H eg/ste red by A ustraUa P ost — Pubticatlon No. VAH 0663 if? ^#1 r 0°<3 r 0 o ^ QP o JAN. - FEBR c? j=St* z> 19 84 V- atu f * r *■ i v ** mis THOUGHTS - LETO 3 3 i 6$ il BOG bodi zahvaljen! — spet smo pričeli novi letnik. Naj se ob začetku iskreno zahvalim vsem, ki ste k temu pripomogli z redno naročnino in s svojim darom v Bernardov tiskovni sklad. Vesel sem, da imajo MISLI toliko zvestih prijateljev. Z novimi naročniki pa sproti izpolnimo vrzeli, ki nastajajo ob smrtih in drugih premikih! Pred vami je prva številka tega leta, ki je dvojna. Zaradi počitnic v tiskarni in sploh pobožičnega zastoja je najbolj praktično izbrati za vsakoletno dvojno številko ravno prvo. Tako smo vsaj ob začetku na tekočem in bomo skušali izdajanje v prvi polovici meseca držati, če le ne pride kaj izrednega vmes. MISLI novega letnika so v novi obleki, za kar gre zahvala (enako tudi za notranje glave stalnih rubrik) arh. R. C. Mejaču. Vsebinsko pa se bomo držali že uglajene poti: Vsakega malo za dušo in telo, kronika našega narodnega in verskega življenja v Avstraliji, pogled po Sloveniji v svetu in novice od doma, vmes pa še marsikaj poučnega in v razvedrilo. Tudi ne bomo molčali o raznih tekočih problemih, ki se stavljajo na našo skupno pot. Del bistvenih dolžnosti svobodnega tiska je, da sveti z lučjo resnice, pa naj bo bralcem tako prav ali ne. Tega so se MISLI doslej vedno držale in se bodo tudi v bodoče. — Urednik in upravnik K naslovni sliki: Pred oltarjem cerkvice — zdaj je žal muzej — na Blejskem otoku.Deklica hoče pozvoniti z “zvonom želja". — Kdaj bo cerkvica spet božjepotno svetišče? O KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America. — Cena I. dela 7,— dol., drugega 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac—Škerlj), žepna izdaja. Trenutno nimamo v zalogi, ker je pošel. Nova pošiljka je na poti. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA 280 strani. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,—dol. (Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9 - in tretja 28 - dol.) LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mau-serja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj povojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE - Ena zadnjih knjig, izdanih v Sloveniji v svetu. Napisal misijonar Andrej Prebil CM. - Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10.— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. 1. Kunstlja. Cena 2,— dol. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dol. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal filozof dr. Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2,— dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5,— dol. MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,— dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal lazarist Franc Sodja. Knjiga je izšla v Argentini. Vezana 4,— dol., broširana 3.— dol. mitli lip (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly in Slovenian language — Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + U rej uje in upravlja (Editorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A 'B E C K E TT STREET, VIC. 3101 - Tel.: (03)861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 + Letna naročnina (Subscription) $ 6. — ; izven Avstralije (Overseas) $ 10. — ; letalsko s posebnim dogovorom — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam — Stava in priprava strani (Typing and setting): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswickf Victoria 3056 — Tel.: (03)380 61 10 FSSM© r Namenjeno je vsem slovenskim duhovnikom in vernikom v zdomstvu in izseljenstvu. Tik pred božičem smo ga prejeli. Naj nikogar ne motijo zakasnela božična voščila — sprejme pa naj očetovske želje in napotke k svetemu letu! DRAGI bratje in sestre! Slovenski škofje smo danes zbrani v Ljubljani na redni seji naše slovenske pokrajinske konference in obračamo svoje misli tudi k vam, ki ste še vedno tudi del naše Cerkve. Ob bližajočih se božičnih praznikih, ob izseljenski nedelji, ki bo letos na sam božič, in ob novem letu, bi vam radi iz srca voščili in zaželeli obilo miru in vseh božjih darov. Želimo vam, da ste tudi vi “odkupljeni ... z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnem in brezmadežnega Jagnjeta” (1 Pt 1, 19). Predobro se zavedamo, da je ob pojavu današnje svetovne gospodarske, nravne in politične stiske v mnoga srca zašel strah, nemir in negotovost, kaj bo z nami v bližnji bodočnosti Ko Škofje doma in po svetu s strahom opazujemo razvrednotenje tolikerih duhovnih in nravnih vrednot, smo upravičeno z vami skupaj zaskrbljeni tudi mi. Zaskrbljen je tudi sveti oče Janez Pavel II., ki vam je tudi letos za izseljensko nedeljo namenil posebno pismo, v katerem nas vse najprej opozarja na duhovni pomen svetega leta in na njegovo človeško razsežnost. Ko sveti oče želi, da bi to sveto leto prineslo duhovno in nravno prenovo vsakemu kristjanu, pa obenem Želi, da bi tudi sprožilo nov in dejaven val bratstva med ljudmi. Zato se obrata na tiste, med katerimi vi živite in jih opozarja na pogosten pojav “strahu pred tujci”. Temu nasproti postavlja “ljubezen do tujcev” (ksenofobija — ksenofilija). Zato po besedah apostola priporoča: “gostoljubje gojite” (Rim 12, 13). Rad bi vsem odvzel strah. Pri tem pa nas vse opozarja, naj se vprašamo po pristnosti in resničnosti svojega krščanskega poklica. V tem letu naj bi tudi zdomci in izseljenci pregledali, koliko je njihovo Življenje v skladu z Jezusovimi blagri. Svoje krščanstvo moramo poglobiti. Zato, dragi slovenski duhovniki in verniki, tudi vaši škofje iz srca želimo, da bi si v tem letu odrešenja vsakdo izmed vas živo priklical pred oli Kristusa, ki se je tudi sam “poistovetil s tujcem” in je prišel na svet zato, da bi podrl vse “ločilne stene” tako med človekom in Bogom kakor tudi med ljudmi. Hotel je upostaviti resnično sprav o . Zato bi morala biti naŠa prva skrb, da očistimo vsa pota, ki vodijo k Bogu, z dobro spovedjo. Tako so vedno delali naši verni predniki. To bo n a Š a sprava z Bogom. LETNI K 33 ŠT. 1 in 2 S"'* človeške JAN.- FEBR. 1984 VSEBINA: Pismo slovenskih škofov — stran 1 Nekaj misli o luči - stran 2 Vloga slovenske besede — Dr. Katica Cukjati — stran 3 Veliko so tvegali. . . (Pet avstralskih raziskovalcev na poštnih znamkah) — Janez Primožič — stran 4 Narodova skrb za jezik in kulturo (Ob programskih jedrih) — stran 6 Ako ... — Platon — stran 9 Vrednostni račun — O. — stran 9 Šola mnogih jezikov — Aleksandra L. Ceferin — stran 10 P. Bazilij tipka ... - stran 12 Ižpod Triglava -stran 14 Božja beseda — Osmi psalm — P. Ciril — stran 16 Izpod sydneyskih stolpov — P. Val eri ja n — stran 18 Razstava v očeh umetnika — Stanislav Rapotec — stran 21 Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 22 Naše nabirke — stran 22 Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 25 Z vseh vetrov — stran 26 Kotiček naših mladih — stran 28 Križem avstralske Slovenije — stran 29 Po “slovensko" se nasmejmo! — stran 32 \_______________________________________J LUČ razsvetli pot, luč prežene temo in bojazen, luč pomeni veselje in zaupanje. "Jaz sem LUČ sveta!.. Sveče, simbol te LUČI in same topla, mehka, živa luč. Znamenje veselja, znamenje darovanja, znamenje skupnosti, znamenje življenja in smrti. Sam postati luč. Živeti tako, da sem ob svoji smrti vse dal, kar sem imel... Sveto leto nas mora povezati tudi med seboj v trdno bratsko skupnost. Stojmo si drug drugemu ob strani, odstranjajmo medsebojne zamere in skušajmo zares drug drugemu streti v ljubezni! Slovenski škofje smo si tudi v minulem letu prizadevali, da smo se odzvali vašim vabilom in vas obiskovali. Nadškof Šuštar je bil na obisku v daljni Avstraliji in tam blagoslovil novo cerkev v Adelaidi. Bil je tudi na Dunaju z dunajskimi Slovenci. Škof Kramberger je blagoslovil novo cerkev v kanadskem Montrealu. Žal je Janez Jeretina CM, ki ga je povabil k blagoslovitvi, medtem umrl in odšel po plačilo k Bogu. Mariborski škof je birmal tudi v Stuttgartu. škof LeniČ je bil v Franciji, kjer je posvetil novega duhovnika za naše zdomce, Jožeta Kamina. Birmal je v Nemčiji na dveh krajih, se udeležil “dneva tujega državljana” v Stuttgartu, odprl slovenski katoliški center na Dunaju in se v oktobru udeležil sestanka zahodnoevropskih duhovnikov v Vorarlbergu. Škof Smej je bil pri sretanju s Slovenci na Dunaju med katoliškim dnevom, škof Kvas pa je vodil običajno marijansko pobožnost v Ein-siedelnu v Švici. Tako smo lahko od blizu videli veliko bolj ali manj spodbudnega. Od blizu smo opazovali vaše delo, bratje duhovniki, in občudovali vašo nesebično velikodušnost ter tudi z, vami delili zaskrbljenost, da bi slovenski vernik ne utonil v tujem morju. Zato vas, dragi bratje in sestre, “namesto Kristusa” prosimo in rotimo, da ohranjajte naša sveta slovenska in verska izročila, da se radi zbirajte k slovenskim božjim službam in se ne ozirajte ne na levo ne na desno, pač pa bodite samostojni ljudje s trdno hrbtenico. Le tako boste ohranili svojo vernost in tudi svojo slovensko zavest. S to željo ostajamo z vami združeni v Duhu in molitvi ter prosimo Boga, naj vas o boiicu in novem letu obilno blagoslavlja. + Alojzij Šuštar ljubljanski nadškof + Franc Kramberger mariborski škof +Jožef Smej pom. škof mariborski + Janez Jenko koprski Škof +Stanislav Lenič pom. škof ljubljanski + Jožef Kvas pom. škof ljubljanski % Vloga slovenske ODKRITJE “starih” klasičnih giških modroslov-cev, da