Poštnina plačana v golo Vlili ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Besede so kakor listje: kjer je listja preveč, navadno manjka sadov. A. Pope (1688—1744) Leto IX. Ljubljana, 4. novembra 1957 Siev. 44. St&k ylas seže v deveto vas... Nekoč je prišla neka oseba prosit odpuščanja gospoda, ki mu je z obrekovanjem vzela dobro ime. »Vse, vse bom popravila,« je skesano dejala. Gospod se je bridko nasmehnil in Povabil obrekovalca s seboj v visok stolp. Tam je odprl lino in iztresel skozi odprtino blazino perja. Veter je raznesel lahka peresca daleč, daleč. Gospod je nekaj časa zamišljeno opazoval igro vetra, nato je pa vzdihnil, Porogljivo pogledal obrekovalca in nii! naročil: »Pojdi in poberi vse to Perje,« in mu je potisnil v roke izpraznjeni blazin jak. Vsega preplašenega obrekovalca je zaskrbelo: »Kako bom vendar mogel zbrati to perje, ki ga je raznesel ve-na vse štiri strani neba, in ga poskril v vse mogoče kotline in špranje?« »Tako, vidiš, so tudi opravljive besede,« ga je spomnil gospod, »lahko Ph je raznesti in z brzino vetra gredo od ust do ust. Čim podlejše so, cvm neverjetnejše in gorostasnejše so, terii hitreje jih pobere zloben jezik °pravljivcev in raztrosi dalje. In navadno ni nikoli, nikoli več mogoče popolnoma popraviti škode, storjene dostikrat docela nedolžnemu.« Obrekovanje je ko zahrbtna roparska zver, ki plane na nič ne slutečega ln pa ogloda do belih kosti. Gorje človeku, ki zaide med te zobe! Dva načina sta, spravljati človeka ob dober glas. Prvi je obrekovanje, *jer govorimo o svojem bližnjem či-izmišljene stvari, drugi način je Nekoliko nedol žnejši — čeprav nič 1nanj lep! — ko pripovedujemo o resničnih. napakah nekoga, le da jih nalašč pretiravamo. Ker sem prepričana, da je kljub Kani slabi, naravi drugi način le pogostejši, bom danes samo o njem govorila. Zanimivo bi bilo prav za prav, ko oi se mogli napraviti nevidne in bi Prisluškovali pomenku ljudi po ka-va plesih, med odmori v gledališču, gostilnah itd. Prepričana sem, da bi dobili najmanj 50% tistih, M govore o svojem »ljubem« bližnjem. 9 tudi »močni« spol ni tukaj prav nič izvzet! Svoje znance in prijatelje si le nreradi privoščimo in pomenek o njih je navadno neizčrpen, dokler gre za njihove slabe strani. Nekaterim kar oči žare pri takšni »zabavi«. . Brez pomisleka, brez dokazov ver-lamemo najneverjetnejše reči. S predsodkom srečavamo potem tiste osebe, 0 katerih smo tolikanj slabega slišali, Ogibamo se jih in iih v svoji notra-niosti preziramo. Ne pride nam pa na misel, da bi se resno potrudili, prepričati se o verjetnosti slabih vesti. Neki slovenski pregovor pravi: >Slnb glas seže v deveto vas,« jaz pa rajši mislim va neki drua, nemški Pregovor, ki pravi: »Die schlechfsten Friichte sind es nicht, an denen die Wespen vagen«, kar bi se reklo po n "še: »Niso najslnbši sadovi tisti, ki Jih ose glodajo«. In ravno ta pregovor mi je dal misliti: »Zakaj tedaj tako strašno radi opravljamo?« Vzrokov, mislim, je dovolj! Včasih le kriva gola nevoščljivost, ker bi radi dobre lastfiosti neke osebe razvrednotili s tem, da povemo in povečamo njegove napake, drugi vzrok le v tem, da bi sami sebe hoteli postaviti v toliko lepšo luč, kolikor bolj tiščimo drugega v temo; tretji spet zaradi poslovne konkurence, zaradi fanatičnega političnega strankarstva *w še nešteto drugega. Naipogosteir pa — ker ne maram ']elati preveč krivice opravljivcem! — Je vzrok ta, da cesto ne vemo v družbi o čem drugem govoriti kakor kvečiemu še o vremenu. Zato bi znano Prešernovo bodico lahko takole *Popravili«: Kdor ogovoriti kai ne ve, pove, kaj vreme kaže, če brez srca je in erlave, o svojem bližnjem laže! Kajti če bi morali govoriti le o znanstvenih stvareh ali pa če bi bili prisiljeni, da pripovedujemo o svojih \a»tnih napakah, tedaj bi se naše pri-tetne družbe le prehitro razšle. Sicer J"7- zakaj bi pripovedovali o naših listnih napakah? To bodo že drugi le preradi! — storili, ko nas ne 0 zraven! Gorenjka »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St 33*32 Poštni predal 6t. