1 Maiß/ Sande Matej Sande, dipl soc. ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16,1000 Ljubljana. Povzetek Ekstazi je razmeroma nova droga, ki se je v zadnjem deset- letju uspešno vključila v zabavno industrijo in novonasta- lo plesno kulturo. V članku je predstavljena kratka zgodo- vina ekstazija, njegove lastnosti in učinki na zavest upo- rabnikov. Empirični podatki so bili zbrani z intervjuji od uporabnikov v okviru raziskave o plesnih drogah in nudi- jo pogled v stvarnost slovenskih rejverjev in ostalih užival- cev te droge. Ključne besede: plesna kultura, rejv, ekstazi, MDMA Abstract Ecstasy is a relatively new drug which has been in the last decade successfully assimilated by the leisure industry and the new born dance culture. This article presents a brief history of ecstasy, characteristics of different related sub- stances and their effects on the user's mind. The empirical data was in larger part collected by interviews with users in the framework of a research project on dance drugs. The picture of subjective reality of Slovenian ravers and 2 s 0 c t g / /la peda ffogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, xtr. 1-3 3 Other users of this drug is presented in the last part of the article. Key words: dance culture, rave, ecstasy, MDMA 1. Intro Avtocesta (široka, prazna). Večerna vožnja ob koncu tisočletja. Hi- trost 190km/h, rahlo raste. Tum, tum. Zzzsk. Unii. Tum tum. Na cede- ju Plasticman, v ušesih glasba. Z vso hitrostjo drvimo iz sveta brez droge v svet frekvenc, zabave in močne svetlobe... In zabava, pa ekstaza? Smo že tam? Sem že tu? So res vsi zadeti? Široke zenice in njen nasmeh. Ljubezen in poljub v srce. Gibi rok, ki oblikujejo glasbo, laserji ki bodejo z oči. Tehnofriki, diskoafne, deklice in droga. Ko konec zabave loči zadete od gledalcev, se na plesišču obra- ča še nekaj plastičnih vojščakov, ambientalno privzdignjenih, prav nič spuščenih. Dee jay prizanaša, ker ve kako je, ko v glavi brni in kako, ko noge ne morejo obstati. Kmalu nastopi trenutek za evakuacijo, ozke zenice in drsenje nazaj - v teorijo ekstaze. 2. Narkotična suita Raj je v ekstaziju, da nam omogoča zgoraj opisane predstave? Je mar slab аИ celo perverzno dober? Nam povzroča halucinacije ali krha možgansko tkivo? Je vsak rejver slab ali obstajajo tudi taki do- bri po srcu, ki rejvajo zastonj (brez ekstazija). Nam škoduje, nas sla- bi ali preprosto obstaja v kristalni omami naše podzavesti? Energet- ska popotovanja, terapevtski eliksir in raziskovalni izziv povezan s to drogo nas žene v razrešitev še ene psihouganke - ekstatične eks- plozije uma. Zakaj? Zato, ker je zelo popularen. Tako popularen, da je že kar globalno zasidran v teorijah sodobne komunikacije in obhkovalsko - tržnega izražanja. Svojo vseprisotnost, izhajajočo iz povprečnega tech- no ßyerja^, kaže v sodobnih medijih, na televiziji, računalniški soft- ware programih in seveda na Mreži. Substanca s toliko medijskega ozadja je kot malik z veliko verniki, raste in se razvija. Ekstazi je tako 'Povprečen tehno "flyer" je sinteza psihadeličnih ozadij, izstopajočihfontov in racunalnüke grafike. _Matej Sande: M elafi z ik a ekstazija_ J ^^íetilen diokso amfetamim 0,4-metilendioksiawfetamin). 'ADAM=MDM= metildioksimetilantfetamin 0,4-metildioksimetilawfetamin). Œmpatogeno - kar vzpodbuja empatijo, introjekcijo in metakognicijo. skoraj gotovo tudi droga prihodnjega tisočletja. V nadaljevanju si bo- mo ogledali plesne molekule, učinke substanc, rejverje in ostale uži- valce ekstazija in problematizirali znanost v odnosu do droge. Članek je pisan z namenom približati stvarnost uporabe plesnih drog in je zato oblikovan kot zmes retorike uporabnikov (izrazi, sleng) in teore- tičnih vidikov plesne uporabe. 5.Emphaty in ecstasy "Ecstasy" (ХТС, X, ADAM, EVA, E, ekser, i) je predvsem popular- no ime, njegovo prvo, bolj ustrezno poimenovanje je bilo "emphaty". Zaradi bojazni, da bo besedo empatija razumelo premalo ljudi, je prevladalo poimenovanje ekstazi (ecstasy) kot oznaka za substanco. Danes govorimo o ekstaziju kot o drogi, ki v svoji definiciji vsebuje različne molekularne transformacije MDA^, ki jo je na trgu mogoče dobiti v obliki različnih tablet in vsebnosti in tako povzroča različne zadetosti, ter ki ga - ne nazadnje - lahko pojmujemo kot osrednji steber sodobne tehno s plesom povezane subkulture. Če pobrskamo po kratki zgodovini ekstazija, najdemo amine, ka- terih derivat je MDA, že v pradavnini kot sestavine rastlinskih olj muškatnega oreščka, vanilijinih zrn, kolmeža (acorus calamus), sa- safrasa (vrste lovorja) in drugih rastlin oziroma pra-zeli. Rolmež je staro zelišče, ki ga v starih knjigah o zehščih (okoli 3700 pr.n.št.) poimenujejo podaljševalec življenja. MDA kot starševsko oziroma iz- vorno substanco za vse nadaljnje plesne molekule sintetiziraj o leta 1910 v Nemčiji. ADAM' je pomenil korak naprej v razvoju do danes najbolj raz- širjene empatogene'^ droge konca tisočletja. MDMA je danes najbolj zaželena vsebina tabletke ekstazija, je nekakšna izvirna, klasična E- izkušnja. Substanco so razvili leta 1914 v Nemčiji v podjetju Merck, nato pa nanjo pozabili vse do ameriških vojaških poskusov leta 1953. (Dekleva, 1998). Vojska je z MDMA podobno kot z MDA izvaja- la poskuse na živalih, ne pa tudi na ljudeh. Tako osnovna MDA in izpeljana MDMA molekula sta v času pre- ^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , št. 1, str. 1-33_ ' Vsebnost MDMA v tabletkah ecstasyja se je v letih 1997/1998 gibala med Ì0 in 1)0 mg hajali skozi različne stopnje in načine uporabe, tako tiste klinično terapevtske kot tudi povsem hedonistično plesne. Najprej se bomo pomudili pri terapevtski uporabi ekstazija. Ključ- na oseba v terapevtski zgodbi je Aleksander Shulgin, ki je kot psiha- delični teoretik in praktik ponovno odkril MDMA v šestdesetih letih. Njegovo delo je obsegalo iskanje terapevtske droge in ekstazi je iz- med 179 drog, ki jih je podrobno preučeval, prišel najbližje njego- vim pričakovanjem. Shulgin ovo "ponovno odkritje" MDMA in s to substanco spreme- njene zavesti, odprte za komunikacijo, soljudi in energijo, ga je na- vdušilo in drogo je priporočil psihoterapevtom. Sam jo je preizkušal tako kvalitativno kot kvantitativno. Začel je s 100 mg MDMA (kar je danes že razmeroma kar visoka doza^, ki jo zaužije povprečno izku- šen rejver) in opisoval učinke. Preizkus je končal z dobrimi 200 mg r-izomera, kar je vsebina dveh zelo dobrih in čistih tabletk v današnji kulturi zadetosti. Kvalitativno je izkušnjo s 120 mg opisal takole (Shul- gin, 1992): "Počutim se popolnoma očiščen, ne obstaja nič drugega kot popolna evforija. Nikoli se nisem počutil bolje ali sploh verjel, da je kaj takega mogoče. Čistost, jasnost, čudovit občutek čiste notranje moči, ki se je nadaljeval ves preostanek dneva ... Ves naslednji dan sem se počutil kot "Državljan Vesolja", veliko bolj kot "Državljan Planeta", čas sem popolnoma izklopil in valoval od ene aktivnosti proti drugi... (in druga izkušnja prav tako z 120 mg) ... Počutim se popolnoma mirno. Vse svoje živ- ljenje sem čakal, da pridem sem, kjer sem zdaj in počutim se, kot da sem prišel domov. Izpolnjen sem." Shulgin je svoje "terapevtsko" odkritje leta 1977 posredoval psi- hoterapevtu Leu Zofu, ki je, prepričan v terapevtsko vrednost droge, ekstazi naprej priporočil in priskrbel okoli 4000 terapevtom. Vsi, ki so uporabljali ekstazi na svojih klientih, so drogo tudi sami poizku- sih, saj je v tistem času veljalo prepričanje, da terapevt ne more iz- vajati take terapije, če sam ni seznanjen z učinki snovi, ki služi kot medij v terapevtskem procesu. Vsi ti pionirji uporabe ekstazija so bili prepričani, da so odkrili novo orodje za delo z ljudmi. Eden iz- _Male] Sande: M e laj i zi ka ekstazija_ ^ med njih je celo zapisal, da je "MDMA penicilin za dušo in predpiso- vanju penicilina se ne moreš odpovedati, ko enkrat vidiš, kako po- maga" (Saunders, 1993). Zakaj se torej ekstazi ni prijel kot terapevtski eliksir in empato- geno zdravilo prihodnosti? Predvsem zaradi tega, ker trg, ki bi po- skrbel za dobro prodajo zdravila, ni bil dovolj močan. Prednosti z ekstazijem podkrepljene psihoterapije so bile predvsem v bolj odpr- ti komunikaciji, dovzetnosti na pohvale in kritike, pozitivni spremem- be v občutenju drugih, vpogledu v osebne probleme in vzorce vede- nja in mišljenja, zmanjšanju obramb in povečanju samozaupanja. Ekstazi je bil prvotno namenjen tistim, ki so imeli težave na zgoraj omenjenih področjih delovanja in čustvovanja. Ekstazi oziroma MDMA so priporočali tudi v psihoterapiji, ki je gradila na uvidu v položaj in notranjost klienta. MDMA je v takšni terapiji omogočal tudi okrepljeno samopercepcijo in duhovno ter osebno rast. Klinič- na uporaba je primerna tudi za ljudi, ki imajo težave s čustvovanjem in imajo močnejši karakterni oklep. Psihoterapija lahko nastopi šele potem, ko popustißash čudovitih občutkov in sreče, torej, ko se za- detost prevesi v bolj umirjeno fazo, kjer lahko posameznik ob pomo- či terapevta raziskuje svojo žalost, bolečino ah depresijo. Avtorja Grin- spoon in Bakalar (cit. po Saunders, 1997) opisujeta učinke MDMA - od povečane introspekcije do začasne osvoboditve stanj depresije in anksioznosti. Ekstazi pomaga tudi v smislu terapevtske delovne ali- anse, saj omogoča večje zaupanje v terapevta in posledično večjo varnost pri razkrivanju klientovih težav. Grinspoon in Bakalar