je človek že po naravi družabno-družbeno bitje, je kljub raznim pripombam, tolmačenjem in pomislekom poznejših filozofskih tokov prestalo vse kritike in se uveljavilo v miselnem svetu. V zadnjih desetletjih so to mnenje o človeku dopolnili z mislijo, da je edino bitje, ki je sposobno simbolizirati, predstaviti z znaki različne pojme. Najbolj značilni človeški simboli so izgovoijene in pisane besede, poleg glasbe in risanja. Pri uporabi simbolov pa pride nujno do poudarka človekova socialna narava, kajti le z besedo doseže višje stopnje sporazumevanja z bližnjim. Človek pozna fizikalni in živalski svet. V prvi vrsti pa na njega vpliva, ga bogati in morda včasih tudi o-mejuje kulturni svet. V modemi družbi je po zaslugi avdiovizualnih sredstvenih občil postavljena na izrazito mesto izgovoijena ali tiskana beseda. V zadnjih desetletjih so se celo najbolj poznani in razširjeni jeziki (npr. angleščina, španščina, itd.) obogatili z novimi izrazi. K temu pojavu je prispeval po eni strani vsesplošen znanstveno-tehnični napredek, ki je zahteval ustrezne in točne izraze. Po drugi strani pa se je razbohotilo bogastvo vseh jezikov kot posledica moderne literature, ki je največkrat — po obliki in vsebini - baročna. Tako kot imajo današnja komunikacijska sredstva marsikatere prednosti pri vzgoji in, kulturni rasti človeka, imajo hkrati tudi negativne učinke. Modemi človek je že od zgodnjih let praktično “ogrožen” od vsiljivih informacij in vtisov. Takšen vpliv se mnogokrat zazna le podzavestno, drugič pa prehitro in površno ter zato tudi napačno. Na vsak način imajo masivna sredstva obveščanja odločilno vlogo ne samo kadar posredujejo zgolj informacije, temveč predvsem, ko ustvarjajo vzorce “dobrega potrošnika, državljana, uspešnega človeka”. Izredno močan je vpliv besede v razvitih državah glede vraščanja človeka v skupino ter vpliva skupine na posameznika. Posameznik ni nikoli prepuščen sam sebi, posebno ne v današnjih zapletenih družbenih strukturah. Od zibelke do groba se človek sooča z družbo, s kulturnim svetom, ki ga obdaja, in se z njim več ali manj identificira. Istočasno ko človek v manjši ali večji meri odkriva skupne točke z družbo, v kateri poteka njegovo življenje, se pojavi večji ali manjši čut odgovornosti, zadolženosti do te družbe. V primeru priseljenca in njegovih potomcev se ta preprosta sociološka shema bolj komplicira. Emigrant se bo moral v novi deželi identificirati z obema kulturama, iz besede Tehtna vsebina tega članka vsekakor ie pridobi na vrednosti ob dejstvu, da je pisec, DR. KATICA CUKJATI, že iz druge generacije slovenskih priseljencev v Argentini. katerih raste. Če ne bo našel skupnih točk s katerima-koli izmed obeh kulturnih svetov, ga bo zavrgel. Vendar take vrste zapustitev ali odmaknjenost se bo nujno prej ali slej izrodila v kompleks manjvrednosti, krivde itd. Kljub vsem naporom izseljenec ne bo mogel izbrisati dejstva, da pripada dvema kulturnima skupinama. Vključitev v sleherno skupino je največkrat težka odločba, ker predstavlja omejitev osebnih svoboščin in zahteva dodatne žrtve. Pri nekaterih izseljencih, posebno če pripadajo skupnosti, ki je po številu neznatna v primeijavi z domačini, se pojavi manjšinski vtis. Tu je iskati razlog za utopitev v anonimnosti novega kulturnega sveta. Na ta način se priseljenec razbremeni odgovornosti pred manjšinsko skupino, ki je vedno zahtevnejša kot kulturni svet države, v kateri živi, in ki zahteva minimalno prilagoditev ter skoraj neopazen doprinos. Otroci priseljencev bodo iskali istovetenje z obema kulturama samo v primeru, da družina res predstavlja “košček slovenske kulture”. Če bi otrok slovenskih staršev sprejel le informacije o rodni zemlji staršev, in še to le v neslovenskem jeziku, bo težko vzpostavil trden odnos do slovenske kulture. Samo po sebi je umevno, kakšne važnosti je, da se družina izseljenca, če je to le možno, vključi v življenje slovenske skupnosti. Organizirano življenje ima pomnoženo moč vpliva na posameznika in mu v večji meri predoči obzorja slovenske kulture. Otrok si prisvoji kulturni svet staršev. Kultura nekega naroda pa nujno teži h kontinuiteti. Še danes se ceni tradicija in ustno izročilo iz roda v rod kot trdna in prva oblika zgodovine in posredovanja kulture. Razgovori v domačem družinskem krogu o življenju prednikov v Sloveniji; o dogodkih, ki so povzročili odhod iz matične domovine v tujino, itd., lahko obrazložijo in približajo otroku slovenski svet. Celo v modemi družbi ima slovenska beseda, izgovoijena v družini, nenadomestljivo vlogo in silno prepričevalno moč prvih domačih vtisov — prvih in pomembnih stikov s kulturo in zgodovino slovenskega naroda. L IH Veliko so tvegali PRED VEČ kot dvajsetimi leti sem pod naslovom “Kaj in koliko vemo o Avstraliji? ” prispeval nekaj nadaljevalnih člankov o zgodovini naše druge ( za nekatere izmed nas pa kar že tretje) domovine. Pričujoči članek naj bo nekak dodatek, saj teče njegova vsebina v isto smer. Povod zanj pa je bila izdaja štirih poštnih znamk — vse so po 30 centov in odgovaijajo naši novi poštni pristojbini za pisma. Zbirka je znana pod imenom: EXPLORERS OF AUSTRALIA. Kot zbiratelju znamk mi je bilo z lepo zbirko zelo ustreženo, pravici pa zadoščeno. Avstralska poštna uprava je končno le počastila spomin petih zaslužnih raziskovalcev naše celine v preteklem stoletju. Nič ne bo napak, če si jih tudi mi vsaj površno ogledamo. Različni motivi vodijo raziskovalce, da odidejo v negotovost nevarnih potovanj: širjenje zemljepisnega in prirodoslovnega znanja, morda želja po slavnem i-menu, neznanih zakladih . . . Kaj je bila gonilna sila naših petih mož? Eno je gotovo: velika mera pustolovskega tveganja je morala biti prav v vsakem izmed njih, da so se sploh lotili raziskovanja neznanega. Saj je bila pred sto leti in čez avstralska celina, zlasti njena notranjost, za vse še samo velika uganka. In prav tej uganki so hoteli priti vsaj delno do dna. ROBERT 0’HARA BURKE in WILLIAM JOHN W1LLS sta upodobljena na skupni znamki. Prvi je po rojstvu (leta 1821) irskega rodu. Kot policijski nadzornik je bil imenovan za načelnika posebne odprave (1860/61), ki jo je organizirala Kraljevska zemljiška družba Viktorije s podporo viktorijske vlade. Namen ekspedicije je bil prehoditi in raziskati celino v smeri jug — sever. Burke in njegov soraziskovalec Wills (rojen 1834) sta 10. februarja 1861 srečno dosegla zaliv Carpentaria na severu Avstralije, a močviije z raznimi prirodnimi neugodnostmi jima je preprečilo, da bi tudi ugledala morsko gladino. Na povratku pa jima je zmanjkalo življenjskih potrebščin in pri Coppers Creek-u, ki sta ga dosegla dne 21. aprila 1861, sta se oba srečala s kruto smrtjo. Toda kljub žalostnemu koncu je odprava dosegla svoj namen ter veliko doprinesla k poznanstvu celine. ALEXANDER FORREST je bil rojen leta 1949 v bližini Buburyja, W. A. Z devetnajstimi leti gaje pustolovska žilica gnala, da se je ponudil na uslugo Za-padnoavstralskemu načrtovalnemu uradu. Že z 21-imi leti se je pridružil odpravi pod vodstvom brata Johna (sam je bil drugi v vodstvu), ki je raziskovala obalo Velikega zaliva (Great Australian Bight), Alba-ny — Adelaide. Leta 1874 sta brata sama potovala preko puščave Geraldton, v smeri proti prekocelin-ski telegrafski liniji Adelaide - Aliče Springs — Dar-win. Aleksandrov raziskovalni čut pa še ni imel miru: naslednje leto (1875) gaje zvabil sevemozapadni del avstralske celine, ki je bil do takrat še zelo malo raziskan. Tako je prav on utrl pot naseljevanju evropskih priseljencev v te predele Avstralije. — Umrl je leta 1901. LUDVVIG LEICHHARDT je bil nemške krvi, po rodu Prus in rojen 1813. Ko je študiral na berlinski univerzi, se je spoznal z Angležem VVilliamom Nichool-somom. Ta mu je tudi plačal vožnjo v Avstralijo. Leta 1842 je dospel v Sydney, od koder seje že naslednje leto podal na 950 kilometrov dolgo potovanje proti severu zaMoreton Bay (današnji Brisbane, Qld.) Spotoma se je seznanjal z zemljepisom, rastlinstvom in živalstvom ter zbiral in zapisoval vse te zanimive podatke. V letih 1844/45 je Leichhardt na svoje stroške organiziral odpravo, ki bi prodirala iz Darling Downs (v južnem predelu Queenslanda) proti zapadnemu delu zaliva Carpentaria na severu celine. Za to pet tisoč kilometrov dolgo in zelo tvegano potovanje je potreboval okoli šestnajst mesecev. Nič čudnega, da so ga po srečnem povratku slavili kot narodnega junaka. Ta uspeh je Leichhardta opogumil, da se je odločil za nove podvige. Sklenil je prepotovati avstralsko celino od vzhoda do zahoda: Darling Downs - Swan River (Perth, W. A.). To pa mu pri najboljši volji ni uspelo in leto 1846 je zabeleženo v njegov poraz: zaradi hudih nalivov, izgube živali (za prehrano) in nemirov med člani odprave je bil prisiljen k vrnitvi domov. Toda odločni mož ni odnehal. Dve leti kasneje (1848) se je Leichhardt s šestimi zvestimi člani prvotne odprave znova lotil potovanja proti zapadu. Žal je tudi tokrat tvegal preveč in ni nikoli prišel na cilj. Za njim in ostalimi člani ekspredicije je izginila sleherna sled ter še do danes ne vemo, kje in kako so žalostno končali. PAUL EDMUND DE STRZELECKI (1797-1873) je bil po rodu Poljak. Pred prihodom v Sydney v letu 1839 je že obsežno prepotoval Severno in Južno A-meriko. Tudi v Avstraliji si ni dal počitka in si je že prvo leto zadal nalogo videti čim več N. S. W. Naslednje leto (1840) je prevzel skrb za odpravo, ki naj bi podrobno raziskala Avstralske Alpe. Pri tej ekspe-dicji