0 mzhift fšotšem hišici. Pod grraom blizu vrta je živel polž, ki j«| imol lepo hišico, veliko in prostrano, da j« mogel v njej udobno živeti. Dobil jo je od ma-« tere; kajti že ko je v mahu prilezel iz jajčeca, je imel hišico, seveda samo jako majčkeno. Ko pa je doraščal je postajala tudi hi&ica večja in večja. V tem je polževa hišica prekosi« la vse palače bogatašev, ki nikakor ne morejo sarae rasii. Polž pa je bil požresno inzlovoljno bitj«, Po dnevu se je skril v vlažni mah pod list« jem. Še le na večer, ko so ljudje že spali, ji prišel i?. skrivališča, zlezel je skozi plot n» vrt in se je tam gostil ob mladi salatl ter oŠ drugih nežnih rastlinicah. Preden je solnc« izšlo, se je splazil kal or tat zopet v svojf skrivališče in ljudje so našli samo načete IU ste in dolge sluzave sledi, katere je polž ta< pustil na svoji poti. Čc se je polž kdai čez dan podal na izpr»« bort, rp.n vii !)i!o nikjer pi-av nič po volji. Pr*i den je zlezel dalje samo za širokost slame, jt skrbiio iipal ;; svojiirji tipaikami okoli sebe< Vsak predmet na svoji poti si je ogledal doN go časa od desne in leve, če je tudi dovol| dober, da bi lezel iezenj. Če je prišel mimai vesel metulj^ek in ga je malo zadel s krili -* uh, kako je bil polž hud! Zlezel je v svoj« hišico in se je skril kakor otrok, ki mu nf za nobeno Salo in ja kar razžaljen. Ko je tako slabe volje zlezel v svojo hišicoj so prišli otrod in so inu zapeli: »Polžek, polžek, dragi moj pokaži rožičke vse takojf« Polž pa ni hotel biti vesel, niti se nl hot«l igrati. Zato se je potuhnil, kakor ga ne bf bilo doma. Ko so otroci odšli, je priletela vrana skost vejevje. Našla je polža še tam, kjer se j« bil potuhnil. Vrana pa je jako stroga gospa. Za sebe rada kje kaj izmakne. ne trpi p$» da bi druge živali kaj slabega storile, poseln no ne, če so manjše in slabše od nje. Zato je sedla vrana pred polžjo hišico ter je polžu marsikaj povedala v ptičjem jeziku. Najbrž :ga ]« opominjala in mu dajala dobre nauke. Ker pa ee polž za to nl zmenil, se je razjetila. Prijela je hišico 8 polžem vred s kljunom, razbila hišico ob kamnu in pogoltnila polža. Nič ni ostalo kakor razbita polževa hl|ica. Talco je našel trdovratnež žalosten konec jpejo, na gnezdu vswh Krivcev v ReIrorci. Razmerje sorodstva med Krivci radi jRozildne dedščine ni trpelo na zunaj. jDbdolžitve so letele na Toneta le od itrani in po drugih, češ, da je podprl tvogle Krivčevine z zlatom ter srebrom štare tn mlade Krivčevke. Štefanovi pblski niso bili pretrgani po Rozikini Imrti. Kar je pač ustvaril Tona pri >mu novega, je šlo vse iz obresti na ipital k Rozikinlh Skrinj. Petnajat let po Rozikini smrti je zalonilo za »gnado« božjo, ko je potrkala bela žena prl Krivčevlh v Reberci in povabila seboj gospodinjo Uršo. Želja *seh je bila, naj pride njena krsta v Pozikin grob. Po petnajstih letih je prekopal grobar Miha grob Rozike. — Krsto je našel na pol trhlo in jo je moral odpreti. Pod svileno obleko je bilo arldeti okostje in pod lobanjo papir. — Itiha sam se ni upal dotakniti koste- njaka, ampak je poklical na ogled in posvet gospoda župnika Kozovinca. Še le na njegovo prigovarjanje, je strosll krsto in .na videz še cela obleka.se je razletela v prah. Pač pa je vzbI izpod glave grobar papir in ga izročil gospodu župniku. Blagopokojni Kozovinc sam popisuje v kroniki, kako se je trudil ter razmišljal nekaj dni, predno je uganll one čorge in maroge