Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 31. OKTOBRA 1963 Leto XV. — Štev. 43 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. UST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
DEVET MESECEV GOSPODARJENJA V SOBOŠKI OBČINI:
MOČAN PRISPEVEK V IZVOZU
Analize gospodarjenja in izvajanja družbenega plana soboške občine za obdobje januar-september kažejo ugodno sliko. Industrija kot najmočnejša panoga družbenega gospodarstva je povečala fizični obseg proizvodnje v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom za 22 odst., kar je za 8 odst. manj kot predvideva družbeni plan. Nekoliko manj kot je predvideno s planom se je povečala tudi produktivnost dela.
V tret jem kvartalu se je močno povečala gradbena dejavnost, vendar je obseg gradbenih del nekoliko manjši kot lansko leto. Tudi v turizmu se je povečalo število turistov tako domačih kot tujih. odločilna postavka plana pa je tudi izvoz, ki kaže stalno tendenco večanja.
Za celotno gospodarstvo je značilno, da se je razvijalo na stabilnejših odnosih ob ustaljenem tržišču in ob večji vsklajenosti med proizvodnjo in potrošnjo. Gospodarske organizacije so izvozile v vrednosti 2 milijard in 9 milijonov dinarjev, največji delež pri izvozu nosi kombinat Pomurka, dočim je Mura prav tako ude-
ležena v izvozu s precejšnjim zneskom, saj je izvozila svojih izdelkov v vrednosti za čez pol milijarde dinarjev. Težave glede izvoza ima podjetje Panonija, ki doslej pravzaprav še ni nič izvozilo delež tega podjetja v izvozu pa naj bi znašal do konca leta 32 milijonov dinarjev. Beltinsko podjetje "Beltinka" bo do konca leta dosegla polovico predvidenega izvoza, to je okrog 20 milijonov dinarjev. Ker so slabše uspehe dosegli le nekateri manjši izvozniki, bo plan izvoza do konca leta dosežen in celo presežen.
Kmetijske gospodarske organizacije naj bi v letošnjem letu odkupile 1494 hektarjev zemlje. Odkupljenih pa je bilo le 631 hektarov. Sodijo da je odkup zemlje letos zaključen. V večini kmetijskih gopodar-
skih organizacij ugotavljajo, da so odkupne cene za zemljo prenizke, kar vpliva tudi na letošnji uspeh glede odkupa. Do 10. oktobra je bila jesenska setev v glavnem zaključena. Ugotovljeno je, da je bilo porabljenih letos nekoliko manj umetnih gnojil kot lansko leto pa tudi strojnih uslug so se posluževali kmetovalci v manjši meri. Nekatere kmetijske zadruge niso porabile niti tistih količin umetnih gnojil, ki so bile predpisane z zakonom o agrominimumu.
V kolikor bi v prvem polletni uspešneje odstranili nekatere težave, ki so nastale v industriji, bi bili rezultati gospodarjenja še ugodnejši, računati pa je, da bo ob koncu leta tudi industrija izpolnila svoje planske naloge v celoti.
Asfaltni trak tudi na cesti iz M. Sobote v Martjance — na sliki: svečanost ob otvoritvi
Zadružni delavci iz Verone na obisku v Pomurju
V četrtek je Mursko Soboto in Gornjo Radgono obiskala delegacija zadružnih delavcev, članov pokrajinskega komiteja KPI iz Verone. Goste iz Italije je v Murski Soboti pričakal sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Zupančič.
V spremstvu direktorja KIK "Pomurka" Karla Lutarja in predstavnikov Kmetijske zadruge iz Murske Sobote so si člani delegacije ogledali Tovarno mlečnega prahu in Kmetijsko gospodarstvo v Rakičanu. V razgovorih v Tovarni
mlečnega prahu so se italijanski zadružni delavci zanimali za organizacijo proizvodnje, delo organov upravljanja in za vlogo, ki jo ima kmetijski kombinat »Pomurka« v razvoju kmetijstva na območju soboške občine. Po ogledu posameznih obratov Tovarne mlečnega prahu in obratov KG Rakičan, so gostje obiskali še Kmetijsko zadrugo v M. Soboti. Zanimali so se predvsem za vse vrste sodelovanja zadruge z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, ogledali pa so si tudi nekatere obrate.
Po obisku v Murski Soboti so italijanski gostje odšli v G. Radgono. Tudi tam so se živo zanimali za uspehe in delo v kmetijskih delovnih organizacijah in kmetijskih zadrugah
Gostje iz Verone ob prihodu v Mursko Soboto (foto K. Sukič)
DANES ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA
Danes dopoldne so razpravljali odborniki občinske skupščine o gibanju gospodarstva v obdobju od januarja do kanca septembra, prav tako so obravnavali tudi razmere glede gospodarjenja s splošno ljudskim premoženjem ter sklepali o nekaterih upravnih zadevah, o poroštvenih izjavah in predlogih ter sklepih.
DAN MRTVIH
Vsako leto se 1. nobvembra svečano spomnimo umrlih. Postojimo ob grobovih z mislijo na njih, ki jih je neizprosna zakonitost umiranja iztrgala iz naših vrst. Posebej se spominjamo tistih, ki so padli v najtežjih, a hkrati najveličastnejših dneh naše zgodovine. Vsem znanim in neznanim junakom, na katere smo ponosni in se jih spominjamo s hvaležnostjo, ker so darovali svoje najdražje — življenje za lepšo bodočnost, je posvečena hvaležna misel. Vsako leto krasijo njihove grobove mnogi venci, v spomin na njihova dela, ki ne živi samo med njihovimi svojci, ampak v srcih nos vseh. Zato počastimo spomin vseh tistih, ki so nam priborili stvarnost, v kateri živimo, a je sami ne morejo uživati.
NA PLENUMU OBČ. ODBORA SZDL V M. SOBOTI SO RAZPRAVLJALI
0 delovanju društev
V torek je plenum občinskega odbora SZDL Murska Sobota razpravljal o delovanju društev. Uvod v razpravo je predstavljala analiza, ki jo je podala predsednik odbora tov. Sida Podlesek. Člani plenuma pa so v razpravi opozorili na vrsto problemov, ki ovirajo delo društev, navedli so pa tudi dobre primere društvene aktivnosti, ki je prinesla lepe uspehe nekaterim društvom.
Izredna pozornost je bila posvečena zlasti delu kulturnih in prosvetnih društev. V občini deluje sedem poklicnih kulturnih ustanov, poleg teh pa še 18 prosvetnih društev, 2 DPD »Svoboda«, 3 mladinska kulturno umetniška društva, dve telesno vzgojni društvi »Partizan« pa imata kulturno prosvetni sekciji. Podatki o finansiranju kulturne dejavno-
sti kažejo, da v soboški občini z ozirom na narodni dohodek pa tudi v absolutnem znesku dajejo mnogo več, kakor v raznih razvitejših občinah, vendar pa kljub temu ugotavljajo. da materialni položaj ni zadosten. V razpravi o delu teh društev pa je bilo poudarjeno. da jim manjka sposobnih in delavnih kadrov, ki bi lahko uspešno prebrodili tudi materialne težave.
Tudi glede telesnovzgojnih društev je bilo slišati ugotovitve, da imajo premalo sredstev, zaradi česar si tudi ne morejo priskrbeti vseh potreb nih športnih rekvizitov. Občinska zveza za telesno kulturo povezuje 14 TVD »Partizan«, 17 šolskih športnih društev, 4 nogometne klube in 23 strelskih organizacij. Kljub temu, da predstavlja pomanjkanje primernih dvoran, igrišč in opreme resno oviro, pa je nekaterim društvom v zadnjih letih uspelo urediti lepa igrišča. Tako je bilo po prizadevnosti. članov in s prostovoljnim delom mladine urejeno igrišče soboškega TVD Partizan, atletski stadion in igrišča pri gimnaziji, športni stadion v Rakičanu ter igrišča v Moščancih, Krogu in Puconcih. Močno pa primanjkujejo ob-
jekti za zimski šport ih telovadnice pri šolah. (Nadaljevanje na 5. strani)
SKUPŠČINA PRLEŠKEGA
ŠTUDENTSKEGA KLUBA
Dne 6. novembra bo v prostorih stare tehnike v Ljubljani deseta redna skupščina Prleškega študentskega kluba. Skupščina bo med drugim izvolila novo vodstvo kluba.
SESTANEK FTIZIOLOGOV V RADENCIH
V Slatini Radencih so se 18. inl9. oktobra Zbrali na skupnem sestanku člani slovenske in hrvaške pneunaonoftiziološke sekcije. V dveh dneh so zdravniki in zdravstveni delavci poslušali okrog 20 referatov in predavanj, ogledali pa so si tudi vinogradniško posestvo na Kapeli.
S SESTANKA IZVRŠNEGA ODBORA ObO SZDL LENDAVA
STATUTI IN PRIPRAVE
NA PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE
V petek je izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Lendavi analiziral vpisovanje posojila za Skopje. Člani odbora so ugotovili, da je bila akcija za vpis posojila v lendavski občini zadovoljivo končana.
V občimi je vpisanih dva milijona dinarjev posojila več, kot so predvidevali ob začetku akcije. Tam kjer so bili doseženi ugodni rezultati vpisovanja, so krajevne organizacije SZDL dobro opravile šivajo nalogo, v vaseh kjer pa KO SZDL k akciji niso pristopile bolj načrtno, je bil uspeh manjši. Izvršni odbor je sprejel sklep im priporočilo, da naj podobne analize v prihodnjih dneh naredijo vsi odbori krajevnih organizacij SZDL.
Izvršni odbor je na seji ugotovil, da delo na pripravah osnutkov statutov v delovnih organizacijah, krajevnih skup nosilih in priprava občanskega statuta v redu poteka. Člani SZDL so že doslej aktivno delali v pripravah osnutkov, dolžnost organizacij SZDL pa je, da se takoj, ko bodo osnutki gotovi, vključijo v razprave. Organizacije SZDL bodo pri razpravah nudile vso pomoč, posebno pri diskusijah o statutih krajevnih skupnosti Sklenili so tudi, da bodo s pripravami na proslavo Dneva republike začeli takoj. Zato so imenovali pri ObO SZDL posebni odbor, ki bo vodil priprave in koordiniral delo, delovne organizacije in krajevne skupnosti pa bodo same pripravljale ob sodelovanju organizacij in društev proslave 29. novembra.
-ič.
Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE V LENDAVI :
Ugodni rezultati v gospodarstvu
Odborniki občinske skupščine Lendava so v soboto na svoji šesti seji obravnavali, poročilo o realizaciji družbenega plana občine v devetih mesecih letošnjega leta, o poteku jesenske setve, o poročilu Sveta za šolstvo in še o nekaterih drugih vprašanjih. Pri prvi točki dnevnega reda so seji skupščine prisostvovali tudi predstavniki posameznih gospodarskih organizacij iz občine.
Podatki o gibanju gospodarstva v devetih mesecih letos v lendavski občini ugodno kažejo. Primerjava letošnjega devetmesečnega obdobja z istim v lanskem letu kaže, da se je v vrednosti obseg industrijske proizvodnje povečal za 38,8 odst. Tudi količinski obseg proizvodnje je narasel in sicer za 30,4 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Ugoden napredek je viden tudi iz številk o prodaji, saj je lani v devetih mesecih bilo prodanih za 1 milijardo 472 milijonov dinarjev industrijskih proizvodov, v devetih mesecih letos pa že za 3 milijarde 326 milijonov dinarjev. V planu predvidene investicije v vrednosti 1 milijarde 112 milijonov dinarjev so presežene že za 2,5 odstotkov. Po predvidevanjih družbenega plana naj bi kolektivi gospodarskih organizacij letos ustvarili 4 milijarde 435 milijonov dinarjev brutoprodukta, do konca septembra pa je ta postavka realizirana s 3 milijardami 954, milijona dinarjev. Vrednostni plan proizvodnje je izvršen z 89,2 odst., količinski pa s 75 odst., kar vse kaže, da bodo predvidevanja
družbenega plana za letos v zadnjem tromesečju lahko uresničena.
Ko so razpravljali o poteku jesenske setve, so odborniki poudarili, da so bile priprave na to akcijo slabe. Kljub izkušnjam iz zadnjih dveh let kmetijske zadruge in kmetijski strokovnjaki niso storili vse, kar bi bilo potrebno za uspešno opravljeno jesensko setev. Gnojil in semen je bilo letos dovolj. Kmetijske zadruge v občini so letos razpolagale z 916 tonami umetnih gnojil, kar bi zadostovalo za 2290 ha obdelovalnih površin. Po zbranih podatkih je bilo doslej porabljenih le 275 ton gnoji], od celotne količine 95.705 kg semena pa 66.334 kg. Pokazatelji kažejo, da je povprečna poraba gnojil po ha 149 kilogramov, vendar se bo to povprečje še povečalo, saj je jesenska setev v največjem razmahu. Če dodamo, da je predvidena uporabo 400 kg gnojil po ha potem vidimo, koliko je treba storiti še sedaj, prav toliko pa tudi pri spomladanski setvi, da bodo naloge izvršene.
Po razpravi o poročilu Sveta za šolstvo je občinska skupščina sprejela sklep o spremembi odloka o potnih in selitvenih stroških ter stroških za ločeno življenje, sprejela sklep o spremembi odloka olajšavah na avtobusih.
Modernizacija ceste G. Radgona - Črnci
V ponedeljek so se predstavniki občinske skupščine Gornja Radgona razgovarjali s predstavniki Cestnega podjetja iz Maribora o asfaltiranju ceste iz G. Radgone v Apaško dolino.
Cesta, ki vodi iz G. Radgone v Apaško dolino, ne ustreza več potrebam vse bolj naraščajočega prometa. Stroški modernizacije ceste bodo znašali na kilometer od 10 do 12 milijonov dinarjev, saj ne bo potrebno posebnih zemeljskih
del, ker je sedanja cesta zelo dobra podlaga. Za modernizacijo ceste se zanimajo občani Apaške doline, ki so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom.
Z asfaltiranjem ceste bodo predvidoma pričeli prihodnjo pomlad tako, da bi v letu 1964 dokončali delo v dolžini sedmih kilometrov. Če bodo na razpolago denarna sredstva, bodo modernizacijo ceste v Apaški dolini v prihodnjih letih nadaljevali.
OD TEDNA DO TEDNA
Predsednik Tito na poti v domovino
Po uspešno končanem potovanju po ameriški celini se predsednik Tito na ladji »Rotterdam« vrača v domovino. S tem se je končala ta dolga in brez dvom naporna pot. ki pa je vzbudila tolikšno zanimanje svetovne javnosti in toliko empatij, kot se to redko dogaja. Predsednikova pot je vsemu miroljubnemu človeštvu pomenila utrjevanje miru in načel miroljubnega sodelo-
vanja med narodi z različno družbeno ureditvijo.
Kot poročajo, je vreme izredno naklonjeno, tako da ladja Rotterdam pluje po mirnem morju. Predsednik Tito pa je, med potjo posvetil s svojimi sodelavci največ časa proučevanju poročil posebej še obmejnemu sporu in oboroženemu spopadu med Alžirom in Marokom.
Obmejni spor med Alžirijo in Marokom
Jutri bo alžirski narod proslavil 9. obletnico začetka osvobodilnih borb proti francoskim kolonizatorjem. Toda proslava bo v senci žalostnih dogodkov, do katerih je prišlo po oboroženem spopadu med alžirsko in maroško vojsko, ki je skušala zasesti del ozemlja katerega si lasti Maroko. Do spopadla je prišlo neposredno potem, ko so se tudi politične sile v sami Alžiriji razdvojile. Toda zaradi nevarnosti je prišlo med političnimi voditelji do enotno iti, s čimer je uspelo Alžiriji, da se je uspešno uprla.
Takoj, po začetku sovražnosti so prišli poživi z vseh delov sveta, da naj obe strani miroljubno rešita oporna vprašanja, ker oborožen spopad ruši enotnost afriških narodov. Sledilo je tudi več predlogov o konferencah, ki jih je pa Maroko zavrnil. Šele etiopskemu cesarju Hallu Selassiu je uspelo doseči, da je maroški kralj Husein II pristal na razgovore z alžirskim predsednikom Ben Belo. Razgovori so se začeli v glavnem mestu republike Mali v Bamaku. Glede izida razgovorov prevladu-
je zadržan optimizem, čeprav se ob tem poudarja, da že sami razgovori predstavljajo velik napredek. Maroška delegacija v OZN si še namreč prizadeva, da bi pridobila zahod-
ne zaveznike za posredovanje v alžirsko-maroškem obmejnem sporu.
Sporno ozemlje je v spodnjem levem kotu Alžirije
Hruščov o mednarodnih problemih
V razgovoru z udeleženci svetovnega srečanja novinarjev, se je  sovjetski premier Hruščov zavzel za prekinitev polemike med komunističnimi partijami, posebno šem med KP Sovjetske zveze in KP Kitajske. Z besedami ni mogoče dokazati pravilnost stališč, zato pa je potrebno prepustiti času, ki bo pokazal kdo ima prav in kdo ne.
Predsednik Hruščov je tudi dejala da po sklenitvi moskovskega sporazuma obstoje ugodnejši pogoji za vsesplošno in popolno razorožitev ter da bi evakuacija enot s tujih ozemelj pomenila dober začetek za razgovore o razorožitvi. Opozoril je, da položaj v središču Evrope, posebno pa v Zahodni Nemčiji vzbuja skrb. Če pa zahodne države resnično želijo omiliti mednarodna nasprotja, je nujno. da zavzamejo realno stališče reševanja nemškega vprašanja. Pri tem je ponovno poudaril potrebo
po sklenitvi nenapadalnega pakta med NATO in Varšavskim paktom.
Posebno zaskrbljujoč pa je po njegovi oceni položaj v Karibskem morju. Nadaljujejo se še piratski poleti nad ozemljem Kube ter bombardiranja iz zraka in z morja. Pozval je vse narode sveta, naj se zavzamejo za prekinitev sovražnosti, ker brez tega ne bo mogoče doseči zmanjšanja mednarodne napetosti. Hruščov je govoril tudi o slabi želvi v SZ in nakupu pšenice v tujini. Sovjetska zveza je pripravljena kupiti pšenico, vendar brez kakih pogojev. Sovjetska zve za pa je vložila ogromne napore. da bi že prihodnje leto premagala letošnje težave. Hruščov je govoril tudi p poletu na Luno in dejal, da Sovjetska zveza za sedaj nima v načrtu takih poletov, ker je potrebno še mnogo vprašanj proučiti, preden bi se lahko odločili za tak korak.