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: **4 leta 20 din, >/j leta 40 din, leta 80 din. V Italiji na leto 40 Ur, v Franciji 50 trankov, v Ameriki 21/« dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, ra odgovore Je priložiti ra 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50 Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasit vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Ph večkratnem naročilu primeren popust. Razgled bo svetu Obtoženec ni prišel Bruseljska konferenca se je začela. — Tretji Lippmannov članek o miru in vojni v Evropi. — Minister, ki bi rad odstopil, pa ne sme. V Ljubljani, 3. novembra Danes se v Bruslju sestane tako imenovana konferenca devetih, t. j. tistih držav, ki so 6. februarja 1922 podpisale v Washingtonu pogodbo, da bodo skušale vsak spor v Tihem oceanu najprej miroljubno urediti, potem šele bi posegle po ostrejših ukrepih. Prvotno nameravana konferenca devetih se je medtem razširila; v Bruselj so namreč prišli zastopniki kar 19 držav, med njimi tudi takšnih, ki niti zdaleč niso prizadete, v Tihem oceanu — kakor n. pr. Danske, Portugalske, švedske in Norveške — zato bodo pa v belgijski prestolnici zaman čakali zastopnika tiste države, ki je v Pacifiku najbolj zainteresirana: Japonske. Krivo bi sodil, kdor bi mislil, da je bruseljska konferenca zato vnaprej obsojena na neuspeh. Namen bruseljskega sestanka ni, soditi in obsoditi Japonsko; njegov namen je samo, dognati pota in možnosti za mirno likvidacijo ja-ponsko-kitajske vojne. Če smo kljub temu skeptični zastran uspeha te konference, smo samo zato, ker nas izkušnje zadnjih let uce, da so jalove vse konference, ki jim je namen, pritegniti diktature k plodovitemu in miroljubnemu sodelovanju za obnovo povojnega sveta. Ne morda zato, ker bi si vse diktature načelno želele kaosa in voj ne; temveč zato, ker jim demokracija ne zna ali ne more z zadosti tehtnim poudarkom dopovedati, da mora biti nekje meja, kjer se je treba ustaviti, če hočemo obvarovati našo tisočletno kulturo in civilizacijo neizogibne katastrofe. Ameriški žurnalist John Gun-ther je zapisal nekje v svoji knjigi »Inside Europe«, da bi bile povojne razmere v Evropi docela drugačne, če bi bile tudi Združene države podpisale versajsko mirovno pogodbo — seveda bi potem morala biti ta pogodba mnogo manj poniževalna za premagance — in stopile v Zvezo narodov; ženevska ustanova bi bila potem tisočkrat uglednejša in učinkovitejša. Bruseljska konferenca je ena izmed veleredkih, kjer sodeluje tudi USA; to bi bila nemara edina okoliščina, ki bi dala konferenci vsaj upanje v skromen uspeh. Toda Združene države ne mislijo iti v Bruslju do skrajnjih konsekvenc svojega sodelovanja z Evropo; to jemlje konferenci že vnaprej tisti pomen, ki bi ga sicer nedvomno imela. Italijanska poslanik v Parizu odpoklican Rimska vlada je odpoklicala poslanika Ceruttija in pustila na pariškem poslaništvu samo svojega odpravnika. To je storila zato, ker Francozi že leto dni nočejo imenovati svojega poslanika v Rimu. Vzrok takšnega ravnanja pariške vlade je italijanska zahteva, da morajo Francozi predstaviti svojega rimskega poslanika > kralju Italije in cesarju Etiopije«, na to pa Frahcozi ne pristanejo, ker bi s tem posredno prizftali italijansko osvojitev Abesinije,. Predsednik italijanske vlade Benito Mussolini je imel prejšnji teden za 15. obletnico pohoda na Rim velik govor. V njem se je tudi zavzemal za revizijo nekaterih »smešnih in bedastih določil versajske mirovne pogodbe« in zahteval, da nemški narod spet zavzame mesto, ki ga je imel pod afriškim solncem, t. j. da se Nemčiji vrnejo kolonije. — V ponedeljek je angleški zunanji minister Eden odgovoril v spodnji zbornici, da britanska vlada nobeni vladi ne prizna pravice do posredovanja v kolonijskem vprašanju. Kam plove Evropa? V prejšnji številki smo priobčili dva članka izpod peresa ameriškega publicista Waltra Lippmanna o vojni in miru v Evropi. Danes naj objavimo še tretjega in poslednjega. Anglija, Francija in Amerika, pravi Lippmann, so imele po končani svetovni vojni neomejeno oblast na svetu. V dobi ko so bile zahodne velesile gospodar sveta, se jim ni posrečilo, pobotati narode v Srednji Evropi. izrabljale so svojo moč, ne da bi bile pravične.' in ne da bi bile pokazale pravo razumevanje za težave drugih. Ko so imele