je Strzelecki odkril najvišji vrh avstralske celine ter ga v počastitev poljskega narodnega junaka poimenoval Mount Kosciusico (2228 m). Njegova odprava je raziskovala dalje proti jugu. Ta del Viktorije se še danes imenuje Gippsland. Ime je izbral Strzelecki po takratnemu guvernerju Viktorije, ki je bil Sir George Gipps. Ob prekoračenju Alp se je morala Strzelecki-jeva odprava boriti z nadčloveškimi napori, saj je bilo gorsko grmičevje gosto in gozdovi domala neprodirni. Po poročilih se ima samo aborigenskim vodjem zahvaliti, daje uspešno izvršila načrtovano nalogo. Toda Strzelecki po tej ekspediciji ni vrgel puške v koruzo. Zamikala ga je še Tasmanija, ki se je takrat imenovala Van Diemen’s Land. Tam se je spoprijateljil z guvemeijem Franklinom in dobil pri svojih načrtih vso njegovo pomoč. Pripravil in vodil je tri uspešne odprave v še neodkrite predele otoka ter veliko pripomogel k poznanstvu Tasmanije. Strzelecki je že leta 1843 zapustil Avstralijo. Odplul je proti Angliji in si po dveh letih pridobil angleško državljanstvo. Kasneje je izdal pomembna dela o N. S.W. in Tasmaniji z zemljepisnim, geološkim in mineralnim opisom ter ostalimi podobnimi podatki, ki jih je v kratkem času bivanja v Avstraliji nabral. Za svoje znanstveno delo je bil odlikovan z ustanovno medaljo Kraljevskega zemljepisnega društva in, pridobil sije tudi častni naslov “Sir”. Ob znamki tega raziskovalca poljskega rodu je dobilo Poljsko-avstralsko geografsko društvo Viktorije svoje zadoščenje, saj so se člani dosti trudili, da razširijo njegovo ime. Nov dokaz, da vztrajnost prej ali slej prinese uspeh. Če že ne v celoti, pa vsaj delno. Končno nam o istem govore tudi vsi raziskovalci, ki danes ne bi bili upodobljeni na znamkah, če bi kljub težavam ne vztrajali pri svojih tveganih načrtih. Upam, da sem s temi vrsticami o štirih novih avstralskih znamkah le komu bralcev ustregel. Ti — zaradi večnega dviganja poštnine kar nepriljubljeni — papirčki nam marsikaj povedo, če se le zazremo v njih slike, potem pa pobrskamo po raznih virih. In končno ni kriva poštna znamka, če številka na njej raste .. . JANEZ PRIMOŽIČ Razgled s Triglava na Škrlatico Pod ribriko "Izpod Triglava", na strani 333 decembrske številke naših MISLI, smo nekako mimogrede objavili poročilo o boju matične domovine ob novem vzgojnem izobraževalnem sistemu. Po pismih in ustnem povpraševanju o zadevi razvidimo, da nekaterim še ni jasno, za kaj prav za prav gre in kakšne usodne posledice zna trpeti naš narod. Naj bo tu več o tem iz domačih in zdomskih virov, saj je zadeva "programskih jeder" za nas res važna, če ne naravnost življenjskega pomena. NARODOVASKRB ZA JEZIK IN KULTURO NA Dvanajstem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije so “ugotovili”, da se narodi in narodnosti Jugoslavije premalo poznajo med seboj. Krivdo za to naj bi imel dosedanji učni sistem. Po ustavi je namreč vsaka republika edina pristojna, da po lastni potrebi in uvidevnosti ureja področje šolstva. Kar je partija sklenila, je seveda ukaz, ne le kako priporočilo. Zato so republike in pokrajini “prostovoljno” pristale, da bodo to stanje popravile. V ta namen so ustanovili posebno “Stalno konferenco zavodov za napredek vzgoje in izobraževanja”, ki naj bi pripravila predloge o skupnih takoimenovanih “programskih jedrih" za posamezna predmetna področja v osnovnih in srednjih šolah. Ta “jedra”, posebno glede materinega jezika in književnosti, pa so v Sloveniji naletela na velik odpor in so se proti njim izrekli številni književniki, med njimi Ciril Zlobec, Janez Menart, Ivan Mrak in Tone Partljič. Po teh programskih jedrih bi se namreč skrčilo poučevanje slovenskega jezika in književnosti po slovenskih šolah na polovico, v ostali polovici pa naj bi slovenski učenci slišali o jezikih in književnosti ostalih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ker je razburjenje rastlo, se je moral oglasiti tudi ravnatelj Zavoda SRS za šolstvo, tov. Sušnik. Povedal je, da so slovenski predstavniki v Stalni konferenci bili mnenja, da obseg in vsebina programskih jeder ne sme pomeniti centralističnega uokvirjenja vzgojno-izobraževalnega dela. Priznal je tudi, da je bilo dogo-vaijanje izredno težavno prav zaradi nesprejemljivih teženj hrvatskih in skrbskih članov konference; posebej še je sporno jedro za materne jezike. Slovenska delegacija je vedno zastopala stališče, naj se učenci v prvi vrsti seznanijo s svojim maternim jezikom in književnostjo svojega naroda, ob tem pa z najpomembnejšimi dosežki narodov in narodnosti Jugoslavije. Tudi je Sušnik zatrdil, da problem še ni rešen, da pa Slovenci še naprej vztrajajo na stališču, da takega predlo- ga skupnih jeder za materni jezik in književnost ne morejo sprejeti. Če bi to sprejeli, bi se res protiustavno odpovedali v ustavi zajamčeni pravici do lastnega jezika. Iz vsega tega nujno sklepamo, da je pereča zadeva korak bliže cilju komunističnega režima, naj narodi Jugoslavije izginejo ter se zlijejo v eno jugoslovansko nacijo. Programska jedra so trojanski konj, ki se ga poslužujejo za uresničitev svojih končnih ciljev. S postopnim omejevanjem pouka slovenskega jezika in slovenske kulture hoče Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije uničiti v mladini zavest narodne pripadnosti. Zanimalo nas bo, da se je številnim ostalim protestom s svojo izjavo k razpravam o skupnih “programskih jedrih” oglasila tudi ljubljanska Teološka fakulteta, kot slovenska najvišja cerkvena znanstvena ustanova. Na Republiško konferenco SZDL Slovenije (torej ne na vlado SR Slovenije, ne na vlado FSR Jugoslavije, ampak na Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ker je ravno CK ZKJ tisti, ki hoče uvesti centralistični program šolstva) je poslala pismo, iz katerega bomo povzeli glavne misli in nekaj najbolj značilnih odstavkov. Slovenska teološka fakulteta vsekakor podpira prizadevanja, da bi se jugoslovanski narodi zbližali med seboj v duhu bratstva in enakosti, odločno pa odklanja vsako javno ali prikrito izrečeno težnjo, da bi se zlili v en jugoslovanski narod. Unitarizem je pri nas že doživel obsodbo in ga najbrž ne kaže ponovno prebujati. Teološka fakulteta se s svojo izjavo strinja z izjavami slovenskih kulturnih ustanov in posameznikov, ki se zavzemajo za večje upoštevanje slovenske kulture v izobraževalnem procesu. Z njimi zahteva tudi ona pravico do samostojnega oblikovanja šolskega programa za poučevanje slovenskega jezika in slovenske književnosti. “Slovenski jezik in kultura sta naša skupna narodna dobrina," je zapisano v izjavi, “s katero ne smemo manipulirati in jo moramo v vzgojnem in izobraževalnem procesu posredovati mlajšim generacijam. Zato podpiramo vsa prizadevanja, da bi se učni načrti oblikovali tako, da bo slovenski jezik in vsa naša kultura dobila v njih ustrezno mesto. Protestiramo pa proti v skupnih programskih jedrih nameravani okrnitvi poučevanja slovenskega jezika in kulture.” V nečem pa se izjava Teološke fakultete gotovo loči od večine drugih izjav in stališč, ki smo jih mogli prebrati ali slišati o njih. Namreč v točki, ki zadeva idejnost izobraževanja, in katero drugi — v skrbi za jezik in književnost — enostavno prezrejo, če jim je sploh kaj mar. Vsekakor pa je mar slovenski Cerkvi. Med nalogami vzgojno-izobraževalnega procesa na jezikovno-umetnostnem področju namreč “programska jedra” naštevajo tudi “razvijanje marksističnega pogleda na svet”, kar gotovo ni v skladu z ustavno zagotovljeno pravico svobodne izbire pogleda na svet, pa četudi je praksa že vsa ta leta delala drugače. “Menimo, da je to v nasprotju z osnovnimi človečanskimi pravicami in določili naše ustave, ki zagotavlja svobodo verskega in nazorskega prepričanja vsem občanom,” poudarja izjava in nadaljuje ^‘Razumemo, da mora šola seznanjati mlade z marksističnim pogledom na svet, drugo pa je oblikovanje •Marksističnega nazora, ki dela nasilje nad vsemi drugače mislečimi. Zato odločno protesti- ramo proti taki formulaciji nalog vzgojno-izobraževal-nega dela. Odkar so Slovenci v 8. in 9. stoletju sprejeli krščanstvo kot svojo narodno religijo, je bila krščanska vera tudi osnovno sredstvo kulturne rasti našega naroda in temelj oblikovanja slovenske narodne zavesti. To slovensko krščansko kulturno dediščino je treba upoštevati tudi pri oblikovanju pouka slovenskega jezika in kulture.” Z ozirom na izjavo samo se Teološka fakulteta sklicuje na pretekle in sedanje zasluge Cerkve za slovenski narod. Takole pravi in vsekakor dpravičeno: “Pravico in dolžnost protestirati zaper morebitno uveljavitev načrta o skupnih programskih jedrih nam daje pomembni delež, ki gaje slovenski duhovnik vseskozi prispeval k ohranitvi in rasti slovenskega jezika in kulture (duhovne, pa tudi tvame), pri čemer ga je vodila zavest, da je prav ta vrednota nujno izhodišče in najzanesljivejši temelj za tisti človekov razvoj, ki v njem more najt^svojo prostost, pristnost, učinkovitost in veličino ter zaupen, koristen in odrešujoč stik s človekom, z domovino, z družbo in z Bogom. Teološka fakulteta je od svojih začetkov v Jezuitskem kolegiju v Ljubljani v začetku 17. stoletja razvijala osnovno humanitarno korenino človeške osebnosti na bivanjski osnovi, v kateri se stikata narodnost in religija. Slovenski duhovniki, oblikovani v bogoslovjih v Ljubljani, Mariboru, Celovcu in Gorici, so z religiozno vsebino posredovali tudi slovensko narodno zavest v slovenski govorici. Slovenska književna kultura je bila od svojih začetkov v Brižinskih