Težki dnevi v Grčiji
V Grčiji bodo 3. novembra splošne volitve, za katere menijo razni opazovalci, da bodo prinesle pomembno prelomnico v povojnem življenju te balkanske države. Že celo leto je Grčija preživljala težko krizo, ki je nastala zaradi nepravilnosti pri volitvah, ko si je Vladajoča stranka izglasovala tak volilni zakon, ki bi v bodoče onemogočil vsako opozicijo in ji zagotovil večino v parlamentu. Opozicijske stranke poudarjajo, da po deželi še vedno strahujejo fašistične skupine, zamenjajo vladi, da v severnem delu države še vedno velja vojaški režim iz državljanske vojne, ki onemogoča normalno demokratično politično življenje ter o-
pozarjajo, da je v zaporih še vedno okrog 30.000 političnih jetnikov, ki žive v najtežjih pogojih.
Spričo težkih dejstev je opaziti, da se je tudi v vladajoči stranki začelo krhati in da prihaja vse bolj do razkola med tistima najkonzervativnejšimi krogi, ki bi radi obdržali režim izza državljanske vojne in tistimi, ki se zavedajo, da bo taka politika naletela na vsesplošen odpor. V levičarskih strankah pa se zavzemajo za ustanovitev antifašistične fronte vseh opozicijskih strank. Mnogi predvidevajo, da bo s temi volitvami zapisana nova stran v povojni zgodovini Grčije.
Unija med Sirijo in Irakom
Jutri se bodo v Bagdadu začeli razgovori med sirijsko in iraško delegacijo o gospodarski uniji med obema državama. Čim je postalo jamo, da velikih razlik v glediščih, ki so se pojavila po razgovorih o
ustanovitvi trojne unije med Egiptom, Irakom in Sirijo ne bo mogoče premagati, je postalo vedno očitnejše, da se Sirija in Irak čedalje tesneje po vezujeta, iz česar so se rodili tudi konkretni načrti o formiranju unije obeh držav.
TRI ČETRTLETJA
Za nami so prva tričetrtletja v gospodarstvu. Podatki o razvoju gospodarstva v prvih devetih mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem lani, kažejo precejšen porast, če pa jih primerjamo s predvidevanja družbenih planov za letošnje leto v posameznih komunah, nam ugotovitve zagotavljajo. da bomo do kraja leta lahko realizirali zastavljene naloge.
Hiter gospodarski razvoj v obdobju januar — september letos so uslovili stabilni odnosi na katerih se je razvijalo gospodarstvo, ustaljeno tržišče in vsklajenost med večjo proizvodnjo in potrošnjo. Brez dvoma je na ugoden gospodarski razvoj vplivala tudi povečana osebna, investicijska ter splošna potrošnja, vzporedno s tem pa se je povečal tudi izvoz in narasla je produktivnost, ki le malokje zaostaja za predvidenji družbenih planov Ugodno je vplivala na povečano proizvodnjo v vseh gospodarskih panogah tudi integra-
cija različnih manjših obrtnih podjetij, ki so prešla v večja industrijska podjetja. Prav gotovo lahko med faktorje ki so vplivali na ugodne rezultate v gospodarstvu, prištejemo tudi boljšo opremljenost objektov, izboljšanje kvalitete proizvodov, v neki meri tudi večjo zaposlenost delovne sile in ne nazadnje tudi vzpodbudne instrumente v gospodarstvu, večjo prizadevnost delovnih ljudi
in pravilno in perspektivno ter kvalitetno boljše delo organov delavskega in družbenega upravljanja.
Najbolj ugodni rezultati so v prvih devetih mesecih v industriji. Večina gospodarskih organizacij je dosegla oziroma prekoračila planska prizadevanja za prva tri četrtletja. Vrednostni obseg proizvodnje je v pretežnem številu delov-
nih organizacij presežen, med tem ko je količinski obseg ustvarjene proizvodnje ponekod tudi samo dosežen ali nekaj izpod predvidevanj. Te ugotovitve torej nalagajo proizvajalcem, da vložijo vsa prizadevanja za izpolnitev predvidenega plana tako v količinskem. kakor tudi v vrednostnem obsegu.
V kmetijski proizvodnji še nimamo realnih pokazateljev.
vendar dosedanji uspehi kažejo, da so tudi v tej panogi doseženi zadovoljivi rezultati. Na celotno kmetijsko proizvodnjo je sicer v precejšnji meri vplivala letošnja ostra zima: uporaba sodobnih agrotehničnih ukrepov, boljša mehanizacija in organizacija dela pa zagotavljajo. da lahko pričakujemo. da bodo naloge, ki smo si jih zastavili v kmetijstvu do
konca leta v glavnem realizirane.
Podobne ugotovitve lahko sprejmemo na osnovi pokazateljev gibanja gospodarstva tudi v panogah kot so gradbeništvo, Obrt, gostinstvo, turizem in trgovina, saj so kljub objektivnim težavam ponekod znatno preseženi uspehi istega Obdobja v lanskem letu, pianistka predvidevanja za prvih devet mesecev pa so v glavnem že realizirana.
Ugodna gospodarska situacija v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa mora vzpodbudno delovati na Vse delovne ljudi, če hočemo, da nadoknadimo tisto, kar je ponekod zaradi objektivnih vzrokov zamujeno, oziroma če hočemo, da bodo predvidevanja občinskih družbenih planov do konca leta v celoti realizirana ali celo presežena. Ugoden zaključek tekočega gospodarskega leta bo namreč osnova za še boljše gospodarjenje v prihodnjem letu.
K. Sukič
V začaranem krogu evidenc
Pred voljno je bilo v soboški občini le malo družbene lastnine, komaj okrog 1000 hektarov zemlje. To so bili večinoma pašniki. V družbeni lasti je bilo tudi 152 stavb, večinoma šole in gasilski domovi.
Po vojni se je stanje močno spremenilo. Danes je na območju soboške občine v družbeni lasti 7960 hektarov zemlje. Toliko je je vsaj evidentira ne. V lanskem in Letošnjem letu pa je bilo odkupljenih še 871 hektarov zemljišč, ki pa v katastru še niso prenesena. U-
poštevajoč pravkar omenjeni podatek je v družbeni lasti danes skoraj 13 odst. celotnih površin na območju občine Razen tega se je povečalo tudi število stavb družbene lastnine. Vse to predstavlja danes veliko premoženje. Čeprav imajo vso zemljo in prav tako tudi stavbe v upravljanju kmetijske in druge družbene gospodarske organizacije ter komunalne ustanove, je potrebna nad vsem tem premoženjem primerna evidenca. Izdani so bili posebni predpisi za
vodenje registra, kar je obsežno delo. Posebno vlogo dobiva ta evidenca pri zgradbah z etažno lastnino, to vse dotlej. dokler ne bodo izdani posebni predpisi o vknjiževanju etažne lastnine v zemljiški knjigi. V register zgradb družbene lastnine se vse to lahko evidentira že na osnovi zapisnika o kolovdaciji zgradbe, vendar teh zapisnikov pristojnemu referentu. na Občini ne dostavljajo. Razen tega kataster tudi ne snema sproti novih zgradb. Tako še niso posnete in razvidne v zemljiški knjigi in katastru nove zgradbe na Stefana Kovačevi ulici, kakor tudi nekatere druge zgradbe, grajene v zadnjih letih.
2e bivši soboški okrajni ljudski odbor bi moral nastaviti register za kmetijska zemljišča in ga kasneje odstopiti občinam. Zaradi neurejenosti stare zemljiške knjige registrov niso nastavili in bi to delo morale opraviti, občine. Toda, urejanja registra sta se lotili le soboška in bivša gračka občina. Z združitvijo občin leta 1959 je bilo delovno me sto za vodenje evidence družbene lastnine sicer sistematizirano, toda nezasedeno. S tem je nastal precejšen zaostanek, ki vpliva na vrednost evidence. Zato bi bilo nujno, da se v čim krajšem času. ta evidenca izpopolni, ker le tako bo lahko koristno služila tudi organom in posameznim službam občinske skupščine.
O stanju družbene lastnine na območju soboške občine razpravljajo tudi na današnjem zasedanju občinske skupščine.
PO KONČANIH KONFERENCAH ZMS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
SAMO MLADI NE BODO KOS NALOGAM
V delovnih organizacijah so letne konference aktivov ZMS v glavnem končane. Le v nekaterih organizacijah se mladina zaradi objektivnih težav še ni sestala, da bi pregledala svoje delo in sprejela nove naloge.
Če hočemo analizirati same letne konference ZMS v delovnih organizacijah, potem lahko trdimo, tla so le-te uspele, vsebinsko so bile celo precej boljše od lanskih in bile bi lahko še mnogo kvalitetnejše. Pa ne zaradi tega, da mladi na teh konferencah ne bi govorili o pomembnih vprašanjih svoje delovne organizacije, nasprotno, mnoga izmed njih so načeli, o posameznih problemih so povedali tudi svoje mnenje in poskusili so najti mesto v njihovem reševanju. Skoraj na vseh konferencah so mladi govorili o produktivnosti, sklenili so, da bodo svojo storilnost povečali in predlagali so. da je v podjetjih potrebno iskati za dvig storilnosti, razen večjih prizadevanj posameznika na delovnem mestu, tudi notranje rezerve. Toda v tem želijo mladi pomoči strokovnih in tehničnih vodstev v delovnih organizacijah.
Le malokje so mladinke in mladinci govorili o svojem vključevanju v priprave osnutkov statutov delovnih organizacij. Tam kjer pa so, so ugotovili, da bi mladi morali aktivneje sodelovati v razpravah, ker ni dovolj, da samo redki predstavniki mladih sodelujejo v komisijah za izdelavo osnutkov statutov. Vendar je bilo iz diskusije mogoče zaključiti, da mladi vse premalo poznajo statute, pomembnost teh dokumentov za delovno organizacijo in delovni kolektiv, zato ostajajo ob strani pri reševanju te pomembne naloge. Kaže. da je mnogo že zamujenega, vendar ne vse, če bi vodstva ZMS, sindikatov in osnovne organizacije ZKS še v prihodnjem obdobju mladino na proizvodnih konferencah ali kako drugače seznanila is statuti in jo pritegnila v pripravo teh.
Strokovno izobraževanje, po besedah mladih, še vedno ni zajelo dovolj proizvajalk in proizvajalcev. Centri za izobraževanje v delovnih organizacijah, so doslej dali poudarka družb eno-ekonom-
skemu izobraževanju članov vodstev samoupravnih organov, kar je bilo prav, vendar si mladina želi več oblik strokovnega izobraževanja. To velja predvsem za kmetijske delovne organizacije ter trgovska in gostinska podjetja. Mlade člane delovnih kolektivov vedno ne vključijo v dovoljni meni v razprave o kadrovski in štipendijski politiki, čeprav se prav mladi najbolj zavzemajo za perspektivno in načrtno štipendijsko in kadrovsko politiko.
Kot pereč problem so mladinke in mladinci na konferencah okarakterizirali pomanjkanje stanovanj  in neurejeno prehrano. Bili so mnenja. da je kljub pomanjkanju sredstev potrebno končno že začeti razmišljati o gradnji samskih stanovanj in o ureditvi obratov družbene prehrane, saj v
povprečju osebni dohodki mladih delavcev ne prenesejo izdatkov, ki jih morajo nameniti za stanovanja v zasebnih hišah in za prehrano v gostinskih lokalih.
In končno je potrebno dodati še to, da so mladinke in mladinci na konferencah sklenili, da je delo aktivov ZMS v delovnih organizacijah potrebno usmeriti prav v reševanje omenjenih vprašanj in drugih problemov, ki zadevajo mlade in celotni kolektiv. Zato pa potrebujejo pomoči ostalih članov delovnih kolektivov, posebno pa še sindikalnih vodstev in osnovnih organizacij ZKS, saj ta pomoč vedno ni najboljša, kar so pokazale tudi same mladinske konference, na katerih mnogokrat ni bilo Videti predstavnikov teh organov in organizacij.
-ič.
POZABLJENE NALOGE
Predvidevati uspehe dela, za katero so bili postavljeni temelja v programih, ki jih je sprejela mladina srednjih šol na svojih delovnih konferencah, ni enostavna naloga. Če imamo v mislih samo lepo pripravljene delovne programe in še kar bogate razprave po vsebini in raznolikosti vprašanj na delovnih konferencah, potem lahko brez zadržka rečemo, da bo delo aktivov ZMS na srednjih šolah v tekočem šolskem letu uspešnejše, kot je bilo v minulem. Seveda nas o pravilnosti takšne prognoze niso prepričali mladi na vseh šolah. Če to lahko trdimo za mladinske konference na ESŠ, SKŠ, Soli učencev raznih strok in na ESŠ. potem to v celoti ne velja za Učiteljišče, Gimnazijo in ŠZD. Ne, da ne bi verovali v delavnost in prizadevnost mladink in mladincev na teh šolah, saj uspehi v preteklem šolskem letu govorijo drugače, pač pa zato, ker mladinska vodstva v teh primerih
niso najbolje pripravila delovnih konferenc.
Srednješolska mladina je na mladinskih konferencah skoraj povsod obširno govorila o delu na športnem, kulturno-prosvetnem in idejno-vzgojnem področju. Svoje misli in želje je konkretizirala v delovnih programih tako, kot je zastavila tudi naloge v različnih sekcijah, društvih in posebnih mladinskih organizacijah. Dobili smo vtis, da so vsi programi letos bolj usmerjeni k mlademu človeku. njegovim težavam, k formiranju njegove osebnosti in k reševanju nekaterih nalog na področju dela mladih v organih družbenega upravljanja na šolah.
Bolj redko je bilo govora o najosnovnejši nalogi mladine na šolah o učenju. Tam kjer so dekleta in fantje govorili o tej nalogi, so to vprašanje vključili v široko področje nalog in prizadevanj, niso pa učni uspeh in učenje obravnavali kot najbolj po-

membno in najbolj zahtevno nalogo, ki jo naša družba in organizacija ZM nalaga mladim. In to pomanjkljivost bo treba odpraviti.
V delovnih razgovorih mladih srednješolcev smo pogrešali tudi večje zanimanje za aktualne družbeno ekonomske in gospodarske probleme. Med zaključki konferenc zaman iščemo besed, ki bi kaj več povedale kako se bodo srednješolci vključili v izdelavo osnutkov statutov na svojih ustanovah, manjka dogovor o sodelovanju mladih v razpravah o statutu občine, o družbenem in perspektivnem načrtu razvoja komune. Tudi o materialnih vprašanjih šol, o deležu, ki bi ga morala prav srednješolska mladina prispevati k pestrejšemu in bolj organiziranemu življenju mladih in starejših prebivalcev v prostem času.
Kljub dobro pripravljenim programom, ki so bili sprejeti na delovnih konferencah ZMS. bo potrebno sproti vnašati naloge, ki so bile tokrat pozabljene in še tiste, bo navrgel hiter družbeni razvoj.
-ič
MPŠ v G. Radgoni
V torek so začeli s predavanji v Mladinski politični šoli v Gornji Radgoni. Šolo obiskuje 40 mladink in mladincev. Mladinke in mladinci, ki ne stanujejo v bližini G. Radgone. se bodlo skupaj s slušatelji Večerne politične šole vozili na predavanja s posebnim avtobusom.
Udeleženci skupnega posvetovanja slovenske in hrvaške pneumoftiziološke sekcije v Radencih
POMURSKI VESTNIK. 31 OKT. 1963
2
OB OSNUTKU STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA — OB OSNUTKU STATUTA OBČINE
Večja vloga krajevnih skupnosti
Po intenzivnem delu v komisiji za statut in njenih podkomisijah, v katerih sodeluje zelo širok krog družbenih delavcev, so vsaj v grobem že izdelana nekatera poglavja osnutka statuta. Besedilo še sicer ni prečiščeno, vendar pa kljub temu omogoča vpogled v bistvena načela, po katerih so se določeni problemi in odnosi urejevali.
V prvem delu osnutka med drugimi zasledimo tudi poglavje, ki določa oblike in namene sodelovanja občine z drugimi občinami. Pri tem je poudarjeno, da je tako sodelovanje v interesu boljšega opravljanja svojih nalog in lažjega reševanja skupnih problemov več občin. Do sodelovanja pa bi naj prišlo pri ustanavljanju skupnih organov in organizacij, združevanju sredstev, izmenjavi izkušenj, orga-
niziranju skupnih akcij in drugih Oblikah medsebojne pomoči.
Tisiti del statuta, ki podrobneje določa vlogo in pristojnosti krajevnih skupnosti je sicer še v razpravi, toda iz nekaterih poglavij prvega dela statuta lahko razberemo, da dobivajo krajevne skupnosti pomembno vlogo. Krajevne skupnosti so važen činitelj pri reševanju komunalnih, socialnih, kulturnih in drugih problemov.
V osnutku se glede vpliva krajevnih skupnosti pri reševanju komunalnih problemov določa, da skrbijo za ustanavljanja obrtno servisne dejavnosti, za pogrebno in pokopališko službo ter soodločajo pri gradnji komunalnih objektov Pojavljajo se pa tudi kot soinvestitor, kajti vsa, ta dejavnost se finansira tudi iz njihovih sredstev. V osnutku pa je tudi določeno, da se bodo dajale prednosti pri izvajanju plana investicij tistim krajevnim skupnostim, ki bodo zagotovile večje sodelovanje in udeležbo občanov. Statut torej še nadalje razvija aktivno sodelovanje občanov pri izgrajevanju raznih komunalnih objektov in ga celo postavlja kot nujen pogoj. Zanimivo pa je. da je gradnja kanalov in vodovoda v M. Soboti tudi v statutu dobila prvenstveno mesto med komunalnimi deli.
Tudi glede socialnega varstva dobivajo krajevne skupnosti veliko vlogo. Celotno socialno varstvo se namreč odvija preko njih. Krajevne skupnosti so pa dolžne organizirati posebne servise za nego 'bolnikov in starejših ljudi ter pristojne za ustanavljanje in razvijanje vzgojno varstvenih ustanov za otroke. Glede socialnega varstva prinaša osnutek vso dejavnost na zavod za socialno delo, ki bi naj bil strokovni zavod. Takega zavoda sedaj, še nimamo, drugod po Sloveniji pa so jih ustanovili že več. Izkušnje so tudi pokazale, da je preko njih mnogo laže izvajati socialno varstvo.
Ob teh pristojnostih, ki jih dobivajo krajevne skupnosti je seveda tudi nujno, da se materialno okrepi njihov položaj. Osnutek še namreč krajevnim skupnostim prepušča tudi urejanje in  vzdrževanje parkov, kopališč ter otroških
in športnih igrišč iz katerih virov bodo krajevne skupnosti dobivale te sredstva, pa bo določeno v drugem delu statuta. ki je sedaj v razpravi.
Prodajni servis MODNA HIŠA MARIBOR, Partizanska cesta 3
Vas vabi na ogled tekstila in konfekcije.
