Letno sporočilo
tiilts g;la,vrie šole
KRANJSKE
1867.
;
Založila glavna šola v Kranj i. — Natisnil R. Milic v Ljubljani.
\ ® ^ *'
\> /l\<M,TI MJ’1,
^ yS'
i
O i
l^JCJjvojni jo človek, dušni in telesni. Bodi si duša ali telo, spol-svoj od stvarnika dani namen, ako ga 110 zaderžuje hudi nagib, ki pa sloni navadno na kaki bolezni, — ali pa po-^kvarivna roka.
Treba je toraj vediti vsakemu, kdor se ukvarja z od-■' gojo malih: a) da so dušne moči no razvijajo koj v začetku porvo mladosti, ampak priraščajo z močjo življenja in so prikazujejo vsaka v svoji dobi, kakor listje, cvetje in sad pri drevji; b) kaj in koliko se da k večemu doseči v vsaki dobi; c) kako jo treba ravnati, da naravnemu razvitku sem ter tje pridemo na pomoč in d) da nobenega nagiba ne zatiramo, ampak vsakega prav obračamo in k dobremu napeljujemo.
Da se dušne moči obdelujejo prav in ob pravem času, zahteva dušna odgoja, t. j. poduk in napeljevanje lc dobremu. Iver so od tega gospod ravnatelj pisali prejšnje leto, prestopimo letos k telesni odgoji. Dosti važnega so pisali o tem umni zdravniki, in komur je mar za svoje zdravje in za zdravje svoje družine, bode njih knjige gotovo rad prebiral; tukaj pa naj ima le nekoliko opominov za starše in otroke svoj prostor.
Zelo važna je telesna odgoja pri otrocih. To nam pričajo naj mo-drejši in naj mogočniši ljudstva, kajti pri njih se je oziralo skoraj sploh le na telesno vtorjenje. Pri nas je o tem oziru želeti, da bi se otroci pred sedmim letom ne silili z nauki; ali to le tedaj, ako si otrok tako reč igraje hoče zapomniti. Prezgodni nauk škoduje, ter moti telesne raz-vitke v pervi nježni dobi; to terdijo umni zdravniki in dokazujejo zgodbe pri osebah, ki so nenavadno svoj um razvijalo, pri tem pa zaostale v telesnih močeh in niso učakale svoje moške starosti. Kaj bi pač otrokom pomagalo, ako bi jih naredili sveta modre, pri tom jim pa zapravili telesno zdravje. S telesom si mora človek svoj kruh služiti, k temu je treba zdravih udov; telesno zdravje je tako rekoč podlaga dušnega zdravja in ako je to dobro uterjeno, bode z naukom tudi bolje; perve leta mladosti res niso in ne morejo biti za drugo kot za telesno odgojo — po vsem tem moramo starišem le še bolj na serce govoriti, naj oni ravnajo modro in skerbno, da jim bodo zdaj dojenčiki nekdaj veselje in podpora.
Da bodo pa otroci zdravi, je treba a) da se jim daje zdrava njih mladosti primerna hrana; b) da se vedno snažni imajo; c) da imajo zdravi zrak (sapo) in potrebno gorkoto; d) da je njih obleka za zdravo rast pripravna; e) da imajo njih mladosti in močem primerne opravila ali telovadbe, in f) da se obvarujejo pred vsako strastjo, ki mori zdravje, zader-žuje moči ali jih pa celo uniči.
a)	Kaj je perva otročja hrana, določila je mati narava; naj bolje je tedaj, ako se deržimo njenega vodila. Ako mora tedaj majhin otrok živalsko mleko uživati, naj ga uživa	koj	še gorkega iz pod	živali; mu
pa to ne tekne, priporoča Hildobrand	dobro kuhano	olno juho	(Biersuppe)
z rumenjakom. Telo človokovo sostavljeno jo iz kemijskih dolov, kteri nahajajo se v našim živežu, ki jih potem predela in sebi v korist obder-žuje ali pa izločuje, kolikor manj ali več od vsakterega potrebuje. Človek poželi tedaj tega, česar njegovi život pri obstojnih delih pogreša, studi pa to, česar mu	jo	dovelj ali žo odveč. Prav naravni človek bi
užival le to in lo toliko, kar in kolikor poželi; ker jo pa	nagib človekov
spriden in večjidel po razvadah, treba mu jo slušati nasvete umnih zdravnikov. Naj bolj se žlahta s človeškim tolom živalsko -meso, to tedaj naj ložje prebavimo in ga tudi naj več povžijemo, ne da bi se ga prena-jedli. Meso pa nima vsih obstojnih delov človeškega telesa, toraj iskati si moramo drugih iz rastljin itd. Jedila našo naj bodo toraj namešane iz živalstva in rastlinstva, v primeri za otroke več iz rastlinstva, za odrastle in stare več iz živalstva. Zrelo sadje je zdravo in dobro zdravemu človeku, sme	ga	uživati*brez škode z	mero, in	kolikor bolj je
kislo, toliko manj, ker	telo	pogreša lo nekoliko	kislobe.	Da dosti sadja
ni zdravo, vidimo pri naših otrocih,	ki	napihnjeni	od češenj	in druzega
sadja obledi v obraz, da jih ni poznati	in v šoli	z naukom	ne gre na-
prej, kakor hitro se začnejo češnje. Jesih nam je kaj koristna reč pri bolnikih, pomoček zoper kužne bolezni, posebno ako zavrelega vlijemo na močno dišave (rožmarin, mota, majeron itd.) in ga potom v usta jemljemo, se umivamo, ruto ali drugo okloko pomakamo z njim, če bi pa naše jedi preveč in pogosto kisali z njim, znalo bi posebno pri otrocih imeti kaj hude nasledke. Mleko je posebno za otroke kaj dobra reč; naj pa kdo j6 na sadjo mleko, dal bo želodcu težji nalogo, kakor da bi mešal olje in vodo, to pa gotovo ni zdravo. Kavno tako je sladkor (culcer) koristen, ako ga potresamo na jedi, ki zavoljo kislobe ali se sicor ne prilegajo našemu gerlu; ako so ga pa privadimo lizati pogosto ali provoč, spodkopljemo si zdravje. Dišave (Gewürze) spodbadajo žolodec, da dela bolj marljivo, primerne so toraj pri težkih jedilih; ako bi pa kdo prehudo (naj hujši so, ktoro pridejo iz ptujih krajev, n. pr. poper itd.) in pogosto jemal, omoril bi si sčasoma čutnice po životu, in to bi bil začetek dolgočasnih bolezen. Vino, čaj (te), kava nam zna biti za zdravje, ako jo spijemo razmrazeni, proden so vležemo; ako jo pa pijemo iz navado ali pa celo prevročega, doneslo nam bode to zla na kupe. Voda, kraljica našega zdravja, zna nam biti bolj nevarna kot strup, ako jo pijemo razgreti in se nismo ohladili pred, ali pa, če jo pijemo na vroče jedi. Vse jedi in pijače sploh, ki so nam sicer v živež, bi nam znale biti v škodo zdravja in življenja, ako bi jih uživali pogrete, prevroče, že prežvekane,
preveč okisano, preveč naštupane z dišavami, preveč namešane ali pa nezmerno. Kar pa škoduje odrastlemu, toliko bolj škoduje to otroku, kolikor mlajši in slabejši je on. Iz tega se vidi, da matere niso nikdar dosti previdne v jedilah in pijačah pri svojih otrocih, in kaj dobro bi storile, ko bi se posvetvale o tem z zdravniki posebno zastran slabotnih otrok, da bi se pa tudi po tih nasvetih deržale vestno.