spomenikih, prek velikih stvaritev slovenskih protestantov in dela številnih narodnih, bu- di^tancela MeAebfUi p '"Vi /h' na ies/j^/iesn Ob PREŠERNOVEM DNEVU se tudi avstralski Slovenci klanjamo pesnikovemu spominu! diteljev v 18. in 19. stoletju do našega časa, tesno povezana z delom slovenskih duhovnikov. Teža prizadevanj za ohranitev slovenstva na Koroškem in Primorskem je bila in je deloma še vedno na ramah duhovnikov. Tudi danes je slovenski duhovnik ne samo verski, temveč tudi obče kulturni delavec med našim narodom. Zato se čutimo kot sodelavci ustanove, ki oblikuje delo slovenskega duhovnika in s tem vpliva na slovensko narodno zavest in kulturo, poklicani in dolžni, da javno povemo svoje mnenje in svoj protest v zvezi s tako pomembnim narodnim in kulturnim vprašanjem, kot je priprava programa za poučevanje slovenskega jezika in kulture,” končuje izjava Teološke fakultete v Ljubljani. Nič ne bo napak, da v ilustracijo resnosti trenutka dodamo še izjavo slovenskih škofov, ki je sicer namenjena duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem. Napisali in podpisali so jo na seji Slovenske pokrajinske škofovske konference v Ljubljani, dne 1. decembra 1983. Zaradi svoje aktualnosti in izvirnih izhodišč pomeni zanimivo informacijo, saj jo je brez dvoma narekovala skrb in odgovornost za narod, odpor proti vsakemu nasilju nad našim jezikom in kulturo. Krščanstvo in slovenstvo sta bila v zgodovini našega naroda tesno povezana. Prva slovenska zapisana beseda je beseda našega človeka Bogu. Ob bližnji 400-let-nici Dalmatinovega prevoda svetega pisma se bomo spomnili zaslug, ki jih imajo slovenski refonnatoiji za nastanek in razvoj slovenščine kot knjižnega jezika. Delež, ki so ga imeli pastirji božjega ljudstva pri prebujanju naše narodne zavesti in skrbi za naš materin jezik, je izredno pomemben in to izročilo tudi danes zavezuje Cerkev na Slovenskem. Pred našo odgovornost za slovenski narod, njegovo omiko in njegov jezik, pa nas ne postavljajo samo zgodovinski razlogi. Krščanska vera sama nas opozaija, da je narodnost izredno pomembna naravna vrednota. Zadnji cerkveni zbor je to še posebej poudaril. Cerkev se veseli raznolikosti narodov, jo spoštuje in upošteva (prim M 11, C 13, 17). Ostro obsoja vsako iztrebljanje narodov in ponovno spominja, da so vsi narodi enaki med seboj (C 32), kar pomeni, da imajo vsi pravico do obstoja in enakopravnega razvoja. V enem izmed temeljnih besedil verske prenove “Čl o vek in kristjan v današnji slovenski družbi in Cerkvi” sta narod kot naravna vrednota in naša narodna krščanska preteklost še posebej poudaijena. Prizadevanje za današnjo prenovo mora rasti iz te preteklosti, ki jo moramo poznati, ceniti in iz nje ustvaijalno živeti. Pravica do lastne izobrazbe in kulture sodi med človekove pravice (Splošna izjava OZN, člen 26). Zato mora ta kultura imeti vse možnosti za svoj razvoj. Čutimo, da je na ta temeljna načela treba ponovno opozoriti. Vsi slovenski kristjani, zlasti še tisti, ki imamo v naši Cerkvi posebne odgovornosti, škofje, duhovniki in drugi pastoralni delavci, moramo svoj narod spoštovati in ga ljubiti. Gojiti moramo lepo in čisto slovensko besedo, skrbeti za dostojno izražanje, poznati narodovo preteklost, jo ceniti in se iz nje učiti. Za to imamo pri prejšnjih rodovih slovenskih dušnih pastirjev veliko kar ganljivih zgledov, med katerimi naj še posebej omenimo božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška. Na vse to še posebej mislimo v času, ko nas toliko znamenj opozaija, da pojema razumevanje za našo narodno zavednost in da sta naš jezik in kultura ogrožena, kar pomeni nevarnost za naš narodni obstoj. Vse to nas mora navdati z zaskrbljenostjo in z novim čutom odgovornosti. Zavedamo se, da v prizadevanju za ohranitev in nadaljni razvoj slovenske omike, narodne zavesti in jezika nikakor nismo osamljeni. Priznanje in zahvalo smo dolžni vsem našim kulturnim in družbenim ustanovam, posebno pa še tistim pogumnim, nesebičnim in občudovanja vrednim kulturnim delavcem, ki so na obstoječe nevarnosti in nerešena vprašanja opozorili našo javnost in se zavzemajo za to, da bi slovenski otroci in mladina v šoli in vzgoji mogli dobro spoznati svojo narodno preteklost, kulturno in jezikovno bogastvo in biti na vse to ponosni. Vsa ta prizadevanja iskreno pozdravljamo, odločno podpiramo ter jim želimo uspeha ob čim širšem sodelovanju. Uspeh (ali neuspeh) takih in podobnih izjav ter številnih protestov bo pokazala bližnja prihodnost. Za nas izven meja rodne domovine je prav, da smo pravilno obveščeni. Kako se s temi informacijami skladajo izjave predsednika Slovenske izseljenske matice, Matjaža Jančarja, ki jih je kaj radodarno dajal ob svojem nedavnem obisku med nami, da “slovenstvo ni več problem" in da “nevarnosti za obstoj slovenščine absolutno ni”, pa naj si vsakdo sam razloži. . . AKO ... očetje svojim otrokom vse dovolijo in se jih naravnost bojijo, ako hočejo sinovi brez izkušnje ukrepati kot očetje, si ne dajo ničesar reči, da bi se pokazalo, kako so samostojni, ako se učitelji svojih učencev, namesto da bi jih z varno roko vodili na pravo pot, bojijo in se čudijo, da jih njihovi učenci prezirajo; ako se neizkušeni enačijo s starejšimi izkušenimi in v besedi ter dejanju nastopajo proti njim, stari pa se usedajo med mlade in jim skušajo ugajati s tem, da spregledujejo neposlušnosti ali se jih celo udeležujejo, da se ne bi zdelo, kako so zastareli in avtoritativni, ako tako zapeljana mladina postaja uporna, ko ji hočemo naložiti tudi najmanjšo obveznost, ker je nihče ni učil spoštovati zakonov, brez katerih ne more živeti nobena skupnost . . . potem je zelo potrebna previdnost: Ta pot bi utegnila voditi v tiranijo. Tako je zapisa/ že grški modrec PLA TON, ki je žive/ 427 — 347 pred Kristusom. FANT je prišel v župnišče, da se z duhovnikom pogovori o nameravani poroki. Hotel je obenem tudi 1ijegovo zatrdilo, da je pravilno izbiral Končno gre za celo življenje, ne le za nekaj let, ki hitro minejo in je vsega konec. "Le povej, sin, kaj ti leži na srcu!” je duhovnik fanta ljubeznivo uvedel v razgovor. “Ženil se boš torej. Velik korak, velik korak . . . Toda ali si zares prepričan, da si si izbral pravo življenjsko družico in dobro mater svojih bodočih otrok? ” “Upam, da sem, Father,” je odvrnil fant medtem, ko ga je duhovnik s prijazno gesto povabil v govoril-n>co. Tam sta sedla k mizici in nadaljevala pogovor. “No, pa mi povej, kakšne dokaze imaš, da si si izbral dobro nevesto, ” se je namuznil duhovnik, vzel v roke svinčnik ter list papirja in čakal. “Bogata ravno ni...” je začel fant po kratkem m°lku in skoraj v zadregi In župnik je zapisal na list veliko ničlo. “■ ■ ■ a klavir zna zelo lepo igrati, tudi težke skladbe,” je nadaljeval ženin v upanju, da bo to v prid bodoči ženki Toda ob tem je m papirju prvi ničli sledila neizprosno druga. Pa tudi slikati zna izredno dobro. Zares je velik talent. ” Duhovnik je molče dodal papirju tretjo ničlo. ^este, tudi akademsko izobrazbo ima. Ta mesec bo končala univerzo . . .” so se fantu kar zasvetile oči, da se je tudi na to spomnil. Toda nič ni pomagalo: ob tretji ničli se je na papirju že pojavila - četrta. Kam neki to pelje, je razmišljal fant in skoraj ni vedel več, česa bi se še spomnil. “Mora biti iz zelo dobre rodovine. Vsi njeni sorodniki, kar sem jih doslej srečal, so tako prijazni ljudje, ” je povedal fant. Duhovnik ni niti dvigiul oči od papirja med njegovim pripovedovanjem. Zopet je zapisal veliko ničlo. Že peto - je šlo po fantovi glavi. “In tudi zelo lepo dekle je, Father. Ko jo bom pripeljal, se boste o tem lahko sami prepričali. ” Toda fantova opomba je bila vredna - šeste ničle. “A kar mi je na dekletu najbolj všeč, je to, da je zelo verno dekle, ki redno hodi v cerkev, prejema zakramente in rada moli ...” je končno žarečih oči povedal ženin. Le kako to, da se ni spomnil in tega že prej povedal! To priznanje pa vendar ne bo vredno ničle. .. Zares ne. Duhovnik ga je pogledal z vidnim olajšanjem in njegovi izjavi dobrohotno pokimal. Nato je pred šestimi ničlami na papirju napisal številko eno. Iz beline lista je zasijalo čudovito število: 1,000.000. “Poglej, sin, ravno milijon je vredna tvoja izbranka! Le poroči jo - ne bo ti žal! . . je duhovnik zaključil razgovor s fantom. O. nogih jezikov Šola Slika je iz zadnje zborovanja SSM Od leve na desn ga. A. Ceferin, g. J. Dimtsis, ga. L. Hannan, g. G. Papadopoul in g. G. Abiuso. SATURDAY SCHOOL of Modem Languages v Melbournu — šola je bila ustanovljena pred petdesetimi leti — je v mnogem vodilna avstralska državna srednja šola za poučevanje in ocenjevanje onih jezikov, ki se ne poučujejo na šoli med tednom. Tako ima vsak študent na voljo učenje tistega jezika, za katerega se zanima. V Melbournu je štirinajst šol, v Geelongu sta dve. Študent se lahko vpiše v najbližjo šolo, kjer poučujejo jezik njegove izbire. Za poučevanje v razredu je določeno minimalno število vpisanih študentov. Za jezike maloštevilnih etničnih skupnosti je SSML edina možnost, da so vključeni v državni šolski sistem, ki zagotavlja priznanje standarda, enakovrednega ostalim šolskim predmetom. Z uveljavljanjem avstralskega multikulturalizma v zadnjih petnajstih letih je poučevanje jezikov pridobi- lo na pomenu. Za vsako etnično skupino je jezik eden izmed glavnih meril njenih interesov, potreb, želja v stremljenju za ohranitev lastne kulturne dediščine in identitete. Seveda se etnične skupine razlikujejo tudi v odnosu