MURSKA SOBOTA
Minulo sredo je bila pred spominsko ploščo v M. Soboti manjša svečanost Po internacionali, ki jo je zapel ženski pevki zbor učiteljišča, so sledile recitacije, nato pa so položili k spominski plošči tudi nekaj vencev.
LJUTOMER
Predvčerajšnjim je svet za delo prt občinski skupščini v Ljutomera razpravljal o nadaljnjih nalogah pri uvajanju 42-urnga tednika o pripravah statutov v delovnih organizacijah.
Izboljšanje delovnih pogojev
V lendavski Tovarni dežnikov in pletenin so večino investicijskih sredstev letos vložili za izboljšanje delovnih pogojev, okrog 7 milijonov pa so namenili za nakup opreme.
Napram istemu obdobju v lanskem letu so v prvih devetih mesecih letos povečali količinsko proizvodnjo za 26,5 odst., vrednostno pa kar za 41 odst. Ta razkorak med vrednostno in količinsko proizvodnjo je nastal zaradi spremembe strukture proizvodnje. Sprememba delovnega okolja in boljša organizacija dela sta omogočili tudi 10 odst. porast produktivnosti po posameznem proizva-
jalcu. Letošnji plan so vrednostno dosegli s 73,2 odst., količinski obseg proizvodnje pa so dosegli z 74,4 odst.
Trenutno imajo na zalogi 3-me-sečno proizvodnjo dežnikov in 4-mesečno proizvodnjo volnene trikotaže. ker pa so to artikli sezonskega značaja, predstavlja zaloga le pripravo za jesensko obdobje. Zaloge volnene trikotaže pa so pogodbeno že prodane za izvoz v Sovjetsko zvezo.
Dve novi prodajalni
V soboto dopoldne so na Titovi cesti v Murski Soboti odprli dve novi prodajalni. Ljubljansko podjetje »Elektrotehna« je odprlo novo poslovalnico v kateri prodaja vse vrste elektrotehničnega materiala in izdelkov.
Takoj poleg nje, je trgovsko podjetje "Prekmurski magazin" iz Murske Sobote odprlo novo prodajalno manufakturnega blaga. V "Samoizbiri" trgovskega podjetja "Prekmurski magazin" si lahko potrošniki po želji izbirajo blago. Za obe novi prodajalni lahko rečemo, da sodita med najlepše urejene lokale v Sloveniji. Otvoritvi so prisostvovali člani delovnih kolektivov in gostje.
Tako je v novi prodajalni "Elektrotehne" v Murski Soboti
Polemika
KOLIKO KRAJEVNIH SKUPNOSTI ?

To vprašanje se vse češče postavlja tudi na sestankih krajevnih skupnosti v ljutomerski občini. Treba je omeniti, da so sedanje krajevne skupnosti po svojem teritoriju enake prejšnjim krajevnim odborom, ki pa novim nalogam krajevnih skupnosti ne morejo biti kos, kajti krajevne skupnosti naj bi bile tudi zaokrožene ekonomske enote. Na svojem območju bi morale imeti pogoje za funkcioniranje zdravstvene službe, otroškega varstva, komunalne, stanovanjske in vrste drugih družbenih služb. Sedanjih 16 krajevnih skupnosti vsega tega ne zmore, zato tudi nima smisla še naprej obdržati toliko. za življenje nesposobnih krajevnih skupnosti. Glede na to. da naj bi v bodočih krajevnih skupnostih odigrale pomembnejšo vlogo tudi gospodarske organizacije ni nujno, da bi ustanavljali krajevne skupnosti v krajih oziroma na področjih kjer teh ni. Tudi na nedavnem republiškem posvetovanju o formiranju krajevnih skupnosti je bilo omenjeno, da je možno vsaj za začetek ustanoviti na območju občine morda samo eno ali dve krajevni skupnosti, pač toliko kolikor jih ima pogoje za nemoteno delo in razvoj. Izhajajoč iz tega bi bilo morda prav ustanoviti na območju ljutomerske občine najprej tri krajevne skupnosti: Ljutomer, Križevci in Železne dveri. Križevci so poleg Ljutomera najmočnejše gospodarsko področje. poleg zadruge sta tam še dve opekarni, Železne dveri pa obsegajo teritorij gospodarsko močnega VZ kombinata Ljutomer. Manj možnosti imajo Veržej, Razkrižje in Bučkovci ter Cven.
Odločilen glede formiranja novih območij krajevnih skupnosti bo vsekakor občinski statut. Zato bi bilo nujno predvsem vtem razčistiti nekatera osnovna vprašanja v pogledu krajevnih skupnosti. Ker pa občinski statut še ni pripravljen, se odbori krajevnih skupnosti upravičeno sprašujejo, kako naj sestavijo svoj statut. Ne vedo kakšne bodo njihove naloge, kolikšne pristojnosti, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali in iz kakšnih virov, kar je prav toliko pomembno. Ob tej bojazni se kaže težnja, da v posameznih krajih pripravljajo nekakšne plane svojih potreb, ki pa bodo verjetno prikazani v mnogo večjih številkah. kat bi bilo potrebno. To verjetno samo iz razloga, ker si še niso na jasnem glede obsega svojih nalog in pristojnosti.
S SEJE IDEJNO-VZGOJNE KOMISIJE OBČ. ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE M. SOBOTA
Obširen program idejno vzgojnega dela
V ponedeljek je komisija za idejnovzgojno delo pri Občinskem odboru SZDL Murska Sobota razpravljala o programu dela. V razpravi je bilo ugotovljeno, da bo idejnovzgojnemu delu potrebno prav v tem zimskem obdobju posvetiti večjo pozornost in da bodo morale v tej smeri razviti večjo aktivnost zlasti krajevne organizacije.
Program ki ga je obravnavala komisija, predvideva vrsto raznih predavanj, z vseh področij. Največ predavanj bo
s področja zunanje politike, mnogo pa tudi z ostalih. Člani komisije so ugotavljali, da so izkušnje iz prejšnje sezone po-
kazale, da je za dogajanja doma in po svetu, kakor tudi za gospodarske probleme izredno zanimanje, kar so pokazale živahne razprave po končanih predavanjih.
Komisija je tudi razpravljala o tesnejšem povezovanju občinskega odbora s krajevnimi odbori SZDL. Ugotavljala je, da z raznimi okrožnicami hi dosežen namen in zato je menila, da bi naj občinski odbor izdajal poseben bilten, v katerem bi podrobneje informiral krajevne odbore glede raznih akcij, enako pa jim tudi laže posredoval izkušnje, ki so jih pridobili v nekaterih krajevnih organizacijah, kakor jih tudi seznanjal z njihovimi uspehi.
ELRAD
plan presežen
ELRAD — PRESEŽENI PLAN
Podatki gospodarjenja v prvih devetih mesecih letos so v podjetju "Elrad" v Gornji Radgoni zelo ugodna.
Količinsko so v tem podjetju doslej (presegli planska predvidevanja za 14 odstotkov. Tudi podatki o plačani realizaciji ob koncu tretjega četrtletja kažejo kar 75-odst. porast. Vzrok za dosežene gospodarske uspehe je iskati v razširjeni proizvodnji visokofrekvenčnih kablov ter v večji proizvodnji teleskopskih anten (avtomobilskih in sobnih), v boljših metodah dela in v večji produktivnosti. Dosedanji uspehi zagotavljajo da bodo v »Elradu« do konca leta prekoračili planska predvidevanja.
Obnavljanje muzeja NOV v Ljutomeru
Muzej NOB v Ljutomeru skoraj vsako leto organizira več samostojnih razstav. Tudi letos je priredil že dve razstavi. Glede obiskovalcev pa je opaziti, da jih je vsake leto več. Tako je kljub temu, da je bil letos muzej zaradi obnavljanja nekaj časa zaprt, ob-
iskalo čez 4000 ljudi. Največ obiskovalcev je iz vrst šolske mladine.
Muzej se bo letos z dodelitvijo dveh novih prostorov precej razširil. Ker je oprema zelo zastarela, poleg tega pa je bilo v zadnjem času zbranega precej materiala, se je uprava odločila za renoviranje celotnega muzeja. Del sredstev je prispevala občina, del pa Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Razpoložljiva sredstva pa ne bodo zadostovala. V štirih razstavnih prostorih bo prikazana Prlekija v času stare Jugoslavije in v ljudski revoluciji. en razstavni prostor pa bo posvečen znamenitim kulturnim delavcem iz Prlekije. Žal zaradi skopih sredstev ne bo mogoče urediti viničarstva v celoti, kot je bilo prej zamišljeno.
Uprava muzeja ima tudi za
prihodnje leto sestavljen bogat program dela. med drugim tudi ciklostilno izdajo »Pomenki ljudske revolucije v Prlekiji«, ki jo najbolj, potrebujejo šole. ker glede tega nimajo nobenega učnega pomagala.	D. N.
Delo ljudske tehnike na učiteljišču zaživelo
Minuli četrtek so se sestali člani Ljudske tehnike na učiteljišču v Murski Soboti. Izvolili so novo vodstvo in vodje sekcij. Izdelali so tudi okvirni program dela za tekoče leto. Sekcija za avto-moto naj bi v letošnjem letu organizirala tečaje za mopediste. Zaživele pa bodo tudi ostale sekcije.
tc.
V TOVARNI »MURA« V MURSKI SOBOTI
USPEHI V IZVOZU
V tovarni perila, pletenin in oblačil »Mura« v Murski Soboti so v prvih devetih mesecih dosegli lepe gospodarske uspehe.
Vrednostno so dosegli planirano proizvodnjo z 784 odst. kar pomeni, da so devetmesečni plan presegli za 44 odst.. V primerjavi z istim obdobjem lani je vrednost proizvodnje v devetih mesecih letos narasla v obratu perila za 74%, v obratu pletenin za 3% in v obratu oblačil za 46%. To pomeni, da se jr vrednost proizvodnje letos v primerjavi z istim obdobjem lani v »Muri« povečala za 6% V tovarni je število zaposlenih naraslo za 28%, dohodek podjetja na zaposlenega posameznika pa za 22 odst. Izredne uspehe so dosegli v izvozu. Planirani letni izvoz v vrednosti 200 tisoč dolarjev so že v devetih mesecih letos dosegli s 478.700 dolarji. Vrednost izvoza je v primerjavi z istim obdobjem lani narasla za 193% Predvidevajo
da bo vrednost izvoza ob koncu leta znašala okrog 750 tisoč dolarjev.
Na tako ugodne rezultate so vplivali naslednji faktorji: dvig produktivnosti, sprememba struk-
ture proizvodnje, način nagrajevanja, tehnične izboljšave, nizki odstotek bolniških izostankov itd. Predvidevajo, da bodo do konca leta vrednostni obseg proizvodnje presegli, medtem ko količinski obseg zaradi spremembe asortimana proizvodnje verjetno ne bo dosežen.
MLADINSKA LJUDSKA UNIVERZA V LJUTOMERU
Dijaki ljutomerske gimnazije »Pran Miklošič« so pred dnevi ustanovili mladinsko ljudsko univerzo. Izdelali so tudi bogat program predavanj in to z vseh področij, največ o političnih vprašanjih. Med prvimi je bil zaprošen za predavanje Jan Baukart, ki jim je orisal pomen in delo Frana Miklošiča.
Svečanost tešanovskih radioamaterjev
V nedeljo dopoldne se je zbralo v zadružnem domu v Tešanovcih precejšnje število ljudi, ki so prisostvovali svečani predaji primopredajnega aparata tešanovski sekciji radioamaterjev. Svečanosti so
prisostvovali: predstavnik Radioamaterske zveze SRS tov. Oto Hudeček, predsednik Radiokluba Park« Murska Sobota tov. Ivan Debelak, predstavniki Občinske skupščine Murska Sobota ter drugi.
Primopredajnik je predal tešanovskim radioamaterjem tov. Oto Hudeček, ki je vzpostavil tudi prvo zvezo med YU 3 DBC, to je Radioklub M. Sobota in Tešanovci, ki imajo kratico YU 3 KAB
t.c.
UREJENO POSTAJALIŠČE V RADENCIH
 V Slatina Radencih so uredili prostor pri avtobusnem postajališču, ki je bil ob slabem vremenu velika luža. Postajališčni trikot so najprej zasuli z gramozom nato pa asfaltirali. Poleg tega so od pošte vzdolž glavne ceste napravili odtočni kanal, česar so se razveselili prebivalci ob cesti, ker so imeli po dežju običajno polne kleti vode.	Ika
RADENCI
V torek zvečer je v novoustanovljenem klubu Zdravilišča Slatina Radenci predaval Jan Baukart o deležu Prlekije v slovenski kulturi. Na predavanju je bilo mnogo poslušalcev, ki so s pozornostjo poslušali zanimiv kulturni prikaz.
Na sliki desno — Poslopje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK, 31. OKT. 1963
3
Klopotec ob cesti — in gruča otrok — vabljiva priložnost za spretnost v plezanju
Krajevne skupnosti in kultura
REPUBLIŠKA USTAVA KOT TUDI OSNUTEK OBČINSKEGA STATUTA PRENAŠA NA KRAJEVNE SKUPNOSTI VEČ PRISTOJNOSTI, KI SO BILE DO SEDAJ PRI OBČINI. MED TEMI JE TUDI ZADOVOLJEVANJE KULTURNIH POTREB OBČANOV.
V nekaterih krajih soboške občine so se za kulturne potrebe občanov zavzemali krajevni činitelji že do sedaj, Imamo več posnemanja vrednih primerov, ko so si vaščani uredili svoj kulturni dom ter ga dali v uporabo družbenim organizacijam. Vendar je poleg teh tudi nekaj obsojanja vrednih primerov, kjer kulturni dom sicer imajo, vendar ta ne služi svojemu namenu. Ponekod so ga uporabljali kot skladišče za poljske pridelke drugod pa je zaradi malomarnega odnosa ustreznih krajevnih činiteljev pričel propadati Tak odnos ne izpričuje samo slabe gospodarske politike odgovornih činiteljev. ki dopuščajo, da se škoda iz dneva v dan veča in bodo stroški za popravilo s tem močno narasti. ampak mnogo bolj njih primitivizem in nerazumevanje za potrebe občanov.
Ali je res naloga prosvetnih društev, da prevzamejo odgovornost vzdrževanja kulturnih domov?
Aktivni člani, društva, ki se udejstvujejo v društvenih sekcijah, vlagajo veliko truda in svojega prostega časa za uspešno izvedbo prireditev in za delovanje društva sploh. S tem opravljajo pomembno družbeno delo, ki ga kot take ga moramo tudi ceniti, Amatersko delo v društvu ni zabava poedincev, kar odgovorni činitelji ponekod še mislijo. Na področju naših vasi je delo teh amaterjev enako pomembno kot delo poklicnih kulturnikov v kulturnih središčih. Delajo pa seveda v bistveno drugačnih pogojih, v neustreznih, nezakurjenih prostori h vodijo knjižnice, pevske ali dramske skupine, sami prevzamejo vloge odrskih del, sodelujejo v klubih itd., vse to pa le iz prepričanja, da so kot sposobnejši za določeno dejavnost dolžni prispevati svoj de tež h kulturni dejavnosti na svojem področju. Delajo torej v mnogih primerih iz čistega idealizma.
Družba ima zaradi tega do njih določene obveznosti. Ustvariti jim mora pogoje za delo, oskrbeti in opremiti prostore, v katerih bodo lahko razvijali dosedanje in nove oblike dela, imeli vaje za dramske uprizoritve, za pevske nastope, organizirati likovne razstave in muzealije, razpravljali o kulturi ter gojili po potrebi tudi ples.
Te nove delovne oblike se goje v klubih, ki jih je po vaseh naše občine že precej, vendar je delo v njih omejeno ponekod le še na spremljanje televizijskih programov. Sama tehnična kultura — film, radio, televizija — bo vplivala na gledalca — poslušalca uspešno te takrat, če bo ta lahko z znancem, prijateljem in strokovnim vodjem kluba v prostem razgovoru izmenjal svoja mnenja. Ob takem razgovoru bo tudi laže doumel Vsebino oddaje ter tako ob njej razvijal svoj čut za lepo. plemenito in resnično. To ga bo tudi odvajalo od nenehnih dnevnih skrbi ter ga vabilo k pogostim obiskom kluba.
V naših vaseh skrbe za kulturno prosvetno delo prosvetna društva, v dveh krajih pa kulturno-prosvetni sekciji TVD Partizan. Te usmerjajo celotno kulturno-prosvetno dejavnost v kraju. V okviru teh društev prirejajo kulturne prireditve tudi druge organizacije v kraju, gostujejo kulturne skupine iz drugih krajev ter so tako društva pravi usmerjevalci kulturnega dogajanja v kraju. Kjer je tako. tam n i primerov, da bi prišlo na oder delo, ki ne ustreza mišljenju sodobnega delovnega človeka, da bi razne potujoče "kulturne« skupine gostovale s programi plehke vsebine in kvarite okus gledalcem. V takih krajih ljudje čutijo željo po kulturnih prireditvah ter v teh dejavnostih tudi sami aktivno sodelujejo. Tu bodo odgovorni činitelji tudi spremljali to življenje ter sproti skrbeli za to, da bo kulturno društvo lahko nemoteno izvajalo svoje, poslanstvo.
Res pa je, da v vsaki krajevni skupnosti ni pogojev za obstoj prosvetnega društva. Saj bi niti razumno ne bilo, da bi v vsaki krajevni skupnosti vlagali ogromna finančna
sredstva za kulturni dom, ki pa bi nato ne mogel služiti svojemu namenu. Za kulturne dejavnosti so potrebni poleg materialnih pogojev tudi ljudje. Sposobnih ljudi, ki bi lahko vodili društvo in njene sekcije, pa v vsakem večjem kraju ni, ni jih tudi v vsaki krajevni skupnosti. Vendar je tudi tu krajevna skupnost dolžna skrbeti za kulturne potrebe občanov. Ob pomoči prosvetnega društva sosednje krajevne skupnosti bo omogočila določene dejavnosti tudi v svojem področju. Klubski prostor bo že v kraju lahko dobiti. V njem pa se bodo razvijale prej omenjene oblike dela. To delo se bo lahko odvijalo tudi, pod okriljem aktivne
družbene organizacije v kraju. Večjih kulturnih prireditev — nastopov kulturnih skupin — pa se bodo občani lahko udeleževati v sosednji krajevni skupnost, kjer je na razpolago kulturni dom.
Večje pristojnosti, ki jih torej , ustava in statut pred videvata za krajevne skupnosti, nalagajo letam določene skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov in s tam za nadaljnjo kulturno rast, ki ne sme zaostajati za naglo se razvijajočo gospodarsko. Kulturna rast sama pa bo dobila močan odraz v lepših, človekoljubnejših odnosih med občani samimi kakor tudi v lepših odnosih do lepote in resnice.