oblast, jim je manjkalo velikodušnosti; zdaj ko so izzvane, jim manjka odločnosti. Demokracijam bi bilo najljubše, da bi neovirano dalje uživale svoja bogastva. Hotele bi ohraniti red na svetu, zraven pa izjavljajo, da je plemenito — in zanje udobno — če ostanejo vse pogodbe v veljavi. Hotele bi izzivalce pomiriti s hvale vrednimi čustvi in s papirnatimi grožnjami. Toda izzivajoče države so prav tako realistične kakor brezobzirne. Obljube same jim ne zadoščajo in papirnatih besed se ne boje. Izzivalci so odločeni, da se bodo za to, kar hočejo, tudi borili. Kadar slišijo govoriti predsednika Združenih držav o karanteni pred kalilci miru, jim to samo tedaj impo-nira, če mislijo, da ima predsednik res namen proglasiti takšno karanteno in jo, če bi bilo treba, podpreti tudi z vso vojaško močjo Združenih držav. Kaj predsednik govori, jim je pa vseeno, naj se njegovih besed bralci časopisja v Londonu, Parizu, Valenciji, Moskvi in Nankingu še tako vesele. Pri njih zaleže samo to, če bo predsednik res prešel od besed k dejanjem; ako pa vidijo, da predsednik jadrno doda, da ne bo ničesar storil, kar bi pomenilo tveganje vojne, jim je beseda .karantena* zgolj puhla pena in teatralna gesta. Zato ni samo jalovo, temveč celo nevarno, če kdo govori o karanteni, sankcijah in drugih izzivalnih ukrepih — ako ni za takšnimi besedami tudi volje za tveganje vojne. Pri odločilnih stvareh ne sme biti polovičarstva: nemogoče je predlagati, da zamašimo Japonski usta, ne da bi jo bili pripravljeni zadaviti. Jalovo je, Japoncem groziti, če te grožnje niso resno mišljene. Boriti se proti Japoncem, ne da bi se bili z njimi, je nesmisel. Izzivalni govori, ki niso resno mišljeni, ne morejo roditi drugega kakor ponižanje, ki prinese koristi samo izzivalcem* — Jedro problema »vojna ali mir« je: ali se mislijo demokracije postaviti po robu, ali se pa nameravajo vdati? če imajo demokracije res voljo, da se postavijo po robu, in sicer tako pošteno in odločno, da ne bo nihče mogel o tem dvomiti — potem so še dovolj močne, da napravijo red na svetu in nato z bistvenimi koncesijami zagotove mir. Nemški cilji Francoski poslanec in bivši minister Paul Reynaud se je pred kratkim mudil v Nemčiji. Tam je na licu mesta proučeval psihološko in materialno pripravljanje tretjega rajha za »dogodke, ki bi.utegnili priti«. Sklepe svojega opazovanja in razgovorov je nato zgostil v »Paris-Soiru« v tehle devet točk: 1. Vsa energija nemškega naroda stremi za povečanjem nemške moči; 2. V današnjem ritmu oboroževanja diktatur in demokracij je čas na strani diktatur; 3. Zato si Nemčija ne želi ne pogajanj s Francijo ne takojšnje vojne. Zato tudi miri Italijo, ki je v silni zmoti zastran moči Francije in jo prijema huda izkušnjava, da bi v preventivni vojni dobila ventil za svoj obupni gospodarski in finančni položaj; 4. če bi v Franciji prišlo do resnih nemirov, bi Hitler pri priči vdrl čez mejo v imenu boja proti boljševizmu in ideologije o obrambi reda v Evropi; to mu je tudi pretveza, da raz-druži svoje bodoče žrtve; 5. Pri diktaturah ni moralnih ne verskih pomislekov, ki bi držali ravnotežje diktatu njihove volje do moči; 6. Da oslabe demokracije, se diktature ne pomišljajo izdati belce v Aziji in v mohamedanskem svetu; 7. Zahteve diktatur bodo tem večje, čim bolj bo naraščala razlika med njihovo oborožbo in oborožbo demokracij — če le-te ne pospeše tempa svojih moralnih in materialnih priprav; 8. Skrajni čas je, da demokracije — katerih vojni potencial je neizmeren — izrabijo vse svoje vire in pokažejo svojo voljno, da zagrade pot vojni in suženjstvu; 9. Neobhodni pogoj za sporazum z Nemčijo je naša moč; to mora biti zato bistveni cilj francoske zunanje politike. Minister, ki bi rad odstopil pa ne sme... že nekaj mesecev se širijo glasovi, da bo nemški gospodarski minister dr. Schacht, hkratu tudi guverner nemške narodne banke, odstopil. Baje je prišel navzkriž danes: Zakonski možje, bodite veseli, da ne živite v Indiji! (Gl. str. 3) z generalom Goringom, tvorcem nemške štiriletke. Nasprotstva so globljega, načelnega značaja, zato ni verjetno, da bi se dala trajno premostiti. Znano je, da hoče general Goring Nemčijo gospodarsko popolnoma