Nektere dišave za otroke.
1. Navadne vživajmo jedi,
To zdrave nas naj bolj stori.
2. Naj boljši so nam vse jedila,
Ki dobro so se ohladila.
3. Kdor vsako uro jesti hoče,
Temu kosilo dišat’ noče.
4. Kdor ljubi sladke le jedi,
V njemij kača se redi.
5. Prebavi, zgrizi vsako jed,
In teknila ti bo obed.
6. H kosilu dosti mi ne pij,
Storiš si no preredko kri.
7. Če zdrave češ zobe imeti Varvdti moraš jih umeti:
Ne grizi mi terdih reči,
Ne liži dosti sladkarij,
Vode ledene tud’ ne pij Po jedi z gorkim jih umi.
8. Otroke starš’ nar raj imajo,
Z jedili če jih ne zberzdajo.
9. Ak’ z mero, prav uživamo jedi Učakati nam Bog da mnogo dni.
b_) Snažnost je pol zdravja, in kaj dober kup. Stvarnik poskerbel nam je vode, da se umivamo, da peremo obleko, posteljo in vse drugo v hiši. Voda je tudi za glavo, za lase in za vse naj boljši mazilo pri otrocih;.
V	tem ne smemo dosti govoriti, kajti naši bolj omikani meščani pa tudi previdni kmetje skerbe že tako za snago pri otrocih in v stanovanji. Le malo jih je, ki imajo snago za nepotrebno reč. V hiši takih ni moč kaj dolgo prestati, kdor ni vajen; otroci so potem pa tudi tistim živalicam podobni, ki se radi v gnojnici kopljejo. Nekteri nas še celo v šoli v zadrego pripravijo, da ne vemo kaj početi, ker nimamo primernega prostora za nje.
Kako prijetno je prebivati v snažni hiši; kako dobro se čuti človek v oprani obleki; vse drugače dišijo jedi in pijače, ako jih dobimo v snažni posodi na snažno mizo: gotovo je tedaj, da snažnost pripomore k zdravju.
Otrok naj vselej snažen bo
Odverne s tem nadlog ua sto.
c)	Zrak ali sapa je nam to, kar jo voda ribi. V sprideni smradljivi vodi ti ne bo živela riba; tudi človek bi moral v slabim /.raku opešati. Treba je vse odstraniti, kar nam zrak spridi v stanici, to je: mokre ali smerdljive reči, ktore se znabiti sušijo v stanici; cvetice posebno ponoči itd. Kader se sobe bolijo ali barvajo, ali kadar perila sušijo, ali ravnajo z železom (peglajo), ali kadar se vrata in druge reči mažejo z oljno barvo, izpulite vso te reči dosti škodljivih soparjev — v takim ne bode dihal brez škode ne star ne mlad. Treba je tedaj tako sobe pogosto odperati, ako se ne moremo drugače ogniti takih soparjev. Treba jo pa tudi vsako sobo večkrat odperati, da se sapa obnovi. S kadilom se le nosu in čutnicam prikupimo, sapa spridena ostane pa le spridena. Pri vsem tem pa ni vselej v naši moči, da bi imeli zrak, ki je našemu zdravju	naj	bolj	primeren, toraj se moramo tudi mi	nekoliko vterjevati,
da	nam	ne	bode	vsaka sapca škodovala. Prehajajmo	se tudi v slabim
vremenu, toliko bolj potrobno jo našemu telu, kolikor manj ono ispuhtujo in izpraznuje v slabim vremenu. Kolikor so bodo privadili otroci na vse spremene vremena, toliko manj bodo bolehni. Nimajo starši prav ne, ki za vsako majhno reč otroke prideržujejo doma, češ, da se ne prehlade in ne zbole. Kajbo iz tacega otroka, če bo tako mehkužen izrejen, mesto bi se uterjal in vadil se, prenašati jnajhine težave. Verjemite, otroka no bode konec, ako v majhino večjim mrazu gre v šolo; le naročiti mu je treba, da odloži težji oblačilo, ako gre hitro, da se preveč no ugreje; če pa zopet počasi stopa ali obstoji, naj se hitro obleče ali zavije v svoj rašovnik.	Med potjo naj ne	liže snega ali ledu,	pa	ga tudi v žepe
ne deva.	Vroč naj nikar ne	pije, ko bi ga še	tako	žejalo. Naj pa
tudi ne hodi z mraza koj k peči. Je moker, preoblecite ga koj v suho obleko.