do lastnega jezika, poleg ostalih pokazateljev kot je številčnost, gostota naseljenosti, preseljevanje in drugo družabno ter kulturno delovanje. Poučevanje jezikov v Avstraliji ni lahko, kljub iniciativam zvezne in deželnih vlad, pospeševalcev multikulturalizma in deloma naseljencev. Svetovni jeziki kot francoščina in nemščina — padajo. Mnogi imajo učenje jezikov za nepomembno. To mnenje prevladuje celo na univerzah, še bolj pa na srednjih šolah. Ni pozabiti, da je Avstralija bila vedno monolingvistična dežela. Po drugi svetovni vojni se je tukaj naselilo okoli 1,300.000 oseb, ki govorijo vsaj 36 jezikov (to so skupine, ki štejejo preko 1000 članov) in okoli 100,000 oseb, ki govorijo najmanj 96 jezikov ( to so skupine, ki štejejo izpod 1000 članov). Pobudniki multikulturalizma. strokovne in etnične organizacije, so izvajale pritisk in zvezna vlada je formirala večstrankarski senatni odbor, ki bo predlagal nacionalno jezikovno ‘politiko v odobritev zvezni vladi. Vse do tedaj se ne bomo znebili kratkovidnih programov, dis-skriminacije in nezadostnega financiranja. Poleg tega se uvajajo v Viktoriji nove šolske reforme, ki bodo temeljno spremenile dosedanje poučevanje. Starši sodelujejo pri šolskih odločitvah in vsi študenti morajo imeti enake možnosti. To pomeni vpeljavo šolskih svetov, odpravo centralizacije in elitizma v državnih šolah. V naprej bodo vse šole financirane po potrebah, vključno katoliške in druge privatne registrirane šole. To je proces, ki zahteva veliko reorganizacijo predvsem administracije, ki ima na ključnih položajih še vedno precej birokratov. V boljše razumevanje celotnega obsega problema je vedeti, da znaša letošnji viktorijski proračun za prosveto $ 1,553 milijonov za 580,000 osnovno- in srednješolskih učencev, zaposluje pa 42,000 učiteljev. Od tega je učencev v državnih šolah 72%, a samo 53% jih nadaljuje šolanje v II in 12 letnik. TAFE (Technical and Further Educa-tion) je sprejel 11,000, a odklonil 16,000 kandidatov. Osrednje vprašanje je uvedba novega postopka, ki bo preveril in ocenil delo učiteljev ter administratorjev in ne samo predpisane zahteve. V državnih šolah so šolski sveti v glavnem že izvoljeni. Odločajo in so odgovorni za izvajanje šolske politike, ki ne sme nasprotovati vladni. Upoštevati morajo krajevne potrebe in načrtovati v naprej. Nosijo odgovornost za finančno poslovanje itd. Tudi SSML mora vskladiti svoje delovanje z novo vladno politiko, vendar se je vpeljava zavlekla glede na posebno strukturo šole. O spremembah se je razprav- Ijalo na šolski konferenci, ki je bila ob zaključku šolskega leta, dne 3. decembra 1983, v Box Hillu. Zborovanje je vodil g. J. Dimtsis (je predsednik SSML—Advisory Council). Odprl ga je s pozdravom udeležencem in dobrodošlico povabljenim gostom. Prva je govorila ga. A. L. Ceferin (podpredsednica SSML—Advisory Council). Pojasnila je imenovanje, izvolitev in delo posvetovalnega sveta. V svet so bili povabljeni in po pristanku imenovani člani iz vrst staršev, učiteljev SSML in šolskih strokovnjakov. Iz svoje srede so izvolili izvršni odbor, ki je sestavil predloge za prehod na novi sistem in izboljšanje pogojev. Imel je sestanke v namenu, da zagotovi poslovanje šole skladno z interesi učencev, staršev in učiteljev, da podpre ravnatelja v pogajanjih z nadrejenimi ipd. Poudarila je, da bo letos izvoljen šolski svet (School Council) in bo prevzel vodstvo šole,kakor hitro bodo izdana navodila za izvajanje. Izvoljeni šolski svet bodo sestavljali starši (ne manj kot 1/3), učitelji (ne več kot 1/3), študenti (število bo določeno) in ravnatelj (ex officio). Potem je poročal ravnatelj g. A. L. Abiuso o položaju SSML, ki je v mnogem izreden. Osrednje vprašanje je koordiniranje delovanja dosedanjega centraliziranega upravljanja SSML v sklopu državnega siste-ma. — o delu v preteklem letu je podal statistični pregled, iz katerega je razvidno, da je bilo vpisanih 7.591 študentov, nastavljenih 360 učiteljev, poučevalo pa se je 27 jezikov. Ni bilo nobenih nesreč ali 'zgredov, kar govori za dobre odnose in dobro delo supervizorjev. — Učni uspehi študentov SSML so bili odlični. HSC—1982 je uspešno opravilo 86% vseh kandidatov. Sledila je izjava g. P. Spykeija, ministra za etnične zadeve, o vladni politiki jezikov. Prečital jo je g. G. Papadopoulos (Deputy Chairman VEC), ki je opravičil nepredvideno odsotnost ministra. Minister je obljubil vso podporo za poučevanje maternih jezikov, ki s° “community” in ne “foreign” jeziki, saj jih govorijo v družinah naseljencev, ki so avstralski državljani, vlada skrbi za izboljšanje položaja, vendar samo aktivno sodelovanje naseljencev bo dalo zadovoljive rezultate. Z odmorom je bil končan prvi del zborovanja. Ga. L.: Hannan, vladni analist za šolstvo, je govorila o pomenu multikulturalizma v šolstvu. Zastopala je mnenje, da bi multikulturalizem moral biti vključen v dnevno šolo in skrb vseh. Podrobno je razvijala svoje misli o mnogih vprašanjih, na katera pa ni lahko dobi-t* pravega odgovora. Povedala je, da mora biti šolanje Predvsem v učenju o družbi in o kulturah, ki jo sestavljajo. Novost letošnjega zborovanja je bilo predavanje 8- N. Bavingtona, pravnega referenta ministrstva. Po- hvalil je delovanje SSML, ker ni bilo nobenih nezgod ali odškodninskih tožb. Navedel je par primerov, ki so v opozorilo učiteljem, naj v šoli ravnajo po predpisih, izven šole pa samo, če imajo pismeno pooblastilo staršev. Povedal je o značilnosti avstralskega porotniškega sistema v civilnih zadevah, kjer so odločitve običajno v korist šibkejšega - tako učitelji navadno zgubijo. Zadnji govornik je bil g. R. Ketchell, vodja ministrskega oddelka za jezike (Languages other than Eng-lish). Govoril je o svojih izkušnjah s primeri iz Avstralije in drugod. Med drugim je rekel, da ne zagovarja številčno velikih šol. Na posamezna izvajanja referatov so bila stavljena vprašanja, iz katerih je bilo sklepati na zanimanje udeležencev. Seveda je ostalo precej nerešenega, kar bodo pa lahko razpravljali še v prihodnjem letu. Zborovanje je bilo na strokovni višini, stvarno in večina je bila zadovoljna. Hvalevredne so iniciative ravnatelja g. Abiusa, ki je zastopal interese SSML na avstralskem kongresu učiteljske federacije, zagovarjal predloge pred federalno senatno komisijo za nacionalno jezikovno politiko in deluje s podporo vseh za nadaljevanje učenja jezikov v SSML brez omejitev. Število študentov slovenščine v Avstraliji z leti pada. Zdaj jih — z državnimi (sobotnimi) in etničnimi šolami (v verskih središčih in slovenskih društvih) — skupaj naštejemo okoli 300 študentov. Od teh jih je polovica v Viktoriji. V letu 1983 je bilo vpisanih v SSML 79 študentov slovenščine. Obiskovali so šest razredov po različnih šolah. Na lestvici vpisanih študentov po številu so jeziki: 1. grški — 3374; 2. hrvaški — 552; 10. srbski — 118; 11. makedonski — 109; 16. slovenski — 79; 23. srbo-hrvaški — 26 itn. — Seveda so dejanske številke študentov hrvaščine in makedonščine precej višje, ker imajo dovolj študentov za razrede v dnevni šoli. Šolske statistike o učenju jezikov in demografske analize zadnjih dveh popisov avstralskega prebivalstva so sčasoma vedno bolj upoštevano merilo o razmeijih med odvisnostjo etničnih kultur in splošnega družbenega vključevanja v avstralsko državo. Te in druge zaokrožene ocenitve so bolj realistične kot navajanja nekaterih etničnih predstavnikov (? ), ki napihujejo število lastne skupine in tako skušajo doseči večji delež npr. pri radiu in televizijskih sporedih, za razne podpore in službe naseljencem itd. Ukaželjni študenti slovenščine so vabljeni, da se vpišejo v sobotne šole ob začetku novega šolskega leta. Kakor je morda začetek težaven, je večina absolventov končno zadovoljna. A. L. CEFERIN (Oglas o vpisu v sobotno šolo slovenščine je na str.29) J. basittipka Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., Fr. Bernard Goličnik, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Sl ovene Mission, Baraga Houss, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03! - '18 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Božičnega bogoslužja se je pri nas letos udeležilo zelo veliko vernikov — saj je bilo tudi vreme za polnočnico na prostem zares naklonjeno. Tudi glede vedenja se ne smem pritožiti. Zahvala vsem za sodelovanje, posebej pa pevcem in tistim, ki ste kakor koli pomagali pri cerkvenih opravilih. Zahvala tudi božičnim darovalcem za vzdrževanje našega verskega središča. Doslej se je vrnilo 424 kuvertic s skupno lepo vsoto $ 6,255,— Bog naj vsem stotero povrne! + Vas zanimajo številke? V preteklem letu je bilo v našo poročno knjigo vpisanih 24 porok (tri od teh so poveljavljene civilne poroke), v krstno pa 32 novih imen. Birmancev smo imeli 25 mladincev in 4 odrasle osebe. Prvo obhajilo je prejelo 15 otrok in 3 odrasle osebe. Spovedi nismo šteli, obhajil pa je bilo v naši cerkvi razdeljenih okoli 9,000. Obiskov bolnikov je bilo to leto zabeleženih 82, bolniških obhajil 54 (poleg tega je vsak dan prejemala obhajilo na domu naša soseda in dobrotnica Eileen Cody), svetih maziljenj 19 (poleg skupnih maziljenj v cerkvi na dan ostarelih). Pogrebov je bilo v Melbournu to leto 17, zunaj mesta pa 8. — Veliko truda je v teh številkah, če jih malo razmislimo, nam veliko povedo. + Sveto leto odrešenja smo pričeli lani z duhovno pripravo obnove ob priliki obiska ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja — zaključili pa ga bomo letos s kratkim MISIJONOM. Vodil