osamosvojiti, ne glede na to. kakšne posledice bo to rodilo za bodočnost nemškega narodnega gospodarstva; glavno mu je, da bo Nemčija pri oboroževanju neodvisna od tujine. Dr. Schacht je manj človek čustev kakor hladen računar. Kot eden izmed najodličnejših gospodarskih strokovnjakov ne samo v Nemčiji, temveč na vsem svetu, le predobro ve, da vodi Goringova politika v gospodarski polom ali pa v vojno; oboje pomeni v Schachtovih očeh katastrofo nemškega naroda. Zato se je do skrajnosti zavzemal za to, da Nemčija ohrani vsaj te skromne ostanke gospodarskega liberalizma, ki jih ji je še pustil narodni socializem, in da ne prestriže rahlih niti, ki jo še vežejo na zunanji svet. Kaže, da je bilo Schachtovo dokazovanje pri generalu Goringu bob ob zid. Drugače si vsaj ne moremo razlagati izjave, ki jo je dal dr. Schacht te dni poročevalcem tujih listov: da se namreč ne smatra več za ministra. Formalno pa dr. Schacht vendarle še ni odstopil. Vsaj v nemških listih ne najdemo niti namiga na takšen dogodek. Pravijo, da Hitler dr. Schachtu ne dovoli odstopa. To bi bilo dokaz, da si je nemški kancler v svesti, kaj bi pomenilo za Nemčijo, če bi popolnoma in nepreklicno podrla mostove za seboj in stopila na negotovo Goringovo pot. Observcr Klili Zimska pomoč na Španskem Zena generala Franca (na levi) po obisku v ljudski kuhinji za siromašne otroke. 25LETN1CA OSVOBODITVE JUŽNI? SKBIJB Te dni je Južna Srbija nad vse svečano proslavila 251etnico osvobojenja izpod tujskega jarma. Svečanosti so se vršile v Skoplju v prisotnosti tisoč-glavih množic, ki so se zmerom znova zgrinjale, da počaste spomin tislili, ki so morali v krvavih bojili žrtvovati svoje življenje za svobodo svojih potomcev. Po skopljanskih ulicah so odmevale godbe in skupina za skupino je s pesmijo korakala na zbirališče. V saborni cerkvi so darovali zadušni-co za mir in pokoj padlih borcev. Prisostvovali so ji armadni poveljnik general Ječmenič v spremstvu generalov in mnogih aktivnih in rezervnih častnikov, vsi konzuli, zastopniki ve-roiz|>ovedi, predstavniki najvišjih državnih oblasti, mnogo senatorjev in poslancev. Po končani zadušnici so se svečanosti nadaljevale na slavnostno okrašenem Trgu kralja Petra. Tu jim jo prisostvoval tudi knez namestnik Pavle in min. predsednik dr. Stoja-dinovič. Nj. Vis. knez namestnik je po cerkvenih obredih posvetitve odkril spomenika kralju Petru in kralju Aleksandru in ko je pndlo belo platno, sta pi'ed pisano množico zablestela v jesenskem soncu bronasta lika obeli vladarjev. V počastitev njunega spomina je zbrana množica zapela državno himno. Po mimohodu ljudstva in vojaštva mimo častnih gostov in po končanem slavnostnem banketu v častniškem domu je govoril knez namestnik. V svojem govoru je poudaril, da smo mi danes močnejši, kakor je bilo nekdanje Dušanovo carstvo. Knez namestnik se je potem odpeljal na Kumano-vo, kjer se je poklonil spomenikom za svobodo padlim žrtvam na Zabre-njaku, nato se je pa odpeljal nazaj v Beograd. Svečanost je zaključilo nekaj večjih prireditev kulturnega značaja. Med drugim so svečano odprli >Muzej Južne Srbi>e.\ Otvoritvi so prisostvovali najodličnejši predstavniki javnega življenja. Vsi potrebujemo razvedrila, posebno v današnjih dneh, ko zahtevajo razmere, da smo celi ljudje. Po •napornem dnevnem delu vam nudi prijetno razvedrilo »Družinski ted-nik«. če ga še niste čitali in ga torej ne poznate, nam pišite, da vam pošljemo popolnoma zastonj eno številko na ogled! »Družinski tednik« naj postane tudi yaš tednik! Tednik, ki vas bo zabaval, razvedril in spravil • dobro voljo/ Kronika preteklega tedna naim dni Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Druga plat zvona Kadar opazujemo svet, ga moramo'. pač gledati z obema očesoma in ne', smemo postaviti samo profila pred < ogledalo. Vsako jutro imam prilikoi opazovati nekega invalida, ki se pelje' v vozičku na ročni pogon beračit v j mesto. ; ln glejl Vsako jutro ga čakajo', otroci, a ne da bi ga zasmehovali,', temveč da mu potiskajo voziček in mu', tako olajšajo delo. Mislim, da spada'. Uidi to v ,Zrcalo", da današnja mla-' dina pač še ni tako pokvarjena, kakor mislijo starejši ljudje. Naj vedo, da je mladina prav takšna kakor takrat v starih časih! -gl- Izkoriščanje otrok Pred nekaj tedni me je poprosil vbogajme komaj desetleten, siromaš-: no oblečen deček. Bila sem, kakor mnoge druge ženske, radovedna, za-: kaj mora že v tako zgodnji mladosti: prosjačiti kruha. Začel mi je pripovedovati: »Pred mesecem dni nam je umrl oče, bil je zidar, zdaj nam je zbolela pa še mati. Prositi moramo, če hočemo kaj jesti.