M Sobota — spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču
S PLENUMA OBČINSKE ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V G. RADGONI:
Uveljavile so se dramske sekcije
Na plenumu občinske zveze Svobod v Gornji Radgoni so razpravljali o kulturno prosvetni problematiki, o planu dela za sezono 1963-64 in o občnih zborih, ki naj bodo izvedeni do konca novembra.
Od 14. društev je bila v preteklem letu najbolj agilna Svoboda v Apačah. Radgonska Svoboda, ki naj bi bila kot kulturno žarišče vse kulturno prosvetne dejavnosti, v večini ni bila dovolj aktivna. Uveljavile pa so se dramske sekcije, saj je bilo odigranih v minuli sezoni kar 63 drmaskih del. Najboljšo repertoarno politiko so pri izbiri det vodila društva Apače, Žepovci in Videm ob Ščavnici. Na področju občine je 10 lutkovnih odrov, najboljši pa so radgonski lutkarji. Glasbena dejavnost lani ni prišla do izraza, saj niti en pevski zbor s področja občine ni sodeloval na veliki okrajni pevski reviji v Radgoni. Pri-
znanje pa zaslužijo mladinski pevski zbori. Več pozornosti bi bito tretja posvetiti tudi filmski vzgoji in delu z mladino Klubsko življenje je zaživelo v Apačah, Vidmu ob Ščavnici in v Radencih. Kinematografi se borijo s finančnimi težavami, od katerih zavisi tudi re-
pertoarna politika. Dobri filmi so predragi, slabi pa kvarijo vzgojo. Filmsko problematiko in vprašanje kinematografov na deželi naj bi obravnavali na svojih Skupščinah tudi republiški poslanci kulturno-prosvetnega zbora,
IKA
Zamišljen in — velik
OBSEŽNI NAČRTI MKUD
Prejšnji teden se je sestalo MKUD "Ali Kardoš" na letni občni zbor in sprejelo obsežen program ,za to šolsko leto. Delo se bo odvijalo v treh skupinah in to v filmskem krožku, literarnem klubu in krožku za prireditve. Vse tri skupine imajo že tudi podrobneje izdelan program, ki predvideva vršite raznih prireditev.
TEŽAVE V DRUŠTVU LJUDSKE TEHNIKE
V okviru društva Ljudske tehnike že delujeta modelarski in fotoamaterski krožek. Čez nekaj časa, ko bodo dobili predavatelja, pa bo začel delovati tudi radioamaterski krožek. Društvo pa ima precej težav, ker nima zadosti sredstev za nakup raznega materiala. Sredstva so sicer obljubljena a jih društvo ni dobilo.
Z okrajne skupščine Zveze društev prijateljev mladine
Varstvo otrok naj zagotovijo
tudi podjetja
V nedeljo je bila okrajna skupščina zveze društev prijateljev mladine. Predsedniki posameznih komisij so pripravili podrobne analize o delu komisij in problemih.
V uvodnem referatu predsednice okrajne zveze Vide Rudolf je bilo zlasti poudarjeno, da je potrebno varstvo mladine še bolj razvijati, zaradi tega pa je pred občinskimi zvezami kakor tudi pred društvi obilo nalog. Tako v referatu kakor v razpravi je bilo ugotovljeno, da je večina zaposlenih mater nekvalificiranih ali polkvalificiranih in da so zaradi tega mesečni dohodki razmeroma nizki, števno otrok v takih družinah pa običajno veliko. Čeprav so predvsem njim namenjene vzgojno varstvene ustanove, se jih ne poslužujejo, vendar pa ne zaradi stroškov, temveč iz neznanja.
Na skupščini so se tudi zavzemali, da bi se naj za šolsko mladino zaposlenih staršev organiziralo varstvo v samih šolah. Tam bi jim naj nudili pomoč pri učenju, primemo razvedrilo in tudi opoldansko hrano. Tudi glede filmske vzgoje je bilo precej govora. Predvsem bi bilo potrebno priskrbeti krajše filme, zelo priljubljen pa je »mali« kino — pripovedovanje pravljic in zgodbic ob diaskopskih slikah.
Več pozornosti v varstvu otrok bi morale pokazati tudi gospodarske organizacije in to uvesti tudi v svoje statute. Urejeno varstvo otrok bi izredno vplivalo na razpoloženje v kolektivih in večjo delovno prizadevnost. Kritizirana pa je bila stanovanjska izgradnja, ker je predraga. Izgrajujejo se luksuzna stanovanja, za katera je potrebno plačati tudi po 12.000 din mesečno najemnine, ni pa manjših stanovanj, s katerimi bi lahko rešili mnogo prošenj. Mnogo socialnih problemov pa nastaja prav zaradi neurejenih stanovanjskih razmer.
Soboške posebnosti - SEP
Stanujem v Murski Soboti, zato grem večkrat tudi v kino. Skoraj vsak film si ogledam. Že dolgo hodim v kino. Rad gledam dobre filme, posebno tiste, katerim ne moremo oporekati umetniške vrednosti. Pa ne hodim samo jaz v kino, tudi drugi prebivalci mesta so pridni obiskovalci kina. Rekel sem že, da rad gledam kvalitetne filme. In mnogokrat mi je kar težko, ko je obisk dobrih filmov manjši, kot onih slabših, barvastih in spektakularnih, na širokem platnu.
Priznati moram, da sem vesel, če pred pričetkom filma lahko vidim tudi kratki ali risani film. Posebno lepo pa je bilo še takrat, ko smo v kinu lahko gledali tudi filmske tednike. Čeprav berem časopis, poslušam radio in včasih grem gledat tudi televizijo (TV-sprejemnika nimam), sem vesel, ko v filmskem tedniku lahko vidim najpomembnejše dogodke do-
ma in v svetu. Kot obiskovalec kina sem se privadil filmskemu programu, ki je vseboval tudi prikazovanje tednika. Toda bojim se, da se bom te lepe navade kmalu odvadil. Že nekaj časa si prizadevam, da bi mi uspelo, pa vendar občutim vsakokrat ob koncu tedna, ko sedim v prostrani kinodvorani, da nekaj manjka. Temu nisem kriv sam, vem da tudi ostali obiskovalci kina niso krivi. Morda ne moremo krivde naprtiti niti podjetju Kino »Park« za to, da že nekaj časa nismo gledali filmskih tednikov. Slišal sem, da prikazovanje filmskega tednika stane 1 dinar po vsakem obiskovalcu filma in da je potrebno na ta dinar plačati še neke obveznosti, katerih pa podjetje ne more plačevati. Ljudje sicer pravijo, da bi bilo prav, če bi spet lahko gledali filmski tednik, tudi jaz sem tega mnenja, toda ne morem najti odgovora na vprašanje, zakaj
že toliko časa nismo gledali in kako dolgo še ne bodo videli filmskih tednikov v Murski Soboti.
Se o dveh posebnostih bi rad nekaj napisal, pa tudi ne najdem odgovora na vprašanje: zakaj?
Že bo skoraj mesec dni mimo od dneva, ko smo v mestu dobili dve javni telefonski govorilnici. Slišal sem, da bi jih že lahko uporabljali, samo da »nekdo« še ni poslal potrebnih aparatur. Jaz bi kar po svoje rekel, ni še prispel »inventar« za lične kovinsko-steklene hišice. Ne vem, zakaj tako dolgo »nekdo« ne pošlje »inventarja«, le zdi se mi, da vseeno predolgo čakamo na začetek delovanja telefonskih govorilnic.
In ker smo se sprijaznili s čakanjem, nam niso prizanesli še z enim čakanjem. Že v časopisu je nekdo pisal, pa tudi v nedeljskem radijskem feljtonu so povedali, da v Murska Soboti pogrešamo umik prihodov in odhodov avtobusov. Pred dnevi je že kazalo, da bomo na čakanju prikrajšani. Toda ostalo je le pri prazni, lepo izdelani tabli na zgradbi banke.
Napisal bi še kaj, pa ne utegnem več. Čaka me prijatelj. Poizvedeti morava za odhod avtobusa v Maribor, potem pa bova šla v kino. Tja pa ne smeva zamuditi. Filmskega tednika namreč ne prikazujmo.
Gornja Radgona
Znano je, da bo teta 1965 v Radgoni mladinski festival Bratstva in enotnosti. Glede na to bo potrebno zgraditi v Radgoni tudi obširen spontan park, ki predstavlja eno ključnih postavk sedemletnega razvoja na področju telesne kulture v radgonski občini.
Na nedavni seji občinske skupščine v Gornji Radgoni so razpravljali tudi o sedemletnem razvoju na področju kulture in prosvete. Kaže, da bodo za to dejavnost namenili precejšnja sredstva in sicer Okrog 191 milijonov dinarjev. Spomladi nameravajo pričeti z gradnjo nove dvorane in prostorov za knjižnico tudi v Ne-
govi. Sredstva v višini 38 milijonov dinarjev za ta objekt so že zagotovljena.
FILMSKI KROŽEK
Pretekli teden so na soboški gimnaziji ustanovili filmski krožek, ki bo skrbel za filmsko vzgojo dijakov. Vanj se je včlanilo precej dijakov, ki se bodo sestajali vsak teden. Skupno obiskovali filmske predstave in razpravljali o filmih.	G. S.
CEZANJEVCI
Do Dneva republike bo nov stanovanjski blok pod streho. Pri gradnji pomagajo tudi prebivalci Cezanjevec in okoliških vasi. Čim bo stanovanjski blok, ki je namenjen za učitelje, dograjen, bodo pridobili v cezanjevski šoli prostore za še eno učilnico.
S statutom najdalj v Radencih
V radgonski občini je 13 delovnih organizacij. Ugotovljeno je, da je večina z izdelavo statutov zavlačevala in bo treba zamujeno pospešiti, da bodo osnutki statutov, kot je bilo sklenjeno na nedavnem sindikalnem plenumu, gotovi do konca oktobra.
Nekatere organizacije so se šele v zadnjem času resno lotite dela. Tako so 4 gospodarske organizacije do začetka oktobra šele imenovale komisije, material za sestavo statutov pa so začeli zbirati šele zadnje dni. Komisija pri kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni je že izdelala teze za statut ter prejela nanje 33 pripomb od obratnih enot. V industrijskem podjetju Elrad, kjer predvidevajo novo organizacijsko shemo podjetja, bodo z osnutkom gotovi te dni. Opekarna ima predosnutek izdelali in so o njem že razpravljali, dočim izdeluje podjetje Krojaštvo "Moda" Gornja Radgona drugo polovico osnutka. Zdravstveni dom je prvi osnutek končal in ga sedaj dopolnjuje.
Pri izdelavi statuta prednjači vsekakor zdravilišče Radenska Slatina, ki je izdelalo
predosnutek že aprila in ga razmnoženega v 450 izvodih razdelilo med člane svojega kolektiva v razpravljanje. Komisija je prejela v tem času od članov kolektiva že 250 dopolnilnih predlogov. Največ predlogov se nanaša na nagrajevanje po Učinku, na zboljšanje notranje organizacije dela itd. V vseh delovnih enotah in obratnih sindikalnih podružnicah so predosnutek temelijto preštudirali in analizirali. Komisija je že izdelala na podlagi pripomb in predlogov nov predlog statuta, ki ga bodo prav tako razmnožili in o njem razpravljali v posameznih obratih. V novem predlogu bodo nakazane različne variante za posamezna vprašanja. Ugotovili so tudi, da bo treba v zvezi s statutom prilagoditi tudi vso interno zakonodajo (pravilnike, poslovnike in podobno). Nedavno je bil v G. Radgoni v zvezi z izdelavo sta-
tutov dvodnevni seminar, na katerem so nakazali določene
rešitve za posamezne organizacije. V začetku novembra bo v Radgoni ponovni seminar, na katerem bodo kritično obravnavali že izdelane osnutke.
IKA
Svetli in sončni  dnevi se umikajo hladnim sencam oblačne jeseni
POMURSKI VESTNIK, 31. OKT. 1963
4
Razveseljivi
kulturni
obiski
Zadnja dva tedna je bila v oseh pomurskih občinah vrsta raznih kvalitetnih prireditev, mimo katerih ni mogoče brez razveseljivih ugotovitev in tudi ne posebnih želja. Predvsem je potrebno poudariti, da je bilo Pomurje uspešno vključeno v celotni program mariborske kulturne revije, s čimer je prišla do izraza tudi kulturna enotnost te teritorialne enote, močneje je bilo čutiti vezi, ki se na kulturnem področju sklepajo s tako močno razvitim kulturnim življenjem, kakršno ima Maribor.
Prizadevanj za navezavo tesnejših stikov z mariborskimi kulturnimi ustanovami ni manjkalo. Tako v Ljutomeru, kakor v Murski Soboti in G. Radgoni so pred začetkom te kulturne sezone mnogo razmišljali o tem. kako si zagotoviti redna gostovanja mariborskega SNG. Vendar pa je težko prihajalo do soglasij, ker so bile vmes pereče materialne težave, deloma pa se pred kolektiv SNG s tem postavljajo nove, ne ravno male obveznosti, kar je tudi potrebno razumeti. Vsaj za sedaj pa kaže, da bodo mariborski gledališki umetniki češči gostje v pomurskih kulturnih središčih, kot je to bilo prej.
Za pričakovati bi bilo, da ta gostovanja SNG. književnikov in likovnih umetnikov ne bi bila osamljena, temveč pogostejša in da bi dobila obliko stalnih in normalnih odnosov s pomurskim občinstvom in pomursko kulturno dejavnostjo, ki bi pa tudi morala imeti ambicije, da se tudi sama vključuje v ta širši kulturni krog, dobivajoč prav ob teh gostovanjih pomembne impulze za nadaljnjo kvalitetno rast. To bi tudi mnogo prispevalo k uveljavljanju naše domače kulturne tvornosti, ki mora postopoma tudi preraščati ozke regionalne mejnike.
Š. B.
PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V MURSKI SOBOTI
0 delovanju društev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Občinska zveza se čedalje bolj zavzema za ustanovitev sklada za telesno kulturo. Nastajajo tudi vprašanja, kako vzdrževati že zgrajene objekte. To bi naj, prešlo v pristojnost krajevnih skupnosti, ki jim bodo zagotovljena sredstva v te in druge namene.
Posebni problem predstavlja kvaliteta dela oziroma skrb za množičnost športne dejavnosti in uveljavljanje posameznih športnikov. Za te namene je organiziranih več tekmovanj na vseh področjih, čedalje bolj pa se tudi med delavci razvija športna dejavnost, ki je sicer v nekaterih kolektivih bolj občasnega značaja, vendar pa čedalje bolj dobiva neke ustaljene oblike. Naj številnejše so strelske organizacije, ki jim je v kratkem času uspelo včlaniti 1700 strelcev. Strelske družine so tudi izredno aktivne in se udeležujejo vseh tekmovanj. Lani je bilo 250 tekmovanj, tudi letos samo pomembnejših že 42.
V	razpravi je bila velika pozornost posvečena tudi ostalim društvom kot so gasilska društva, organizacija Rdečega križa, Ljudski tehniki in društvom prijateljev mladine. Izredno pomembno je je delo gasilskih društev, ki že imajo veliko tradicijo in to ne samo glede svoje osnovne dejavnosti, to je posredovanja pri požarih in drugih nezgodah, temveč so v mnogih krajih nosilci tako kulturne, kakor družabne in druge aktivnosti. Gasilskih društev je 119 s 3473 člani. V zadnjem času so se pojavile razne razprave o združitvi manjših društev v večje, s čimer bi se povečala učinkovitost društev, ker lahko pri požarih uspešno posredujejo tista društva, ki imajo motorna vozila in motorne brizgalne. Manjša društva pa zaradi odhodov na sezonska dela v poletnih mesecih izgubijo večino svojega članstva. Gasilskim društvom je tudi uspelo zgraditi ob podpori ostalih občanov kar 71 gasilskih domov, ki jih z uspehom uporabljajo tudi o-stala društva in organizacije. Velika skrb pa je bila posvečena vzgoji kadrov in vključevanju mladine.
Tudi društva ljudske tehnike, ki so med društvi najmlajša, so izredno razvile svojo dejavnost. Sedaj je že 18 društev ali klubov s čez 2000 članov. Najmnožičneje se je razvila organizacija Rdečega križa. V občini je kar 81 organizacij z 9396 člani, poleg tega pa še 10650 članov organizacij pomladka. Ugotavljajo pa, da manjše vaške organizacije niso zmožne uspešno reševati razne probleme zaradi pomanjkanja sposobnega kadra. Zato skušajo organizacije teritorialno prilagoditi organizacijam Socialistične zveze.
V	razpravi so člani plenuma ugotavljali, da so društva vključila v svoje vrste ogromno članov, vendar pa to še ne daje prave slike njihovega delovanja. Predvsem je pogrešati razvajanje raznih oblik in večje gibčnosti pri premagovanju raznih težav. Enako so tudi ugotavljali, da bodo v bodoče morale krajevne organizacije Socialistične zveze posvetiti društvom tudi večjo pozornost in stalno spremljati njihovo delo.
S prenosom pristojnosti za ustanavljanje zavodov za pedagoško in prosvetno službo je bil storjen pomemben korak, ki pa je bil hkrati tudi povezan z nekaterimi negativnimi težnjami. Vsaka občina je namreč hotela imeti svoj zavod in to ne glede na stroške in kvaliteto dela.
V	nasprotju s takimi težnjami pa se v zadnjem času pojavljajo pobude za večjo koncentracijo. Praksa je namreč pokazala, da zavodi, ki nimajo zadosti kadrov in tudi zagotovljene materialne o-
snove, ne morejo opraviti tistega, kar od njih pričakujemo. Predvsem je pogrešati proučevanje raznih problemov, pa tudi sama svetovalska služba ni zadostna.
Nekatere izmed teh pripomb veljajo tudi za Pomurski zavod, ki deluje kot medobčinski in ga je ustanovila občina Murska Sobota. Zavod ima namreč zasedenih le polovico sistemiziranih delovnih mest, na posameznega svetovalca pa odpade preveliko število šol. tako da ni mogoče pričakovati temeljitejšega dela. čeprav to ne pomeni, da z dosedanjim delom glede na razmere ne bi mogli biti zadovoljni. Na zavodu pa ugotavljajo, da v takih pogojili ni mogoče razvijati temeljitejšega proučevanja in raziskovanja raznih pedagoških in drugih problemov.
Ker so podobne slabosti tudi pri ostalih zavodih v okraju, se pojavljajo pobude, da bi se vsi združili v enega. Od združitve lahko pričakujemo, da bo v delo za-
vodov prinesla bistvene spremembe. Kako bi naj ta zavod deloval, še sicer ni proučeno, imel bi pa možnost, da bi lahko zaposlil več strokovnih kadrov, ki jih manjši zavodi ne morejo dobiti, čeprav jih potrebujejo in imajo zanje sistematizirana delovna mesta.