opre- delita možnosti uporabe v eksistencialni humanistični terapiji in v tistih vejah, ki sledijo konceptom Rogersa in Freuda. Ekstazi ima tudi svoje omejitve. Terapevtska uporaba je bila ome- jena na psihično stabilne posameznike, ki so lahko sprejeli in pre- stali takšno terapijo. Takih klientov pa ni bilo dovolj za potencialni farmacevtski trg. Drug problem je bil povezan s tem, da je bila sub- stanca MDMA patentirana in čeprav je patent že potekel, droge v drugo ni mogoče patentirati in zaščititi, s tem pa so nastopili formal- nopravni problemi glede proizvodnje in distribucije zdravila (dro- ge). Končna proizvodnja bi terjala tudi dolgotrajne in drage poizku- se, ki bi omogočali varno terapevtsko uporabo. Ob pregledu zgodovine substance se lahko vprašamo, kaj vpliva na odnos do drog v zahodni družbi. Uživanje droge za užitek in zaba- ^ _Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1, str. 1-33_ 6 Psihadelična terapija v Ameriki in psiholitična terapija v Evropi sta v 60. letih predstavljali terapevtsko uporabo LSD-ja za zdravljenje alkoholizma, anksioznih in obsesivnih nevroz, psihosomatike in spolnih motenj. Psiholitična terapija gradi bolj na preteklosti in objektnih odnosih, psihadelična pa na metapogledu s stališča razsvetljenja, ki ga povzroči droga. vo je družbena prepoved, prekršek in tabu, uživanje iste droge za lajšanje bolečin pa je sprejemljivo in zaželeno početje. Če vzamemo pod drobnogled primer ekstazija, lahko zaslutimo tanko mejo med sprejemljivo in nesprejemljivo uporabo substance. Depresivni po- sameznik bo vzel drogo zato, da se bo počutil bolje (normalno, zdra- vo), nedepresivni (normalni) posameznik pa bo vzel drogo zato, da bo srečen (vesel, sproščen). Gre bodisi za dviganje na domnevno normalno nezadeto stanje zavesti ali za preseganje tega (treznega) stanja v stanje high, torej zadetost. Oseba je v obeh primerih zadeta, le zorni kot je drugačen in meja dopustnosti, zmernosti in modrosti premaknjena. (Prav tam) Rako se počutimo ob napisanem, je stvar osebnega pogleda na droge in zadetost, vendar v danem primeru lahko zaznamo negotovo razlikovanje med drogo in zdravilom. Prav razvejana mreža terapevtske uporabe je bila poglavitni vzrok za pronicanje ekstazija v širšo uporabniško javnost. Psihoterapevti so se zavedah napak preteklosti, ko so s psiholitično in psihadelič- no^ terapijo LSD prenesli v subkulturno javnost. Pri ekstaziju so bili bolj previdni, raziskave so bile pod nadzorom in MDMA je le posto- pno prehajal v tako imenovano cestno (poulično) uporabo. Na začet- ku je bila uporaba omejena na raziskovalce, terapevte, japije in druž- beno elito, ki je imela denar in prava poznanstva za nakup eks- tazija. Nastajajoči E underground (ki je vključeval tudi pripadnike terapevtov in različnih raziskovalcev droge), se je širil in je bil tako odločilen za raztopitev droge v organizmu družbe. Uporaba je bila poleg samoterapije in raziskovanja zavesti razširjena tudi na komu- nikacijo med ljubimci in prijatelji. MDMA je počasi postajal prava droga ljubezni. Zlata doba ekstazija je bila v letih med 1977 in 1985. Uporaba je bila v tem času omejena na terapevte, zanesenjake in študente. Leta 1985 je ameriška agencija DEA (Drug Enforcement Agency) uvrsti- la ekstazi v najstrožjo kategorijo prepovedanih drog - nevarne in zas- vajajoče snovi brez medicinske vrednosti. Usoda ekstazija in konec terapevtske uporabe sta bila tako zapečatena. Na to se je odzvala majhna skupina ljudi, ki je sprožila tožbo proti DEA zaradi izključit- M alej Sande: M e laj'lzlka ekstazija 7 ve substance MDMA iz polja legalne uporabe. Ta tožba je v Ameriki zanetila pravi medijski požar in brezplačno reklamo za novo drogo, ki jo je uporabljalo čedalje več ljudi. Uporaba v terapevtskih krogih tudi po prepovedi MDMA ni pre- nehala, omejila se je na entuzijaste in nedeljske terapevte, ki so v E- izkušnjo vpeljevali svoje partnerje, prijatelje in ljubimce. Ekstazi je imel na prehodu v nelegalno uporabo tudi zanimiv ritualni oziroma entheogeni pomen. Poleg omenjene empatogenosti spodbuja eksta- zi tudi entheogenost, ki pomeni iskanje in odkrivanje boga v samem sebi. Ker ekstazi omogoča drugačno introspekcijo in v nekaterih kom- ponentah zadetosti bolj jasno dojemanje samega sebe, je postal v letih prodora te droge orodje v rokah različnih religij. Svoje izkušnje opisujejo benediktinski menihi, zen budisti in rabini. V izkušnjah opisujejo, da je molitev najpogosteje le poskus molitve in komunika- cije z bogom, ki se le redko uresniči. Ekstazi omogoča neposredno povezavo z božanstvom zunaj in znotraj sebe. Čeprav religije veči- noma izključujejo uporabo droge in jo označujejo kot destrukcijo zavesti in napačno interpretacijo božjega, jo v posameznih primerih uporabljajo, ko posameznik zares išče boga ali v inicialnih fazah me- ditacij. Religiozne izkušnje poudarjajo nove pomene, kakovosti in dimenzije z ekstazijem spodbujene komunikacije. MDMA omogoča nove nivoje in pokrajine komunikacije, v katerih človek jasneje vidi svoji trenutni položaj in možnosti za prihodnost. Pogovori s soljudmi so bogati in polni čustev, vendar kakovostno drugačni od komunika- cije, v katere ozadju je THC (aktivna snov v marihuani oz. hašišu). Vpliv ekstazija se čuti kot občutek teže trenutka in situacije, na kate- ro zadeti subjekt gleda kot na nekaj izjemnega in čudovitega. Obču- tek za pomen in resnost življenja se poveča. Prostor komunikacije je notranji (čeprav komuniciramo z sočlovekom), brez zapletenih obramb ega, sprenevedanja in skrivanja za mentalnimi fasadami. Uporabniki ekstazija (in ne samo menihi) občutijo poglobljeno ko- munikacijo kot sestavino izkušnje. (Prav tam.) Zadnje poglavje zgodovine ekstazija se piše v tem trenutku. Pri nas in po svetu pleše na tisoče majhnih plesnih plemen (tribes), ki MDMA izkoriščajo za plesne rituale. Prehod iz enega (duhovnega oz. terapevtskega) v drug (plesno hedonističen) način ritualne upo- rabe se je dogajal na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta. Če- prav je na zunaj divja plesna (rejv) zabava vse kaj drugega kot reli- ß Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1, sir. 1-33_ giozna izkušnja, jo nekateri rejverji pogosto doživijo kot ritual in duhovno doživetje. Izkušeni rejverji uporabljajo MDMA kot ključ za dostop do entheogenih stanj zavesti, ki jih spodbujajo ritem in frek- vence v ozadju glasbe. Preskok na plesno uporabo droge lahko torej iščemo v ritualnem pomenu zadetosti, ki se je uspela uspešno vklo- piti v tehnologijo in mišljenje sedanjosti. Ob koncu 80. let prinesejo tabletke ekstazija v Evropo pristaši in- dijskega guruja Bhagwan Rajneesha, ko so se selili iz svojega ashra- ma v Oregonu. Skorajda istočasno so prinesli ekstazi na otok Ibizo ameriški "di džeji" in skoraj v trenutku je bila rojena nova plesna droga. Na zabavah so se mešale droge in zvrsti glasbe, ki so iz prvot- ne Native American in World glasbe črpale energijo in vzorce (sam- ple) za nastajajočo plesno glasbo. Iz osnove tehna in acid glasbe so nato izšle vse moderne oblike elektronskega poustvarjanja, ki sega- jo od racionalnega minimala do hard core ekstremov gabba in goa podzvrsti. Britanski turisti so prinesh plošče in tabletke na svoje do- mače zabave, kjer je ekstazi začel izpodrinjati tedanjo plesno drogo številka ena - LSD (acid). V nekaj letih se je ekstazi bliskovito širil po plesiščih Anglije in celinske Evrope, v letu 1993 je po ulicah Ber- lina na Love parade plesalo 30.000 pretežno zadetih plesalcev. Love parade 1998 jih je zbral že skoraj milijon. Seveda takšnega prodora plesne uporabe niso spregledah držav- ni organi. Policija je na začetku 90. let v Veliki Britaniji preganjala in zapirala vse večje rejve, saj se je tam obrnilo veliko denarja za ozvo- čenje, naprave, laserje in drogo. Poleg neobdavčenega denarja je bil problem predvsem nastajanje neke nove plesne subkulture, ki je ta- ko kot vsaka nova oblika zabave ogrožala vrednote in trdnost pre- vladujočega kulturnega sistema. Za pravni pregon zabav so se orga- nizirale posebne enote policije, ki so po celi Angliji na avtocestah preganjale predvajalce glasbe v diskotekah (di džeje) in prepreče- vale zbiranje mladih, po drugi strani pa so delovale bolj globalno - zapirali so piratske radijske postaje in organizatorje zabav. Rejv je preživel napad avtoritete in tudi oblikovanje nove plesne swèkulure. Na sceno je prinesel novo drogo, ki je izpodrinila stare, nekoliko bolj agresivne plesne droge. Plesne droge preteklosti (speed in LSD), ki so jih uporabljan pred dvema desetletjema v vročici sobotne noči, je nadomestil E. Ta prehod je bil precej neboleč, v stvarnost mladin- skih Subkultur pa je uvedel temeljno spremembo. Nova droge je spre- M alej Sande: M e I a/i z i k a ekstazija 9 menila način interakcije med pripadniki subkultur. Običajno napa- dalnost in defenzivnost je zamenjal občutek ljubezni, pripadnosti in empatije. Znotraj novonastale rejv scene ni bilo frakcij, ki bi med seboj fizično obračunavale, kot je bilo to v preteklosti v navadi med Skini in Modi. Zaradi ekstazija se je v letih formiranja nove mladin- ske kulture zmanjšala agresivnost med pripadniki navijaških^ sku- pin. Alkohol je med rejverji postal obrobna (stara, agresivna) droga. Kultura ekstazija se je do danes tudi precej spremenila. Na začet- ku je bila ena sama velika srečna družina. Danes se tehno in rejv scena delita na več skupin in ljubiteljev (častilcev) prav določene zvrsti glasbe. Zabave imajo več vzporednih plesišč, kjer plešejo na različne vzorce glasbe. Napredovala je tehnologija vzorčenja, hitrost glasbe in image plesalcev, ki se deli od tistih plastičnih do povsem običajno oblečenih plesalcev. 