« Na dvorišču je imel v vozičku enoletno sestrico. Smilila sta se mi in zato sem jima nekaj več dala kakor drugim siromakom. Deček se je še večkrat oglasil in vsakič sem ga povprašala po materinem zdravju. Nekaj tednov pozneje je bila v sosednji vasi gasilska veselica. Bila sva z možem na zabavi, kar zagledava pri sosednji mizi družino s tistim dečkom. Vprašala sem natakarico, ali jih mogoče pozna. Povedala mi je, da zasluži oče 1400 din na mesec in da so v gostilni vsako nedeljo. Ali ni žalostno, da uče starši otroke beračenja in laganja, ko jim ni sile, medtem ko je mnogo takih, ki so res potrebni, pa se ne upajo prosjačiti? Deželanka Trgovina ali kaj? Srečam tovariša. »Kam?« me vpraša. Brez cilja. Zavijeva v prvo kavarno. Sedeva in naročiva kave. Govoriva in razpravljava, kar se tovariš malo razburi in udari po mizi. Resk! Odletel je kos mize. Pride plačilni in prinese račun na mizo: 250 dinarjev. Zbcreva denar in plačava. Zahtevava potrdilo, da je miza plačana, in kmalu nato odideva. Drugič greva v isto kavarno in sedeva za prav tisto mizo, na tistem kraju, kjer sva sedela zadnjič. Prijatelj se spet spomni dogodka od zadnjič in meni, da so pač za najin denar najbrže že kupili novo mizo, ki je gotovo boljša od tedanje. Pri tem nekoliko pritisne na mizo in glej ga spaka, spet mu kos mize ostane v rokah. Miza je bila namreč samo zlepljena. Ista ceremonija z računom, a midva sva na srečo imela s seboj potrdilo. Kaj mislite, gospod urednik, koliko gostov je že plačalo denar za to pre-šmentano mizo? In ali gospod kavar-nar res ni imel denarja, da bi si kupil drugo? Morostar Še ena o ljubljanskem tramvaju Pred kratkim sem govorila z neko znanko z Dunaja. Letošnje počitnice je obiskala Jugoslavijo in se je ustavila tudi v Ljubljani. Vprašala sem jo, kako ji ugaja naše mesto. Hvalila ga je, toda med drugim mi je povedala: »Nameravala sem se peljati s cestno železnico od Ambroževega trga na glavno postajo. Precej časa sem morala čakati na tramvaj. Ko je naposled prišel, sem hotela vstopiti, toda vrat nisem mogla odpreti. Na nasprotni strani sem opazila odprta vrata. Hitro sem krenila tja. Mislila sem tu vstopiti, a sprevodnik je kar« pozvonil in tramvaj mi je pred nosom odpeljal. To me je zelo začudilo in obenem razjezilo, tako da sem šla rajši peš na postajo. Pri nas se mi ni še zgodilo kaj takega. Zdaj, po tem dogodku, malodane občudujem uslužnost in prijaznost naših sprevodnikov. Toda ljubljanski tramvaj me ne bo več videl.« N. P. Ubožec Lepo jesensko nedeljo me je zaneslo v bližnjo ljubljansko okolico. Pod večer sem stopila v skromno gostilnico, da bi se malo odpočila. Ko takole sedim dobre pol ure, uzrem skozi odprta gostilniška vrata starega berača. Oblečen je bil v lahne poletne raztrgane hlače in v prav takšen jopič. noge so mu pa tičale v starih razhojenih čevljih, ki so mu iz njih gledali prsti. Obupen skok v Donavo... Mlada uradnica je zaradi malenkostnega vzroka obupala nad življenjem r ti. C. Beograd, novembra Samomorilni vzroki so kaj različni. So ljudje, ki znajo tudi najhujše udarce usode hrabro prenašati in ne klonejo, čeprav jih pesti še tako bridka usoda. So pa spet drugi, ki jim boš rekel samo zlo besedo, morebiti jih boš samo ostro oštel, pa jih jutri že ne boš več videl med živimi. Spet druge privede na samomorilno misel nesrečna ljubezen. O, koliko je takšnih! Menda največ. Življenja brez ljubljenega življenjskega tovariša si ne morejo in ne morejo predstavljati in ko vidijo, da jim je tudi zadnji poizkus sprave splaval po vodi, ne najdejo v svoji obupanosti drugega izhoda kakor — samomor. O, ko bi takšni ljudje vedeli, kako nespametni so, jih pač ne bi nikdar več navdajale samomorilne misli, ampak bi gledali na življenje vedro, kakor jih gleda toliko in toliko njihovih tovarišev. Takšni