ga bo od 29. marca do 1. aprila p. Ciril iz Sydneya. Lepa prilika za duhovno poživitev nas vseh. Že zdaj prosim: rezervirajte si i-menovane datume v ta namen. Do takrat pa bomo pri vseh mašah tudi prosili Boga za dober uspeh misijona. Vključite v la namen še svoje osebne molitve, saj moremo milost zase in za druge samo izprositi. + Dne 10. decembra je pri našem krstnem kamnu postal božji otrok Lucas Nigel Anthony, novi prirastek mlade družine Zdenka Tušek in Marie Jacqueline Nicole r. Olivier. Prinesli so ga iz Rosanne. Iz East Keilorja pa so naslednji dan prinesli Karen Marijo, hčerko Janeza Koheka in Marte r. Žižek. - Naj omenim tudi krst, ki je bil 4. decembra v župni cerkvi sv. Dominika, East Camberwell: Daniel je sinko družine Jožefa dr. Smoliča in Venny r. Burlovič. Vsem trem družinam naše čestitke! + Seveda pa ne gre brez porok. V decembru pred božičem smo zaključili leto porok s poveljavljenjem večletnega civilnega zakona in prav tako smo s poveljavljenjem civilne poroke začeli novo leto. Imen pri teh porokah ne objavljam, razen če poročenca sama želita. Vesel pa sem teh poveljavljenj zelo, saj so izraz dobre volje urediti razmere z Bogom. Navadno se oba zakonca oddahneta: Le zakaj smo tako dolgo čakali? .. . Dne 14. januarja pa je pred oltarjem slovenske cerkve Igor Danilo Krojs pričakal svojo izvoljenko Branko Osonker. Ženin je bil rojei v Melbournu, kjer sem ga krstil v Clifton Hillu, nevesta pa je bila rojena v Mariboru in krščena pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Kot deklica je prišla s starši v Avstralijo. — Isti dan je bila slovenska poroka tudi v melbournski stolnici sv. Patrika, kjer sta si za vselej podala roke Milenca Turk in Marko Plesničar. Oba sta iz znanih slovenskih družin, ženin iz “argentinske” bratov-muzikantov, nevesta iz sentalbanske ter odlična za orglami. Pri naših Glasnikih, ki sta jih skupaj vodila dve leti, sta se našla. Iz srca jima želimo dolgo življenje pod plaščem božjega blagoslova. Enako seveda tudi ostalim trem parom. + Ko to pišem je srečno za nami šele prvi teden počitniške kolonije, ki jo vsako leto v Mt.Elizi ob morju vodi naše versko središče. Prvi teden je privabil kakih dvajset družin — 63 oseb vseh skupaj. Vsi so bili zadovoljni. Iskrena zahvala gospe Slavki Kruh, ki je prevzela kuhinjo, seveda ob pomoči ostalih počitniških mamic. — Deklet se je za ta drugi te den nabralo nad 30. V kuhinji je Fani Šajn s Smrde-lovo Anico, pomaga pa Erjavčeva mama, ki je iz domovine pri sinu Vinku na počitnicah. — Za zadnji teden pa se je tudi prijavilo preko 30 fantov, a kuhinjo bo imela na skrbi Lončarjeva Rozi ob pomoči Sabine Gjerek in Ane Ludvik ter Erjavčeve mame. Upajmo, da bodo tudi letošnji trije tedni brez večje nesreče. Da ne bo ravno posebnih opeklin, lahko že zdaj povemo, saj se letos avstralsko poletje prav za prav še ni niti začelo ... Vsem kuharicam in pomočnikom pri počitniški koloniji naj tu izrečem iskreno zahvalo. Posebna zahvala tudi mesarju Stanku Mlinarju, ki je z mesom brezplačno oskrbel drugi teden ter obljubil isto dobroto tudi za tretjega. Bog povrni vsem! + Na predbožično nedeljo, 18. decembra, nas je nenadoma zapustil ANTON LUDVIK, zadet od srčne kapi na svojem domu v East Keiloiju. Zaradi svojega mirnega in plemenitega značaja je bil znan in priljubljen, kar je zgovorno pokazal tudi pogreb. Številni rojaki so se 21. decembra zbrali v naši cerkvi k maši zadušnici, kakor na predvečer tudi k molitvi rožnega venca ob krsti. Zadnje počivališče je našel pokojni Tone na keilorskem pokopališču. Blagi pokojnik je bil rojen 22. oktobra 1926 v vasi Bač, župnija Knežak. Leta 1952 se je v Trstu poročil s Frančiško Fatur, dve leti kasneje pa sta emigrirala v Avstralijo. Krojaška delavnica v Fitzroyu, ki jo je dolga leta v najlepši slogi delil s prijateljem Logarjem, je bila zatočišče mnogih — tudi mene, če je bilo treba kaj hitro zašiti zame ali za koga, ki ni mogel plačati. Poleg žene zapušča hčerki Majdo in Ireno ter sestro Silvo por. Kirn, v Kanadi pa brata. V četrtek 5. januarja je v Strathmore Private Hospi-talu v Prestonu končala svojo dolgo zemsko pot med nami dobro poznana gospa MARIJA PERŠIČ. V Avstralijo je prišla v decembru 1949 s svojim sinom Marjanom, ki se dolga leta udejstvuje med nami na društvenem polju in je tudi urednik Vestnika S.D.M. Tudi pokojna mama je spremljala naš prosvetni razvoj prav od ustanovnega zborovanja SDM pa do danes, ko je bila članica društvenega krožka upokojencev. Vsa leta je bila tudi naročnica MISLI, v katerih je objavila eelo nekaj svojih člankov. Rada je prihajala v slovensko cerkev, kadar se ji je le nudila prilika. Ob svojih starostnih in bolezenskih nadlogah se je lepo pripravila za odhod v večnost ter je večkrat prejela svete zakramente, zadnjikrat komaj nekaj dni pred smrtjo. Pokojna Marija je bila rojena dne 27. junija 1897 v družini Peterman v Kranjski gori. Ni skrivala svojega odkritega gorenjskega značaja, ki pove, kar nosi v sr-cu- V šolo je po prvih razredih doma nadaljevala v Trbižu, nato pa na ljubljanskem liceju. Ni se ji uresničila želja, da bi študirala medicino — sprejela je delo na pošti, najprej v domači Kranjski gori. Poročila seje na Jesenicah, od leta 1934 pa živela v Ljubljani, kjer je kot vdova skrbela za svoja dva sina. Friderik je bil u-t**1 *■ - — -i Melbournskim Slovcncem nudi cvetje vseh vrst m za vse prilike, pa tudi praktične in lepe darove v marmorju ali umetnem kamnu za okras doma ANNE GWEN BOUTIOUE 545 Sydney Rd., Brunsvvick, Vic. 3056 (Corner Hope Street) Tel.: 387 5131 - Po urah: 470 4046 in 470 4095 Vprašajte za ime: GIOVANNA VERGA bit med zadnjo vojno in pokojna mama je prav vse življenje nosila v srcu bolečino ob zvestem spominu. Zdaj sta se spet srečala ... Ob krsti smo zmolili rožni venec na nedeljo 8. jan. zvečer, naslednji dan po pogrebni maši pa smo drago pokojnico spremili v njen zadnji domek na zemlji, ki si ga je že prej pripravila na keilorskem pokopališču. V Austin bolnišnici v Heidelbergu sem zadnje tedne redno obiskoval JOŽEFA LENARČIČA, kateremu pa zdravniki niso mogli več pomagati, da bi se vrnil k svoji družini v Glen Waverley. Dne 10. januarja je izdihnil, lepo pripravljen z zakramenti Cerkve in vdan v božjo voljo. Pokojnik je bil rojen 4. januarja 1937 v Doliču, krščen pa v Gradu, Prekmurje. V juniju 1958 je iz Avstrije emigriral v Avstralijo. Leta 1964 se je poročil v Kew, ko je prišla za njim iz domovine njegova življenjska družica Terezija Bunderla, doma v Matjaševcih. Trije otroci (Jožef, Frank in Štefan) bodo pogrešali svojega dragega očeta, ki jih je prerano zapustil. — Rožni venec ob krsti smo zmolili v naši cerkvi na predvečer pogreba, ki je bil po maši zadušnici v petek 13. januarja na pokopališče Springvale. O naši (že drugi) avstralski dobrotnici verskega središča, pokojni EILEEN CODY, bom poročal prihodnjič. V tej številki mi je zmanjkalo prostora. Vsem dragim rajnim naj Bog podeli večni pokoj, žalujočim sorodnikom tukaj in v rodni domovini pa izrekamo iskreno sožalje! + Na tej strani mi je zaradi pokojnih tudi zmanjkalo prostora za OGLAS.O SOBOTNEM ŠOLSKEM POUKU SLOVENŠČINE. Našli ga boste na strani 29 pod rubriko Križem avstralske Slovenije. Starši, sodelujte pri tem važnem šolskem programu, ki nam ga nudijo avstralske šolske oblasti. Od vas zavisi, koliko naše mladine se bo vpisalo zdaj ob pričetku novega šolskega leta k pouku slovenščine. Ko bo zmanjkalo učencev, bo pouk zaključen. Storimo vse, da to še ne bo kmalu! Saj je vendar med nami toliko otrok po srednjih šolah — zakaj bi ne vzeli za svoj redni jezikovni predmet materni jezik? Do gotove mere ga morda že obvladajo — šola jim ga bo izpopolnila. ► Melbournskim Slovenccm se priporoča KAMNOSESKO PODJETJE VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA AVE , THOMASTOVVN, VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! / / * p / v tri glava IZ DRUŽINE (Ljubljana, 13. novembra 1983) objavljamo odlomek iz pisma, ki ga je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar poslal predsedniku Komisije za odnose z verskimi skupnostmi v Ljubljani, Dušanu Ši-nigoju:“Že dlje časa sem dobival iz Nemčije tako od Slovencev kot od Nemcev vprašanja in pritožbe glede neke ankete, ki je bila razdeljena otrokom slovenskih staršev po šolah, ki jih vodijo naši učitelji po Nemčiji. V tej anketi, kakor Vam je gotovo znano, so bila nekatera vprašanja, ki se nanašajo na versko opredeljenost otrok in njihovih staršev. Za anketo so zvedele tudi nemške šolske in druge oblasti in so proti temu ostro reagirale. Ponovno in ponovno smo še dobivali iz Nemčije, pa tudi od drugod pritožbe prizadetih, da jih ob obisku domovine organi notranje uprave ob razgovorih, nat katere jih kličejo, vprašujejo tudi, če obiskujejo slovensko mašo. Pozitivno vemo, da so mnogi zaradi tega prenehali hoditi k slovenski maši iz strahu, ‘da ne bi doma tega zvedeli’ in bi morda zaradi tega ob vrnitvi imeli težave ... Tudi s svoje strani prosim, da bi se takšne stvari, ki so tako kočljive in lahko škodijo tudi ugledu naše države v tujini, res več ne ponavljale. Naj bi imeli naši ljudje v tujini zares vtis, da jih zaradi njihovega verskega prepričanja in udejstvovanja iz domovine nihče ne nadzoruje ali morda celo plaši.. Zelo v rokavicah povedano, pa vendar povedano vse, četudi izboljšanja ravno ni pričakovati. Morda malo večje previdnosti — za “vtis”, da naše ljudi izven meja domovine zaradi vere “nihče ne nadzoruje”, kar pa ne spremeni