Ob nedvomnem kvalitetnem napredku, pa se pojavljajo drugi problemi, ki zahtevajo, da bi se organizacija zavoda, v kolikor pride do soglasja med občinskimi skupščinami glede ustanovitve enotnega zavoda, morala temeljito proučiti. Čeprav so za pedagoško svetovanje dolžni upravitelji šol, ni mogoče opustiti tiste svetovalske službe, ki je pri zavodih. Povprečni staž učiteljev recimo v soboški občini, je osem let. Kader je torej zelo mlad in dokaj neizkušen, vsi upravitelji pa tudi nimajo tolikšnega znanja in izkušenj, da bi lahko bili svetovalci. Zato še tudi v bodoče ostaja zavodom za pedagoško in prosvetno službo prav glede teh vprašanj mnogo nalog.
Pomoč je še zlasti potrebna učiteljem v dvojezičnih šolah, kar je specifično za Pomurski zavod. Kader v teh šolah zadeva namreč na precej težke probleme in mu je nujno potrebno, da ima tesnejše stike s pedagoškim zavodom.
Tem vprašanjem kakor tudi problemom v zvezi s srednjimi šolami bo v prihodnje posvečeno več razprav. Z novim letom bo finansiranje srednjih šol kakor tudi zavodov za pedagoško in prosvetno službo prešlo v pristojnosti občin. Že sedaj so tem spremembam posvečena razna posvetovanja, ki jih pa bo v prihodnje še več.
Š. B.
Dijaki ESŠ iz M. Sobote so obiskali sejem elektronike v Ljubljani
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
TRIGLAV : SOBOTA 4:0 (2:0)
V	nadaljevanju prvenstva SNL je moštvo Sobote preteklo nedeljo gostovalo v Kranju in se v prvenstveni tekmi pomerilo z domačim Triglavom. Čeprav Sobota ni igrala podrejene vloge, je vendarle doživela zelo visok poraz predvsem po zaslugi tokrat nezanesljive obrambe. Domačini so poceni prišli do prvega zadetka. Slabo odmerjeno žogo Šarotarja, ki jo je podal svojemu vratarju Vrdjuki, je prestregel napadalec domačinov in dosegel vodstvo. To je precej zmedlo Soboto in kmalu zatem je Triglav dosegel še drugi gol.
V	drugem polčasu se je Sobota trudila, da bi rezultat znižala, vendar so domačini prav v času napadov Sobote s hitrim protinapadom in po krivdi obrambe Sobote dosegli svoj tretji zadetek, v zadnji minuti igre pa je Triglav dosegel še četrti gol in s tem visoko zmago. Tekmo je sodil Čučnik iz Ljubljane.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
TRIGLAV : SOBOTA 1 :2 (0:1 )
V Kranju je gostovalo tudi mladinsko moštvo Sobote ter se v prvenstveni tekmi SML pomerilo z Triglavom. Mladinci Sobote so bili v srečanju precej boljši nasprotnik, kar še zlasti velja za prvi polčas in so zasluženo zmagali. Njihova zmaga pa bi lahko bila precej večja, če bi izkoristili nekaj lepih priložnosti za gol. Oba zadetka za Soboto je dosegel Stanko Maučec.
MM NOGOMETNA LIGA
BELTINCI : NAFTA 1:1
(1:1)
Kot najboljše moštvo Pomurja v MM nogometni ligi je Nafta tudi tokrat veljala za favorita, saj je bila tehnično boljše moštvo od domačinov, kar zlasti velja za prvi polčas, ko je imela pobudo. Toda v drugem polčasu so beltinčani s požrtvovalno igro nadoknadili tehnično premoč gostov in imeli celo nekoliko več od igre. Najprej je prišla v vodstvo Nafta v 15. minuti preko Varge, Beltinčani pa so rezultat izenačili v 44. minuti preko Puklavca. Kakor poročajo, je to bila izredno ostra tekma tako, da je sodnik Sušec, ki je sodil z napakami, imel precej dela. Pri Nafti sta bila najboljša Matičič in Gobec, pri Beltincih pa je bila obramba boljši del moštva.
GRAFIČAR : MEJNIK 2:1
(1 :0)
V povprečni tekmi je Grafičar na svojem terenu zasluženo premagal goste iz Svečine, saj je bil boljši nasprotnik, posebno v prvem polčasu. Zmaga pa je tembolj zaslužena, ker je Grafičar od 40. minute igre dalje igral le z 10 igralci, ker si je Husar zlomil nogo. V zadnjih minutah igre je sodnik Švajger iz Maribora izključil iz igre kar dva igralca Mejnika. Za Grafičar sta bila uspešna Kaučič in Madžar.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
VODSTVO PREVZEL GRADBENIK
V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo Pomurske nogometne lige, ki pa tudi ni poteklo brez presenečenj. Največje presenečenje je pripravilo moštvo Veržeja, ki je zmagalo v Puconcih. Presenečata pa tudi prva zmaga Šalovec nad Puščo ter visoka zmaga Gradbenika nad Brazdo. V ostalih srečanjih so Bakovci premagali Rakičan, Sobota B pa Turnišče.
Rezultati VIII. kola:
Bakovci : Rakičan 2:1 Šalovci : Pušča 1:0 Sobota B : Turnišče 3:0 Gradbenik : Brazda 8:1 Puconci : Veržej 1:2
Tabela						
Gradbenik	7	5	2	0	43:9	12
Bakovci	7	6	0	1	27:7	12
Turnišče	7	5	1	1	36:9	11
Rakičan	7	2	2	3	15:19	6
Puconci	7	3	0	4	22:27	6
Brazda	7	3	0	4	16:22	6
Veržej	8	3	0	5	8:22	6
Pušča	7	1	1	5	7:31'	3
Šalovci	7	1	0	6	6:34	2
Sobota B	8	0	2	1	28:13	12
POMURSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
SOBOTA B NA ČELU
V predzadnjem kolu Pomurske mladinske nogometne lige so bili zabeleženi naslednji izidi:
Beltinci : Nafta 1:0 Šalovci : Grafičar 0:4 Sobota B : Turnišče 8:1
Tabela						
Sobota B	6 5 0			1	22:11	10
Veržej	6	3	3	0	13:6	9
Nafta	7	4	1	2	19:11	9
Grafičar	6	3	2	1	14:9	8
Beltinci	6	3	1	2	13:12	7
Turnišče	5	1	1	3	10:15	3
Bakovci	6	1	0	5	10:15	2
Šalovci	6	0	0	6	4:26	0
Vse tekme po razporedu za 3. 11. 1963 bodo odigrane v nedeljo 10. 11. 1963 zaradi mednarodne tekme ČSSR : Jugoslavija.
Nogometna podzveza
BERCIK IN FOLDIJEVA V POMURJU
Namiznoteniška reprezentanca Madžarske, ki bo prihodnji mesec gostovala v Jugoslavija, bo nastopila tudi v Pomurju.
Talko bo dne 11. novembra 1963 ob 19. uri propagandni ekshibicijski nastop v Radencih, povezali z otvoritvijo nove telovadnice. Naslednjega dne, 12. novembra 1963, pa nastop v Murski Soboti in Lendavi. Tako se obeta ljubiteljem te lepe igre, da si ogledajo prvorazredne igralce z velikimi mednarodnimi uspehi.
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V LENDAVI
Strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK v Lendavi je preteklo nedeljo organiziral v Lendavi namiznoteniški turnir ekip in posameznikov. Turnirja se je udeležilo skupno 9 ekip in sicer: Dijaški dom I in II, Mura in Polet iz Murske Sobote, Bistrica I. in II ter STŠ in Lendava I. in II. iz Lendave. Med ekipami je zmagal Dijaški dom I, ki je v finalu premagal Muro z rezultatom 5:0. V polfinalni tekmi je Dijaški dom premagal Polet s 5:1, Mura pa Lendavo z 5:4. Zelo zanimivo pa je bilo srečanje med Muro in Bistrico I, kjer je s težavo zmagala Mura z 5:4, kar pa predstavlja za Bistrico velik uspeh. Končni vrstni red ekip je torej naslednji: Dijaški dom I, Mura, Lendava I in Polet. Zmagovalna ekipa Dijaški dom I je prejela lep pokal ObZTK Lendava.
Po končanem ekipnem tekmovanju je bilo na sporedu tudi tekmovanje posameznikov, kjer se Je v borbi za prvo mesto pomerilo 30 tekmovalcev. Najboljši med njimi je bil domačin Klemenčič, ki je v finalu premagal Žižeka (D. dom) z 2:0. V borbi za tretje oz. četrto mesto je Unger premagal Vido z 2:1 in tako zasedel tretje mesto. Končni vrstni red posameznikov je torej naslednji: Klemenčič (Lendava). Žižek, Unger in Vida (vsi D. dom).
V Lendavi so se v prijateljskem dvoboju pomerili tudi pionirji Lendave in Poleta iz Murske Sobote. Njihovo srečanje pa se je končalo z zmago Poleta z 9:0.
Pomurska odbojkarska liga
RAKIČAN PRVAK ZA L. 1963
Pretekli teden je bila v Murski Soboti odigrana finalna tekma za naslov prvaka Pomurske odbojkarske lige, kjer sta se srečala zmagovalca posamezne skupine Rakičan in ESŠ, s čemer pa je bilo prvenstvo Pomurske odbojkarske lige za leto 1963 končano. Kakor je znano, se je letošnje tekmovanje odvijalo na nekoliko drugačen način kot prejšnja leta, na kar pa je vplivalo dolgočasno mrtvilo v tej panogi športa, saj ni bilo odigrano spomladansko tekmovanje in pa finančna sredstva. Tako so bile tekmovalne ekipe razdeljene v dve skupini od katerih je vsaka štela po 4 moštva. Ta so se razvrstila takole:
I. skupina:					
ESŠ	3	3	0	9:0	6
Sobota	3	2	1	6:4	4
Puconci	3	1	2	3:8	2
Moščanci	3	0	3	3:9	0
n. skupina:					
Rakičan	3	3	0	9:2	6
Beltinci	3	2	1	8:3	4
Krog	3	1	2	3:6	2
Tišina	3	0	3	0:9	0
V finalni tekmi je moštvo Rakičana premagalo ESŠ z rezultatom 3:0 in tako zasluženo postalo pomurski prvak za leto 1963. S tem je bilo končano VI. pomursko prvenstvo v odbojki, ki pa je če odvzamemo neresnost nekaterih ekip vendarle uspelo ter nekoliko poživilo tudi to športno panogo. To je bilo hkrati tudi zadnje pomursko prvenstvo, saj se bodo prihodnja tekmovanja odvijala v občinskih ligah. Tako naj bi v bodoči občinski ligi Murska Sobota nastopile vse dosedanje ekipe pomurske lige z vključitvijo še nekaterih drugih ekip. Strokovni odbor za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti pa si bo prizadeval ustanoviti občinske lige tudi v Lendavi, Ljutomeru in Radgoni ter eventualno še formirati eno ligo za goriš ki predel. Strokovni odbor za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti je sklenil, da bo za 29. november organiziral v Murski Soboti prijateljsko tekmo med članom n. republiške lige Ljutomerom in reprezentanco Pomurja.
Košarkarji pred novimi tekmovanji
Strokovni odbor za košarko pri ObzrK v Murski Soboti je razpisal tekmovanja za zimsko sezono 1963-64, s čemer pa se obeta zopet vrsta zanimivih košarkarskih srečanj v zimskem času. Posebno novost letošnje košarkarske zimske sezone predstavlja tekmovanje v moški in ženski srednješolski košarkarski ligi. Čeprav prijave še niso zaključene, bo v obeh ligah nastopilo skupno preko 10 ekip. Najresnejši tekmeci za naslov srednješolskega prvaka bodo pri moških ekipa gimnazije in ESŠ, pri ženskah pa gimnazija, učiteljišče in ESŠ. Zal se tega tekmovanja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bosta udeležili ekipi STŠ Lendava in gimnazije Ljutomer.
V zimski košarkarski ligi se bodo pomerile ekipe društev TVD Partizan in ekipe ostalih društev. Predvidoma bodo nastopile TVD Partizan Puconci, Radenci, Rakičan in M. Sobota ter DSD Grafičar. Ker je ekipa Partizana iz M. Sobote močno pomlajena, imajo
vse ekipe pred pričetkom tekmovanja enake možnosti za prvo mesto.
Tekmovanja se bodo pričela v prvi polovici meseca novembra in bodo trajala do vključno meseca marca. V počastitev Dneva republike pa bo v M. Soboti tudi večji košarkarski turnir z nastopom
najboljših pomurskih ekip. V mesecu februarju pa bo organizirano prvenstvo osnovnih šol. Vsa tekmovanja v zimskem času predstavljajo premostitev mrtve sezone tudi za športnike ostalih panog in uvod v pestro letno košarkarsko sezono, v okviru pomurske košarkarske lige.	P. J.
FINALNA TEKMA V HOKEJU NA TRAVI
HDK CELJE : ŠSD ESŠ M. SOBOTA 4:1 (2:0)
Preteklo nedeljo je bila v Celju finalna tekma za naslov republiškega prvaka med zmagovalcema vzhodne republiške hokejske lige ESŠ iz Murske Sobote in zmagovalcem zahodne skupine HDK Celjem.
Tekma je bila lepa, hitra in tehnično precej na višku, hkrati pa tudi fair brez ostrejših izpadov, ki so pri hokeju česti. Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so hoteli že v začetku izsiliti svoj način igre in doseči vodstvo. Na-
to se je ESŠ otresla pritiska in tudi začela resneje ogrožati vrata Celjanov. Tako je bilo v sredi prvega polčasa na obeh straneh nekaj nevarnih strelov. Tu se je zlasti odlikoval vratar ESŠ Bavčar, poleg njega pa tudi Šeruga. Dobra pri ESŠ pa sta bila še Titan in Tinev. Toda desna stran obrambe ESŠ je bila vendarle prva, ki je napravila napako in dovolila domačinom, da so prišli v vodstvo, kmalu zatem pa še drugi gol. Drugi polčas je potekal povsem enakovredno, bilo pa je več lepih akcij in borbenih potez. Vendar se tudi v tem delu bili Celjani uspešnejši in dosegli še dva gola. Časten zadetek za ESŠ je dosegel Hari. Tako je postal prvak Slovenije za leto 1963 HDK Celje in prejel pokal. ESŠ pa je tako zasedla drugo mesto v Sloveniji.
V borbi za tretje oz. četrto mesto sta se pomerili tudi drugo uvrščeni ekipi iz vsake skupine, t. j. Videm Krško in Elan iz M. Sobote. Uspešnejši so bili hokejisti iz Videm Krškega, ki so zmagali z rezultatom 2:0 in tako zasedli tretje mesto, četrto mesto pa je pripadlo Elanu.
Nato je bilo na sporedu še tekmovanje v hokeju na travi mesta Celja. Pri tem je v borbi za tretje mesto ESŠ premagala Elan z rezultatom 9:0 (3:0). Strelci so bili Titan 4, Martinuzi 2 in Šeruga, Tinev ter Vrzel po enega.
Ob tej priložnosti pa so opravljali tudi izpite za republiške sodnike. Med uspešnimi kandidati je bil tudi Peček iz Murske Sobote, s čemer je Pomurje dobilo tudi prvega republiškega sodnika v hokeju na travi.
Jesenski kros v Murski Soboti
(Foto D. Obal)
Izmišljeni roparski napadi
Med vaščani Hercegovščaka in Polic v gornjeradgonski občini so pred dnevi začele krožiti vesti o roparskih napadih skupine neznanih moških na ljudi. Pravzaprav se je vse to začelo po 18. oktobru. Takrat in še naslednje dni so se v gozdu med Policami in Hercegovščakom godile zgodbice, ki so razburile prebivalce krajev v bližnji okolici. Ljudje so začeli šušljati o skupini neznanih moških, ki napadajo ljudi in izsiljujejo denar. Občani so odslej s strahom zvečer zapuščali domove ali pa se vračali z dela domov. Zgodbice o roparskih napadih pa so si sledile nekako tako:
Okrog 19. ure osemnajstega oktobra, se je delavec na kmetijskem gospodarstvu vračal iz Polic. 24-letni Franc Halec je doma pripovedoval ženi češ, da so ga zaustavili neznanci-roparji in zahtevali od njega denar. Ker ni imel denarja so mu poškodovali kolo (razbili luč) in ga napodili domov.
Čez dva dni so neznanci spet poskušali zaustaviti moped, ki ga je vozil Franc Just iz Hercegovščaka 29. Sam neznancev ni videl, opazila pa jih je njegova žena in rekla, da je eden izmed roparjev poskusil ustaviti moped.
Isti dan ob 20. uri so »roparji« napadli tudi 17-1etnega Hermana Kajdiča iz Hercegovščaka št. 31. Herman Kajdič, mizarski vajenec je trdil, da so ga neznanci napadli in ga preiskali. Ker ni imel denarja, so mu poškodovali kolo in ga spodili domov ter odšli v gozd.
Že naslednji dan ob 16. uri pa je neki neznanec hitel za 17-1etno Rozalijo Sert iz Polic 33, verjetno s ciljem, da bi jo ujel, kot je sama trdila. Tudi to se je pripetilo v gozdu pri Hercegovščaku.
In zadnja zgodba, ki jo je povedala 16-1etna Marija Jančar Iz Hercegovščaka 30, govori, da ji je neznanec, ki ga jo zjutraj srečala in pozdravila dejal, da se bosta zvečer spet videla.
Seveda so vse te zgodbe pripovedovali oškodovanci na postaji Ljudske milice v Gornji Radgoni in vložili so ovadbe zoper neznance zaradi roparskih napadov. U-
službenci Ljudske milice in kriminalistične službe so primerjali izjave posameznih oškodovancev in ugotovili, da sta izjavi Haleca in Kajdiča bili po številu storilcev in načinu storitve precej podobni, ostali pa so dali le približno enak opis enega iz skupine neznancev. Oškodovanci so tudi nakazovali, da se skupina roparjev nahaja v gozdu med Policami in Hercegovščakom. Varnostni organi so se odločili za rekonstrukcijo dogodkov na samem kraju, kateri sta prisostvovala tudi Halec in Kajdič. Toda vse zaman. Na samem kraju dogodkov ni bilo nobenih sledov, niti drobcev stekla od razbitih luči na kolesih. Halec in Kajdič sta dajala neverjetne izjave, popolnoma drugačne od prvotnih pri ovadbi, prihajala sta v protislovja. Pri ponovnem izpraševanju sta Halec in Kajdič priznala, da so njune ovadbe o roparskem napadu zlagane. Franc Halec je priznal, da je bil kritičnega dne v vinjenem stanju in se je zaletel v smreko ter razbil luč na kolesu. V strahu pred ženo si je izmislil zgodbo in jo povedal ženi. Ta ga je napotila na postajo LM. Tudi Kajdič je priznal, da je v kritičnem dnevu posodil kolo prijatelju Jauševcu iz Zbigovec, ki je kolo pokvaril. Kajdič pa je v strahu pred materjo in pod vplivom govoric o roparskih napadih izmislil zgodbo, ki smo jo opisali v začetku sestavka.
