(jo spominjali Nad \rhovl droves je wir in mod lesovi P.e mkjor diJia VCĆ ni /^olvnje plic jalo v krosv.jah droves. Veter od\KÚ(i t\'o} glas v trnuti les,. Sodelavci '/Mvoda zo gozdove Slovenije 7Vo/ lihi don} /daj le rože krasijo. V spomin tvoj jxí svečke lcCi izguhi dragega oCcta, brata in clcdija FRANJAJURTČA 21. IL 1937-28.6.2005 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in /nanccm. kiste na4eglezni nas je v 69. letu zapustila draga žena, mamica, stara mama in babica SILVA TERŽAN b, Podkraja pri Velenju 14.10.1936 - 25.6.2005 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem» ki sle jo pospremiti na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo /zdravnikoma Ivanu Kralju, dr. med., in Borutu Riiavcu, dr. med., 1er osebju Boinii^nice 'lbpi)Išictiluta v Ljubljani, za kar smo jim iz srca hvaležni. Zahvala DruŠrvu upokojencev Velenje in DU pododbor Levi breg. Hvaia vsem. ki ste jo obiskcjvali. prav tako sorod niči Ančki, ki ji je v času bolezjii pomagala. Dobrota in ljubezen, ki ju je tako rada razdajala, bcsta zíí vedno ostali v naših srcih. mmwwmm KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.iL Pggrtlino pokopa liika iM javnost Koroška cesia 37 D, Velenje - pogrebne in pokopališke storitve • prevoze pokojnikov - nabava žalnih aranžmajev. cvetja - ureditev dokumentacije - možnost placila na več obrokov - ureditev znižanja stroškov na zzzs Tel.: 03/891 91 S3, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 50 41 ; Dosegljivi sme 24 ur na dan. ZAHVALA Ob bi^leči izgubi dragega moža, oà^ia in Jcdija FRANCA MLAKARJA 20. 9.1940- 24. 6.2005 se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivilim sodelavcem in rudarski častni straži, zxJravnici Aleksandri Žuber, dr. med., patronažni slu/bi in osebju Bolnij^nice Celje, prijateljem in bivšim muzikantom, ki so nekoč skupaj igrali. Posebna zahvala velja pogrebni službi komunalnega podjetja, gospodu Francu Hribarju in govorcu Ahacu za lolažilne besede. Žalil joči: iena Zdenka, .sin Danilo, hčerka Snzana z drufjno^ mama Marijuy sestri Mici in Ivica z drnijtiama ter ostalo sorodstvo y \ ZAHVALA Ob bt^leči iz^bi naše mame EANIKE LESJAK iz C move 27. L 1907-23. 6.2005 se iskreno zahvaliujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrelKcm. pevccm za ganljivo txlpele žaloslinke, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za lepe p<.>sk>vilne besede in Pogrebni službi Usar. Posebna zahvala vsem sn projekt pouliene košarke - Zanj so prejeli državno nagrado - V poiKxIeljí^k jí^ zaživelo koialkališee Velenje - »V mestu se v času šolskih počitnic v blokovskih naseljih zadržujejo twnovnošol-sku in srednješolska mladina. Velikokrat se zgodi, da ta populacija poseda pred bloki, in zaradi dolgega časa kaj lahko postanejo kritični za okolje. V.si vemo, da mladoletniška kriminaliteta narašča, vse večje kraj, vlomov, poizkušanja nedovoljenih drog. S tem projektom želimo spodbudili mlade k Športnim aktivnostim in jim omogočiti igranje košarke in aktivno preživljanje dopoldanskega prostega Časa.« tako je projekt poulične košarke, za katerega so prostovoljci in Mladinski center Velenje v letu 2004 prejeli tudi državno pri- znanje, povedal koordinator projekta Mitja Gre gor ič. Mladinski center Velenje je lani poleti s pomočjo prostovoljcev mladim omogočil aktivno preživljanje prostega časa v dopoldanskih in popoldanskih urah. Mlade z ulice so z njim navdušili, hkrati pa predstavili dejavnosti Dnevnega mladinskega centra Velenje, kjer poteka program skozi vse leto.. Letos projekt nadaljujejo. Začeli so 4. julija na Titovem trgu. Na kotalkališču bo lurnir 11 in 12. julija, v Šoštanju ga bodo pripravili 13. julija. Finalna tekma pa bo v petek, 15. julija, ko bodo na kotalkališču pripravili tudi veliki finale Ali TO IN ONO stars in podelili letošnje nagrade. V projeki so spel vključili tudi prostovoljce in številne glasbenike. Košarkarsko igrišče je seveda pomično; to pomeni, da se košarka igra na različnih kritičnih lokacijah, predv.sem v strnjenih naseljih. Dogajanje so tudi tokrat popestrili s predstavitvijo različnih mladih, še neuveljavljenih R'B in hip-hop ustvarjalcev. Projekt »ulična košarka« je nastal ob finančni podpori Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mestne občine Velenje in lokalnih sponzorjev. In ti ga bodo omogočili tudi le- tos. bš 13« julij dan šoferjev in avtomehanikov Zveza druženj štiferjcv in avtomelianikov Velenje, ki ji predseduje Boris Raner je bila tudi v zadnjem letu uspešna. Sodelovali so v številnih akcijah zagotavljanja večje varnosti v prometu, še zlasti, ko gre za šolarje. Tako so njihovi redni spremljevalci na pol i v šoli in iz nje ob začetku in zaključku št'iLskega leta. Tradicionalno pripravljajo skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cest nem prometu in policisti kolesarske izpite. Letos so ti potekali na velenjskem b^talkališču, uspešno pa jili je opravilo kar 335 šolaijev iz potih osnovnih šol in treh podružnic. V tem času pa se pripravljajo na obeležite stanovskega priiznika, 13. julija. Tudi tokrat Iwdo pripravili parado. Zbrali se bodo 13. julija ob I5.3Í) pri APS in od tu krenili skozi mc^to do Šaleka. kjer bo slovesnost, na kateri bodo najzaslužnejšim podelili priznanja, sledilo pa bo družabno srečiuije. ■ mz v Športni tabor za osnovnošolce Športna zveza Velenje že tretje leto zapored organizira šporina tabora Zmaga Kííštruna. Tabor traja dva tedna v juliju (od 4.-8. in od IL-15.julija} in dva tedna v avgustu (od 16,-J 9. in od 22. do 26. avgusta) ter vključuje atletiko, rokomet, kašarko, nogomet, golf, tenis, odbojko, rolanje, streljanje in plavanje. Aktivnosti za osnovnošolsko mladino pripravljajo na dveh mestih: na stadionu ob jezeru in na igriščih ob stadionu ter na zimskem bazenu in igriščih pod njim. Velenje bo imelo skejt park Vrenje — V petek, 8. julija, od 13.30 dalje, bo v nt)vem skate parku pri Rdeči dvorani, ki ga je skupaj 7 mladimi postavila Mestna občina Velenje,potekalo revijalno tekmovanje skej te rje v Za rudarsko čelado. S tem bo novi park tudi uradno odprt. Poleg skejterjev se bodo v tem delu predstavili hip-hop glasbeniki in ple.sne skupine. Ob 16. uri pa se bo pričelo tekmovanje za najboljšo skale kombinacijo. Mestna občina je s prispevkom okoli 9 milijonov tolarjev in postavitvijo parka zadostila željam mladih. Oprema, ki so jo kupili, je montažna in jo jc mogoče prestavljali. ■ f^^P