ljudje so navadno sami zaslepljenci in okoli sebe ne vidijo in ne slišijo drugega kakor samo njega ali njo in se jim zdi zato ves svet pust in prazen, življenje pa čisto brez pomena. Takšnim je treba le o pravem času odpreti oči, da bi spregledali, in nikoli več jih ne bi prešinjale mrke in obupne misli. Saj je treba samo prisluhniti in se ozreti okoli sebe, pa bi kar koj spoznali, da je tudi brez tega ali onega še lepo in da si življenjskega tovariša ali ■ Oseinnnjstkrat je ponaredil hranilno knjižico brivec Feliks Orman iz Sremske Mitroviče. Sleparju so prišli na sled šele te dni, ko bi moral plačate neko pristojbino. Njegova žena trdi. da ni o moževem početju nič Vedela. ■ Neprijetno presenečenje je doživel neki mesar v Veliki Kikindi. Ko je otopil v svoje skladišče, je videl, da mu je zmanjkalo skoraj pol vagona suhe slanine. Pozneje so ugotovili, da so mu jo požrle podgane. Mesar ima (10.000 dinarjev škode. ■ Telefonski promet med Cerknim pri Kranju in med Trstom, Reko, Milanom in Rimom so te dni uvedli. Tudi med Ljubljano in Castelnuovom v Istri in med Ljubljano in Maserjem in med Tržičem in Lovranom bo poslej moči telefonirati. B Za tuji premog smo dali letos že sto milijonov dinarjev. V tretjem četrtletju smo namreč uvozili 111.774 vagonov tujega premoga, medtem ko smo ga lani v istem času uvozili samo 6.300 vagonov. B SOletni Radojko Vesič iz Banjaluke se je ondan poročil s 731etno Si-meono Bikifevo. Zanimivo je, da sta bila oba novoporočenca vse dotlej samska in sta si šele na starost ustvarila lastni dom. B Rimski grob je čisto slučajno odkril na svojem dvorišču neki kmet iz Travnika. O najdbi je takoj obvestil travniške profesorje. Ti so našli v grobu dva okostnjaka, nekaj posod in več drugih stvari pomembne arheološke vrednosti. ■ Da hi lahko mirno živela s svojimi ljubčki, je .Jelica Videnovičeva iz Soko-Banje zastrupila že svojega tretjega moža. Stvar bi mogoče ostala tudi to pot prikrita, če se ne bi oblastem zazdelo prepogosto umiranje Je-ličinih mož sumljivo. Ondan so jo obenem z njenim ljubčkom Ljubomirom Bogdanovičem prijeli in ji izprašali vest. BriČe trdijo, da je Jelica dajala svojemu možu strup v jedi. ■ Skoraj vsak dan se je napila 60-ietna vdova Dosta Markovičeva iz Vla-sa pri Vranju. Ondan je pijana prišla domov in ker ni mogla več stati, je padla v ogenj na ognjišču. V hiši takrat ni bilo nikogar, da bi ji priskočil na pomoč, in ko so se domači vrnili domov, je bila nesrečna žena že vsa zogljenela. B Iz slabo naloženega voza so se sesuli težki hlodi in pokopali pod seboj 231etnega delavca Ivana Blažiča iz Slovenske Bistrice. Tovariši so nesrečnega fanta komaj izvlekli izpod ♦ njih. Bil je nezavesten, imel je zlom- ♦ Ijeno nogo in ključnico. Prepeljali so tovarišico lahko še zmerom najdejo, saj je Bog ustvaril veliko ljudi in bi se med njimi vendarle še dobil kdo, ki bi jim prav tako ugajal ali pa morebiti celo bolj kakor njihov izgubljeni tovariš. Ni jih malo, ki obupajo zaradi slabih življenjskih razmer. Le spomnite se, koliko jih vsak dan ponižno potrka na vaša vrata in kako sramežljivo vas sestradan obraz mladega fanta poprosi koščka kruha, kronice, morebiti starega klobuka, starih čevljev ali pa stare ponošene obleke. Kar mislite si, kako bi bilo vam pri duši, če bi morali takole od hiše do hiše in bi trkali na usmiljena srca in bi sprejemali nevoljno odrinjeno miloščino! Pa vendar se tudi takšni nekako prebijejo in si s časom le poiščejo sebe vrednega zaslužka. Dobe se ljudje, ki samomorilce blagrujejo, češ kako močni so bili, da so storili kaj takšnega. Blagor jim, do-trpeli so. Res je. Blagor jim, toda vsi takšni bi morali vedeti, da to še daleč ni moč, ampak le slabost. Vsakdo, kdor obupa nad življenjem, pokaže, da ni zmožen živeti in da je klonil samo zato, ker je bil pač slabič. Vsekako nenavaden je primer, da skoči lepo mlado dekle v vodo samo zato, ker zve, da je oče smrtno nevarno zbolel. In ta primer se je ondan pripetil v naši prestolnici. Mlada uradnica Handžinka Hadžič je prišla na pančevski most. Ljudje so urno hodili sem in tja in morebiti se ne bi bil nihče niti zmenil za mlado elegantno oblečeno dekle, ki je strmelo v vodo, če se ne