5. Kakšna je lahko plesna molekula? You and me on ecstasy Apolo 4 forty, Electro glide in Blue Za psihotropne substance pogosto rečemo, da posegajo v delova- nje telesa in duha. To lahko počnejo na takšne in drugačne načine. In nato napišemo knjigo (brošuro) ki pravi, če boš jedel to in to, se bo zgodilo to in ono. In na koncu boš umrl. Toda droge ne prenesejo preproste retorike. Mogoče zato, ker so same po sebi zelo zapletene. In ker so zapletene, vplivajo na naš intelekt, željo, čustva in spomin na zapletene načine. Nikakor ne povsem preprosto, enoznačno in na način nujne zveze vzrok (droga) -posledica (točno določena zade- tost). V ozadju uporabe je potrošništvo in mehanizmi ''vidiš, zaželiš in kupiš". Potrošniška kultura je še vedno razmeroma enoznačna in prav nič zapletena. Najprej je tu sprejemanje informacij (reklame, sporočila) in nato predelovanje zunanjih idej brez dodajanja lastne- ga prispevka. Razum je pasiven in se podreja eksternim idejam (zra- 7 Sociolog Mark Oilman je opazil zanimivo spremembo na navijaški sceni (pretepi, pivo in nogomet) v Manchestru, ko so nogometni huligani prišli v stik z ekstazijem. Odvrgli so mačo \1dez in zadeti plesali v istem klubu kot njihovi nasprotniki. Od tega trenutka se je nasilje na nogometnih tekmah zmanjšalo in ni nikoli več doseglo nekdanje ravni, tudi ko so navijači E zamenjali z speedom. Seveda so MU vmes verjetno tudi drugi dejavniki, tako da vsega tega ne moremo pripisati samo ekstaziju. j^Q Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-33 ven pa si zaželi npr. avto, računalo ali drogo). Takšna filozofija je lahko ozadje "Just say No" programov za preprečevanje zasvojeno- sti. Odpovejte se prepovedanim stanjem zavesti. (Lenson, 1995). Marihuana, psilocibin in ekstazi so spremenili potrošniško lo- giko in ji dodali nove razsežnosti. Uporabniki se za droge ne odlo- čajo samo po načelih ponudbe in povpraševanja, ampak bolj kom- plicirano, na podlagi preteklih izkušenj in pričakovanj neke dolo- čene prihodnosti. Predvsem psihadelične droge so odvisne od tega, kdo smo (kako razvita, zdrava in trdna je naša duševnost) in kak- šne so naše izkušnje iz preteklosti. To kar pišem, monitor na kate- rega gledam, techno CD, ki pritajena grmi iz ozadja in življenje, ki si ga gradim, so stvari nekih osebnih odločitev in preferenc, ki jih ne ustvarja samo sedanjost ampak hkrati tudi obe skrajnosti dimenziji časa. To, kar sem počel pred dvema letoma in to, kar bom počel čez dve leti. Podobne stvari so v ozadju uporabe psihadeličnih in empatoge- nih drog. Zavest, ne katero se veže droga, ni ena in univerzalna. Substanca, ki se veže na molekule zavesti, naleti tam na preteklost uporabe аИ neuporabe. To preteklost, ki vsebuje tako slabe kot do- bre izkušnje z drogo, imenujemo set. Set je tudi stanje zavesti in naravnanost misU v trenutku, ko smo zaužiU drogo. Druga stvar, ki je pomembna za razumevanje zadetosti, je setting. Setting je okolje (fizično in socialno), ki je lahko vzpodbudno ali pa deluje utesnjujo- če, negotovo in nesproščeno. Največ težav pri uživanju drog je zara- di neskladja med pričakovanji (prešibka ali premočna) in trenutnim položajem (sovražno okolje, zunanja ogroženost). Set je pričakovanje večera in pričakovanje zadetosti. Pričakova- nja so pomembna, saj jih lahko droga doseže, preseže ali sploh ne doseže. Set je stanje zavesti pred vsako uporabo. Lahko je reči, da nekdo raje kadi marihuano s kolegi kot s kriminalisti, ampak to je že setting, ki ga je pogojila anticipacija uporabnika. Na naravna- nost se navežejo izkušnje z enako ali drugo drogo. Ro nastopi tre- nutek zadetosti, lahko pride od spreda], frontalno (učinek je po- znan in pričakovan) ali od zadaj, z zadnje strani glave (učinek je tuj in se ga prestrašimo). Pojavnost zadetosti je v funkciji pričako- vanja. Odvisna je od tega, ali se drogo podcenjuje ali precenjuje. Ekstazi lahko uporabnika pusti v lažnem pričakovanju nečesa, kar se sploh ni zgodilo, in udari šele tri ure po zaužitju. Podobno je z _Matej Sande: Metafizika e/t s lazi] a_ LSD-jem in v manjši meri tudi z marihuano. In temu se reče bad trip. V taki situaciji je težko pomagati. Med izkušenimi uporabniki se uporablja metoda prepričevanja (pomirjevanja), ki ji še najbolj ustreza izraz talk down. Uporabniku, ki je preveč zadet, se poizku- ša dopovedati, da se okrog njega godijo stvari, ki so povsem običaj- ne in ki ne ogrožajo njegove integritete. Tako se lahko odstrani nekaj simptomov, elementi nelagodja in nejasnega strahu pa osta- jajo skoraj nespremenjeni. To je posledica seta, in le malo okolja, v katerem se je uporabnik znašel. Če bi bil vzrok samo v okolju in drogi, potem bi ga s pregovarjanjem lepo spustili na varen nivo uporabe. Korenine slabega tripa ležijo v času pred zaužitjem, ko je uporabnik zavestno ali zunajzavestno predvidel, kakšne bodo po- sledice in kakšen bo vrhunec uporabe. Pričakovanja so v nekem smislu stalna in podobna zgodnjim spominom, ki nekatere ljudi preganjajo vse življenje, in uporabnika na slabem tripu zadanejo v nanosekundi. Vsak trip ima svojo predzgodovino, ki je ravno tako pomembna in deterministična kot otroštvo v psihoanalitični inter- pretaciji (Ibid.) Ekstazi deluje na zavest povsem drugače kot druge droge. Če- prav je glavna in zaželena vsebina tabletke ekstazija MDMA se- stavljena iz dveh drog^, kot kemijska vez med molekulo amfetami- na in meskalina, je učinek drugačna zadetost, kot bi jo pričakovali glede na naravo obeh sestavin. Pričakovali bi lahko, da bo del me- skalina povzročal srednje močne ali močne halucinacije, spreme- njen amfetamin v drogi pa bo dajal energijo podobno tisti ob upo- rabi speeda, kokaina ali sorodnih poživil. Zadetost z ekstazijem (za- enkrat bomo ekstazi mislili kot original MDMA) je morda res bližje amfetaminu kot meskalinu, saj ustvarja ogromne količine energi- je, volje in potencialov, vendar se od nje tudi razlikuje prav po svoji empatogenosti, ki je morda tista majhna sled meskalina. Halucina- cij pa ob uporabi MDMA ne bo, razen če gre za predoziranje, oziro- ma močno preseženo mejo dobrega okusa -120 mg. V klasični lite- raturi uporabljajo pojem psihadeličen predvsem za označevanje vidnih halucinacij, ki jih sproži neka snov (navadno meskalin, psi- locibin, LSD ...), uporabniki sami pa prividov ne pojmujejo kot esen- co izkušnje. (Eisner, 1989) Psihadeličnost je stanje duha, ki je zna- čilno in prepoznavno. Ekstazi ne povzroča klasične psihadelične izkušnje in se od nje celo zelo oddalji. Zadetost, oziroma njen naj- ^2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š L. 1, sir. 1-33 ^Molekula MDMA ni mešanica dveh drog, ampak samostojen semisintetični proizvod. МВШ ne vsebuje amfetamina, čeprav ga mogi imenujejo psihadelični amfetamin, temveč je le podobna molekula, ki v možganih na podoben način deluje na nevrotransmiterje... (Saunders, 1997). 'Heroinski fleš je tukaj kot metafora sveže prvinske izkušnje s heroinom in ne fleša, ki odpravi bolečine junkija. ^nadaljevanju bomo za celotno skupino MDMA, MDEA in MBDB uporabljali oznako MDxx. višji del, fleš, bi lahko pogojno primerjah z heroinskim flešem'^, saj gresta vrhunca v isto smer - proti vsemogočnosti in polnosti ter eno- sti. Vseeno je kvalitativna in kvantitativna izkušnja fleša pri teh dveh vrhuncih zavesti različna, saj opiati valujejo na drugih mentalnih frekvencah. Podobnost so zagotovo prvi opažih uporabniki, ki upo- rabljajo ßes inßesiranje predvsem v navezavi na H (heroin) in E. MDMA okrepi ego, vendar ne na klasičen amfetaminsko močno hladen način, ampak zmanjša obrambe in nežno odstrani ovire v razumevanju in komunikaciji. (Ibid.) Funkcije ega ekstazi ojača tu- di v smislu spremenjenega pojmovanja odkritosti, saj lahko vsakdo pove, kar res mish, brez omejevanja ega in strahu pred zavrnitvijo ali notranjo poškodbo. Amfetamin, ki se obnaša povsem neamfeta- minsko, drugače in vendar zelo odprto in prijetno. Naslednja stvar, ki jo povzroča zadetost z MDMA-jem in njegovi- mi tesnejšimi kemijskimi sorodniki, je empatogenost. Empatogenost združuje stanja skoraj kozmične zavesti in verbalne in neverbalne komunikacije na nekih novih nivojih ter samodojemanje in obliko- vanje razmeroma novega sebstva. Posledica amfetaminsko ali koka- insko spodbujene komunikacije je hitrost in količina pogovora, ki je nagnjena bolj k samoabsorbciji, pomeni pa se izgubljajo v klepetu. Pogovor je bolj sredstvo samo-gratifikacije kot komunikacije. (Ibid.) Komunikacija, ki jo spodbudijo variacije MDxx^°, je bolj polna, zazr- la v sedanjost in konstruktivno reševanje problemov, misli sledijo do nekega cilja in se ne razblinijo tako kot pri amfetaminski zade- tosti. Poseben poudarek je na empatiji, na tem, da vidimo z očmi drugega in čutimo s srcem drugega. Ekstazi ima veliko povezav s simbolom srca, ki se pojavlja na tabletkah, rejv plakatih... To srce pomeni ljubezen in na nek način empatijo, saj ekstazi dejansko pri- bliža uporabnika resnici znotraj sebe in razumevanju resnice v po- membnih drugih. Zaradi vsega tega so za fenetilamine, kot so MDA in kasnejše analogone, predlagah uporabo termina empatogenost na- mesto psihadeličnost, ker ta izraz