Kakor	zrak	potrebna nam jo tudi gorkota. Naj boljši gorkota jo
tista, ki jo ima človek sam v sebi, ki mu pa uida posebno v mrazu, da ga zebe,	zato imamo obleko,	ki nam prihranuje to gorkoto; naj boljši
za to so	volnate oblačila. V	sobah moramo kuriti	peči,	da imamo gorko.
Prevelika gorkota stori človeka omotnega. Učeni priporočajo srednjo gorkoto od 10 do 20 stopinj na zrakomeru. Skerbeti se mora otrokom za potrebno obleko in obutev; pustiti pa ni, da bi otroci za pečjo se greli, ali	na	peč	se	vlegali. Tu otrokov život preveč	izpuhti in postaja
nezmožen. Še bolj nespametno in nevarno je pa prinašati oglje v sta-nico in razgrevati sobo ali posteljo; marsiktero osebo je tako djanje življenje stalo. Modri možje pravijo, da jo slamnica in žimnica za otroke naj primerniši ležiše, odeja pa naj bo volnata. Pernice so za otroke prevroče, ter storijo tudi otroke mehkužne. Spavnice naj bi se navadno ne kurile, ako prav hud mraz tega ne zahteva. Vroče spavnice naredijo, da otrok boleha na frajzu. Bolj ko umetno gorkoto odstranujemo, bolj se bode zbujala lastna gorkota pri otrocih in bolj bodo zdravi.
Ceni svoj život ko dragi dar,
Omehkužiti ga ne nikdar.
d) Nespametna nosa je velikrat uzrok, da se mladi život ne more naravno razrašati. Proč s tako nošo; zdravje je vender več vredno, kot našopirjena gizdost. Mlajši ko so otroci, prostejši naj bo njih obleka, da jih ne zaderžuje nikakor v prostem gibanju. Opomniti je tukaj, da matere nimajo prav, ako svoje dojenčike tesno povijajo, da revčiku še kri po žilicah ne more, ali jih pa z obleko pretiskajo, da se jim drob na dva kraja predeluje. Kako more potem izrediti se zdravo telo? Predolge , preširoke oblačila so nevarne, da se kamorkoli ne nataknejo, in tako se lahko neumni noši zdravje ali celo življenje žertuje, pri vsem tem pa tudi več stane mošnjo, ko je treba. Obleka, ki je zdravemu razvitku nasprotna ali nevarna, ni pametna; kar pa ni pametno, tudi ni lepo, akoravno se iz Pariza pripelje. Obleka naj bo bolj letnim časom primerna. V poletni vročini se svetujejo bolj bele oblačila, ker bela barva odbija solnčne žarke — černa jih pa bolj rada sprijemlje. Pokrivalo ima namen obvarvati glavo dežja in solnčnih žarkov; širji tedaj ko so kraji pri klobukih in slamnikih, bolj spolnujejo namen. Tako imenovani čikuž se v tem oziru nič kaj ne odlikuje. — Tudi pri obleki se človek lahko omehkuži, n. pr. ako doček kožuh in kosmato kapo nosi; kaj bo neki oblekel, ko bo star, ali mu ne bo potem škodoval vsaki mrazek. Proč s kožuhi in s kučmo, to je za starčike. Vrat in persi se smeta pri dečku brez škode uterjati, spodni život je pa treba varovati mraza. Vsaki, kdor se hoče uterjati, mora z malim začeti, in po časi telo vaditi, da vedno več prenaša, to velja posebno za slabotne.
Lepa modra je obleka,
Ako pači ne človeka.
e) Prosto gibanje pri otrocih koristi zdravju, zraven stori človeka pripravnega za mnogoverstne opravila. Mladost se že sama po sebi rada giba, njena vroča kri ji ne da mirovati; pustimo ji, kar more biti, in veselimo se njenega zdravja. Napačno pa je, da nekteri premajhne otroke na nogo postavljajo, da bi jih hoditi učili. Tla so za take otroke naj bolj primerne, ako jih ne moremo imeti v naročju, tudi hoditi se bodo tu naučili brez vajetov in vožičkov.
Že v pervi mladosti se mora otrok vaditi, da ga mlado telo uboga. Nikoli ni puščati; da bi se otrok zibal tje v en dan. Treba je, da je kdo vedno pri otroku in ga varje, da ni razmišljen ali prav brezmiseln. K temu služijo mnogoverstne igrače; naj boljši so izrazi živih in znanih stvari, ki otroku dajo mnogo opraviti. Vender so pa nekteri otroci tako nagnjeni k razmiselnosti, da bi zraven vsih igrač več ur v nezavednosti ždeli, ako bi jim vedno kdo zdaj to zdaj uno ne kazal, pogovorjaje se z njimi. Pametno je tedej, ako varvalke vadijo otroke, da jim rokce podajajo, da rokce sklepajo, križ delajo, tekajo od enega do druzega, stoje po vojaško, se odkrivajo i. t. d. To so perve telovadbe, ter delajo, da telo uboga otroka, in zbujajo kolikor toliko tudi um. Le tega jih nikar vaditi, česar bi se morali pozneje odvaditi — navada je železna srajca, ki se ne da lahko izleči. Pri bolj odrastlih se kaže razmiselnost v gibanji, ki nima nikakoršnega pomena, kot da je nepristojna, n. pr. mahati z rokami ali z nogami, igrati se z lasmi, z nosom, s perstmi, vihati liste, prijemati za vsako reč, itd. Treba jih je vedno opominjati,
da se odvadijo takih	nepristojnosti.	Drugače je, ako	otrok	to	dela iz
strahu do koga; tedaj je boljši, ako	tega	še no opazimo,	da	bi ga	ne
storili še bolj bojazljivega. Celo bedasti otroci se malo po malim privadijo ali pa odvadijo, ako vodno terdo deržimo na to, kar ga hočemo privaditi ali odvaditi.