bi na vsem lepem zavihtela čez ograjo in skočila v Donavo, šele tedaj je vse drlo k ograji, da bi videlo, ali se bo mladenka rešila, ali jo bodo pa pogoltnili zeleni valovi hladne Donave. Na srečo je bil pri bregu privezan čoln. Dva moška sta brž skočila vanj in zaveslala na pomoč utapljajočemu se dekletu, ki je obupno bilo z rokami po vodi. Zgrabila sta jo in sta jo nato z umetnim dihanjem spravila k življenju. Oddali so jo v bolnišnico in ko si je nekoliko opomogla, je odhitela domov. V njeni torbici, ki je ostala na mostu, so našli dve poslovilni pismi, eno za sestro, eno za prijateljico. Ko so jo pozneje vprašali, kaj jo je gnalo v smrt, je dejala, da se je za ta obupni korak odločila samo zaradi nevarne očetove bolezni. Lepo je, če otroci svoje starše ljubijo in jih spoštujejo. Vedeti je pa vendarle tretia, da nobena ljubezen ne sme biti pretirana; tudi mlada Hadžinkd si bo v bodoče pošteno premislila, preden se bo spet odločila za takšen obupen korak. Kajti šele zdaj je najbrže spoznala, kako dragoceno je njeno mlado cvetoče življenje. ga v bolnišnico. Fant ima tudi hude notranje poškodbe, zato je njegovo stanje zelo resno. ■ Nekega kletnega pastirčka so on-dan ukradli cigani v vasi Pasjaku pri Ban)aluki. Fantiču so zvezali roke in noge in so mu zamašili usta, potlej so ga pa dali pod šotor in 60 z njim pobegnili. Na srečo sta ju srečala fantičeva strica in opazila svojega nečaka zvezanega na vozu. Brž sta priskočila in mu prerezala vrvi, nato sta pa cigane polovila in jih privezala k drevesom. Ko so prišli kmetje, so nanje pljuvali in jih psovali. Pastirjeva mati je vzela še iglo in jih je z njo zbadala po vsem telesu. Razdraženi vaščani so cigane šele pod večer oddali orožnikom. ■ Pri vasovanju je železniški delavec Šmirjek iz Solenskega blizu Šmarja pri Jelšah ustrelil v usta *261etnega posestnikovega sina Ivana Voduška iz Sladke gore blizu Šmarja. Hudo ranjenega fanta so prepeljali v celjsko bolnišnico. ■ Podivjana krava je COletno Jelico Jelovškovo iz vasi Adamovca pri Svetem Ivanu (Hrvatska) nabodla na rogove. Starko so brž prepeljali v zagrebško bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla zaradi gnojenja rane. ■ Knjigo o življenju kaznjencev je začel pisati v zaporu 361etni Ladoslav Canko. Mož se je v mladosti izučil za fotografa in je kmalu zašel na kriva pota. Doslej je zaradi vlomov presedel skupaj že več ko dvajset let. Ko so ga pred kratkim izpustih iz zaporov, se je začel baviti s ponarejanjem denarja. Zato ga je sodišče vnovič obsodilo na 4 leta ječe. Možakar je že pol svojega življenja prebil v zaporu. ■ Narasla reka Glogašnica je v Jablanici (Hercegovina) odnesla gozdarsko hišo obenem z gozdarjem Ibroni Ahieem, njegovo ženo in štirimi otroki. Voda je lam odnesla tudi mlin z mlinarjem vred. Ponesrečencev do zdaj še niso našli. ■ Pred poroko je ušla z drugim fantom Boženka Vičentijevičeva iz Grahovca blizu Svdajnca (Srbija). Mladenka se je bila pred kratkim zaročila z Milošem Milojevičem iz iste vasi, dan pred poroko se je pa premislila in je kratko in malo ušla s svo itn novim izvoljencem. ■ Novo razburjenje je po vsej Dolenjski povzročila vest o vlomu pred kratkim pobeglega razbojnika Jožeta Urbanča. Te dni je ponoči splezal na streho hiše jx>sestnika Jožefa Koso-vana v Jelšah in je nato skozi dimnik vdrl v hišo. Odnesel je 20.000 dinarjev denarja, potlej se je pa brez strahu odpravil po vasi in se je za pol ure I Hranilne knjižice Ubožec se je komaj držal na nogah. Ves se je tresel. Nič čudnega, saj je bilo pošteno mraz, mož je imel pa na sebi tako lahno oblačilo. Gospodinja mu je dobrosrčno odrinila kronico, latvico mleka in velik kos belega kruha, potlej ga je pa odvedla nekam ven. Ko se je vrnila, sem jo povprašala po ubožcu. In dobra žena mi je povedala, da mu v vsej vasi niso hoteli dati ne kruha ne prenočišča, čeprav so skoraj vsi po vrsti sami gruntarji! Njej se je pa ubogi stari mož smilil in mu je brez ugovarjanja ali kakršnegakoli godrnjanja odkaza-la ležišče v hlevu na stelji, da se je premrli človek vsaj malo ogrel. Spričo tolikšne trdosrčnosti se mi je nehote vsililo vprašanje: Ali so današnjim ljudem čustva zares že tako otopela, da nimajo več usmiljenja niti s starim onemoglim bera- čem, ki jih ne prosi drugega kakor skorje kruha in skromnega ležišča na slami, kamor bi zvečer lahko položil svojo trudno sivo glavo? R. K. Hiter zaslužek Kako ne bi tudi mene, študentke, zvabilo solnce v božjo naravo? Kako prijeten je tak sprehod, ki ga zamenjaš s knjigami, da malo pozabiš na šolske skrbi! Po študentovski ulici na Grad, kjer sem preživela toliko in toliko neskrbnih uric v veseli mladosti. Zatopljena vase prehitim ,boljšega* gospoda. Napravim le še nekaj korakov, kar mi prišepne na uho nad vse priliznjen glas: »Gospodična, če hočete hitro zaslužiti...