bolje opisuje samo bistvo zadeto- _Matej Sande: M e lafizi k a ekstazija_ sti, ki ga povzročajo takšne droge. Seveda empatije ne proizvaja sub- stanca, ampak ta le ustvari podlago za njen razvoj, ki je nato odvisen od vsakega posameznika. MDxx začasno spremeni kemijsko struk- turo možganov, kjer sproži nevrološko stikalo in omogoča dostop do novih stanj zavesti. (Ibid.) Mešanica metafizike in fiziologije domnev- no omogoča nastanek empatije. Vez med možgani, mislimi in sub- stanco sproži empatogene vsebine in jih (zgolj figurativno) razlije po telesu in duši. Bolj temeljno filozofsko vprašanje od razlike med telesom in zadetostjo je obstojnost izkušnje zadetosti in njenega vpli- va na relativno realnost. Vprašanje se dotika samih izkušenj empati- je, ljubezni in spolnosti znotraj zadetosti in tega, ali so stanja spod- bujena s substanco, ah obstajajo sama po sebi latentna in čakajo na impulz droge. MDxx tvori matriko alternativnega stanja zavesti, ki omogoča padec nepotrebnih obramb default sveta in stanja. Bivši rejverji včasih kritično presojajo pretekle izkušnje z magijo zadeto- sti, ki sicer nikoli ne umre, ampak počasi, a vztrajno zbledi. Zato izkušnja z ekstazijem ni neka popolnoma druga realnost, je zgolj realnost brez obramb, polna ljubezni, dotikanja in komunikacije. Je realna v časovno prostorskih globinah zadetosti. Vprašanje realnosti lahko skrčimo na vprašanje, ali je takšno stanje tudi funkcionalno? (Prav tam.) Ram bi pripeljala vsakodnevna uporaba ekstazija kot mo- rebitne droge prihodnosti? Realnost ekstazija je tako bolj (terapevt- sko, raversko, partnersko) uporabna za odkrivanje lastnih obramb in zadržkov in poglabljanje medsebojnih odnosov kot za redno upo- rabo, ker magija substance tako počasi zbledi. Tabletka ekstazija lahko zaradi različnih vsebin povzroči tudi raz- lična stanja zadetosti. Poleg klasičnih substanc MDA in MDEA lah- ko vsebuje še nekatere druge amfetaminske analogone ali pa kaj povsem drugega. Dodatki so lahko povsem nenevarni (kofein, amfe- tamin) ali pa zelo nevarni (ketamin, altropin) povzročitelji neempa- togene in precej nevarne zadetosti. (Glej tabelo 1) Razlika med učinki MDMA in MDEA je zelo majhna, tako da veliko uporabnikov in prodajalcev droge pravzaprav ne zazna kakovostne razlike zadetosti. V tabletki količinsko prevladuje ena substanca, in če je te veliko (okoh 100-120 mg), navadno ne vsebuje veliko dodat- kov, ki bi kaj dodajali k zadetosti. Tabletke, kjer je vsebnost osnovne substance majhna (okoh 40 mg), vsebujejo še nekaj kofeina ah pa kombinacijo dveh osnovnih substanc MDMA in MDEA. Zelo redka je Í4 Socialna pedagogika, 1999 vol. 3, št. 1, str. 1-33 kombinacija z amfetaminom, saj mešanje MDxx in amfetamin sulfa- tov (whizz, speed) ni priporočljivo. Amfetamin nastopa v tabletkah samostojno ali pa v povezavi z kofeinom (20 mg amfetamina in sled kofeina). Tabela 1: Učinki substanc, ki jih lahko zasledimo kot prevladujoče v tabletkah ekstazija poleg ostalih dodatkov. Različna imena in substance MDxx so nastala med drugim tudi zaradi oblikovanja (dizajniranja) droge, ki ima namen poleg odkrivanja nove droge tudi iskanje luknje v zakonu. Dodajanje novih kemijskih struktur na obstoječo snov za nekaj časa izloči iz polja nelegalnega novo nastalo droga. Največkrat nova oblika droge povzroči tudi drugačno zadetost... Tudi ob kombinaciji ekstazija z drugimi drogami gradi osnovno komponento zadetosti (energija, komunikacija...) MDMA, druge sub- stance, ki jih uporabljajo za podaljševanje ali zmanjševanje učinkov (marihuana, amfetamini), pa dodajajo ali odvzemajo energijo. Tak- šna prevlada ekstazija govori v prid dejstvu, da je to zelo močna dro- ga. Močna zato, ker povzroča fleš, in ker so njeni učinki dolgotrajni, podobno kot pri LSD-ju. Ekstazi je močna droga tudi v smislu same uporabe, saj nepripravljenega uporabnika kaj hitro preveč zadane in tako povzroči neprijetno izkušnjo. Tudi ekstazi je, tako kot LSD in drugi psihadeliki, podvržen vplivom seta in setinga, vendar obe va- riabU nista tako zelo pomembni. Set in setting sta bolj pomembna _Matej Sande: M e t af i zi k a ekstazija_ y JI" Slika i: Tabletke ekstazija imajo v premeru od 6 do 10 mm, so različnih barv in oblik, razpoznavne so tudi po logotipih, ki so vtisnjeni na tabletko. Podobno kot pri LSD-ju imajo nekateri simboli svoj pomen, vendar jih je ekonomija droge v današnjem času skoraj izničila. Playboy, ki je bil nekoč prodajna uspešnica z 120 mg MDMA, danes reproducirajo povsem brez bazične substance, npr. samo z 27 mg amfetamina in nekaj kofeina. Tri do šest mesecev po izvirniku nastopijo posnemovalci, ki kopirajo logo, ne pa vsebine. Ker ekstazija ni težko proizvajati (recepti so prosto dostopni na Internetu), tabletke vsebujejo nečistoče, ki pa so zgolj posledica nezadostne in nepravilne sinteze. Zato včasih govorimo o nečistem MDMA. Izgled tabletke je zelo pomemben, saj že na prvi pogled slaba izdelava, vezava in odtis pričata o dvomljivem poreklu droge. Boljše tabletke imajo bolj pravilne robove, se ne drobijo itd. Čisti MDMA je v obliki belih kristalov. Če so kristali zelo majhni, je v obliki belega prahu, ki se ga stiska v tabletke. Substanca je zelo obstojna, topi se v vodi in alkoholu in je grenkega okusa. Nepopoln proizvod sinteze je rjave barve. Tabletke navadno tehtajo med 200 in 600 mg, tako da je aktivne substance okoli 100 mg, ostalo je vezivo. Učinki MDMA in MDEA so zelo podobni. MDA izstopa z možnim pojavom šibkih halucinacij, MBDB pa je analogen, ki ga je v sredini 80. let oblikoval Dave Nichols, da bi se izognil klasifikaciji MDMA-ja med psihadelične droge. Struktura MBDB je skoraj identična for- muli za MDMA, razlika je le v tem, da ima slednji na alfa poziciji metil, MBDB pa etil. Vendar je ta majhen kemijski popravek v dizaj- nu molekule po besedah Nicholsa dovolj, da pogojno odvzame psi- hadehčni učinek MDMA. (Ecstasy.org, 1999) MBDB je podoben MDxx, pri uvajanju uporabnika v svet ekstazija, kasneje pa spremenljivki ne igrata več takšne vloge. Ekstazi se včasih uporabja celo kot kre- ator seta za uporabo visokih psihadelikov, npr. LSD-ja. MDMA in MDA v ekstaziju sprožita paradoksalne učinke zadeto- sti v primerjavi s klasičnimi amfetamini. Amfetaminska izkušnja na- redi duha in telo nemirna, sprošča energijo, medtem ko ekstazi po- vzroča notranji mir, sprostitev in enost, podobno stanju meditacije, ob vsem tem pa lahko vključuje tudi močno energiziranje. Razlike med učinki so razlike med analogoni. Učinki se od pravega MDMA bolj ali manj oddaljujejo ter dodajajo nove sestavine in nianse zade- tosti. Omenjali smo že MDEA (Evo), ki je izrazito podoben MDMA in MDA, ki povzroča nekohko drugačno izkušnjo. Razlike v niansah stanj zavesti in učinkih so nazorneje predstavljene v tabeli 1. y^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-3 3 "Spet včasih, vse izkušnje so močno subjektivne in zato relativne v odnosu do zadetosti drugih, lahko uprabimo izraz povprečnega uporabnika, ki naj bi ga zadelo v pol ure. vendar ne povzroča takšnega stanja evforije in dobrega počutja. Kot droga je ta analogon tudi šibkejši, saj npr. za učinek, podoben 125 mg MDMA, potrebujemo 175 mg substance. Tabletke MBDB so v ekono- miji ekstazija dokaj redke, pojavljajo se v nekaterih tabletkah ven- dar, v zelo majhni kvantiteti (55 mg v tabletki TNT). Delovanje ter stanje zavesti in organizma lahko razdelimo na šti- ri ločene stopnje, ki pa se med seboj povezujejo oziroma se nadalju- jejo in tako tvorijo zaključeno izkušnjo. Eisner jih je opisal v tera- pevtskem smislu, mi pa ga bomo prenesU na stopnjo današnje ple- sno popularne uporabe. Stopnje bomo poimenovali: Energiziranje (Corning on), Plato, Spuščanje (Comingdown) in Ugodje (Afterglow). (Eisner, 1989) 4. Dviganje in spuščanje Energiziranje Prva stopnja se začne z zaužitjem tabletke (redkeje s snifanjem ali z injiciranjem) in traja prve pol ure. Povedali smo že, da je čas v zadetosti relativen. Tabletka LSD-ja ah ekstazija naj bi zadela v 30 do 45 minutah, vendar se čas od zaužitja do fleširanja lahko razte- gne tudi na 2 uri, odvisno od kohčine zaužite substance na samem začetku izkušnje. Razlika med ekstazijem in drugimi psihadeliki je včasih^^ v tem, da prehod do vrhunca izkušnje ni tako postopen in blag, ampak dokaj hiter in proti koncu energiziranja zelo zgoščen. V angloameriškem slengu je vrhunec izkušnje tudi hit, rush,ßash ali come-on, in če ponovno izhajamo iz semantike uporabnikov, nam vrhunec pomeni totalno razdejanje, butanje, vrh moči substance. Flash traja od 15-30 minut, njegova moč pa je odvisna od miligra- mov zaužite substance, prava stvar se začne le nad 120 mg. Izkušeni uporabniki izračunajo, kdaj jih bo zajel rush in nekateri ga radi pri- čakajo ob subjektivno pomembnih settingih (na plesišču, zunaj, zno- traj, s partnerjem, opolnoči...). Rush je tudi prva nevarnost, s katero se sreča nekdo, ki vstopa v svet E-izkušnje. Vrhunec izkušnje obču- tijo nekateri uporabniki kot neprijeten, z učinki, ki precej spomi- njajo na LSD (pritisk na možgane, stene lobanje, mravljinci, motnje _M a Le j Sande: M e lafizi ka e Its I azi j a_ y J motorike...). Rush se kaže včasih kot panika, potenje, zenice so, po- dobno kot pri tripu, razširjene povsem do roba, pojav nistagmusa, stiskanja čeljusti in oblizovanja, srčni utrip je pospešen, uporabnik občuti suha usta in grlo. Razlika med terapijo in plesiščem oziroma rekreativno zasebno uporabo