Prosto gibanje je tudi k vsi mladosti dobra reč , ker jo uterjuje na vso strani; toda	tudi pri tem se	more	stopati	počasi	od	vadbe	do
vadbe, da se ne presili život. K temu naj primerniši so igre v prostem zraku j naj boljši igre so pa tiste, pri kterih se kolikor toliko gibljejo vsi telesni udje, ki bistrijo um in urijo vid, sluh in druge počutke. Kar to zadeva, je menda ni primerniši igre od žogobitke (Ballenschlagen); so pa še druge gibanja, ki so kaj vgodne, da se po njih uterjujemo in so tedaj vredne, da jih	tu omenimo.
a) Hoditi po	ravnem, navzgor, navzdol, po	gerdih potah v vsakem
vremenu;	s časom	tudi popotvati, kder se mora	privaditi	različno
hrane in počitkov ne določenih.
b) Letati po potah za tekočim obročem, po stopnicah navzgor — navzdol, je nevarno — okrepča pljuča. Kdor pa pri tem težko sope ali mu serce	hudo bije,	naj leta le po	malem ali naj celo	jeuja.
c)	Skakati —	gori, doli, čez palico , čez kako	grapo	uri	posebno
mišice in kite.
d) Plezati po stoječem ali visočem kolu, ali pa po vervi, je krep-čavno za ves život; ravno tako
e) metati se na mehkih tleli, ako smo vse rezila ali vso, karkoli bi nas z bosti utegnilo,	iz žopov pobrali.	Vzdigovati kake	reči je	krep-
čavno, pa nevarno za dečke, ki se hočejo	meriti z	vsakim;	lahko	se	je
presiliti,. da se kaj vterga v človeku.
f) Metati žogo ali balon na kviško, ali v kaki zaznamek in vjeti ga zopet v roke, je krepčavno in bistri oči.
g) Hoditi po ozki bervi ali po uterjenem kolu, po napeti vervi, ki zamore zmirom višja biti, se na nji obračati, mirno stati, vsedati se in zopet ustajati, krepča kitice in mišice.
h) Plavati, ako so more brez nevarnosti pod varstvom. Treba se je pred ohladiti, ako	je bil kdo vroč.
Po nekterih krajih	imajo nalaš take	priprave	za mlade ljudi,	po
kterih se telo na vse strani vadi in krepča; pravijo tem vadbam telovadbe , imajo pa tudi za to nalaš učenike.
Vse igre, pri kterih se telo ne giblje, se tedaj sede opravljajo, ali pa pri kterih se dobičkarija izbuja, znajo biti budivne, mikavne, otro-kam pa niso priporočiti.
Bolj ko otroci odraščajo, dobivajo tudi vedno resnobniši opravila. Naj boljši take opravila so na vertu kopati, pleti, sejati, saditi, cepiti drevesa itd.; pri tem, da je to zdravo, se uči deček in deklica rastline poznavati, obdelovati, pa vidi tudi vrednost svoje pridnosti. Med rokodelskimi opravili je za mladost naj bolj primerno žagati, skoblati, sekati, dobsti, strugati (drechseln), ker pri tem se život naj bolj prosto giblje in krepča. Skobel, žago, sekiro, kladvo, naj bi se vsaki deček vadil
rabiti, saj ga monde ni stanu, da bi toga orodja ne potreboval ali saj v časi v roko ne dobil.
Ugovarjati bi utegnil kdo pri tem, da jo vse to nevarno, da bi si pri tem deček lahko roko ali nogo zlomil, ali se usekal, ali ^bodel itd. Res je to, treba mu je tedaj 'nasvetovati, koliko naj v tej ali uni reči si upa, kako naj orodje derži in rabi, da se ne bode poškodoval. Vsakkdo naj pomisli — na tisuč in tisuč se jih je že pogreznilo v globočino morja, pa ljudje se vender še z m ir am vozijo po morju; na tisuč jih je na železnici konec storilo, pa hlapon še zmirom žvižga po železnim tiru; na tisuč jih je bilo že nesrečnih od vinske kapljice, in nikdo ni še zavoljo tega opustil svojega vinograda: hočemo li zavoljo nepre-videne nesreče, ki se je primerila le kedaj, žertovati ves blagor, ki nam dohaja po telovadbi? Prevdarimo dalje — iz dečkov prihajajo večjidel kmetje in rokodelci — ali ni treba včasi na drevesu žagati, sekati veje, tam na visokim vozu postavljati žerd, ali ni treba včasi celo na streho zlesti ? — Da, na streho, na zvonik gre tesar, krovec in izveršuje visoko nad zemljo svoje opravila, bo li 011 za to ali uno kaj pripraven, ako se nikdar ni učil hoditi po lestvici ?
Pa ne samo kmet in rokodelec potrebujeta urnega krepkega telesa; ampak vsakemu še tako visokemu gospodu se lahko primeri taka, da se zamore rešiti samo z bistrim umom, z urno nogo, z krepko roko.
Telovadbe so tedaj zelo važne za mladost; samo ravno pred kosilom in koj po kosilu niso priporočiti. Naj tedaj vsaj nikdor ne brani otrokom primerno telovaditi, ako že sam nima veselja jim k temu pripomoči.
Urna noga, krepka roka,
Cena nam čez vse visoka.