Torej, razblinile so se strašne misli o skupini neznanih roparjev, ki jih ni bilo, pa so kljub temu povzročili strah med vaščani Polic, Hercegovščaka in drugih. Zgodbam o izmišljenih roparskih napadih je kraji Opozoriti pa je potrebno prebivalce, da v prihodnje naj ne nasedajo izmišljenim govoricam, preden zvedo za resnico. Tovariša Franc Halec in Herman Kajdič, ki sta si izmislila zgodbe bosta imela opravka z Javnim tožilstvom, občani v Policah in Hercegovščaku pa lahko v prihodnje mirno hodijo, delajo in spijo.
 -ič
Športni drobiž
-- V okviru športnega dneva gimnazij sta se pomerili v košarki kombinirani sindikalni ekipi ESŠ in gimnazije. Po boljši igri so zmagali gostje iz gimnazije z 70:39. Koše za ESŠ so dosegli Sapač 24, Sever 5, Miholič 10, za gimnazijo za Sagadin 12, Hradil 18, Babič 12 in Juteršnik 28.	J. p.
—	V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Rudarja iz M. Središča premagalo občinskega nogometnega prvaka Lendava Petišovce z 2:1.
—	V prijateljskem košarkarskem srečanju med Rakičanom in Lendavo je zmagala Lendava z 47:37.
—	V prvenstveni tekmi štajerske rokometne lige je Rudar iz Velenja premagal Nafto z rezultatom 18:14. moštvo MMT livarne iz
Maribora pa Beltince z 38:5.
- Na jesenskem krosu SŠTV M. Sobota je sodelovalo 60 dijakov in dijakinj. Na 1500 m dolgi progi je med fanti zmagal Potočnik s časom 4:38, pred Meričnjakom 4:41 in Bertalaničem 4:43. Pri dekletih pa je bila najboljša Bacova. ki je na 800 m dolgi progi dosegla čas 3:27. Druga je bila Puconja 3:30 in tretja Stajnko 3:34. Ob tej priliki so opravljali tudi medicinske analize.	R. V.
— Na jesenskem krosu dijakov učiteljišča in gimnazije so postali zmagovalci posameznih razredov naslednji tekmovalci:
dekleta: učiteljišče: M. Fujs, M. Makovec, E. Gomboc in D. Smodiš; gimnazija: E. Krpič, V. Kampjut, V. Balek in M. Močan.
Pri fantih pa so zmagali: B. Pelko (uč.), S. Bačič (gimn.), T. Gomboši (gimn.) in S. Novak (uč.).
— V medrazrednem tekmovanju v rokometu med dijaki učiteljišča in gimnazije, so v skupnem plasmanu zmagali dijaki učiteljišča z 10 točkami, medtem ko je gimnazija zbrala 6 točk.	T. C.
Skupni športni dan
Razredi višje stopnje osnovnih šol Velika Polana in Turnišče so priredili skupni športni dan. Pomerili so se v teku na 60 m, v skoku v daljino, rokometu, malem nogometu, v igri med dvema ognjema in šahu. Ekipno zmago v skokih in teku so odnesli Turniščani. Najdaljši skok dneva je dosegel učenec VIII. razreda iz Velike Polane s 3,91 m. Najživahnejše pa so bile rokometne tekme. Pri dečkih je zmagala ekipa iz Polano z rezultatom 6:4. pri deklicah pa ekipa iz Turnišča s 4:2. V malem nogometu so zmagali Turniščani z rezultatom 10:2. Pri -igri, "Med dvega ognjema" so pri
dečkih in deklicah zmagali Polančani, ravno tako so odločili v svojo korist šahovsko srečanje z rezultatom 5:0.
Tekmovanje se je odvijalo v pravem športnem vzdušju in so bili z njim zadovoljni tekmovalci in učitelji. Sklenili so, da se bodo v bodoče večkrat srečavali in to enkrat na tej, drugič na drugi šoli. Škoda je, da se skupnega športnega dne niso udeležili’ še Črensovčani, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Za razvijanje tekmovalnega duha in pravega športnega tovarištva so taka srečanja nedvomno zelo koristna in plodna.
Franc Križanič
MEDOBČINSKA ROKOMETNA LIGA
ESŠ JESENSKI PRVAK
V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo medobčinske rokometne lige za članice, ki pa je poteklo brez posebnih presenečenj. ESŠ, kot že vodeča ekipa od vsega začetka tekmovanja so tudi tokrat ni pustila presenetiti in je zabeležili še eno zmago in tako po jesenskem delu tekmovanja zasedla prvo mesto in ostala edina neporažena ekipa. Na drugem oz. tretjem mestu sta pristali ekipi Beltinec in Sloge z enakim številom točk s tem, da sta si prav v tem kolu razdelili izkupiček. Ekipa Grafičarja, ki se je precej časa potegovala za prvo mesto je zasedla šele četrto mesto, predvsem zaradi neresnosti, saj je v zadnjih kolih predajala tekme brez borbe, kar pa je graje vredno. Presenetila
pa je ekipa SZD, ki je zasedla sredino tabele, ki pa je v zadnjem času kazala vedno boljšo igro. Za zgoraj navedenimi pa so nekoliko zaostajale zadnje tri uvrščene ekipe Nafta. Elan in Mura.
Rezultati zadnjega kola:
Beltinci : Sloga 6:6 SZD : ESŠ 5:7 Mura : Grafičar 5:0 Nafta : Elan 5:1
Tabela jesenskega dela						
ESŠ	7	6	1	0	64:16	13
Beltinci	7	4	1	2	37:25	9
Sloga	7 '	4	1	2 	45:39	9
Grafičar	7	3	1	3	42:31	7
ŠZD	7 	3	1	3	31:36	7
Nafta	7 	2	1	4	22:20	5
Elan	7	2	0	5	14:37	4
Mura	7'	1	0	6	13:55	2
POMURSKI VESTNIK, 31. OKT. 1963
5
MINILO JE SKORAJ POL LETA, ODKAR SMO ODPRLI MODNO HIŠO V MARIBORU. DA BI SE ČIM BOLJ PRIBLIŽALI POTROŠNIKOM IN DA BI PRISLUHNILI ZAHTEVAM IN ŽELJAM TRŽIŠČA, SMO PRIPRAVILI NAGRADNO ANKETO, KI NAS BO VODILA PRI NAŠEM NADALJNJEM DELU.
Nagradna anketa
1. Kolikokrat ste bili doslej v Modni hiši?
nobenkrat
enkrat
večkrat
2. Želeli ste kupiti v Modni hiši, pa Vas nismo zadovoljili, ker: a) ni odgovarjala
kvaliteta
vzorec
barva
velikost
cena
b) sploh nismo imeli na zalogi: kaj?
3.	Ali se Vam zdi, da so cene primerne in v sorazmerju s kvaliteto blaga?
da — ne
4.	Sodite, da Vam je olajšan nakup s tem, da lahko sami izbirate blago s prodajnih miz?
da — ne TU ODREŽI
TU ODREŽI
5. Ali so Vam prodajalci posvetili potrebno pozornost pri izbiri in nakupu in bili strokovni svetovalci?
da — ne
6. Kaj Vam sploh ne ugaja v Modni hiši?
7. Ali je možnost za popravila v naši krojačnici vplivala na Vašo odločitev pri nakupu konfekcije?	
da — ne
8. Ali ste že Videli hišne modne revije, ki jih vsak četrtek prirejamo v spodnjih prostorih Modne hiše?
da — ne
9. Vaši predlogi in kritične pripombe:
Ime in priimek: Poklic:	.......
Stanovanje:
Ustrezni odgovor podčrtajte ali obkrožit e!
Prosimo Vas, da anketni list vržete v nabiralnik v pritličju Modne hiše Maribor najkasneje do 23. novembra 1963.
Da pa ne bo Vaš trud zaman, bo žreb razdelil na javnem žrebanju, ki bo 26. novembra 1963 ob 19.30 uri v Modni hiši Maribor, Partizanska 3, spodaj navedene nagrade, ki so jih prispevali člani Prodajnega servisa, katerih izdelke je možno vsak čas kupiti v naši Modni hiši.
TU ODREŽI
TU ODREŽI
TU ODREŽI
Nagrade za anketo
1.	moška kamgarn obleka
2.	ženski plašč
3.	moška kamgarn obleka
4.	ženski plašč
5.	ženski plašč
6.	2.8 m velurja za plašč
7.	jutranja halja
8.	ženski zimski plašč
9.	2.4 m vol. blaga za ženski plašč
10.	2.5 m kamgarna za kostim
11.	2.6 m tweeda za ženski plašč
12.	lasteks hlače
13.	3.6 m volna-svila
14.	3.5 m volna-svila
15.	5.7 m blaga za zavese
16.	1.7 m kamgarna za moški suknjič
17.	1.2 m kamgarna za moške hlače
18.	ženska torbica
19.	moški pulover
20.	ženska pletena jopica
21.	moški pulover
22.	moški pulover
23.	ženska pletena jopica
24.	moški brezrokavnik
25.	moška popelin pidžama
26.	moška nylon srajca
27.	ženski škornji
28.	ženski škornji
29.	ženski škornji
30.	ženski salonarji
31.	ženski salonarji
32.	ženski salonarji
33.	ženski salonarji
34.	ženski salonarji
35.	ženski salonarji
36.	ženski salonarji
37.	ženski nylon dežnik
38.	ženski nylon dežnik
39.	ženski nylon dežnik
40.	ženski nylon dežnik
41.	moški nylon dežnik
42.	moški nylon dežnik
43.	moški nylon dežnik
44.	moški čevlji
45.	ženski salonarji
46.	ženski salonarji
47.	moške kamgarn hlače
48.	srajca Terilen
49.	srajca Terilen
50.	srajca Terilen
51.	brokat odeja
52.	pletena jopica
53.	pletena jopica
54.	pletena jopica
55.	pletena jopica
56.	pletena jopica
57.	pletena jopica
58.	dežnik
59.	dežnik
60.	dežnik
61.	set lanena garnitura za 6 oseb
62.	twist dekliško krilo
63.	twist dekliško krilo
64.	frotir blazina za plaže
65.	frotir blazina za plaže
66.	ženski krzneni copati
67.	ženski krzneni copati
68.	ženski krzneni copati
69.	ženski krzneni copati
70.	ženski krzneni copati
71.	otroške hlače
72.	moška srajca
73.	moška srajca
74.	moška srajca
75.	moška srajca
76.	moška srajca
77.	srajca
78.	otroški čevlji
79.	otroški čevlji
80.	zimska domača halja
81.	ženska pidžama
82.	spalna srajca
83.	spalna srajca
84.	otroška pidžama
85.	3	pari	ženskih	nogavic
86.	3	pari	ženskih	nogavic
87.	3	pari	moških	nogavic
88.	1	par	moških	nogavic,
kravata in šal
89.	nedrček-korzet in 1 nylon ruta
90.	2 flanel rjuhe
91.	5 m bombažnega blaga za ženske obleke
92.	5 m bombažnega blaga za ženske obleke
93.	5 m bombažnega blaga za ženske obleke
94.	5 m bombažnega blaga za ženske obleke
95.	fantovske deftin hlače
96.	dekliške deftin hlače
97.	otroške deftin hlače
98.	otroške deftin hlače
99.	otroške deftin hlače
100.	frotirka in 2 nylon rute
Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje in Vas vabimo, da nas še večkrat obiščete.
MODNA HIŠA MARIBOR
POMURSKI VESTNIK. 31. OKT. 1963
6
OBČNI ZBOR ŠŠD »ŠTEFAN KOVAČ« V TURNIŠČU
Lep napredek rokometa
V torek, dne 22. oktobra 1963 je imelo Šolsko športno društvo »Štefan Kovač« iz Turnišča občni zbor.
Društvo je bilo ustanovljeno 4. oktobra 19G2 in ima atletsko, nogometno, rokometno, šahovsko in namiznoteniško sekcijo ter sekcijo za igro med dvema ognjema. Na letošnjem občnem zboru so sklenili ustanoviti še taborniško sekcijo.
Društvo je delovalo po načelu upravljanja učencev, katerim so bili učitelji le mentorji. V enoletnem obdobju so ugotovili, da je bilo delo društva precej uspešno, čeravno niso imeli vseh pogojev. Rokometna sekcija si je morala najprej zgraditi igrišče, pri čemer so mladi športniki opravili prostovoljnega dela v vrednosti nad 250 tisoč dinarjev. Poleg nogometne sekcije, je le-ta imela naj-
več a uspeha. Rokomet je postal pri šoli Turnišče igra slehernega učenca na srednji in višji stopnji. Če bo šlo vse po računih mladih športnikov, bo Turnišče v doglednem času postalo razgiban kraj v rokometnem športu, kar hi bilo za podeželje velik napredek v športni dejavnosti, Tudi mladi šahisti so bili precej uspešni. Poleg sodelovanja na občinskem prvenstvu je bila ekipa starejših pionirjev tudi v okrajnem merilu uspešna, saj so osvojili 5.-8. mesto. Nogometaši pa so bili zmagovalci tolažilne skupine na m. prvenstvu Pomurja ter prvaki občine Lendava, za kar so prejeli prehodni pokal.
Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo društva, ponovno pretresli društvena pravila in sprejeli plan dela za obdobje 1963-64.
PRI TVD »PARTIZAN« Murska Sobota spet živahno
Kmalu po pričetku šole je uprva društva poslala obvestilo osnovnim, srednjim in strokovnim šolam o pričetku vadbe v društvu.
Vodniški zbor in uprava pa sta na svoja skupni seja že razpravljala o programu vaje v jesenskih in zimskih mesecih.
Največ telovadcev je pionirjev in pionirk, kar je tudi razveseljivo. Manj pa je mladine iz srednjih šol, še manj ali skoraj nobenega pa ni iz delovnih kolektivov. Društvo pa se trudi, da pritegne tudi te. Mladinske organizacije na šolah in podjetjih naj bi v bodoče bolj priporočale redno telovadbo. To bi še posebej moralo veljati za delovne kolektive, v katerih veliko število mladih ljudi živi v zimskih mesecih \ mestu in imajo priložnost za vaje. Društvo »Partizan« ne razpolaga z visokokvalificiranimi vodniki, ampak predvsem z mlajšimi vodniki in vodnicami posameznih oddelkov, ki so si pridobili znanje z
večletnim delom in vadbo v društvu. Razen teh vodijo posamezne oddelke še gojenci višjih letnikov učiteljišča in SŠTV.
Urnik redne vadbe pri društvu "Partizan" Murska Sobota Je naslednji:
Ponedeljek in četrtek — moški oddelek: od 1. do 5. razreda osn. šole od 17—18. ure, od 6. do 8. razreda osn. šole od 18—19., srednje šole, delavska mladina od 19—20. in člani od 20—21. ure.
Torek in petek — ženski oddelek: predšolski otroci, moški in ženski, kakor tudi 1. razred osnovne šole od 16—17. ure, 2., 3. in 4. razred od 17—18., 5. in 6. razred od 18—19., 7. in 8. razred od 19—20. in srednješolska in delavska mladina od 20—21. ure članice.
Tekmovanje JPI v Ljutomeru
V nedeljo je občinski odbor Ljudske tehnike v Ljutomeru organiziral tekmovanja, ki so bila predvidena v programu Jugoslovanskih pionirskih iger.
Tekmovali so pionirji in mladinci, pa tudi starejši člani LT. Na sporedu so bila tekmovanja v spuščanju zmajev, modelov-aviončkov, lov na lisico, spretnostne vožnje za pionirje — kolesarje in mladince-mopediste, v oranju in spretnostni vožnji traktorjev s prikolico.
Pionirji in mladinci so tekmovali v okviru ekip Kmetijskih zadrug.
V	tekmovanju spuščanja zmajev in modelov-aviončkov je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. Stanko Horvat, Osemletka I. Cankarja; 2. Marija Sovič, Osemletka Križevci pri Ljutomeru.
Spretnostne vožnje pionirjevkolesarjev: 1. Milan Hanžič, osem. Križevci; 2. Franjo Kralj, oseml. Presika — Ljutomer.
Spretnostne vožnje mopedistov: 1. Tone Vozlič; 2. Ivo Slavič.
"Lov na lisico": 1. Davorin Topolinjak; 2. Jože Kupljen.
Najboljšim tekmovalcem je predsednik ObO SZDL Avgust Bedekovič, predal praktične nagrade.
V	tekmovanju kmetijskih strojnikov je bil vrstni red tekmovalcev naslednji:
Pionirji: 1. France Bohinec, KZ Križevci; 2. Alojz Kosi. KZ Ljutomer in 3. Vilko Ferenc, VŽK Ljutomer.
Mladinci: 1. Milan Slana, KZ Križevci in 2. Slavko Mujdrica, KZ Ljutomer.
Starejši: 1. Vlado Korošak, KZ Ljutomer, 2. Alojz Senčar, KZ Križevci in 3. Franc Vaupatič, KZ Križevci.
V končni razvrstitvi je zmagala ekipa KZ Križevci pred ekipo KZ Ljutomer in VŽK Ljutomer.
Vsi tekmovalci so dobili denarne nagrade, pionirji in mladinci pa še knjižne nagrade od ObO LT. Zmagovalna ekipa, je prejela prehodni pokal, ki ji ga je izročil sekretar ObO LT, Stane Feuš.
-sf-
KUZMA
V Kuzmi zaključujejo ureditev fasade poslopja, v katerem je krajevni urad. Kmetijska zadruga pa je hkrati tudi začela urejevati zunanjost kulturne dvorane, glede katere pa bo potrebno rešiti, čigava last bi naj bila. Pojavljajo se predlogi, da bi se lastništvo preneslo na krajevno skupnost ali pa na kulturno-prosvetno društvo.
V Kuzmi je mnogo predšolskih otrok, ki so zlasti v letnem času prepuščeni samemu sebi. Ker je sedaj na razpolago nekaj prostorov, se med vaščani pojavljajo predlogi, da bi ustanovili otroški vrtec.
V nedeljo je bil prvi roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Vzgojitelji in starši so se pogovorili o bodočih sestankih ter problemih, o katerih bi naj na njih razpravljali. Govorili so tudi o delovanju šolske kuhinje ter o višini prispevka, ki ga bodo starši plačevali za svoje otroke.