je v vlogi terapevta, ki pa ga lahko na- domesti prijatelj, partner ali nekdo, ki je že imel izkušnje z ekstazi- jem in pozna njegovo delovanje. Rush je veliko bolj varen pod var- stvom guida, ki vodi in nadzoruje E-izkušnjo. V tej točki zadetosti pride do pripovedovanja o svojih občutkih drugim ljudem ali part- nerju, skupaj s tem pa se manjšajo tudi obrambe. Novo stanje ega se ustvari tudi z govorjenjem, izražanjem čustev in skritih idej. Upo- rabnik včasih kaže popolno navdušenje nad tem novim stanjem za- vesti in o tem tudi pripoveduje drugim. V tem uvodnem delu zadeto- sti je čutiti napetost, energijo in moč droge, ki je pripeljala do vr- hunca. Energije je lahko včasih tudi preveč, zato so pomembni spre- hodi, gibanje in ples. Uporabnik se na tem mestu srečuje z nemi- rom, prestopa se, pogovarja, besni... zadetost pa se počasi preveša v nežnejši, bolj sproščen del. Plato Plato pomeni navidezno umiritev zadetosti od pol do tri ure po uvodnem rushu. Stanje se stabihzira, uporabnik se prepusti mirne- mu in hladnemu zavedanju. Zavedanju ljudi, prostora, časa in glas- be okoh sebe. Plato je naslednja stopnja zadetosti, drugačna od ener- giziranja, vseeno pa vsebuje komponente uvodne izkušnje, kot so empatija in kontakt in jih še stopnjuje. Eksplozija zavesti se v tej fazi umiri v čisto meditacijo, razmišljanje brez nepotrebnih misli. Uživalca prevzame občutek ekstaze, ki že rahlo popušča in se umir- ja, vse je popolno tako, kot je, in vsi ljudje so prijetni taki, kot so. (Ibid.) Plato je popolno stanje zavesti brez posebnih učinkov na telo. Noge in roke ubogajo, povezovanje gibov je mehkejše, pre- mišljeno in skladno, kar se dobro vidi na plesišču. Glasba ima v rejv kulturi na tej stopnji zavesti veliko vlogo. To je čas čutnega plesanja in gibanja, nevidne povezave z soplesalci in di džejem. Predvajalec glasbe ima velik vpliv na potek zadetosti v tej fazi. Paz- ljivo izbiranje glasbe, več frekvenc, mehkih prehodov z nekoliko manj poudarjeno bas linijo. Di džej ima ključ do srca plesalcev. Z uravnavanjem frekvencerjev in hitrosti enega izmed gramofonov Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 1-3 3 '^ВРМје okrajšava za beats per minute. En beat je ena zaključena enota basa ali frekvence, ki tvori ozadje < glasbene forme. Računalniška glasba kot tudi bitje srca rejverja pogosto presežeta številko 120. \ '^Afier hour je ime za čas in lokacijo, kjer se po rejvu v kakšnem lokalu ali kar na sami zabavi proti jutru ^ nabirajo plesalci, kjer v umirjenem ritmu trance in ambient glasbe popušča učinek ekstazija. Afier hour je \ logični zaključek plesnega večera, ki se je razvil zgolj in zaradi droge. ^ dosežejo ВРМ^^ srca plešočega rejverja. Pojavnost tega novega, pre- cej stalnega stanja zavesti je tranzicija rusha, ki je osvobojena no- tranjega hrupa. Prehod iz enega v drugo stanje zadetosti je eden iz- med najzanimivejših trenutkov izkušnje. Terapevtska vrednost konkretnega stanja zavesti je usmerjanje v prihodnost, ki se zdi bolj jasna in dostopna. Empatija se prenese na konkretne socialne odnose, ki jih uporabnik drugače doživi. Tudi neterapevtska uporaba ima lahko podobne učinke, zazrte v priho- dnost, soljudi in samega sebe v svetu brez droge. Spuščanje Ta stopnja je prehajanje iz empatogene zadetosti v bolj amfeta- minsko zadetost tri do šest ur po rushu. Spet gre za kakovostno spre- minjanje duševnega stanja. Tukaj ne gre za prehajanje iz high v high, ampak bolj za high v low. V tem času lahko pri nekaterih uporabni- kih nastopi razočaranje ah kakšne druga negativna čustva. Verjetno gre za povsem psihični proces, ki je rezultat nasprotja med ugodjem ekstazija, in spuščanja v drugačno, pojemajoče energiziranje, bolj podobno stimulansom. Spet drugim, tistim, ki droge jemljejo rekre- ativno in kot čisti užitek, bo ta prehod zanimiv in koristen. Bolj kot v terapiji, je počasno spuščanje pomembno in cenjeno na celo noč ali več dni trajajočih rejv zabavah. Rahel, amfetaminskemu podoben učinek, ki pa lahko traja nekaj ur, je ob glasbi idealen stimulans in dela ekstazi za najboljšo in najvišjo plesno drogo. Razum je še vedno povsem jasen, povezan z glasbo in soplesalci, glasba je lahko divja in se proti koncu zabave prevesi v after hour'^, kjer dobi prednost bolj umirjena trance in ambient glasba. After hour je lahko tudi po- tovanje v neznano, začetek novega dne itd. Posebna lastnost spušča- nja je v tem, da je povsem neboleče in popolnoma kontinuirano pro- ti default stanju. Spuščanje pa še ni konec učinkov ekstazija, ampak le logični zaključek platoja in prehajanje v afterglow. Po preplesani noči ostanejo bolečine v spodnjem predelu hrbta in ledvicah, kar pa _M alej Sande: Metafizika ekstazija_ ^ Ç je povsem normalen pojav in je posledica substance v povezavi z gibanjem (plesom), pretiranim pitjem vode in posledično izgubo soli in mineralov, ali pa z dehidracijo ledvic zaradi premalo tekoči- ne. Bolečine v križu in ledvicah pa niso neposredna posledica eksta- zija in jih je mogoče preprečiti z zmernim pitjem vode oziroma izo- toničnih pijač. Krivulja zadetosi ob spuščanju prehaja v naslednji dan in se nadaljuje kot afterglow po dobrem spancu. Ugodje Učinki ekstazija se nadaljujejo tudi po spanju, ko od drugih drog ostaja le še slabo počutje in izčrpanost. Tudi po ekstaziju se pojavi izčrpanost, vendar je v tej izčrpanosti tudi ugodje in sproščenost. To pozitivno čustveno stanje je posledica izkušnje pretekle noči, empa- tije, ljubezni in občutka popolnosti. Od vseh teh komponent lahko v afterglowu ostane kar precej in občutki ostanejo taki še več dni ali celo tednov. Tudi energija je še vedno v ozadju, polni pa se iz rezer- voarja izkušnje. V načrtovanju izkušnje je tako najbolje, če ostane dan po zaužitju prost vseh obveznosti in omejitev. Nekateri ostanejo raje doma, drugi pa se potopijo v svet interakcije in odkrivajo, kako jim je izkušnja spremenila poglede na ljudi in jih morda oplemeniti- la. Stranski učinki in nezaželene reakcije, ki lahko sledijo afterglo- wu, so napetost v mišicah, nespečnost in zmanjšan apetit. Ekstazi zelo redko povzroča stanje zastrupitve, podobno psihozi (paranoji), ki traja nekaj dni po zaužitju. Čeprav ekstazi ni halucinogen, so možne halucinacije in stanja toksičnega delirija pri osebah, ki so zaužile več kot 200 mg čiste substance. Ali lahko ekstazi podobno kot LSD povzroči psihozo? Podobno kot pri LSD-ju je odgovor v patoplastič- nemu učinku droge, ki naj bi pri osebah, ki imajo predispozicije za razvoj shizofrenije in manično depresivne psihoze, pospešil ali spod- budil razvoj bolezni. (Saunders, 1997) Nezaželeni in dalj časa trajajoči učinki ekstazija so lahko tudi an- ksioznost in napadi panike ter depersonalizacija in derealizacija. De- personalizacija se nanaša na neprijetne občutke, da nekdo ni resni- čen in je nesposoben za občutenja in emocije. Derealizacija pa je nasproten občutek, da je okolje neresnično ah da ne obstaja. Anksi- oznost, panika, depersonalizacija in derealizacija so nezaželeni učin- ki, za katere pa ni nujno, da jih povzroča ekstazi in so lahko simpto- 2Q Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-33 "Pri izboru substanc, kjer lahko govorimo o nenevarnih in predvidljivih učinkih, moramo biti pazljivi, saj omenjeno velja samo za čiste MDxx oziroma Мххх substance. V letih 1997/98 so v tabletkah, ki so jih na trgu prodajali kot ekstazi, našli tudi drogo atropin. Tabletke z logotipi "žaba ", "Mario" ali "alien" so vsebovale več kot dvojno terapevtsko dozo atropina, katere predoziranje je lahko nevarno. Znaki zastrupitve so omotičnost, davljenje, suho grlo in hreščav glas... (Ecstasy.org, 1998) mi, ki se kažejo ob celi vrsti bolezenskih pojavov in motenj (depresi- ja, shizofrenija, epilepsija, anksioznost...) (Ibid.). Depresija je povezana z uporabo substance, zlasti pri prehodu iz platoja v spuščanje in naprej proti default stanju. Tovrstna depresija je minljiva, nekaj dalj časa trajajoča je lahko le v primeru kronične uporabe ekstazija. Depresija je povezana z menjavo stanj iz evforije v nórmalo, аИ bolj teoretično, z znižano stopnjo serotonina v možga- nih, ki traja približno teden dni oziroma toliko, kot traja stanje za- časne depresije. Naslednji iz vrste nezaželenih učinkov so flash bachi, ki jih po- znajo predvsem uporabniki LSD-ja. Flash bachi lahko sledijo pred- vsem travmatičnim izkušnjam z ekstazijem, ki so posledice neustre- znega seta ali settinga. Tovrstne kasnejše izkušnje z drogo povezu- jejo tudi s posttravmatskim stresnim sindromom (PTSS), saj gre za strahove in motnje, ki so se razvile v stanju zadetosti. Flashback je tako podoživetje travme, ki se je zgodila nekje med izkušnjo, bodisi kot ponovitev v realnosti ah bolj prefinjeno - v sanjah. Opisana stanja so zelo redka in nikakor ne predstavljajo povpreč- ne realnosti uživalca ekstazija. Stranski učinki takšnih razsežnosti ima- jo korenine bolj v predzgodovini človeka kot pa v posamezni drogi. Tisti običajni in preverjeni stranski učinki so povečan mišični tonus, nespečnost in pomanjhanje apetita, vsi ostah pa so bolj epizode posa- meznikov, ki so v svet droge vstopih premalo fizično ali psihično pri- pravljeni. "Ideologija" ekstazija (oz. MDxx)^"^ je ideologija droge z naj- manj negativnimi in z najbolj predvidljivimi učinhi. (Dekleva, 1998) Ekstazi ne povzroča fizične odvisnosti, lahko pa privede, tako kot vsa- ka droga, do psihične odvisnosti, ki pa je navadno kratkotrajna. Eks- tazi ima lastnost, ki smo jo že opisah (magic never dies, it merely fades away), sčasoma so učinki mamila slabši in podobno kot pri marihu- ani - ne dosežejo več prvotnega učinka. Toleranca se razvije dokaj hitro in že nekaj naslednjih izkušenj bo utrpelo na empatogenosti in entaktogenosti, ki pravzaprav ustvarita tisto pravo izkušnjo ekstazija. _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ^y Raziskovanje nevrotoksičnosti in okvar ledvic ter srca pri kronič- ni uporabi ekstazija je danes še precej odprto in ne omenja trdnih dokazov za ali proti. Ne kaže pa pričakovati, da bi neugodni hipote- tični rezultati prekinili širjenje E-ja v moderni plesni kulturi droge. 