f)	Človek je iz duše in iz telesa.	Duh	mora biti gospodar,	telo
pa je	njegovo orodje,	kterega popolnoma	vlada.	Vendar je pa med obema
terda	vez, da eden	brez druzega no	more	obstati, in ako eno	boleha ,	to tudi drugo	v rasti in razvitku	zaderžuje — tako, da bi	mo-
rali tu reči: bolna duša dela bolno telo. Bolno dušo pa delajo strasti, n. pr.' jeza, nevošljivost, strah, prevelika žalost, hrepenenje po kaki reči itd. Ena ali druga spodjeda nožno mladost ko čorv, ki so vrini v mlado sadiko in jo počasi uniči. Naj bi varvalke to dobro prev-darile, preden otroka dražijo nevede zaknj in mu velijo jezo spušati na ljudi, živali ali na nedolžni kamen, s tem zbujajo v nedolžuih sercih jezo in maševanje. Ni prav otroka plašiti s strahovi, češ, da ga ukrotim; podobe strahovite, ki so se otroku v glavo vrinile, plašijo ga povsodi, da si ne upa nikjer biti sam, ter izcimijo dušno bolezen. Šiba naj bo strah za otroko. Ni je treba pri otrocih nikakoršne zvijače. Ima otrok do tebe zaupanje in ljubezen in se jo pregrešil, dosti bo, da ga posvariš; je pa tako obdivjal, da te ne sluša, modra roka z šibo bo vso poravnala. Vse živo dni ti bo otrok, ako ne hvaležen, saj priznal, da si mu bil pravičen, si ga pa z zvijačo prevaril, bode te pregledal prej ali pozneje, ne bode ti več zaupal in prirastla mu bode dušna bolezen nezaupnosti in nejevere. Sveto pismo pravi: Terma se je hudo vkoreninila v sercu dečka, ali (modra) šiba jo bo izruvala. Naši predodi izmislili so si prislovico: Šiba novo mašo poje. Zdajni svet pa vpije: Proč šibo! šibo iz šol! — Pra-
šam, je li dandanašnja mladost res tako dobra, da ni nič več popravljati na nji? — Ktera kazen je pa boljša, tista, ki predrami otroka kmalo in ga, ako ne poboljša, saj toliko poniža, da spregleda svojo krivico in ga potem sprijazni s svojim prednikom, ali pa tista, ki torpi več časa, znabiti ga boli vse življenje in na sercu nosi zvijačo, serd, hrepenenje po maševanji i. dr. ? Ali ne delajo take nenaravne kazni dušne bolozni? Šiba je, to so samo po sebi razume, le za otroke, pri kterili se z drugim nič ne opravi. Ali bi bil pa sinek tatek postal, ko ld ga bila mati perve-krati, dobro našibala, ko je kaj ptujega na dom prinesel? Prašal bi še koliko ljudi so jetnišnice, ktero niso sklonjene z delavnicami — že poboljšale. Pa vse to bi	me pripeljalo pre daljoč; namen jo	le	govoriti, kako bi se mladost	obvarvala	dušnih bolezni,	ki so	mladosti toliko
nevarne. Tu pa pridemo do domišljije, ali prav, do povedke, knjižice in knjige, ki zbuja domišljije, ki se nikdar vresničiti ne dajo. Mladost sama polna domišljij, grabi radostno po takih spisih, si serce navezuje na nje in tako stopa od pogube do pogube. Proč, na germado z njimi! one pogubljujejo nožno mladino našo.
Vsakdo ve, da smo vsi več ali manj podložni postavam, predstojnikom itd. Treba je toraj, da se otroci vadijo že v pervi mladosti, da so pokorni svojim staršem, učenikom itd.; potem jim tudi ne bode težko, udati se svojim predstojnikom. Že v šoli se kaže pri nekterih otrocih ne-pokoršina, da hočejo	vedno kaj	druaega delati,	mesto	to,	kar se jim
ukaže. Mar ni treba	pokoršine,	kjer se podučuje	blizo	sto	ali več otrok
vkup? Kaj bo iz takih otrok? kdo jih bodo imel, ako bodo vedno po svoji glavi delali ? čegava škoda bo ? — Med družinami so pa tudi nok-teri majhni trinogi (tirani), ki odbijajo otroku vsako še tako nedolžno reč, češ, da njegova ne velja — mesto bi bili veseli, da se otrok sam od sebe kaj dobrega spomni in po svojim izpelje. Proste dobre dela so višje cene od vseh drugih.
Obvarvati je pa tudi treba mladost tužnosti, posebno pa tiste otroke, ki so k tem nagnjeni; k temu so pripravne razveselivne igro, primerne družbe, petje, godba in vse, kar zamore razveseljevati otroke. Draga mladina! le imej svojo nedolžno veselje, nočemo ti ga kvariti; prezgodaj še boš zagledala britkosti in razgraje resnobnega življenja.
JI koncu ne moremo in ne vemo boljšega povedati, kakor so rajnki župnik Vertovec v svoji knjigi, ki so zove »kemija«, sporočili: »O dragi »očetje in matere! čujte nad slabim nagnonjetn svojih otrok; nikar in »nikakor jim tega ne dovolite , kar z gerdo, z jezo ali s togoto prašajo; »ali se no spodobi, da bi bili otroci staršem in no starši otrokom po-»korni? Izredite si iz njih po ukrotenji njih slabih nagnenj angelčke v »svoje veselje in v njih srečo, ne pa, jim berzdo puščajo , hudobe v »svojo žalost in sramoto, in njim v veliko nesrečo«.
Ni na colem svetu ljubšega
Od mladine nežnega serca.
Po Nimajerju in drugih
P. Čebin.
II.	Predniki in učitelji.
Juri Zavašnik, višji nadzornik, vitez Franc Jožefovega reda, korar, knez. konz. svetovavec, poročevavec o šolskih rečeh i. t. d.
Jane/. Ileš, šolski okrajni nadzornik, častni konz. svetovavec, dekan, poročevavec šolskih rečeh na tukajšni c. k. giranazii i. t. d. je učil keršanski nauk v nedeljski šoli 1 uro vsako nedeljo.
Ferdinand Mlakar, šolski oskerbnik, posestnik.
Mihael Lazar, začasni ravnatelj, katehet, je učil evangeli v IV., zgodbe sv. pisma v IV. in III. razredu, keršanski nauk v vseh štirih razredih vsakdanje šole in v deški nedeljski šoli; geografijo v IV. razredu, 15 ur na teden.
Juri Sterbenec, doktor prava, duhovni pomočnik, je učil keršanski nauk v dekliški nedeljski šoli, 1 uro vsako nedeljo.
Avguštin Engelmanu, I. učitelj, načelnik IV. razreda, je učil vse predmete v IV. razredu, in v nedeljski šoli, 19 ur na teden.
Matija Potočnik, II. učitelj, načelnik 111. razreda, je učil vse predmete v III. razredu, l'J ur na teden.