na precej trdem ter trpežnem papirju izpod Rozikine lobanje. Pravi zaključek njegove rešitve je ta: ' Stara Barbara Krivec in Rozika sta bili nepismeni. V grobu najdeni papir je bil od stare Krivčevke sestavljen testament. Ona kot mati Je dala hčerki črno na belem zabeležen nauk: Otrok, ne ostani po moji smrti stalno pri enem najbližnjem sorodniku, ampak obišči v enem letu vse! Prvo znamenje na čudni oporoki je bila nekaka kljijka, ki je pomenila gospodarja Tonetn in tej so sledile črne pike. Pod temi je bila označba za TinSeta a tremi križi Itd. Materina pisana zapuščina je bila deklini tako dragocena, da Jo je hranila v zglavniku, na katerem je spala, katerega ja zaklepala v škrinjo in jo je spremil do popolnega razpada v grob. Kako in kaj je bilo, če je sploh bilo, s suho gotovino, gospod župnlk ni mogel zvedeti. Najbrž je podedovala Rozika le neznatno svoto, katero je potrošila sama v življenju za obleko in druge drobnarije. Ko je g. Kozovlnc v grobu najdeno skrivnost razpukšal sam zase, je pomočil gosje pero v črnilo in zabeležil pod Rozikino zapuščino njeno smrtno leto: 1-8-3-4. Taisto leto po smrti gospodinje 1, Reberci je bil na Štefanovo g. župnik' na Krivčevem domu med žlahto. Ko so prerešetali zbrani vse domače novice in je objel pogovor rajno Roziko in njeno bajno premoženje, je vstal g. Kozovinc, potegnil iz žepa izpod lobanje vzeti papir in zaupal Krivcem razlago na prvi ppgl^d zagogetjgjUi znamenj. Vsi so nekako ostrmeli, ko je romala zapuščina po tolikih letih dobro ohranjena iz rok v roke. Po pregledu testamenta je podčrtal gospod župnik v lepo Izbranih besedah krivico, s katero je obmetavalo najožje sorodstvo blagopokojno Roziko ia gospodarja Toneta. Besede priljubljenega duSnega paBtirja so padle na rodovitna tla. Še isti večer je bila sklenjena ustanova večHih maš. Trije živečl Krivci in Micka so se eavezali, da bo založila vsaka njihovih hiš za svete maše toliko kapitala, da se bo darovalo na leto za pokojno Krivčevo mater, Roziko in sploh vse rajne Krivce 12 štiftanih (ustanovljenih) svetih maš. Ker je živela Rozika po materini pisani želji pri Tonetu na leto 3 mesece, založi on denar za tri mesece itd. Kar so obljubili Krivci v besedi, so izvršili koj z dejanjem. Kot nekak Egodovinski dokaz za Krivčeve ustanovljene gvete maše je obesil gospod župnik v okvirju poleg seznama svetih maš še Rozikin za naše pojme čuden testament. Prva leta po ustanovitvi Krivčevih večnih maš so moji pradedni sofarani najbrž znali, zakaj da gre pri oni tablici v zakristiji. Z leti se je tozadevno ustno Izročilo razširilo in razpaslo v bajnost nadnaravne — čudežne mo5i! Naše dobre ženke niso videle v tabli njim nerazumljivih črgot, ampak že od prababic, babic ter mater priporočeno moč odpustka — večnih maš. Kam in kedaj je izginil vidni spomin na Krivčeve večne svete maše, mi ni znano. Ko sem pel v domači farni cerkvi novo mašo, ostankov zapuščine Krivčeve Rozike v zakristiji ni bilo več. Gotovo je papir pod steklom razpadel v prah in s tera je zgubila tablica pomcn. Med ljudstvom pa še kroži trdna vera, da je gospodarila pred toliko in toliko leti v Reberci hiša tako bogatih Krivcev, da so zamogli ustanovitev — večnih svetih maš! Na Krivčevi bogatiji podobno danes sploh ni naleteti in radi tega so bile večne svete maše mogoče le v starih — dobrih časih, ko so dali Ijudje nekaj na Boga, in posedali večno vredno zlato ter srebro!