šc, da proccs spreminjanja politične kulture (njenega presnavljanja) v našem družbenem prostoru še ni končan. Še vse preveč so prisotni recidivi politične kulture, ki jo jc mogoče (po)imcnovati scrvilna. To je (bo) nujno preseči.
Upam. da bo la prikaz vsebin, čeprav jc zaradi svoje prostorske omejenosti površinski. marsikaterega bralca prepričal, da bo prebral avtoričino delo. Želim si. da bi bilo med njegovimi bralci tudi zelo veliko učiteljev družboslovja.
Alojzija Zidan
G. AMBROSINI
Referendum
Bollati Boringhieri. Torino 199.^
Institucija referenduma žc dolgo vrsto let privlači pravna in politološka peresa. Tudi slovenska pravna in politološka misel je pred nedavnim zarezala v to teoretično in politično-izvcdbcno izzivno problematiko. F. Grad. D. Zaje. I. Kaučič so 1990. leta v okviru Instituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani izdali kratko, a vsebinsko zaokroženo monografsko študijo Referendum in sprejem nove ustave. Vsakdo, ki se ukvarja z referendumom, ni mogel ludi mimo zbornika Refcrendums (A Comparative Study of Practice and Theory), ki je izSel pri American Enterprise Institute for Public Policy Research v Washingtonu. Italijanski družboslovci, pravniki, sociologi, politologi, statistiki so v letu 1991 pripravili v okviru Socicta italiana di studi eletorali (SISE) mednarodni simpozij na temo Demokracija in referendum.
Prav pred nedavnim pa je v Italiji zagledala luč sveta monografija Giangiulia Ambro-sinija Referendum (149 strani). Ambrosini nas že v uvodu svoje študije »začara« s stavkom: »Referendum je postal magična beseda«. Seveda nas branje Ambrosinijcvc monografije kaj hitro potisne na realna tla in tako spoznamo, da v instituciji referenduma ni nič magičnega, v referendumu ni nobene
skrivne in ncumljive politične moči ali vpliva. Ambrosini ni nikakršen »referendumski gorečnež«. S hladno pravno logiko nam razkriva možnosti, pa tudi meje referenduma, ki ga vsekakor šteje za pomemben pravni instrument političnega sistema. Z referendumom vrniti politiko državljanu? Ambrosi-nijcv odgovor na to vprašanje ni enosmiscl-no. Zaveda se ludi drugih mehanizmov in institucij političnega sistema, še zlasti italijanskega političnega sistema, ki je danes s svojo bolno partitokracijo, korupcijskimi aferami in klicntelizmom v globoki politični, družbeni in moralni krizi.
Avtor Giangiulio Ambrosini jc svojo Studijo. v kateri pravni pristop prevladuje nad politološkim, razdelil v pet poglavij: Nastanek referenduma v političnem sistemu Italije; Delovanje referenduma; Izidi referendumov od leta 1970 do danes; Aktualnost in perspektiva referenduma; Odločitve ustavnega sodišča o referendumih. Družboslovno branje Ambrosinijevega Referenduma razkriva tele značilnosti knjige: a) analitično razmišljanje o referendumu kot instituciji neposredne demokracije, b) primerjalno pravni in delno ludi primerjalno politološki pristop. c) zelo ilustrativno zgodovinsko prikazovanje referendumov v Italiji, č) bogato faktografsko gradivo, podkrepljeno s statističnimi analizami, d) umestitev referenduma v splošno italijansko politično prizorišče. Ob vsem tem pa vendar pogrešam bolj poglobljeno analizo delovanja italijaaskega parlamenta.