Peter Čebin, III. učitelj, načelnik II. razreda, je učil vse predmete v II. razredu, risanje v IV., petje v vsih štirih razredih in sadjorejo v III. in IV. razredu, 23 ur na teden.
Mihael Iiuster, podučitelj, načelnik I. razreda, je učil vse predmete v I. razredu in v nedeljski in trgovski šoli, 24 ur na teden.
Juana Škarju, učiteljica obertnijske šole, 12 ur na teden.
III. Pregled.
posameznih naukov, ur na teden in število učencev in učenk.
Nauki		K n z re«li				Nedeljska Sola		Ure vkup [
		1.	II.	III.	IV.	učen- cev	% m-e n k	
i.	Keršanski nauk ......	2	3	4	4	3	I	17
2	Slovenščina		G	(i	3	2	—	—	t7
3.	Nemščina 		6	b’	7	8	—	—	37
4.	Steviljenje				4	4	—	—	14
5.	Pisanje			4	4	3	—	—	15
6.	Kisanje 		—	—	—	1	—	—	1
7.	Geogratlja 			—	—		1	—	—	1
8.	Petje			2			—	'A	2'A
								
9.	Sadjoreja 		—	—					
10.	Oranje, pisanje, številjenje	—	—	—	—	3			3
11.	Tergovska šola		—	—	-		3		3
12.	Obertnijska šola			3			—		13
	Skupaj . .	23	22	22	33		i'A	113
	Število učencev in učenk . .	83 | 93		68	58	134	91	
						.Vkup .		617
Slavni mestni odbor jo podaril šoli primerno zemljišče za sadjorejni vert. v pripravnem kraji. Hvala lepa slavnemu mestnemu odboru, ki se vedno vneto obnaša o šolsktfli zadevah!
Tudi naj gospod Bog stoterno poverne vsem, kteri so karkoli dobrega storili kranjski šoli.
V.
Iz šolskega dnevnika.
Šolsko leto se je začelo 3. novembra 1866 s slovesno sv. mašo v mestni farni cerkvi.
7. februarja so počastili šolo prečastiti gospod prošt in c. k-šolski svetovavec dr. Anton Jarc, ter so blagovolili poslušati poduče-vanje po vsih štirih razredih.
Podučitelj Peter Čebin je dobil 15. septembra 1866 službo tretjega učitelja, ki je bila zavoljo nemile smerti A. Petelina izpraznjena; in na njegovo mesto je prišel Mihael Kus ter.
7. julija je obhajala šolska mladost slovesno pervo sv. Obhajilo, in 21. junija praznik sv. Alojzija, združena z gimnazijalno mladostjo.
Razun zimskega časa je bila šolska mladost vsaki dan o pol osmih pri sv. maši.
Očitna spraševanja so bila v drugi polovici 29. in 30. julija; 30. julija je tudi bila slovesna zahvalna sv. maša v farni cerkvi.
V	prihodnjem šolskem letu se bodo vpisovali učenci in učenke 27. in 28. septembra; prihodnje šolsko leto se bo pričelo 1. oktobra s slovesno sv. mašo.
ISTapradek šolske mladosti. U č c 11 c i.
llVl'S Ri ftl ?: Bi 6 0)«l Obdarovan: Hermini Anton iz Zaspega. Pohvaljeni:
Zupanec Jernej iz Radolice, Zalokar Jožef z Gorjan, Florjan Karol iz Kranja,
Krolili Matija iz Šentjurja, Rabič France iz Radolice, Partelj Janez s Klanca.
Dobri:
Cviren Vrban iz Gorenj, Dobčnik Karol iz čemšenika, Franc Jožef s Kranjske gore, Gogala Ignaci iz Kranja,
Jelenec Juri iz Krope,
Kmet Andrej iz Naklega,
Kokalj Janez z Gorič, Kreuzberger Vincenci iz Kranja, Novak Janez iz Kranja,
Poklukar Vincenci iz Grada, Prešeren Vincenci iz Radolice, Rahne Janez iz Smlednika, Robič Jožef iz Kranjske gore, Traven Janez iz Smlednika, Valjavec Andrej s Predvora, Višnar Karol s Save, Windisclier Martin iz Šmartna.
Slabi:
Černivec Janez iz Naklega, Drinovec France iz Kranja, Jocif Aleksander iz Kranja, Kapus Matevž iz Grada, Kučič Karol iz Milana, Macher Janez iz Kranja,
Mohor Anton iz Kranja, Miklavčič Alojzi iz Kranja, Mulej Jernej iz Grada,
Muli Janez iz Kranja, Poljanec Lavrenci iz Grada, Pucelj Matevž iz Kranja.
Prav slab:
Meglic Valentin iz Kranja.
Izostali: 3. Ne uversten: 1.
Število: 41.
MN» BS & E & g 6)«
Obdarovana:
Pirec Karol iz Kranja,
Jonko Jožef' iz Cerkljam
Pohvaljeni:
Smokavec Andrej z Bohina,	Peho France iz Rateč,
Tičar Andrej iz Šentjurja,	Pristov Janez z Dovjega.
Dobri:
Ažnik Ignaci	iz	Ljubljane,	Okoren Andrej s Kokerce,
Babič Jernej	iz	Kranja,	Poličar Janez iz Beznice,
Bernard Janez s Klanca,	Polšnar Janez s Kokre,
Eichwalder Matija s Celovca,	Škraba France iz Cirknice,
Fajfar Jožef	iz	Šmartna,	Šumi Janez iz Kranja,
Hafnar Miha	iz	Kranja,	Vistan France iz Kranja.
Krenar Gottfried iz Kranja,
Slabi:
Engelmanu Anton iz Kranja,	Puhar Janez iz Kranja,
Globočnik Jernej iz Krope,	Šimic France iz Kranja,
Kreuzberger Avgust iz Kranja,	Wahrheit France iz Kranja,
Nadižar Andrej iz Čirčič,	Žebre Janez iz Kranja.
Pazler Lavrenci iz Kranja,
Prav slabi:
Čelešnik F ranče iz Kranja,	Izostali: 3.
Likozar France s Premskovcga,	Ne	uversten:	1.