5. Nevrotoksičnost MDMA Odgovor na vprašanje, ali ekstazi povzroča možganske okvare, je zapleten, saj obsega milijone porabljenih dolarjev za raziskave, leta laboratorijskih testov in nobenega oprijemljivega rezultata. Del pro- blema je pojasnjen s tem, da raziskav na živalih ne moremo eno- stavno in povsem posplošiti na človeško vrsto, drugi del pa v tem, kaj opredeljujeo z izrazom nevrotoksičnost in možganska okvara. Ali gre za dolgotrajno okvaro spomina, uničevanje možganskih cehe ah mor- da za bolj prefinjene procese, ki jih ne moremo izmeriti - zmanjše- vanje sposobnosti in storilnosti možganov. Prvi indie nevrotoksičnosti je zmanjševanje nevrotransmiterja se- rotonina, kar pa ni nujno povezano s kvarnimi učinki na možgan- ske strukture. Drugi, bolj prepričljiv indie je uničevanje aksonov, ki so zadolženi za povezave in prenos informacij med možganskimi celicami. Stanje po poškodbi naj ne bi bilo enako stanju pred zaužit- jem ekstazija. Druga stran strokovnjakov dokazuje nasprotno. Ekstazi naj bi res zmanjševal nivo serotonina v aksonih, vendar naj bi to potekalo brez škode za možganske cehce. E bi analogno potegnil serotonin iz akso- na, podobno kot bi potegnili vodo iz pipe - pri tem ostane pipa nepo- škodovana. (Aerts, 1999) Ugotovljena akutna toksičnost MDMA se je pokazala šele z rejv in tehno kulturo 90. let, saj ima substanca to lastnost, da vpliva na tem- peraturo človeškega organizma. Telesna temperatura se ob večur- nem plesanju pod vplivom substance lahko zviša na čez 40 stopinj, kar povzroči hipertermijo in v skrajnem primeru vročinsko kap. Po- višanje telesne temperature je povezano z razmeroma visokimi do- zami substance na kilogram telesne teže plesalca in z okohščinami, ki privedejo do tega. Vročina, vlažnost in zatohlost manjših plesišč, ponavljajoči se glasbeni vzorci, ki rejverje držijo na plesišči po ne- kaj ur, in pretesna obleka, ki ne omogoča dobrega zračenja, so po- gosti krivci za povišanje telesne temperature. Hipertermija, kije po- 22 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, sir. 1-33 15 Tveganje pri uporabi ekstazija sodi v najniqo kategorijo, saj je smrtnost ugotovljena pri 7 primerih na milijon uporabnikov. Realna stopnja smrtnosti od ene tabletke je še manjša, saj lahko milijon uporabnikov pomnožimo še z približno 20 -100 uporabami letno in tako dobimo smrtnost na 20-100 milijonov porabljenih ilegalnih odmerkov MDMA 7/100.000.000. sledica nepravilne uporabe substance, ima lahko za posledico mot- nje v koagulaciji krvi (nastopi antikoagulacija - kri se ne more več normalno strjevati), ki lahko v najslabšem primeru povzroči krvavi- tev, ki je ne moremo zaustaviti (krvavitev iz dlesni in odrgnin). Vse to lahko povzroči precej hitro smrt plesalca (Death of the Prodigy- dancer). Trdnih dokazov za to teorijo še ni, saj večino smrtnih pri- merov^^ še vedno pripisujejo kombiniranju ekstazija s speedom in drugimi drogami. So dokazi za in dokazi proti. Obstajajo tudi dokazi v službi politi- ke in v službi države. Denar, ki je bil namenjen raziskavam, naj bi prispeval k odkrivanju nevrotoksičnosti in škodljivosti substance. "Znanost je postala orožje v propagandni vojni" (Zimmer, 1997). To je bilo jasno že v obdobju kriminalizacije in stigmatizacije marihu- ane v 70. letih, ko so dokazali nevrotoksičnost na živalih, vendar prav nobenih posledic na ljudeh (marihuana naj bi povzročala biološko in psihološko škodo). Rezultati raziskav so se tedaj skhcevali zgolj na nevrotoksičnost na živalskem tkivu, kar pa je bila zgolj ena stran resnice. Šele kasnejše komisije (NIDA, Shafer) so pokazale drugo stran in razblinile dotedanje verovanje v okvaro kromosomov, mo- žganske okvare, povzročanje norosti in spodbujanje nasilnosti kot možne posledice uporabe te droge. Znanost ima na področju drog (in tudi drugje) več resnic in ena je tudi ta, da včasih teste, narejene na živalih, ne moremo uporabiti za človeško vrsto, pa če še tako ho- čemo prikazati statistično pomembnost nečesa. 6. Uporaba Povprečen uživalec ekstazija je lahko prav vsak izmed nas bral- cev, plesalcev teoretikov in nasprotnikov ter prohibicionistov droge. Zakaj ? Ekstazi j e enostavna droga. Enostavna predvsem v smislu do- ziranja in uporabe, saj je najpogostejši način praktično enak uživa- nju zdravil in družinskih pomirjeval, kar je v našem kulturnem pro- storu dobro poznana praksa. Za samo zadetost ni potrebno osvaja- nje novih tehnik uporabe (kajenje, zvijanje, injiciranje), za katere bi _M alej Sande: Melajizika e ksi azi j a_ 16 Intervjuji so bili izvedeni v okviru raziskovalne naloge o Ekstaziju in plesnih drogah, katere naročnik je bila Mestna občina Ljubljana, izvajalec pa Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. . se bilo treba potruditi, jih posnemati in se naučiti. Ekstazi je torej preprost, največkrat tudi pravilno doziran (60 - 120 mg) in privlačen na pogled. To seveda še ne pomeni, de je lahko vsak izmed nas po- tencialni uporabnik ekstazija, saj ga je brez ustreznih zvez v sivi eko- nomiji droge razmeroma težko dobiti. Dejansko pa izhajajo uporab- niki iz vseh družbenih slojev in iz vseh starostnih obdobij. MDMA se je v organizmu družbe raztopil na najboljši možen način. Nobene druge prepovedane droge ne uživa tako širok krog ljudi, ki razen uživanja ekstazija nimajo nobene druge skupne točke. (Saunders, 1993) Uporabnike in uporabo lahko razdelimo na več skupin, glede na namen in pogostost zadetosti. Razdelitev na skupine oziroma intere- sna področja uživalcev je nastala deloma kot rezultat raziskave o plesnih drogah v letih 1996-1998, deloma pa kot posledica baze po- datkov Nicolasa Saundersa, ki se je osredotočal predvsem na ostale ("neplesne") načine uporabe ekstazija. Trenutna slika uporabe v slo- venskem prostoru kaže v prvi vrsti na plesno uporabo substance. Plesna uporaba Pri takšnem načinu uporabe gre za zadetost na plesišču ali ob njem. Poglavitne sestavine zadetosti so glasba, energija in harmoni- ja z ostalimi plesalci in predvajalcem glasbe. Glasba se izbira glede na počutje, plesne dispozicije in zaužito drogo. Gre za uporabo ob koncu tedna (weekend habit), ki navadno vključuje obisk ene izmed slovenskih diskotek. Vikend paket sledi prej opisanemu poteku za- detosti, ki se lahko raztegne čez več dni. Konec tedna je tako zelo pomemben, saj se lahko ves naslednji dan počiva pred nastopom obveznosti v ponedeljek. Intervju^^ z uporabnikom: Prva izkušnja Tehno glasba mi je zelo všeč. Vedno uživam na rejv partijih. Odkar pa sem na eni od zabav poskusila E, se je užitek povečal. Ko sem pojedla E in je začel delovati, je bila glasba kakšno uro zame preveč agresivna. Nisem mogla ostati v polnem prostoru z glasno glasbo, navito do neba. Ko se je po kaki uri polegel flesh in sem se počutila lepo in odprto, ko sem se začela zavedati moči v sebi, sem Socialna pedagogika, 19 9 9 vol. 3, Si. 1 , str. 1-33 odšla na plesišče in ostala tam nadaljnjih pet ur. Bilo je noro. V sebi nisem čutila običajnih zadržkov. Bila sem odprta, čutila sem ritem glasbe, ki je bil uglašen z mojim telesom in dušo. Ostalim sem se samo nasmihala. Vedela sem, da jim je lepo in da nam je vsem lepo na nam svoj način. Nisem se veliko pogovarjala, pač pa sem uživala. S pogledom sem iskala mojega fanta in najine oči so razumele, kaj govoriva, bila sva tako povezana in čutila sva tako močno ljubezen, pa ni bilo treba govoriti o tem, čisto nič. Kratki dotiki rok so pomenili vse. S prijatelji smo se pred odhodom na plesišče ogromno pogovarjali in izražali najgloblje misli, um je deloval tako usklajeno in prepričana sem, da sem bila takrat spo- sobna odgovoriti na zelo težka logična in filozofska vprašanja. Spomnila sem se vsega, kar sem kdaj vedela ali prebrala, tudi lju- di okoli sem sebe sem razumela že intuitivno, kot da bi bili poveza- ni še kako drugače. Trajna sprememba pa je ostala v dojemanju glasbe. Ritme tehna od takrat dalje čutim veliko močneje, kar sili me, da plešem, spravlja me v dobro voljo, v prijaznost. Tehno glas- ba je tako zelo pozitivna in čutna. Zame je najboljša metoda za dvig razpoloženja. Kljub vsej pozitivnosti izkušnje pa čutim do E- ja veliko strahospoštovanje, saj je bil njegov učinek ob flešu tako močan, da so me noge komaj držale, pa tudi učinek substance, ki pojača občutljivost, čutenje in čutnost je tako neverjeten, da se ga nehote bojim. Kar želim povedati je to, da se E-ja ne sme podcenje- vati. Prva plesna izkušnja je povezana z ekstazo in energijo, ki vsake- ga posameznega plesalca potegne v svet zadetosti in glasbe. Za ple- sno izkušnjo pa ni dovolj le glasba in ekstazi, ampak tudi setting - lokacija in prostor plesnega dogodka. Scena je bila na začetku for- mirana okoli klubov in diskotek, ki so si