Republiko Italijo čakajo v letu 1993 Številni referendumi. Ce je včasih kakšen kmcto-valcc govoril o »hroSčcvcm letu«, italijanski državljan danes lahko govori o letu 1993 kol o »lelu referendumov«. Obeta se mu torej malodane politično potratna prava spomladanska sezona referendumov. Italijanski politični sistem, že dolgo časa ujet vsaj delno zastarelo ustavo iz 1948. leta in v spreneve-davo politično voljo političnih strank, bo v kratkem zelo pogosto vabil k referendumskemu izjasnjevanju. Izidi referendumov bodo važen mejnik v življenju italijanske republike. Nc nazadnje imam tu v mislih referendum, ki se tiče italijanskega volilnega sistema. Zapletenost volilnih sistemov vodi v ugotovitev, da so referendumska vprašanja v zvezi z volitvami pravzaprav bolj ekspertna (strokovna vprašanja, vprašanja za pravne in politične vedcžc). ne pa toliko
vprašanja za povprečnega italijanskega državljana. Ponavljam: Ambrosini sc zaveda možnosti, pa tudi omejitev referenduma. Ni torej nekakšen družboslovni Mario Segni, ki s svojim referendumskim gibanjem poje politično hvalnico referendumu kot sredstvu, ki bo »omogočilo uresničitev nove italijanske republike«. Ambrosinijeva knjiga razmišljujočemu bralcu odpira ludi širše razsežnosti in dileme na črti politično predstavništvo - volitve - referendum - politične stranke. Gre za vprašanje, ki se že dolga desetletja pojavlja v pravni, sociološki in politološki literaturi m ki dobiva v glavnem bolj parcialne odgovore. Tudi slovenska ustava iz leta 1991 institucionalizira referendum v novi normativni luči in kliče k zakonsko uveljavljenim podrobnostim. Do referenduma kot instrumenta političnega sistema. ki obeta (včasih pa tudi lažno slepi), da bo državljan z njim postal neposredni protagonist političnega življenja, je mogoče zavzeti različna družboslovna in politična stališča. A nekaj je nedvomno: vpra.šanja o tem. kdaj, kaj, v kakšni konkretni vpra.šalni obliki dajati AD REFERENDUM še dolgo ne bodo AD ACTA.
Boštjan Markič
C. DEBBASCH. Y. DAUDET
Lexique de politique
Dalloz-Sirey, Pariz 1992
Scstavijavca Slovarja politike (465 strani), univerzitetna profesorja Charles Debbasch ter Yves Daudet, sta v uvodu k slovarju zapisala, da je »politika temeljna človeška dejavnost, ki omogoča ljudem živeti v organiziranem sistemu in da sta udeležba državljanov v političnem življenju in državljanovo razumevanje političnega univerzuma bistvenega pomena za sodobno družbo « Kako tedaj Slovar politike avtorjev C. Debbascha in Y. Daudeta (pomagali so jima šc profesorji J. Bourdon, J. M. Pontier, J. C. Ricci) razlaga predvsem Francozom, pa seveda tudi francosko beročim političnim radoved-
nežem »politični univerzum«? In dalje: ali ni sintagma »razlagati politični univerzum« celo preveč ambiciozno omenjena, čc imamo pred očmi dejstvo, da obsega obravnavani politični besednjak le približno dva tisoč pojmov? Človek bi skoraj verjel, da gredo politični slovarji na Francoskem v kla.sje, saj je Debba,schev in Daudetov slovar, ki nosi letnico 1992. žc šesta izdaja slovarja znane francoske založbe Dalloz-Sirey. Kako torej Lexique de politique odpira ključavnico »političnega univerzuma«? Na (a način, da so njegova temeljna razlagalna tematska področja država in njene institucije, zlasti še parlament, vlada, predsednik republike, sodstvo; politični procesi odločanja in v zvezi s tem politične stranke in strankarsko življenje; ter na koncu še pojmi iz mednarodnih odnosov ter geopolitična členitev posameznih držav.
Za slovenske politologe, ki zbirajo gradivo za izdajo Malega slovarja parlamentarizma in sc tako ozirajo tudi po podobnih slovarjih, zlasti še v evropskem družboslovnem in knjigotrškem prostoru, so šc posebej zanimivi pojmi, iztočnice, oprcdelilnice in dolo-čilnicc, ki se nanašajo na parlamentarizem. V tem pogledu pričujoči slovar, med drugim, ponuja v bralno vednost in umevanje tclc pojme: parlament, parlamentarni sistem (režim), evropski parlament, poslanec, senator, teorija predstavništva. Pojmi so razloženi kratko, prevladuje informativna raven, ki ni obremenjena z zapletenimi in zahtevnimi politološkimi disputi. Čeprav torej družboslovna klaviatura v slovarju ni pretirano razvejana, dejansko pokriva temeljne politične pojme, in to na način, ki ni pitijsko dvoumen. Lahko bi celo rekel: razlaga je lapidarno pojasnjevalna. Kot presojevalec Lexique de politique bi Sc dodal, da Sla avtorja slovarja pokazala občutek za razumno količinsko ravnotežje na črti država - institucije - politični procesi - mednarodni odnosi (in mednarodne institucije). Tako politični slovar odlikuje somcmosi pri predstavljanju ftojmov. V primerjavi z nekaterimi družboslovnimi bolj zahtevno zastavljenimi slovarji francoski politični slovar na koncu iztočnic in gesel nima navedene literature, ki bi politično bolj zvedavega bralca usmerjala v dodatno iskanje znanja. Slovanu štejem v prid. da ima na koncu še razlago kratic različnih institucij, tako mednarodnih (političnih. gospodarskih, bančnih) kot tudi francoskih. Tako bo, denimo, bralec, ki ho nale-