Weit France iz Kranja.	Število: 36.
Mk & & z* 1 g B)« Obdarovani:
Kladva Janez iz Zaspega,
Pirec Gustav iz Kranja,
Golob Vincenci iz Šentjurja,
Zevnik Jožef iz Naklega.
Pohvaljeni:
Rajgelj Janez iz Orehka,	Jenko Janez iz Naklega,
Pleša Janez iz Dobrave,	Polak Sigmund iz Kranja,
Strupi Peter iz čirčič,	Potušek Avguštin iz Kranja.
Kuhar Janez iz Naklega,
Cebal Vincenc iz Kranja, česen Ferdinand iz Kranja, česen Franc iz čirčič, Drinovec Kristjan iz Kranja, Drnkar Anton iz Kranja, Fišter Ignaci iz Kranja, Gorjanec Jožef iz Gorenj, Gradišar Janez iz Kranja, Kalan Janez iz Šmartna, Korošic Alojzi iz Kranja, Kodrič Janez iz čirčič, Kreuzberger Adolf iz Kranja, Lapajne Matevž iz Kranja,
Likozar Anton s Premskovega, Macher Konrad iz Kranja, Merkelj France iz Kranja, Fravst Janez s Premskovega, Puhar Janez iz Kranja, Starabačnik Janez iz Kranja, Stare Janez iz Gorenj,
Stare France iz Gorenj,
Strupi France z Rupe, Šuštaršič France iz Kranja, Zupan France iz Gorenj,
Žebre Jakob iz Kranja,
Uršič Štefan z Rupe.
Slabi:
Klančnik Janez iz Kranja, Krobat France iz Šmartna, Kožuh France iz Kranja, Lahajnar Alojzi iz Kranja, Peton France s Premskovega, Pravst Anton s Klanca,
Remic Anton s Premskovega, Roš Viktor iz Kranja, Rozman Simen z Rupe, Sterniša Karol iz Kranja, Weit Henrik iz Kranja,
Weit Peter iz Kranja.
Prav slaba:
Nadižar France iz Čirčič, Šoklič Šimen s Huj.
izostali: 4.
Bolan: 1. Število: 56.
C. I I S 1 I ®.
Obdarovani: Koželj Jakob iz Olševka. Majer France iz Kranja, Dolinšek Jožef iz Olševka, Rozman Ignaci iz Kranja. Pohvaljeni:
Krenar France iz Kranja,	Pavšlar Tomaž iz Kranja,
Jeran Peter iz Naklega,	Leben Andrej iz Šentvida,
Remic Jožef z Rupe,	Rant Filip iz Šmartna,
Križnar Tomaž iz Naklega,	Mayr Robert iz Kranja,
Šumi France iz Kranja,	Kocijančič Janez iz Gorjan.
IG
Belehar Jožef z Rupe, Cegnar Janez iz Drulovega, Dominkuz Janez iz Osjeka, Fajfar Jakob iz Drulovega, Geiger Jožef iz Kranja, Gorjanec Jožef iz Gorenj, Jerman Jožef iz Kranja, Konec Janez iz Cirčič, Kopač Jožef z Rupe,
Košnik France s Premskovega, Koželj Peter iz Kranja, Markon Anton iz Naklega, Novak France iz Kranja, Novak Ignaci iz Kranja, Potočnik Janez iz Šmartna, Pucelj Viktor iz Kranja, Rechberger Jernej iz Selc.
Slabi:
Cviren Jakob iz Gorenj,
Cviren Janez iz Kranja,
Dovžan Anton i/. Kranja, Gorjanec Janez s Premskovega. Oreček Janez iz Kranja.
Pavlič Leopold iz Kranja,
Snedic Jožef iz Kranja. Špenka France s Huj, Šuštaršič Lovrenci iz Kranja, Sterniša Anton iz Krapja, Weit Tomaž iz Kranja.
Gašperšič Janez s Klanca,
Prav slaba:
Trebar Matija s Klanca.
Izostala:	2.
No uverstena:	2.
Število: 48.
U (' c n k e.
Rs & £ R i! ©<&
Posebno pridna je bila:
Babič Mariju iz Kranja.
Obdarovane:
Šafarec Antonija iz Kranja,
Majer Marija iz Kranja,
Pirce Ljudmila iz Kranja,
Krisper Frančiška iz Kranja.
Pohvaljene:
Dominkuš Marija iz Osjeka,	Gogala Neža iz Kranja.
Dobre:
Konec Albina iz Kranja,	Lokar Marija iz Kranja,
Kumer Pavla iz Kranja,	Pavšlar Marija iz Kranja,
Zaveršnik Alojzja iz Kranja, Šumi Marija iz Kranja.
Sajovic Ana iz Olševka,	Izostale:	‘2.
Šmajd Amalija izTranja,	Število:	177
III.- R A Z R E D.
Obdarovane:
Fok Ha lij a iz Kranja,
Ulrich Frančiška iz Grada,
Dominkuš Gizsla iz Osjeka. Pohvaljene :
Lenazi Ainalija z Verhenke, Šumi Terezija iz Kranja,
Souvan Karolina iz Kranja,	Geiger Ernestina iz Kranja.
Dobre :
Avguštin Elizabeta s Komende, Pavšler Antonia iz Kranja, .. čeme Antonija iz Kranja,1'?"V;/ Pretner Joana iz Kranja,
Česen Marija iz Kranja,	Puhar Jožefa iz Kranja,
Geiger Ljudmila iz Kranja,	Reš Amalia iz Kranja,
Gogala Apolonija iz Kranja,	Reš Frančiška iz Kranja,
Kalčič Frančiška iz Kranja,	Starovaznik Frančiška iz Kranja,
Majer Katarina iz Kranja,	Weit Maria iz Kranja.
Slabe:
Jerman Frančiška iz Kranja, Močivnikar Marija iz Kranja, Kestelj Marija iz Kranja,	Pogačnik Marija iz Kranja.
Klančnik Kancijanila iz Kranja,
Lebar Marija iz Šmartna,	_______izostale: 4.