Tedenski koledar
Petek, 1. novembra — Dan mrtvih Sobota, 2. novembra — Dušanka Nedelja, 3. novembra — Silva Ponedeljek, 4. novembra — Drago Torek, 5. novembra — Zahar Sreda, 6. novembra — Lenard Četrtek, 7. novembra — Zdenka
Zdravstveni dežurna služba
1.	nov. — dr. Rousova
2.	nov. — dr. Gruškovnjak
3.	nov. — dr. Gruškovnjak
4.	nov. — dr. Lopert
5.	nov. — dr. Rousova
6.	nov. — dr. Gregorčeva
7.	nov. — dr. Gruškovnjak
MALI OGLASI
Radio UKW, 5 valovnih dolžin, novejši, prodam. Huj, Mladinska 1, M. Sobota.	M-957
2ELEZNE NOSILCE (traverze) 12 kom., dolžine 5 do 8 m, prodamo. Gostinsko podjetje Gornja Radgona. Kupci naj se zglasijo 3. novembra 1963 ob 9. uri na upravi podjetja.
M-959
DVE KOBILI, lahki, ugodno prodam. Informacije: Veščica 4, p. M. Sobota.	M-960
KUHINJSKO POHIŠTVO in električni štedilnik ugodno prodam. Klara Švarc, Lendavska 8. M. Sobota.	M-961
MLADO DEKLE k dvema otrokoma iščem. Plača po dogovoru. Javiti se v trgovini »Runo«.
M-962
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »TOBI«, z dvema grelnima ploščama in pečko, normalne višine, zaradi selitve ugodno prodam. R. Koren, Titova 17. M. Sobota.
M-963
POSESTVO vseh kultur s 3 ha zemlje in stanovanjskim poslopjem zaradi selitve prodam. Informacije pri Ani Jaušovec, Okoslavci. 74, p. Videm ob Ščavnici.	M-964
SOBO prazno ali opremljeno, takoj vseljivo oddam. Naslov v upravi lista.	M-965
MOTORNO KOLO »ISO«, 125 ccm, italijanski, ugodno prodam. Tišina 64.	M-970
OTROŠKI VOZIČEK, kombinirani, italijanski, in ženski zimski plašč ter radioaparat, ugodno prodam. Vprašati: Čebašek, Stefana Kovača 35, M. Sobota.
M-971
SOBO, opremljeno, z možnostmi kuhanja, iščem. Naslov v upravi lista.	M-974
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA MURSKA SOBOTA
ŠE NADALJE VODI BOGOJINA
V VI. kolu občinske nogometne lige sta bila dosežena naslednja rezultata:
Dokležovje : Vrelec 5:4 Tišina : Križevci 10:0
Tabela						
Bogojina	5	5	0	1	21:9	8
Tišina	6	4	0	2	26:16	8
Vrelec	6	3	1	2	30:18	7
Dokležovje	6	2	1	3	19:21	5
Križevci	5	0	0	5	7:39	0
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 1. do 3. nov. ameriški barvni kinemaskopski film: »Vrnitev v mestece Peyton«, 4. in 5. nov. slovenski film: »Tistega lepega dne«, 6.—7. nov. zahodnonemški film: »Tisoč oči dr. Mabuza«.
GORNJA RADGONA — 1. nov. domači film (izredni): »Štirinajsti dan«, 2. in 3. nov. francoska ljubezenska drama: »Resnica«, 6. in 7. nov. angleški film: »Oliver Twist«.
SLATINA RADENCI — 2. in 3. nov. jugoslovanski kinemaskopski film: »Saša«, 7. nov. italijanski film; »Dekle s kovčkom«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 2. in 3. nov. sovjetski kinemaskopski film: »Dekliška pomlad«, 6. nov. francoski film: »Resnica«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 2. in 3. novembra italijanski film: »Nevarne soproge«.
VELIKA POLANA — 2. in 3. nov. sovjetski barvni film: »Deklica išče očeta«.
ŠALOVCI — 2. in 3. nov. kinemaskopski film: »Čas življenja in smrti«.
PREKLIC!
Podpisani Friderik Nemec, Kidričeva 23, M. Sobota, preklicujem, ker sem užalil tov. Ivana Kerčmara, direktorja obrtnega podjetja »Obrtnik« iz M. Sobote. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od nadaljnjega postopka.
Friderik Nemec.
ZAHVALA!
Iskreno se zahvaljujem dr. Francu Kosu za uspešno operacijo in dr. Savu Lambiču ter vsemu zdravstvenemu osebju porodniškega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti, ki so s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo rešili življenje meni in mojemu sinu. Hvaležna pacientka Zlata Kranjec, učiteljica, Križevci v Prekmurju.
OBVESTILO!
Industrijsko podjetje Mehanika Lendava obvešča, da bo sprejemala na delo le interesente, ki so prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje delavcev. Na prošnje, ki bodo prihajale neposredno v podjetje, ne bomo odgovarjali.
POKRAJINSKI MUZEJ Murska Sobota
vabi na otvoritev razstave Društva mariborskih umetnikov, ki bo odprta do 15. novembra v prostorih Pokrajinskega muzeja v M. Soboti, v okviru Mariborske kulturne revije.	D-1511
PODJETJE »AGROSERVIS« Murska Sobota sprejme takoj v službo
2 kvalificirana ali priučena
KOVINOSTRUGARJA z nekaj prakse, vojaščine prosta.
Prijavijo se lahko tudi osebe, ki imajo veselje priučevanja v tem poklicu. — Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja, interesenti pa se lahko tudi osebno zglasijo.
MARK TWAIN
Interview
Čvrst in vitek mladenič se je na mejo ponudbo usedel na stol. Rekel je, da je v službi pri listu »Dnevni grom« in pristavil: »Upam, da ne boste imeli ničesar proti temu, če vas intervjuvam«.
»Če me...« sem vzkliknil začudeno.
»Če vas intervjuvam«.
»Aha, to je torej tisto! To se razume, da! Da, da — seveda. Kajpada, Naravno«.
Tiste jutro nisem bil dobro razpoložen. Moje duševne moči so bile v zelo slabem stenju. Stopil sem k polici, na kateri je ležalo precejšnje število knjig. Potem, ko sem kakih šest ali sedem minut zaman brskal med njimi, sem se čutil primoranega iskati pomoči pri prijaznem mladeniču. In sem ga vprašal: »Prosim, kako te pišete?«
-Pišem? Kaj naj vendar pišem?«
»Besedo intervjuvati«.
»Sveta pomagavka!!! Pa zakaj hočete to pisati?«
»Ne, ne; nimam namena pisati. Le pogledal bi rad, kaj ta beseda pomeni«.
»Hm! Treba je priznati, da je čudno — pa saj vam jaz lahko povem, kaj pomeni, če — če...«
»Oh, prekrasno! Sijajno! To bo popolnoma zadostovalo. Iskreno vam bom hvaležen«.
»In-i-n-ter, inter«
»Aha, vi torej, pišete s črtko I?«
»Kajpak, gotovo, seveda«.
»Glejte no, in prav zaradi tega sem tako dolgo iskal«.
»Čujte, dragi gospod — kaj ste pa vendar hoteli pisati?«
"Jaz, da vam po pravici povem, niti sam ne vem. Imel sem pred seboj leksikon in sem iskal zadaj, v upanju, da bom našel med slikami. Veste, pa je ta leksikon zelo stare izdaje in .. ."
»Dragi moj, prijatelj — med slikami bi tudi v najnovejši (Nadaljevanje na 8. strani)
Kmetijsko gospodarstvo Gorica — Šempeter pri Gorici razpisuje naslednja prosta delovna mesta za stalne delavce, za obrat Biljenskih gričev:
1.	20 SADJARJEV
(lahko nekvalificirani delavci za priučitev),
2.	40 VINOGRADNIKOV
(lahko nekvalificirani delavci za priučitev), Pogoji: Hrana in samska stanovanja preskrbljena na obratu. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja.
Prijavljena imajo možnost preko zime obiskovati razne tečaje pri izobraževalnem centru KG Gorica (sadjarski, vinogradniški., traktorski). Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno pri kadrovski službi podjetja.
0-968
Komisija za sprejem in odpovedi delovnega razmerja pri DS Kmetijskega gospodarstva Kranj razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1.	2 SAMSKA ŽIVINOREJCA
vajena ročne molže za obrat Šenčur,
2.	1 GOZDNEGA DELAVCA
za obrat Jezersko.
Pogoji: Stanovanje in hrana zagotovljena na obratu. Selitvene stroške na delovno mesto plača podjetje. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema personalni oddelek uprave v Kranju, cesta JLA 2.
0-967
KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA
razprodaja različne poljedelske stroje:
sejalnice
brane
kultivatorje vinsko posodo 2 rabljena mopeda
dne 5. novembra ob 9. uri na obratu v Črncih, dne 6. novembra ob 9. uri na obratu Videm (Žihlava) in dne 7. novembra ob 9. uri na obratu Gornja Radgona. — Opozarjamo vse interesente, da bodo cene strojev zelo nizke!-	0-973
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in svaka
VIKTORJA VOGLER
BIVŠEGA GOSTILNIČARJA IN TRGOVCA IZ CANKOVE
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Kastelicu in dr. Hercogu ter strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti za posebno skrb in nego. Zahvaljujemo se domačim in korovskim gasilcem za številno spremstvo in slovo. Cankova, 28. oktobra 1963
Žalujoče: žena. hčerka in sestra
»AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR NOVI VOZNI RED velja od 1. novembra 1963							
D	VD	D	km	Postaja	D	VD	D
		5.25	12.40			SOTINA	11.05	16.05		
4,16	5.35	12.50	4	ROGAŠEVCI	10.55	15.55	20.25
4.18	5.43	12.58	7	Venčeslave;	10.47	15.49	20.19
4.23	5.48	13.03	10	Ropoča	10.42	45.44	20.17
4.25	5.50	13.05	11	Krašče	10.40	15.42	20.15
4.30	5.55	13.10	13	Domajinci	10.35	15 37	20.10
4.35	6.00	13.15	15	Cankova	10.30	15.32	20.05
4.40	6.05	13 20	18	Skakovci	10.25	15.27	20.00
4.43	—	—		Štrukovci	—	—	19.57
4 47	—	—		Puževci		—	19.53
4.52	—	—		Lemerje	—	—	19.48
4.57				—		Brezovci	—	—	19.43
5.00	—	—		Predanovci	—	—	19 40
5.06	—	—		Černelavci	—	—	19.34
—	6.10	13.25	20	Krajna	10.20	15.22	—
—	6.12	13.27	21	Gederovci	10 18	15.20	—
		6.16	13.31	23	Rankovci	10.14	15.16	—
		6.24	13.39	27	Kupšinci	10 06	15.06	—
5.15	6.30	13.45	30	MURSKA SOBOTA	10.00	15.00	19.25
D	N	D	km	Postaja	D	D	N
5.15	5,15	12.35	—	KUZMA	11.11	15.35	16.11
5.19	5.19	12.39	2	G. Slaveči	41.07	15.31	16.07
5.23	5.23	12.43	4	D. Slaveči	11.03	15.27	16.03
5.27	5.27	12.47	6	Motovilci	10,58	15.23	15.58
5.33	—	—	9	Venčeslavci Kr.	—	15.17	
5.37	—	—	11	Pertoča	—	15.13	
5.39	—	—	12	Ropoča	—	15.11	
5.41	—	—	14	Krašči	—	15.07	
5.45	—		16	Domajinci	—	15.03	
5.49	—		18	Cankova	—	14.59	
5.53	—	—	20	Skakovci	—	14.55	
5.55	—	—	21	Štrukovci	—	14.53	
—	5 30	12.50		Beli Kriš	10.56'	—	15.56
—	5.35	12.55		Žaga Grad	10.51	—	15.51
—	5.40	13.00		Grad	10.46	—	15 46
—	5.49	13 09		Kruplivnik	10.37	—	15.37
—	5.51	13 11		Radovci	10.35	—	15.35
—	5.54	13.14		Bodonci II	10.32	—	15 35
—	5.58	13.18		Bodonci I	10.28	—	15.28
—	6 02	13.22		Zenkovci	10.24	—	15.24
5.58	6.04	1324	22	Puževci	10.22	14.50	15.22
6.02	6.08	13.28	23	Lemerje	10.18	14.48	15.18
6 06	6.11	13.34	25	Brezovci	10.15	14.44	15.15
6.08	6,13	13.33	26	Predanovci	10.13	14.42	15.13
6.12	6.18	13.38	29	Černelavci	10.08	14.38	15.08
6.25	626	13.46	33	MURSKA SOBOTA	10.00	14.30	15 00
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje "Pomurski tisk" v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti St. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, Št. OKT. 1963
7
(Nadaljevanje s 7. strani)
izdaji — oprostite, velecenjeni gospod, saj se bova sporazumela __ vi niste videti, to se pravi, ne kažete, da bi bili tako inteligentni, tako bistroumni tako rekoč, kot sem v začetku domneval. Saj mi ne boste teh besed zamerili, prosim?«
Oh, prosim, prosim! Mnogokrat so mi to že povedali in celo taki so mi to pravili, ki se nikoli ne dobrikajo ljudem, ki nimajo sploh 
najmanjšega razloga za dobrikanje. Ti so mi rekli, da sem v tem pogledu naravnost čudovit. Da! Z vzhičenjem so ti ljudje govorili o imeni!«
"No. to si lahko mislimo! Zdaj pa, kar se tiče intervjuva — morda ste že slišali, da je današnji običaj intervjuvati vsakogar, čigar ime je prišlo v javnost."
A res? O tem prav nič ne vem. Mora pa to biti zelo zanimivo. S čim pa to napravite?«
»Hm! To je zares strašno! Včasih napravimo to z bičem, ponavadi pa tisti, ki intervjuva, postavlja vprašanja, intervjuvani pa nanje odgovarja. Ta način je dandanes v splošni rabi. Blagovolite — če ste tako prijazni — ali vam smem postaviti nekatera vprašanja, ki bi pokazala javnosti najvažnejše podrobnosti iz vašega javnega ter zasebnega življenja?«
»O gotovo! To vam z največjim veseljem dovolim — lahko rečem, da z radostjo. Moj spomin je sicer zelo slab, pa to, tipam, ne bo škodovalo. Ta moj spomin, veste, nikoli ne deluje redno — neverjetno nereden je. Včasih gre v diru, včasih pa potrebuje štirinajst dni, da preide neko točko. Velike skrbi mi povzroča«.
»To nič ne de. da le poskusile, kar je v vaši moči«.
»To pa. Zelo se bom potrudil«.
»Prisrčna hvala. Ali ste pripravljeni?«
»Sem.«
Vprašanje: »Koliko ste stari.?«
Odgovor: »Junija meseca bom imel devetnajst let«.
Vprašanje: »Kaj ne poveste! Mislil sem, da ste stari pet ali šestintrideset let. Kje ste bili rojeni?«
Odgovor: »V Missouriju«.
Vprašanje: »Kdaj ste začeli pisateljevati?«
Odgovor: »Leta 1836«.
Vprašanje: »Zares se mi to ne zdi mogoče, če ste zdaj stari komaj devetnajst let?«
Odgovor: »Ne vem. Tudi vam se to čudno zdi, kajneda?«
Vprašanje: »Čujte, kako se to zdi. Kdo je bil od ljudi,, ki ste jih poznali, po vasem mnenju največji čudak?«
Odgovor: »Aron Burr«.
Vprašanje: »Toda saj niste mogli poznati Ajrona Burna, če ste zdaj komaj devetnajst tet stari?«
Odgovor: »Če vi bolje veste, čemu me pa sprašujete?«
Vprašanje: »Oh, kar tako — vse je »samo moja domneva. Kako ste se pa seznanili z Aronom Burrom?«
Odgovor: »Čisto preprosto. Bil sem po naključju nekega dne pri njegovem pogrebu in takrat mi je rekel, naj ne delam toliko hrupa, ker ...«
Vprašanje: »Ampak — sveta nebesa — če ate bili pri njegovem pogrebu, je vendar moral biti mrtev. In če je bil mrtev, kaj je vendar njega brigalo, kakšen hrup delate?«
Odgovor: »Ne vem. Zmeraj je bil čudak«.
Vprašanje: »Tega nikakor ne morem poročati javnosti. Vi trdite, da je bil mrtev in da je govoril z vami?«
Odgovor: »Saj nisem rekel da je bil mrtev«.
Vprašanje: »Torej ni bil mrtev?«
Odgovor: »Hm! Jaz ne vem. Nekateri so pravili, da je bil mrtev, drugi pa da ni bil«.
Vprašanje: »Kakšnega mnenja ste pa bili vi?«.
Odgovor: »Oh, mene ni stvar prav nič zadevala. Saj ni bil moj pogreb«.
Vprašanje: »Ali ste — potem — toda tega ne bova mogla razčistiti. Dovolite mi, da vas vprašam nekaj drugega. Katerega dne ste bili rojeni?«
Odgovor: »V ponedeljek dopoldne na 31. oktobra 1693«.
Vprašanje: »Kaj ste rekli?! To je vendar nemogoče. Saj bi bili potem stari 180 let! Kako boste to pojasnili?«
Odgovor: »Nimam namena pojasnjevati«.
Vprašanje: »Toda prej ste rekli, da ste devetnajst let stari, zdaj pa trdite, da jih imate na grbi že stoosemdeset. To je strašno protislovje«.
Odgovor: »Ha! Ali ste opazili? (Si stekava roki.) Tudi meni se je dozdevalo, da je to protislovje, le ničesar določenega nisem mogel spoznati. Kako hitro ste vi to opazili!«
Vprašanje: »Lepa hvala za poklon! Ali site imeli — oziroma — ali imate kaj bratov ali sester?«
Odgovor: »Hm! Mislim — jaz — jaz — mislim, da pa se nič ne morem spomniti.«
Vprašanje: »To je najbolj čudna izjava, kar sem jih v svojem življenju slišal«.
Odgovor: »A res? Kako pa to mislite?«
Vprašanje: »Kako naj vendar mislim, ali naj mislim drugače? Prosim, poglejte tole sliko na steni. Komu je ta lik podoben? Alfi ni to vaš brat?«
Odgovor: »Oh, da, da, da! Zdaj sem se pa spomnil. To je moj brat Vilko. Bili smo mu rekli. Nesrečni stari Bill«,
Vprašanje: »Kako? Ali je morda umrl?«
Odgovor: »Kakor se vzame Mislim, da je mrtev. Kaj res gotovega ni doslej še nihče povedal. Skrivnosten dogodek je to bil«.
Vprašanje: »Žalostna zgodba, zares žalostna. Bill je torej
izginil?«
Odgovor: »Seveda, izginil je, in sicer na zelo enostaven način: pokopali smo ga.«
Vprašanje: »Pokopali? Pokopali ste ga, ne da bi vedeli ali
je živ ali mrtev?«
Odgovor: »Ne, ne! O ne! To pa ne! Bill je bil mrtev dovolj«.