dejstva, nevrednega svobodnega človeka. BRALI SMO v domačem časopisju, daje železniška uprava iz Ljubljane poslala zvezni carinski upravi protestno pismo. Šlo je zaradi “prevnetega iskanja” raznega tiffotalpskega blaga po vagonih, ko se vlak u-stavi na mejnem prehodu z Avstrijo ali Italijo. Cariniki namreč postopajo pri pregledovanju vagonov zelo brezobzirno in z iskanjem skritih predmetov čestokrat hudo poškodujejo potniške vagone. Poškodovani vagon potem ne more čez mejo, morajo ga izklopiti ter zamenjati z drugim. Škoda pa je še večja ob dejstvu, da je vagon izven prometa povprečno petnajst dni, predno je popravljen in spet uporaben. Še večja postane škoda, če so se cariniki v svoji preveliki gorečnosti spozabili nad vagonom, kije last tuje države. Tako pravi poročilo, da so lani samo za poškodbe na obmejnem prehodu v Sežani morali Italijanom plačati nad pet milijonov lir odškodnine za 25 od carinikov poškodovanih vagonov. SLOVENSKI OKTET se je v decembru predstavil na dvanajstih koncertnih nastopih v Španiji in na Portugalskem. To sta dve redki državi, v katerih naš najboljši oktet doslej še ni nastopal. S TOPLO termalno vodo, ki priteče iz nove vrtine in ima 63 stopinj Celzija, so v oktobru pričeli ogrevati ves zdraviliški kompleks Moravskih toplic. Kompleks ni majhen, saj obsega dvajset hišic za goste, restavracijo, pokriti bazen in prostore za fizioterapijo. Načrtujejo, da bo termalna voda s spomladjo ogrevala tudi novozgrajeni hotel Termal in veliko novo restavracijo. PO PODATKIH uradne statistike so cene v Sloveniji v teku enega leta poskočile povprečno za 50 %. Najbolj pa seje od oktobra 1982 do oktobra 1983 podražilo kmetsko orodje (za 116 %), precej tudi tekoča goriva (za 76 %), meso za 64 %, najmanj pa kulturne storitve (le za 17,2 %). O ŠTAJERSKEM LETALIŠČU, na katerega je Maribor tako ponosen, smo že poročali. Pa zadnje poročilo o njem spet pravi, da še vedno leze v večje in večje izgube. Ob zadnjem proračunu je imelo okoli deset milijonov izgub, kar je, za pet odstotkov več 724 5408 SLO VENI A N FUNERAL SER VICE A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor-tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. kot leto poprej ob istem obdobju. Potniški promet se je zmanjšal za tretjino pri domačih potnikih, do-čim je odstotek tujih potnikov ostal isti. Več sreče pa imajo “štajerska krila” z blagovnim prometom, ki se je povečal za 12 odstotkov — vendar še ne dovolj, da bi jih izvlekel iz luknje . .. PRI VINU pa imajo zato Štajerci več sreče: Vinag, ki je najpomembnejše štajersko vinotrško podjetje, se je začel uveljavljati celo na daljnem Japonskem. Že lani je podjetje prodalo Japoncem 600.000 litrov svojih različnih vin, v decembru pa je z Japonci sklenilo pogodbo o izvozu še dveh milijonov litrov. Japonskemu okusu je menda najbolj pogodu traminec, renski rizling in pa burgundec. OB DVAJSETLETNICI obstoja je tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov 27. novembra priredila v Kulturnem domu koncert, ob katerem se je na odru zvrstilo kar 14 zborov. Dokazali so, da so cerkveni zbori po Tržaškem še vedno v polnem življenju in razmahu. Ob jubileju je Zveza izdala tudi posebno spominsko brošuro z naslovom: “Slovensko cerkveno petje na Tržaškem”. V besedi in slikah je v njej zvesto podano delo zborov v vseh župnijah mesta in okolice °d leta 1889 dalje. Prikazana je tudi bogata publicistična dejavnost Zveze, saj je izdala v teku let 47 novih nabožnih napevov in 25 svetnih ljudskih. Vse je Priredil skladatelj Ubald Vrabec. Brošuro zaključuje tudi opis sodelovanja Zveze pri številnih orgelskih koncertih. Dokler bo narod pel, bo tudi živel! pravi ljudska modrost. Naj se uresniči tudi pri naših preizkušanih zamejskih rojakih, ki jih tudi avstralski del Slovenije v svetu čestita k jubileju in lepim uspehom. BOLJ ZASKRBLJUJOČE je drugo poročilo iz Trsta: na 1. decembra so dijaki italijanskih srednjih šol ■meli po mestu protislovenske demonstracije, ki jih je 0rganizirala fašistična mladinska organizacija “Fronte della Gioventu”. Do kakih posebnih izgredov in razbijanja tokrat ni prišlo, slej ko prej pa ne bo ostalo samo pri vpitju. V glavnem so bile demonstracije naperjene proti dvojezičnosti, kar so pokazali tudi napisi. Med njimi smo brali: “Nočemo se učiti še drugega jezika!” - “Manjšine imajo že preveč privilegijev!” — Trst mora ostati italijanski!” Menia, tajnik mladinske organizacije, je v govoru med drugim napovedal, da bo neofašistična stranka MSI (Movimento Sociale taliano) v kratkem začela zbirati podpise proti dvojezičnosti. V Trstu zares zlepa ne bo mirnega sožitja. Vse se Ze malo poleže, pa spet pride do hujskanja političnih ozadij, dočim imajo tržaški Slovenci kaj malo zaslombe matične domovine. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno'in za vse večje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEW1S RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232*4314 Rojak VOJKO VOUK IME LJUBLJANA se dviga na lestvici, ki nakazuje onesnaženost zraka velemest in mest. Letos 9. januarja je onesnaženost ljubljanskega zraka presegla kritično mejo, pa tudi vremenska napoved Ljubljančanom ni dala nikakega upanja, da bi se zrak v 24 urah razčistil. Izvršni svet skupščine mesta je bil prisiljen pozvati občane, predvsem starejše, otroke in bolnike, naj omejijo gibanje na prostem na najmanjšo mero. Tudi naj v lastnem interesu ne zračijo stanovanj, saj bi odpiranje oken preneslo slab zrak tudi v hiše. Tako daleč smo torej že z našo “belo” Ljubljano. Menda je bela samo še, ko zapade nov sneg — tudi sneg postane hitro ves črn od saj ter dokazuje, kaj vse je v ljubljanskem zraku . . . V POČASTITEV (55-letnice Narodne galerije so 22. novembra v Ljubljani odprli razstavo del tujih mojstrov. Izmed 185 del zbirke Narodne galerije sojih izbrali 105. O pomembnosti razstave kot vezi in prepletanju sosednjih kultur je ob tej priliki časnikarjem spregovoril prof. Federico Zeri iz Rima, ki je tudi avtor študije v katalogu razstave. V KRANJSKI GORI so v začetku decembra uspešno zaključili obnovo dvesto let stare Liznjekove hiše, ki je edinstven primer gornjesavske kmečke arhitekture. Vsekakor bo popestrila turistično zanimivost kraja. Poleg takoimenovane črne kuhinje, kamre z rozetami na stropu in “hiše”kot so imenovali dnevno sobo, je posebno zanimiva tudi streha: hiša je pokrita s skodlami na starinski način. K hiši so začeli zbirati tudi staro kmečko orodje. MITJA RIBIČIČ, eden vodilnih doma, je imel intervju z dunajskim listom “Die Preše”. Seveda so ga novinarji vprašali tudi o veri. Priznal je, da je vera “kreativni dejavnik”, pa dostavil tudi pogoj : “dokler je ne zlorabljajo v politične namene.” Toda kdaj se neha kreativnost in začne zloraba? Ribičič ob tem ni povedal, da o meji odloča - partija. i M GOSPOD, na* Bog, kako čudovito j"°ie ime po vsej zemlji, visoko nad nebo sega tvoje veličastvo. Celo nedolžnim in neukim otrokorf te slavijo, in s tem osramotil svoje sovražnike. Ko gledam nebo, mesec in zvezde,^1 ^ Ustvaril, mislim: kaj je človek, da se ga spominjal? Ustvaril si ga skoraj kakor angela, sVo m lastjo si ga ovenčal. Dal si mu oblast nad svojimi deli; vs^1^ Podvrgel: ovce, govet1 lvie Šivali, ptice pod nebom in ribe v morju. Gospod, naš Bog, kako si velik, |ad, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vsem Kotičkarjem, ki ste pobarvali in poslali BOŽIČNO SLIKANICO, najlepša hvala za sodelovanje. Veliko je bilo res lepih, za nagrado pa je bila izbrana IVANKA DEBEVEC,Ryde,N.S.W. Čestitam! Striček. Dragi Striček! Sestrici Veronika in Barbara te zopet lepo pozdravljava in ti želiva srečno novo leto. V dokaz, da se pridno učiva po slovensko govoriti in pisati, ti pošiljava to, kar sva morali napisati v Slovenski šoli S. D. M. Če hočeš objavi, če nočeš, pa ne bova nič hudi nate. BOŽIČNI DAN Pri nas je zelo lepo na božični dan. Cela hiša je pospravljena. Ata naprosimo, da nam zloži božično drevesce. Jaz in moja sestrica hitiva obešat stvari. Mama pa vse popravlja za nama. Božični dan je sveti dan. To pa zato, ker se je rodil Jezušček. Vsi pojemo samo božične pesmi. Po slovensko znamo pa le Sveta noč. Ko zjutraj vstanem, tečem gledat, kaj je pod dreveščkom. Tam je vedno polno daril. Hitro poiščem svojega. Potem gremo k maši. Popoldne pa gremo k teti Ivanki in stricu Zdravkotu. Božični dan je najlepši dan v letu. Veronika Smrdel, II let, Bulleen, Vic. BOŽIČ PRI NAS Jaz imam zelo rada božični dan, ker takrat ne gremo v šolo. Moja mama speče potico in ata kupi pršut. Tudi pokropimo celo hišo in vrt z žegnano vodo. Naredimo lep in velik drevešček in tudi jaslice. Na božični dan lahko odprem darilo, katerega sem zelo vesela. Celo noč gorijo lučke na dreveščku, ker je “sveti večer ’. Barbara Smrdel, 9 let, Bulleen, Vic. RODNI KROV VETER NA POLJU, RAHEL KOT DIH, OKENCA BELA, NAGELJNI V NJIH; SLAP PLAMENEČI, RDEČ KAKOR KRI, IZ RANE ODPRTE VRE IN KIPI. GNEZDO POD STREHO, LASTOVKA V NJEM, TOPLA PEČ V HIŠI VABI V OBJEM. IN MED VSEM, MATI, TVOJ BLAGOSLOV. -BODI POZDRAVLJEN, RODNI MOJ KROV! MIRKO KUNČIČ DRAGI OTROCI! Kajne, tudi v novem letniku naj nadaljujemo z GALERIJO MLADIH, ki da svoje priznanje vsaj nekaterim izmed naše mladine, ko že vseh ni mogoče objaviti. Je pa vsaka objava tudi priznanje staršem: brez njih narodne zavesti bi sin ali hčerka še vedela ne za MISLI in tale KOTIČEK. Danes naj se ustavimo v Geelongu, blizu Melbourna, pri naši zvesti in prijazni JAGROVI družini. Mama in ata sta doma s prelepe