Mlezak Karolina iz Kranja,	Število: 32.
u.„ R A; I K E D.«,
Obdarovane:
Dominkuš Alojzja iz Osjeka,
Itevec Antonija iz Kranja,
Prešeren Katarina z Vipave,
Ješe Karolina iz Kranja,
Strupi Katarina z Rupe.
*
Pohvaljene:
Štiren Joana s Huj,	Gogala Marija iz Kranja,
Souvan Doroteja iz Kranja,	Zorman Kancijanila iz Kranja,
Fercliel Karolina iz Tersta,	Franc Marija iz Radolice.
Dolenec Joana iz Kranja,
Dobre :
Podrekar Jožefa iz Kranja,
Pucclj Terezija iz Kranja, Starabačnik Frančiška iz Kranja, Uršič Marija z Rupe,
Vištan Jožefa iz Kranja, Zaveršnik Marija iz Kranja, Zebre Marija s Huj.
Slabe:
Hiršenfelder Antonija iz Kranja, Uharnik Marija iz Premskovega, Kilar Frančiška iz Kranja,	»Uršič Frančiška s Klanca,
Mohor Meta s Klanca,	Zaplotnik Joana iz Kranja.
Rogelj Marija iz Premskovega,
Prav slabe:
Cviren Frančiška iz Gorenj,	Stare Marija iz Gorenj.
Polak Ana iz Kranja,	Izostala:	1.
Število: 37.
Bidovec Cecilija iz Kranja, Dovžan Frančiška iz Kranja, Kodrič Neža iz Cirčič, Kreuzberger Justina iz Kranja, Muli Frančiška iz Kranja, Nadižar Marija iz Cirčič,
Oblak Marija iz Kranja,
d« 1 I S 8 I ©*
Obdarovane: Zupan Frančiška iz Kočevja,
^	~,	Lokar Avgusta iz Kranja/'*'*/—- '**>*' •****, ^
Smajd Marija iz Kranja,
6» -	*	&	Kokalj Marija iz Visocega.
Pohvaljene:
•
Hafner Marija iz Kranja,	Arnež Frančiška	iz Naklega,
Prevec Joana iz Kranja,	Prevec Marija iz	Kranja,
Franc Leopoldina iz Radolice,	Bidovec Joana s	Klanca.
Avguštin Amalija iz Smlednika, Avsenek Marija iz Gorenj,
Cebal Jožefa iz Kranja,
Čelešnik Marjana iz Gorenj, Dolenec Marija iz Kranja, Govardi Elizabeta iz Gorenje save, Gogala Antonija iz Kranja,
Kern Ana s Premskovega,
Kert Marija iz Gorenje save, Kokalj Marija s Premskovega, Košnik Marija s Premskovega, Lahajnar Amalia iz Kranja, Lavrič Lucija iz Kranja,
Štalic Frančiška iz Krajna, Štalic Mina iz Kranja, Žerovnik Elizabeta iz (Jirčič.
Slabe:
Iverč Meta s Klanca,
Koželj Marija s Kranja, Meglič Vincencija iz Kranja, Pucelj Joana iz Kranja,
Reš Antonija iz Kranja, Zaplotnik Pavla iz Kranja, Zaver el Marija s Klanca, Zupan Frančiška iz Gorenj.
Prav slaba:
Pelko Neža z Rupe.
Število: 35
(D ]b® rt m a jska
Obdarovane:
Pirec Ljudmila iz Kranja,
Gogala Neža iz Kranja,
Šafurec Antonija iz Kranja,
Majer Marija iz Kranja,
Krisper Frančiška iz Kranja,
Prešeren Katarina iz lladolice,
Kummer Pavla iz Kranja,
Pavšlar Marija iz Kranja,
Ferchel Karolina iz Teista,
Sajevic Ana z Olševka.
Pohvaljene :
Babič Marija iz Kranja,	Gogala Marija iz Kranja,
Lokar Marija iz Kranja,	Šumi Marija iz Kranja,
Konec Albina iz Kranja,	Majer Katarina iz Kranja,
Ulrich Frančiška z Javorja,	Ješe Karolina iz Kranja,
Dominkuš Marija iz Osjeka,	Reš Frančiška iz Kranja,
Dominkuš Gizela iz Osjeka,	Reš Amalija iz Kranja,
Staravaznik Frančiška iz Kranja, Geiger Ljudmila iz Kranja,
Geiger Ernestina iz Kranja,	Šmajd Amalja iz Kranja,
Zaveršnik Alojzija iz Kranja,	Šmajd Marija iz Kranja.
Fok Marija iz Kranja,
Dobro se jili je učilo: 14.
Število: 48.
1 i s i i j ®o
Obdarovana:
Franc Jožef s Kranjske gore,
Babič Marija iz Kranja. Pohvaljeni:
Kreuzberger Vincenci iz Kranja,	Bernard Anton iz Zaspega.
Robič Jožef s Kranjske gore,
if © d © U j ss 3k m I © E m»
Posebno pohvaljeni s
Vidmar France iz Gorice,	Zupanec Karolina iz Kranja,
Čehun Matija iz Loke,	Itemic Matija z Rupe,
Kestelj Janez iz Kranja,	Rozman Marjana zvRupe,
Šumi Ignaci iz Kranja,	N a d i ž a r Mina iz Cirčič,
Šafarec Leopold iz Kranja,	Pelko Marjana s Premskovega.
IP©Hjm p© 3a©tmlhi
so se učili vsaki dan ter so se prav pridno obnašali:
Hlafka France, Škraba France, Babič Vincencija, Debelak Marija, Engelmann Ana, More Joana, Paternoster Antonija, Pečnik Jožefa, Pintar Ana, Vizar Marija; vsi iz Kranja.
3122 ssmdlj ©r©j ©o Pohvaljeni:
Ažnik Ignaci, Bernard Anton, Macher Janez, Poklukar Vincenci, Pristov Janez, Valjavec Andrej.
Število: 40.
V	Kranj i, mesca Julija 1867.
M. Lazar,
ravnatelj.