Vprašanje: »Moram poudariti, da tega ne razumem. Čujte Če ste ga pokopali in vedeli, da je mrtev.. . Aha, šele zdaj razumem. Prišel je zopet k sebi.«
Odgovor: »Kaj še! Niti na misel mu ni to prišlo!«
Vprašanje: »No, kaj. podobnega nisem še svoj živ dan slišal. Nekdo je umiri. Nekdo je bil pokopan. Kje torej tiči tista velika skrivnost?«
Odgovor: »Ha! Saj to je ravno! Za to pravzaprav igre! Poslušajte — bila sva dvojčka, rajnki Bill in jaz. Ko sva bila stara štirinajst dni, to naju okopali v kadi in takrat je eden od naju utonil. Niso pa mogli spoznati, kdo od naju dveh. Nekateri, so menili, da je utonil Bill, drugi pa, da sem utonil jaz«.
Vprašanje: »Čudna zadevščina! Kaj pa vaj pravite?«
Odgovor: »Zlomek naj ve! Ta strašna uganka je vrgla mrko senco čez vise moje življenje. Zaupal vam bom nekaj, kar nitem še živi duši povedal. Jaz in Bill — eden od naju je imel posebno znamenje — veliko prirojeno znamenje na levi roki — in to sem bil jaz. In prav ta otrok s tem znamenjem je bil tisti, ki je utonil«.
Vprašanje: »No, veste, po vsem, kar ste mi povedali, ne vidim ničesar posebno skrivnostnega na celi zadevščini«.
Odgovor: »Ali res ne? Jaz pa! Glejte, nikakor ne morem razumeti, kako so pri vseh zlomkih mogli naši domači pograbiti napačnega otroka in ga pokopati. Toda — psst! — ne govoriva več o tem! Družina bi utegnila kaj slišati in sam vrag ve, da imam že brez tega dovolj drugih skrbi in bridkosti na glavi«.
Vprašanje: »Naj bo. Saj sem že dovolj izvedel. Prav hvaležen som vam. Le tista zadeva o pogrebu Arona Burra mi ni prav jasna. Ali bi mi mogli zaupati, katera je bila tista posebna 'lastnost, ki vam je vdihnila misel, da je bil Aron Burr čudak?«
Odgovor: »Oh. le neka neznatna malenkost je to bila. Izmed petdesetih ljudi bi je morda niti eden ne bil opazil. Ko je bil pred cerkvijo končan zadnji poslovilni govor in se je pogrebni sprevod začel polagoma pomikati proti pokopališču — Burrovo truplo je ležalo lepo zleknjeno v krsti — je rekel Burr sum pri sebi, da bi ne bilo napak, če bi. še enkrat — poslednjič — pogledal ta zanimivi prizor. In v teh mislih je vstal in prisedel h kočijažu«.
Mladenič se je po teh besedah skrivnostno dvignil in izginil skozi vrata, Nikoli več ga nisem videl. Škoda, tako prijazen, fant je bil!
Ob koncu natečaja za ureditev mesta Murska Sobota
ŠE VEČ SKRBI JE POTREBNO
Soboško Turistično olepševalno društvo je v aprilu letos razpisalo natečaj za ureditev mesta Murska Sobota. Vsakoletna akcija je tudi letos rodila uspehe. Mnogi prebivalci mesta so se pozivu Turističnega olepševalnega društva odzvali in ves čas so skrbeli za lep izgled hiš, balkonov, oken in vrtov. Vsa ta prizadevanja občanov je posebna komisija skozi vse leto spremljala in pred dnevi sprejela spisek občanov in hišnih svetov, ki so imeli najlepše urejene svoje domove in vrtove. Za najbolj prizadevne občane je Turistično olepševalno društvo namenilo skromne nagrade v znesku 30 tisoč dinarjev.
Za ureditev balkonov je komisija dodelila nagrade Hildi Bednar v ulici Štefana Kovača 5, Šonaja Bariči v isti ulici št. 11 in Hujs Marija v Cvetkovi ulici št. 24. Najlepše urejene vrtove so po ocenah komisije imeli Komotar Metod v St. Kovača ulici, Marija Zrim v ulici Kuzmič Mikloša in Koloman Hiršl v ulici St. Küzmiča. Tudi prebivalci, ki stanujejo v blokih so skrbeli za izgled zgradb. Nagradi bosta dobila hišna sveta v
zgradbi št. 1 v Zveni ulici in v zgradbi v ulici Stefana Kovača št. 9.
Seveda spisek tistih, ki so lepo urejevali svoje domove in okolico ni tako kratek. Se več jih je in želeti je, da bi bil vsako leto daljši, vendar je komisija Turistično-olepševalnega društva izbrala tiste, ki so pokazali največ prizadevanj. Ob zaključku natečaja pa je potrebno poudariti, da akcija za ureditev mesta ni naletela na razumevanje pri vseh prebivalcih. Nekateri še vedno mislijo, da je balkon mesto za sušenje perila, drugi spet ne okrasijo oken in balkonov s cvetlicami, spregledajo smeti pred zgradbami v katerih stanujejo. Metanje odpadkov povsod, je bolezen značilna predvsem za mlajše prebivalce mesta. Dodamo pa še lahko, da delovne organizacije k akciji za ureditev mesta niso pristopile. Se vedno v neposredni bližini nekaterih objektov v mestu najdemo preveč
nezaželenih stvari, ki kvarijo celotni izgled mesta. Seveda so tudi dela na kanalizaciji vplivala na uspešnejši konec akcije, kar pa vsekakor vedno in povsod ne more biti izgovor. Prav bi bilo, da tudi v jesenskem in zimskem času,- ko ne bo cvetlic, ne pozabimo na izgled našega mesta. Ulice in pločniki, park, balkoni in okna, pročelja hiš in vhodi so ogledalo, ki daje sliko o nas, prebivalcih mesta, ki imamo radi svoje mesto in ljubimo lepo in čisto. Zato se potrudimo, da bomo sami, kakor tudi gosti, izletniki in turisti vedno videli v tem ogledalu najlepšo sliko našega mesta.
ič
Morda bomo v prihodnje lahko videli še več tako lepo urejenih pročelj stanovanjskih zgradb (foto K. Sukič)
Na naših gradbiščih — motiv
(Foto K. Sukič)
KONČAN JE NAJVEČJI SODNI PROCES V POVOJNI AVSTRIJI
Dosmrtni zapor za esesovca Rojka
Največji sodni proces v povojni Avstriji, ki je trajal pred graškim deželnim sodiščem cele štiri tedne, je končan. V strahotnih podrobnostih je prikazal zverinstva, ki jih je zgrešil esesovski zločinec Stefan Rojko, pomočnik zloglasnega Jöckla v nacističnem taborišču Terezin pri Pragi.
Rojko je izrazit strahopetec. Kot strahopetca in skrajnega primitivca ga je označil tudi psihiater, ko je pred sodiščem govoril o zločinčevi osebnosti. V času nacističnega barbarstva je Rojko odvrgel masko navidezne poštenosti, izza nje pa je zažarela podoba zverine. Z gnusnimi zločini se je postavljal pred svojimi esesovskimi sokrvniki, ker je s tem hotel dokazati, da so ga po krivici imenovali »mevžo«. Toda v sodni dvorani nekdanji strah in trepet zapornikov v Terezinu ni bil več hladnokrvni »Herrenmensch«. Tu mu ni več igral okrog ustnic dobro znani cinični morilski nasmeh. Tu je trepetal v strahu za življenje.
Kljub temu pa je tu in tam vendarle pokazal svojo brezčutnost. Tako je pripovedoval, da je sam izbiral kandidate smrti in jih vodil do morišča, vendar da z umori samimi ni imel »ničesar opraviti«.
Kakšno je bilo najmanjše število zapornikov, ki jih je sam vodil na morišče?
Rojko je hladno odgovoril, da je šlo najmanj »za en, dva, do pet kosov«.
Predsednik senata ga je ostro zavrnil, da to niso bili nobeni »kosi«, ampak ljudje.
Že, v prvih dneh razprave so mu dokazali, da je od jeseni 1942 do jeseni 1944 pobil 44 zapornikov, med njimi neko ženo, ki ga je z dvignjenimi rokami prosila za življenje. Tudi nekega 16-letnega fanta. še napol otroka in mnoge sovjetske vojne ujetnike je ustrelil. Njegovi škornji so bili zelo pogosto polni človeških možganov, krvi in las. kajti ljudi, katerih ni mogel pobiti z ročajem revolverja, z lopato ali zadaviti v vodi, je do smrti obrcal s škornji.
Toda Rojko je vse zanikal in zatrjeval, da so te obtožbe navadne laži. ki mu jih hočejo obesiti na vrat iz »političnih razlogov«. Trdovratno je zanikal tudi to, da bi karkoli vedel o 40 avstralskih vojnih ujetnikih, ki so jih ustrelili v začetku aprila 1945. Vpričo 76-letnega Josefa Heinza iz Zahodne Nemčije, je zanikal tudi to, da je pobil, nekega starega človeka,
da je ujetnike pital s soljo, da jih je silil, da so morali piti vsebino pljuvalnikov. Toda priča Josef Heinz Je na lastne oči videl tudi druga grozodejstva, ki jih je počenjal zločinec Rojko. Nekega dne je velel pripeljati zvezanega ujetnika in je vodni curek iz cevi, ki jo je ravnokar držal v roki, usmeril v trebuh nesrečneža. Izredno močan vodni pritisk je žrtvi raztrgal trebuh, tako, da je črevesje prilezlo na dan.
Priče so se vrstile druga za drugo. Sredi njihovih spominov in izpovedi so vstajale pred duševnimi očmi iz dneva v dan številnejšega občinstva tudi grozotne sence preteklosti. Nizali so se zločini toda nizali so se tudi dokazi proti preteklosti, proti mnogim Rojkom. . .
Rojko je na koncu vse svoje upanje zgradil na nekdanjem esesovskem pajdašu Theodorju Hohausu, ki so ga čehoslovaške obla-
sti zaradi številnih razbremenilnih prič oprostile kazni odgovornosti in ki živi zdaj v Zahodni Nemčiji. Toda Hohaus zaradi hude srčne bolezni ni mogel priti v Gradec, pač pa je deželnemu sodniku poslal pismo, v katerem pravi med drugim:
»Rojko naj ne poskuša svojih dejanj obesiti drugim. Moje mnenje je, da odkritosrčen človek mora priznati svoja dejanja. Do danes še nisem nikjer prebral, da bi Rojko rekel: Da, to sem moral storiti! Gotovo se mora spomniti, kaj sem svoj čas rekel poveljniku taborišča Jöcklu: "Haupsturmführer", nikar ne računajte s tem, da bom Jaz tukaj mučil ljudi!« Lahko mu tudi poveste (Rojku — prip. red.), da mi je Schmidt (katerega so čehoslovaške oblasti skupaj s poveljnikom Jöckl in nekaterimi drugimi obsodile na smrt) deset minut pred smrtjo dejal: »Ti si bil edini, ki ni pozabil, da so tudi drugi bili ljudje!« Stefan, sram te bodi!«
Po štirih tednih trajajočem procesu, ki so mu prisostvovali med drugim številni novinarji in tudi predstavniki čehoslovaškega pravosodnega ministrstva, je kazenski senat izrekel obsodbo nad nekdanjim krvnikom iz Terezina Stefanom Rojkom: dosmrtni zapor,
poostren vsako leto s šestimi meseci trdega ležišča.
Državni tožilec dr. Flick je v zaključnem govoru dejal, da »ne gre za noben politični proces, ampak za proces proti zločincu, ki je zaradi svojih osebnih koristi in zaradi svoje strahopetnosti moril. S tem mora izgubiti sleherno simpatijo, za katero so se zavzemali anonimni pisci raznih pisem, ki so skušali Rojkove zločine pripisati drugim. Vse priče so ga nedvoumno prepoznale in samo naključju se lahko zahvali, da ga leta 1951 niso izročili ČSSR. Zgolj prevajalska napaka mu je rešila življenje.« Ob koncu je državni tožilec pozval poroto z besedami:
•Upoštevajte trpljenje in muke, ki jih je povzročil obtoženi, upoštevajte, da je zagrešil številne krvave zločine. Dokažite s svojo sodbo, da nimate za dejanje obtoženega nobenega razumevanja in izrecite nad Rojkom kazen, kakršno zasluži množični morilec!«
Branilec je skušal omiliti upravičeno ostrino teh besed. Prosil je za obtoženega milo kazen in pri tem zahteval, naj sodišče upošteva temeljna krščanska načela, vendar je njegov poziv na »krščansko ljubezen« ostal brez slehernega odmeva v zadnji dan nabito polni dvorani.
ZANIMIVI DROBIŽ
ODKOD NAHOD?
Mnogi ljudje mislijo in so mislili, da utegne že samo hladno vreme ali mraz povzročiti prehlad (nahod), ki se razodeva s kihanjem, kašljanjem, glavobolom neprijetnim draženjem grla, z bolečinami v prsih itd. Danes vemo, da povzroča nahod infekcija (okužba). ne pa samo hladnost ali mraz. Nahod povzročajo virusi. Doslej poznamo približno 80 vrst virusov, ki povzročajo nahod. Hladnost, mraz, velika vročina, utrujenost, pretirano uživanje alkohola in pretirano spolno izživljanje je samo osnova, ki lajša delovanje škodljivega napadalca (virusa) v človeškem organizmu. Sicer pa pove že beseda nahod, da to nadlogo — najdemo.
MESEC IN ZVEZDE NA
TELEVIZIJI
V	drž. astronomskem inštitutu Štenberg v ZSSR so nedavno namestili nov glavni teleskop, ki so ga izdelali v leningrajskem optičnomehaničnem zavodu. Ta teleskop omogoča milijonom gledalcem, da na televizijskem ekranu opazujejo (hkrati z astronomi) Mesec in zvezde. V glavnem teleskopu je namreč vgrajena tudi televizijska naprava, ki prenaša slike zvezd neposredno v televizijsko omrežje.
NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE
NA HRVATSKEM
V	LR Hrvatski so odkrili nova nahajališča nafte. Na področju vzhodne Slavonije in Baranje, ob Jadranu in pri Bjelovaru so v zadnjih mesecih odkrili nova nahajališča nafte, ki bodo, po sodbi strokovnjakov, dajala v dveh, treh letih skupaj s sedanjimi viri, okrog 1.500.000 ton nafte na leto.
V	108 LETIH NOBENKRAT
PRI ZDRAVNIKU
Najstarejša ženska v Gornjem Pologu, v vasi Kunovo pod Suvo goro. je Jelena Trpkoska, ki se je rodila leta 1856 v Bedovištu pri Gostivaru. Čeprav je že v 108 letu, opravlja vsa poljska in gospodinjska dela. Njena največja strast pa je — pešačenje. Jelena prepešači tudi po 30 km. Nedavno je prepešačila od Kunova do Gostivara. Zdrava je, dobro vidi in ima zdrave zobe. Nikdar še ni bila pri zdravniku.

ŽE 45 LET NE SPI
Šved Oskar Erickson iz Eskilstuma. ki ima zdaj 77 let, ni zatisnil očesa. Nepretrgoma pod zdravniškim nadzorstvom ni zaspal, pa čeprav mu dajejo najmočnejša uspavalna sredstva, niti za eno samo minuto. Erickson je 1919. leta zbolel za zelo hudo gripo, ki mu je, domnevajo, hudo poškodovala možganski center za spanje. Ker Je popolnoma nezmožen za delo, so ga upokojili.
PUSTOŠENJE V JEDRSKI
VOJNI
V	jedrski vojni bi, po najskromnejšem računu, izgubilo življenje 800 do 1000 milijonov ljudi; razen tega bi bil uničen osnovni, odločilni del materialne družbene baze, na kateri sloni življenje in razvoj sodobne ljudske družbe — je rečeno v nekem članku, ki ga je objavil sovjetski časnik »Meždunarodnaja žizn«.
OGROMNI STROŠKI ZA
OBOROŽITEV
Nobelovec Noel Baker navaja porazne številke o sodobnem oboroževanju, med drugim tudi tole: 1914. leta so izdale države za oboroževanje 500 milijonov funtov, leta 1963 pa že kar 45.000 milijonov funtov (1 funt 2.100 din), kar je približno toliko, kolikor znaša skupni nacionalni dohodek vseh nerazvitih dežel.
ZMEŠNJAVA V IMENIH MOSKOVSKIH ULIC
Šoferji taksijev, zdravniki, pismonoše in milica imajo v šestmilijonski sovjetski prestolnici velike težave z orientacijo. Imena ulic nikakor niso enotna. V Moskvi je namreč nič manj kot 21 cest, ki se imenujejo po znanstveniku Lomonosovu. To pa še ni rekord. Vrhunec zmešnjav nastane, kadar hoče kdo poiskati ulico »Ob parku«. V tem primeru lahko izbira med 45 ulicami s tem imenom, od tega jih je 16 v isti mestni četrti. Težko je na primer najti tudi ulico 1. maja, zakaj ulic s takim imenom je 22. Sovjetskih ulic je 19, Puškinovih ulic je 16, ulic Gorkega 13, Gogoljevih 9, ulic Majakovskega 7 in Tolstoja 5. Ni čudno, da zlasti šoferji tovornjakov, ki prihajajo iz province, tavajo ure in ure po mestu, preden najdejo pravi naslov. Moskovska »Komsomolskaja pravda« poroča, da ima dnevno najmanj 5.000 šoferjev osebnih in tovornih avtomobilov težave z iskanjem naslovov in da zaradi tega izgube mnogo dragocenega delovnega časa v vrednosti do 12 milijonov rubljev letno.
ANEKDOTE
NAJUSPEŠNEJŠE
ZDRAVLJENJE
Angleški pesnik Oscar Wilde se je pogovarjal z mladim zdravnikom v pacientih: »Pomisli«, je dejal, »zdravil sem zlomljeno nogo. Mesec dni pozneje je moj pacient postal prvak v maratonu«.
"Seveda, ko je videl račun", je mimo dodal Wilde.
STOJ, GENERAL!
Ko so bili manevri, je hotel general Suvorov prek mosta. Stražar ga je ustavil in dejal: »Ne smete prek njega, ker je most porušen«.
General pogleda vojaka in se obme k naredniku: »Kako si upate meni — generalu ovirali prehod!«
»Ne pritožujte se meni, ker sem padel pred tremi dnevi.«
NESREČA
Neki tenor, ki je mislil, da je velik umetnik, si je med britjem naročil tudi manikiranje. Dekle, ki mu je manikirala nohte, je bila zelo ljubka. »Veliki« tenor ji je pričel dvoriti. Predlagal ji je, da bi šla z njim na koncert in potem v bar.
Toda mlada žena ni sprejela povabila in je povedala, da je poročena.
»Nič hudega, zlažite se možu«, je dejal umetnik.
»To lahko storite kar vi sami, ker vas mož pravkar brije!«
POMURSKI VESTNIK, 31. OKT. 1963
8