Dolenjske, oba fanta pa sta rojena v Geelongu: starejši VINKO leta 1962, RAJKO pa leta 1967. Da bi jokala pri krstu, se ne spominjam, a če staf sta po slovensko: Pri Jagrovih govorijo slovensko, zato pa tudi oba sinova obvladata materni jezik. Moram priznati, da sem ju ob neki priliki skrivaj poslušal. Govorila sta med sabo — slovensko, kar se med našo mladino kar redko zgodi. Vinko se vsak dan vozi v Melbourne na posel, Rajko pa je še študent. Oba veseli glasba. Pri vsakomesečni slovanski maši v Bellparku sta kar redno: Rajko celo ministrira, Vinko pa je tudi dolga leta. Skupno sta doslej odbila polnih trinajst let ministriranja, kar je lep dokaz vztrajnosti. Rajko se tudi že več let udeležuje v Melbournu našega VValkathona za bodoči Dom ostarelih in kar redno je med nagrajenci, toliko nabere med sponzorji. Za božič pa navadno oba brata skupno zbereta dar za lačne, kar je tudi lepa navada. Le naj ohranita darežljivost vse življenje, pa seveda tudi slovenski jezik, ki jima tako dobro teče! POUK SLOVENŠČINE Saturday School of Modern Languages — Education Department of Victoria vabi študente, da se lahko vpišejo za pouk slovenščine v šolskem letu 1984 v soboto dne februarja 1984 ob 9. u r i dopoldne na naslednjih šolah: Za letnike (Y e a r) 7 — 11: Altona North High School, 1 McArthur Road, Altona North Box Hill High School, VVhitehorse Road, Box Hill Dandenong High School, Princes Highway, Dandenong Maribyrnong High School, River Street, Maidstone North Geelong High School, Separation Street, North Geelong Leto (Year) 12 HSC in 11 in 11 (če je bližje od drugih šol): University High School, Story Street, Parkvilie Pouk je vsako soboto s pričetkom ob 9. uri dopoldne in sicer: ^ trimesečje — od 4. februarja do 28. aprila 2 trimesečje — od 26. maja do 11. avgusta 3 trimesečje — od 8. septembra do 24. novembra Pouk odpade, kadar so prazniki in dolgi vikendi. Informacije dobite na gornjih šolah, ali pa kličite na telefon 380 5877 ^ODONGA, VIC. — Morda bo koga zanimalo, da smo imeli 5. novembra poroko in sicer v cerkvi Srca Jezusovega, kjer se zbiramo vsaki drugi mesec k slo- križem'— avstralske venski maši. Lidija Irena Gorjan, iz tukajšnje slovenske družine Viktorja Gorjan in Marije r. Palčič, je bila nevesta. V cerkvi je svojo življenjsko družico pričakal James Alan Billington, doma iz Morwella. -Naše iskrene čestitke! — Poročevalec. CARINA, QLD. - Sem mislil, da se v letu 1983 ne bom več oglasil, pa naj se še s tem pismom. Med ostalimi novicami sem namreč v novembrski številki naših MISLI pod rubriko “Z vseh vetrov” zasledil vest, da je poštna uprava ZDA končno vendarle prišla do za nas razveseljivega sklepa: izdala bo poštno dopisnico z že natisnjeno znamko s podobo našega velikega rojaka-misijonarja in svetniškega kandidata Friderika Baraga, za ameriško zgodovino pa tudi priznanega pionirja ob Velikih jezerih in avtorja prvih in zadnjih knjig v jeziku indijanskega rodu Očipvejcev. Dasi-ravno moram kot zbiratelj znamk reči, da bi bilo vse večjega pomena, ako bi izšla spominska znamka z misijonarjevo podobo, je vendar tudi ta odločitev ameriške pošte hvalevredno priznanje. Res dopisnice s tiskano znamko niso tako upoštevane kakor so znamke kot take, ki se zanje love filatelisti vsega sveta. Toda led je prebit in kar zadovoljni moramo biti. Bolje nekaj, kakor pa nič! Morda bo pa le prišel čas, ko bo ameriška poštna uprava ugodila slovenskim prošnjam tudi za izdajo posebne spominske znamke našega rojaka Koširja, izumitelja poštne znamke. Pred dobrimi tremi leti sem predlog podprl tudi s svojim pismom odgovorni osebi ameriške poštne uprave. Dobil sem kmalu od- Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High SiKew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična GABRIJELA, ki Vam bo šla v vsem na roko. Če pridete na agencijo in me ni tam, vprašajte za GABRIJELO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 329 - 6833 CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 -- Tel. 329 - 6833 . — Consultant DR. J. KOCE Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander VVATCHMAKER and JEVVELLER 190 Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. W. Telefon 633 1384 vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN VVORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se E. & C. ROBNIK govor, da so z ostalimi tudi moje pismo predložili posebnemu odboru za te zadeve (ime: Citizens’ Stamp Advisory Committee). Žal je odbor — vsaj točasno — odklonil izdajo Koširjeve znamke. Toda puško v koruzo ne smemo vreči, saj čas prinese svoje! Za naše velike može, ki jih imamo kot majhen narod kar precej, se moramo potegovati. Če jih sami ne bomo prikazali svetu, kdo drugi jih bo? Glede pokojne Kristine Marije, preminule soproge že tudi pokojnega Antona Kranjc, o kateri sem pisal v zadnji številki, naj samo dodam, da je pokopana na brisbanskem pokopališču Mt. Gravatt ob svojem pokojnem možu. Ko sem poročal o njeni smrti, tega podatka še nisem imel. Za leto 1984 pa moje najboljše želje uredništvu in upravi naših dragih MISLI - Janez Primožič. OTTOWAY, S. A. — MISLIM želim srečno novo leto. Decembrsko številko je spet sneg pobelil, vsaj na naslovni strani. Če ga le vidim, pa četudi le na papirju, me strese mraz. Pa veijetno nisem edini, ki mi za sneg ni prav nič in sem samo vesel, da nas v novi domovini ne muči. No, pa to samo mimogrede. Opazil sem v novembrskih MISLIH, da v Matici mrtvih ni imena ŠPACAPAN. Vem, daje imel mož tukaj dve operaciji, nato pa se je šel zdravit v domači F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M. THAME, E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja _ 'Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 kraj — doma je tam nekje v Vipavski dolini' Kot sem zvedel mimogrede, je tam tudi umrl in bil pokopan v domačem kraju. Žal pa točnih podatkov nimam, niti rojstnih niti smrtnih. Morda jih ve kdo drug, ali pa jih bo uredništvo znalo izslediti. Slovenske pozdrave vsem! — Stanko Šubic. HOBART, TAS. — V cerkvi sv. Terezije v Moonah, kjer se Slovenci zbiramo dvakrat na leto k slovenski maši, smo imeli 19. novembra 1983 poroko. Pred oltarjem sta se našla David Barry Midson in Mary (Anna Maria) Mavrič. Nevesta je, kot že ime pove, iz naše znane slovenske družine pok. Jožefa Mavrič (doma iz Hrušice) in Marije r. Štih. — Mlademu paru naše čestitke! - Poročevalec. VVOLLONGONG, N. S. W. — Sem eden tistih, ki rad zagovarja razmere v rodni domovini, četudi sem VlkTORlJSKIM SIOVENCEM ES TOBIN BROTHERS funeral directors North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO v ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 Cr *•»»»> j j j j j j- j- POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in G«rusalemme, 40 00185 ROMA * sc melbournskim Slovencem priporoča < za prodajo novih in starih pisalnih, > N računskih in podobnih strojev vseh znatnk. , < Izvršujemo vse vrste popravil! > J V zalogi imamo slovenske črke CŽS, ( < kijih Vaš pisalni stroj morda šenima. * J EMIL ZAJC I ! 1 Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 I ; Telefon: 795 6937 \ ....................................... Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs. Križanka : k r i ž p; f v ‘ Vodoravno: 2. čeden, postaven; 4.moško ime; 5. za oporo uporaben kos lesa; 6. dežela v Prednji Indiji; 9. divja mačka; 12. ob tem imenu se pripogibajo kolena; 13. po cvetu pride; 14. zaudaijanje; 15. del živalskega telesa; 17. neljuba golazen; 18. okrajšana oblika znanega moškega imena med Avstralci; 19. okrajšana oblika ženskega imena (eden množinskih sklonov); 20. bolezen železa. — Navpično: 1. naša doba posebnega spomina; 2. starodavno orožje; 3. del razdeljene celote; 6. med perutnino spada; 7. strupena žuželka; 8. kratica za eno svetopisemskih knjig nove zaveze; 9. ubranost; 10. okrajšano žensko ime; 11. z vodo gotovo ni skupaj; 15. eden težki poklicev; 16. igra na pihalni inštrument. Rešitev pošljite do 20. februaija na uredništvo! SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. — Cena 6.— dol. hoja za Kristusom je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana,— Cena 5,— dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Ce-naje 5,— dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,— dol. kristjan moli je naslov molitvenika, ki je izšel pred dvema letoma v Ljubljani in ima 305 strani. V belih, rdečih in temnomodrih platnicah. Cena je 5,— dol. SHEPHERD OF THE WILDERNESS - Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2dol. BOJ ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM - Izdano v Argentini. Iz zapiskov pok. dr. Srečka Baraga in ohranjenih dokumentov je vsebino knjige uredil Alojzij Geržinič. Cena 10,— dol. DREAM VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu Antona Družina in z ilustracijami Lilliane Brulc. Izdano v ZDA (Slovenian Research Center). Cena 11,— dol MEN WHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 6,— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino v času revolucije in osebna razmišljanja o komunizmu. Ce- Naj omenim, da poštnina v ccni NI vključena! SLOVENIAN HERITAGE - (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V an-g'eščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med narpi. Cena 18,— dol. SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLOVENIAN AUSTRAUAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666 (vso ure) DONVAL RAVEL Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!