hotele z občasnimi ravi in gostujočimi di džeji pridobiti status v porajajoči se plesni kulturi. Danes je med preživelimi samo še glavna rej verska diskoteka na obali in občasni zasebni in open air rejvi. To še ne pomeni, da plesna scena umira, ampak, da se je skoncentrirala na točno določenih lo- kacijah, na katerih se srečujejo rejverji. Za vstop v globalno plemen- sko kulturo je potrebna prva plesna izkušnja, ki pa mora temeljiti na MDxx. Vstop je pomemben in je največkrat povezan v partnersko ali prijateljsko izkušnjo. Če se uporabnik drogi prepusti in znotraj za- _M alej Sande: M e L ufi z i li a e It s I azi j a_ ^J" detosti najde smisel za nadaljnjo uporabo, potem se izkušnje lahko ponavljajo vsak teden ah mesec, dokler učinek ekstazija ne začne popuščati... Intervju z uporabnikom: Intro plesne izkušnje Prvič sem X poskusil s prijateljem, ne na rejvu, bil je podarjen. To je bilo pred 2 leti. Nato pa sem ga vzel pred 1 letom na rejvu. Pol leta sem bil na rejvu 1-2 x na teden, zdaj pa lx na mesec. Bolje je E vzeti na rejvu, kajti E in rejv sta neločljiva. Na rejvu soliraš sam z E-jem, hkrati pa si del plemena, občutiš pozitivno energijo, kljub temu, da je malo komuniciranja. E lahko zame- njaš s kokainom, speedom, vendar je E v razmerju s tem, kar ti daje, cenejši. Doživljaš ekstazo, s kokainom in spidom pa ne, ker te le poživita. E drži 4-6 ur, pojavlja pa se čedalje slabši (2 uri). Toleranca se ti viša, vsakič lahko poješ več (na prvih rejvih). Na plesno kulturo ne smemo gledati samo z vidika ekstazija, saj je plesna scena vpeta na eni strani med rejverje in na drugi strani plesno industrijo. E-kultura, ki je tudi plesna kultura, vsebuje mikro labels, majhne založbe, ki z razmeroma ceneno tehnologijo proizva- jajo tehno CD-je bolj ali manj znanih di džejev. Takšna mikro indu- strija je ovira za globalno glasbeno industrijo, ki je zaradi svoje veli- kosti zelo toga v pridobivanju novih di džej zvezdnikov. Prav ta raz- pršenost majhnih založb omogoča reprodukcijo vedno novih in no- vih stilov glasbe, ki se prodajajo v manjših nakladah, ki pa vseeno prinašajo velik dobiček. Če za di džeje in lastnike založb ne moremo reči, da so poslovneži, lahko to rečemo za naveze, ki obvladujejo klube in plesni marketing. Na noč se lahko tako pri nas zasluži tudi več kot 60.000 nemških mark, kar predstavlja drugi, precej drag ko- nec plesne kulture in nočne ekonomije. Kultura ekstazija ima velik vpliv na matično kulturo, saj je postala transgeneracijska kultura starejših in tistih malo mlajših. Plesna kultura vstopa na globalno tržišče z knjigami Irvina Welsha (Trainspotting, Ecstasy) in Julian Madigan (The agony of ecstasy), ki so postale sage kemične genera- cije. Na površje prihajajo drum and bass in surove tehno skupine (The Prodigy in Chemical Brothers), ki svojo energijo še vedno čr- pajo iz E-undergrounda. 2^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1, .s f r. i - 3 3 Svojo glasbo opisujejo kot glasbo konca tisočletja, surovo in ne- popustljivo, nabito s socialno problematiko in problematiko droge. Plesna kultura se je tako organizirala na stiku mainstreama in un- dergrounda, iz katerih je izšla. Plesna glasba tudi zvito sledi opisa- nemu poteku izkušnje, z mirnim začetkom, nabito energijo (rush), stalnim ritmom (plato) in ambientalno in trance glasbo v izteku za- detosti. Če odmislimo zaslužke zabavne industrije in organizatorjev rej- vov, nam ostane E-thos med posamezniki, uporabniki kulturnih pro- izvodov in dejanskimi plesalci prihodnosti. E-thos so ideje, ki so sku- pne plesalcem, di džejem in uporabnikom ekstazija. Ekstazi je torej del paketa glasba-vzdušje-plesišče, v plesalcih pa pusti bližino, po- vezanost, skupinsko izkušnjo in sproščenost. Sproščenost v oblače- nju in izražanju - komuniciranju. Intervju z uporabnikom:: Primer plesne izkušnje in doživetja ko- munikacije Človek je neagresiven, sprejemljiv za vse ostale, značilno je ple- sanje do jutra, po drugi strani pa ni nobenega globljega odnosa med ljudmi. Občutek svobode na rejvu je zelo velik, ker dobro veš, da so vsi taki kot ti - zadrogirani, in to je večinska tolažba. Ni tistega slabega občutka. Zato, ker so drugi zadeti, tudi jaz nisem posebnež, nisem slabši od njih. Rejv sam po sebi je zelo globoko doživetje samega žura. Kako se sproščeno zabavati ne samo na svoj račun, ampak tudi na račun glasbe. Glasba, droga, skupna zadetost... to je vse, z ljudmi, ki jih ne poznaš, se nimaš kaj pogo- varjati. Zanimiv je odnos med ljudmi. Dokler človeka ne poznaš, skupaj zaplešeš ene par gest, komunikacija z fizičnimi gestami je ekstaza, ampak z vsako besedo, ki jo izrečeš, ta ekstaza izgine. Bolj se pogovarjaš, manj je tega feelinga. Ko tako dobimo vpogled v plesno izkušnjo, lahko začutimo eks- tazi kot drogo, ki krepi določene prikrite občutke, poveča percepcijo, energijo in dvigne do občutka blaženosti. To je tudi bistvo te plesne droge, ki ji je zagotovilo tako veliko priljubljenost v sodobnih ple- snih plemenih. Opisali smo različne prve izkušnje, ki so pomembne _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ^ J '^"Chill out" je soba kije praviloma v vsaki dobri diskoteki in ima s klimatskimi napravami ohlajeno ozračje, ki omogoča rejverjem varnejše spuščanje in počitek. V takšnih sobah se vrti bolj mirna - ambientalna in trance glasbe. za nadaljnji razvoj in kontinuiteto zadetosti po določenih intervalih. Praktične nevarnosti so ob pravilni plesni uporabi zelo majhne. Do- volj velika količina vode, soli in ustrezno urejen klub ali diskoteka s chill out^^ sobo, so prvi pogoj varne uporabe ekstazija. Po vseh tre- nutno dostopnih javnih raziskavah o kakovosti substance je ekstazi lahko dober ali slab samo v retoriki zadetosti, medtem ko so nevar- nosti, ki bi nastale zaradi vsebovanih nečistoč, razmeroma redke in majhne. Dober in slab party v tem smislu pomeni samo razliko, ali je v tabletki MDxx ali pa amfetamin in kofein, in seveda med dobro ali slabo glasbo. Omenjali smo že terapevtsko vrednost ekstazija, ki danes v plesni modifikaciji omogoča ne glede na starost sproščeno zabavo in harmonijo z lastno zavestjo in skupinsko zavestjo nore zabave. Pri nas in na tujem se pojavlja tudi nova oblika rejvanja brez upo- rabe substanc. Namesto MDMA se uporabljajo glasba in ambient, ki pripelje do natural high oziroma naravne zadetosti. Ta naravna za- detost ni povzročena z zeUščnim ekstazijem, ki vsebuje naravne se- stavine in učinkovine ephedre, ki ima včasih blag evforično ener- getski učinek. Za naravno rejvanje se odločajo tudi ljudje, ki so eks- tazi preizkusili in se jim je trajno spremenil odnos do elektronske glasbe in frekvenc, saj jih še vedno lahko čutijo nekoliko bolj globo- ko in doživeto. Ekstazi ima torej svojo nezadeto alternativo - rejva- nje brez droge. Potenciranje plesne uporabe bi bilo pristransko početje, čeprav je trenutna uporabniška stvarnost večinoma usmerjena v tak način uporabe. Saunders je s pomočjo svoje baze podatkov prepoznal in poimenoval še druge načine uporabe substance. Risanje in slikanje Uporaba ekstazija v umetniške namene je nadaljevanje stare psi- hadehčne interpretacije {interpretatio psychedelia), ki jo poznamo tako v popularni kot tudi v klasični kulturi evolucije psih o aktivu osti. Gre za zadeto kodiranje informacij (ustvarjanje s pomočjo droge) in za zadeto dekodiranje informacij (gledanje, poslušanje, sprejema- 2ß Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 1-33_ Slika 2: Razlika med interpretacijo in psihadelična (empatična) interpretacijo (Saunders, 1997). Reševanje problemov Tovrstna uporaba zveni nekoliko terapevtsko, vendar jo uporab- ljajo pri nekliničnih samostojnih seansah ali v pogovoru s partner- jem. Najbolj pogost način reševanja problemov je z običajno dozo MDMA kakšno uro po zaužitju substance. Problem se že pred zade- tostjo zapiše na listek, tako da se pozornost kasneje usmeri na točno določen konflikt oz. problem. Ker smo lastnosti ekstazija, ki omogo- čajo takšno početje, že opisali pri možnostih za terapevtsko upora- bo, bomo na tem mestu namenili pozornost dvema možnima nači- noma dela, ki sta vzeta iz NLP (nevrolingvističnega programiranja) in hipnoterapije. (Saunders, 1995) Znotraj izkušnje se posameznik usmerja na prihodnost in preučevanje komponent problema ter mož- nih učinkov na svojo prihodnost z različnimi strategijami in tehni- kami (vizualizacija položaja, preverjanje možnih rešitev...) Ob tem lahko poudarimo, da je takšen način reševanja konfliktov možen sa- mo pri ljudeh, ki imajo podlago za takšno delovanje in lahko svojo E-dejavnost privedejo do smiselne rešitve. Mini počitnice Tovrstna uporaba je v vlogi sproščanja in regeneracije osebe, ki jo omogoča ekstazi v nekajdnevni izkušnji. V že opisanih fazah iz- kušnje lahko iščemo nastavke za tovrstno uporabo, saj ekstazi omo- nje pod vplivom droge). To so v preteklosti uporabljali pri glasbi in likovni umetnosti in v daljni preteklosti kot razlago božjega in boga s pomočjo droge. Ekstazi omogoča bolj globoko doživljanje predme- ta in posledično subjektivno interpretacijo na platno. Na sliki 2. sta primera laične risbe pred in po zaužitju MDMA. _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ 2Ç goča velike spremembe razpoloženja in mišljenja, ki nekaterim pri- dejo prav kot občasna in nadzirana osvežitev po napornem delu ali drugih dejavnostih. Šport Predvsem v zaključni fazi izkušnje {afterglow) uporabniki zaradi velike količine energije in še vedno povečane koncentracije in sa- mozavesti opisujejo zadovoljstvo ob raznih športnih dejavnostih. Gre za športe, kjer sta pomembna koncentracija in sodelovanje (košar- ka, nogomet) in velika količina energije. Obravnavanje fizične odvisnosti od trdih drog Podobno kot kažejo klinične izkušnje z ibogainom, ki po priče- vanjih nekaterih strokovnjakov prekine željo po heroinu ali koka- inu, ima lahko tudi ekstazi določeno vrednost pri obravnavanju od- visnosti od trdih drog. V zgodnji LSD-terapiji (psihadelična in psi- holitična terapija) so po sistemu uvida poskušali ozdraviti alkoho- like tako, da jih je LSD vzdignil in jim omogočil metapogled na lastno življenje in delovanje. Ponovni poskusi E-zdravljenja z alko- holiki bodo potekali v Rusiji, ki ni v tolikšni meri obremenjena z zakoni DEA in terapevtsko preteklostjo z drogo. Zaenkrat so vsi poskusi obravnavanja fizične odvisnosti v poskusni fazi, o ugodnih rezultatih poročajo posamezni odvisniki z dolgoletnim (20-30) he- roinskim stažem. Predpisovanje ekstazija odvisnikom ni pametna rešitev problema, saj ene droge ni smiselno nadomestiti z uporabo druge, pa čeprav je ta navidez manj škodljiva. Odvisniki, ki se bodo še naprej zapirali vase in si gradili vedno trši emocionalni oklep, nimajo prihodnosti v tej novi veji uporabe. Posamezniki, ki so pri- pravljeni na globoke čustvene pretrese in vpoglede v svoj sedanji položaj, si lahko od ekstazija obetajo morebitno pomoč. Ob vsem tem je potrebna tudi pomoč izkušenega vodje ali terapevta, ki jih bo peljal skozi nove pokrajine zavesti in usmerjal pozornost na po- membne oporne točke ter gradil samozavest in samospoštovanje. Vse do tedaj je E-terapija iluzija. Telesna pripravljenost Raziskave plesne populacije v Manchaestru so pokazale, da ne- kateri plesalci uporabljajo ekstazi za vzdrževanje telesne zdržljivo- sti in postave. Deset in večurno plesanje omogoča porabo kalorij in Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-3 3 "AOÍ prekršek se obravnava samo posest npr ene tabletke ekstazija, če pa je pri preiskavi ugotovljena tudi velika količina denarja ali več enakih ali različnih tablet, policija dejanje obravnava kot kaznivo dejanja iz 196. člena zakona. potk Željeni postavi. Napisano ne velja zgolj za dekleta, saj smo med raziskavo o plesnih drogah v Sloveniji naleteli na podoben pojav pri fantih, ki jim je pomembna postava, plosk trebuh... Ostali načini uporabe ekstazija in raziskave so usmerjeni še na zmanjševanje bolečine in na medsebojne odnose. MDMA zmanj- šuje bolečine oziroma zmanjšuje pomen bolečine. Prav tako zmanj- šuje strah, in še bolj specifično, strah pred smrtjo, v povezavi z mor- fijem pa MDMA krepi njegov učinek. Vse to ima lahko uporabno vre- dnost v medicini in pri obravnavi nevroz. Raziskave, ki so se usmer- jale na opazovanje sprememb v komunikaciji in medosebnih odno- sih, so zaznale povečanje empatije in strpnosti v odnosu do drugih. Bolj določno lahko govorimo o odnosih med prijatelji, partnerji in o odnosih med nivoji znotraj družine (otroci-starši, bratje-sestre...). Če povzamemo vse kakovosti, ki jih ekstazi lahko vpelje v terapevt- ski odnos, so možnosti za odpravo interpersonalnih in intraperso- nalnih konfliktov očitni. Vseeno pa ekstazi ne pomeni samo srečnih koncev zgodb, saj se določeni pari in prijatelji potem, ko si odprejo srce, lahko tudi razidejo. 7. Pravni vidiki v Sloveniji se posest in prodaja ekstazija trenutno obravnava v skladu z 196. in 197. členom zakona, kjer so vse substance s prepo- vedane liste obravnavane na enak način in tudi E ni nobena izjema. Člen 196 opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili (predelava, proizvodnja, prodaja...), za kar je zagrožena kazen z za- porom od enega do desetih let. 197. člen zakona opredeljuje omogo- čanje uživanja mamil (napeljevanje k uživanju, razpolaganje s pro- stori, v katerih se omogoča uporaba), zagrožena kazen pa znaša od tri mesece do pet let. Medtem ko sama uporaba ekstazija ni kazniva, pa je mogoče posest ekstazija jemati kot stanje, ki kaže znake kazni- vega dejanja. Razmejevanje sivega polja med uporabo ter proizvod- njo, prometom in omogočanjem uživanja določa sodna praksa v vsa- kem posamičnem primeru posebej. V praksi se posest manjših koli- čin obravnava kot prekršek^^. Rriminahstična služba MNZ RS je v _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ß^ "Pn statistiki moramo dopustiti razlago, da morda ne gre za drastično zvišanje uporabe, ampak samo za različno popolno zajetje virov oziroma odkritje večjih preprodajalcev, saj je količina zaseženih tablet v letu 1998 zmanjšala na 4.496 tablet. letu 1996 zasegla 18.08619 tablet ekstazija (MDMA, MDEA, 2CB), po- datki iz leta 1992, ko se je ekstazi prvič pojavil v datotekah MNZ, pa kažejo na 54 zaseženih tablet. 8. Zaključek Raj lahko prinese poznavanje sodobnih plesnih drog vedi, kot je socialna pedagogika? Odgovor ni enostaven, vsaj zaenkrat ne. Prva stvar je pristop k problemu. Drogo, ki je na planetu toliko časa kot človek, je treba obravnavati povezano: antropološko, socialno in individualno (glede na način posameznikove uporabe). Šele sinte- za teh znanj lahko nudi rešitve, ki pa niso nujno usmerjene na izlo- čitev droge iz sveta mladih niti na deklarativno visokoletečo pre- vencijo. Zadetost je bila in bo spremljevalka človeka, kar je dovolj prepričljivo in plastično dokazala v povezavi med tehnologijo in človekom v sodobni popularni tehno/rejv kulturi. Prav zato je tre- ba mladim omogočiti, da z drogo (če že morajo z njo živeti) pred- vsem - preživijo. Danes je v družbi cenjena točna informacija in prav to je treba ponuditi odraščajočemu potrošniku droge. Infor- macija je svojevrstna preventiva, zato ker je lahko včasih preveč neposredna in to boli. Boli zlasti tiste, ki o drogah razmišljajo kot o nečem, kar kvari mladino (in informacije o drogah naj bi kvarile mladino) in čisto nič ne daje. In kaj daje? Predvsem izkušnjo dru- gačnosti in relativnosti zavesti. Informacije o drogah in njihovi upo- rabi seznanjajo mlade s stvarnimi problemi droge, ki niso del za- straševalne politike, ampak podajajo resnico o nevarnostih in ugo- dnostih njene uporabe. Druga stvar in odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje je relativ- nost, vezana na drogo in zadetost, o čemeri smo že govorili, in ki je tista stvar ki povzroči, da so droge težavna tema. Vedno lahko vsako stvar uporabimo na različne načine in tako tudi drogo - tako za pri- jetno izkušnjo zadetosti kot za dolgoletno odvisnost. Prav ta meja je relativna, dokaj trdno pa jo lahko naredi le premišljena uporaba drog. Premišljena uporaba nikakor ni brez nevarnosti, vendar nevarnosti zmanjšuje. Ne moremo je doseči zlahka, vsebuje pa modrost in pre- ^2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. i, str. 1-33 mišljenost uporabnikov za varno in harmonično uporabo in prepre- čuje prehod zadetosti v odvisnost. Varnost pri uporabi drog je relativna. Nobena uporaba ni povsem varna, vendar so nekatere dejavnosti bolj varne od drugih. Za vsako dejavnost pa še povsem posebej veljajo stopnje varnosti, odvisno od tega, kako in s kakšnim namenom se določeno substanco uporablja (Saunders, 1996). Ustanove, avtoritete in projektne skupine, ki si pri- zadevajo zmanjševati škodljive posledice drog, delujejo s politiko zmanjševanja škode (harm reduction policy). Zmanjševanje škode in premišljena uporaba na konkretnem primeru ekstazija bi pome- nila izboljšanje organizacije rejv zabav (minimalna pravila za dis- koteke in plesišča) na globalni ravni in povečanje osveščenosti (kak- šno drogo in koliko, varnostni ukrepi, poznavanje učinkov substan- ce) na individualni ravni. Gre za fiziološko in psihološko varnost, ki jo lahko dosežemo z informiranjem uporabnika. Za premišljeno uporabo potrebujemo informacije. Informacije ti- stih, ki imajo dobre in slabe izkušnje z drogo in tistih, ki droge raz- iskujejo znanstveno in imajo o njih splošno medicinsko, psihološko, socialno ali nevrološko vednost. Takšno znanje lahko rešuje upo- rabnike zadetosti. Ne gre za promocijo droge in širjenje njene upo- rabe, ampak za realistično omogočanje bolj kakovostnega življenja v svetu, v katerem obstajajo tudi scene drog, v vrstniški skupini in še kje drugje. 9. Literatura Aerts, L. (1999). Toxicity of Ecstasy. Elektronska izdaja. Coffield, F. in Gofton, L. (1943). Mladi in droge. Mreža drog 3, s. 48- 86. Dekleva, B. (1998). Metodologija kvalitativnega raziskovanja škod- hivih posledic uporabe drog med mladimi (zaključno poročilo raz- iskovalne naloge). DRPPD, Ljubljana. Eisner, B. (1997). Ecstasy - the MDMA story. Ronin pubhshing, Ber- keley. Lenson, D. (1995). On Drugs. University of Minnesota Press, Min- neapolis. Macfarlane A. in drugi (1996). The User. Oxford University Press, New York. _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ^^ Madigan, J. (1996). The agony of ecstasy. Poolbeg, Dubhn. Prachett, T. (1997). Srnah Gods. Corgi Books, Reading. Prachett, T. (1997). The colour of magic. Corgi Books, Reading. Saunders, N. (1993). E for ecstasy. Neals yard, London. Saunders, N. (1997). Ecstasy reconsidered. Samozaložba. Zimmer, L. in Morgan, P. (1997). Marihuana myths, marihuana facts. Lindesmith center, NY and SF. Welsh, 1. (1996). Ecstasy - Three tales of chemical romance. Vinta- ge, London. Izvorni znanstveni članek, prejet januarja 1999.