« Mislim, da je preteklo komaj nekaj pičlih minut, ko sem se spet znašla doma — pri knjigah Dijakinja vrednostne papirje vnovčuie po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. I X p O S I U | e vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij PLANINŠEK TRG. AG. BANČNIH POSLOV tl LJUBLJANA Beethovnova ul. 14 | L nadstr. Tel. 35-10 ustavil celo pri nekem dekletu. Baje je vlomil tudi v Mokronogu v šolsko poslopje. Orožniki vneto zasledujejo drznega vlomilca. ■ Izvoz gradbenega lesa je letos poskočil skoraj na 73.000 vagonov in je bil še enkrat večji kakor lani. Tudi izvoz drv se je dvignil, vendar pa še prav tal;o zaostaja za zadnjim letom. Navzlic povečanemu izvozu smo jih letos izvozili samo 4780 vagonov. Narasel je tudi izvoz oglja. Posebno velik je bil letos izvoz lesnih izdelkov, zlasti pragov; narasel je na 40 milijonov vagonov. Vseh lesnih izdelkov smo letos izvozili za 857 milijonov dinarjev. V septembru smo največ lesa izvozili v Italijo, medtem ko je izvoz v Anglijo popustil. Nazadoval je tudi izvoz v Nemčijo, povečal se je pa izvoz na Madžarsko. ■ Neko gluhonemo žensko je na cesti v Kranju podrl neznan motociklist in ji zlomil nogo. Reševalci so jo brž prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenim ni mogla dati o sebi nobenih podatkov. Ljudje jo poznajo samo kot beračico. B Tri sto let star oreh stoji na vrtu vdove Isakovičeve v Selcu pri Gosti-varju (Srbija). Deblo meri v obsegu 3 m in tehta najbrže svojih 5000 kg. Kupci orehovega lesa so vdovo že večkrat nagovarjali, naj ga proda, in 60 ji ponujali zanj 2500 dinarjev, toda žena noče o tem ničesar slišati, kajti na drevo jo baje vežejo lepi spomini. ■ Dvigal« z opekami je z vso silo treščilo na glavo 1 filet nem u delavcu Marjanu Milancu iz Zadobrove pri Škofji Loki. Fant je delal v opekarni na Sp. Hudinji pri Celju Iz radovednosti je gledal naloženo dvigalo, ki se je dvigalo, v svojo nesrečo pa ni opazil, da se tik nad njegovo glavo spušča drugo naloženo dvigalo. Opeka ga je z vso silo udarila in ga je potegnila s seboj v notranjost. Fant je obležal z drobi eno lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda njegovo stanje je zelo kritično. ■ V ljubljanski jetnišnici se je obesil kleparski pomočnik Marjan Ščukat iz Trsta. Fant je bil pravkar prestal dvomesečno kazen, ker je bil pa takoj nato osumljen še tatvine nekega kolesa. so ga še pridržali v zaporu. To ga je tako zadelo, da se je s hlačnim pasom obesil na cev centralne kurjave. B Ker so ga upokojili, se je ustrelil orožniški narednik Vaso Kneževič iz Krupe na Vrbasu (Bosna). B Tri tisoč dinarjev mora plačati Dragulju Milanovič iz Parcana blizu Jagod ine (Srbija), ker je svojemu sinu s puškinim kooitom izbil oko. Oče in sin sta dolgo živela v prepiru: njuno nesoglasje je nazadnje privedlo tako daleč, da je mladi Ugrin izgubil oko. Sin je očeta tožil in tožbo seveda dobil. B Prvo poročno noč je znorel Simon Zarkovič iz Dolenje Gušterice pri Lipljanu (Srbija) in je zažgal staro občinsko trdnjavo Požara ni smel nihče gasiti. kajti v trdnjavi so bili stari na-bpji, ki so med požarom eksplodirali. Po požaru je Zarkovič s “polnim panjem medu in čebel skočil v vodnjak. B Težko bolni OOIotni Vlajko Zlata-novič ie na prigovarjanje svoje druge žene Tale na smrtni postelji podnisal oporoko, kjer je vse svoje premoženje prepustil svoji ženi, po njeni smrti pa pripade njegovim otrokom iz prvega zakona. Dva dni potem je žena, ki je bila '-se dotlej zdrava ko riba. na lepem umrla, njen smrtno botni mož ie pa ozdravel in jo je že čisto zdrav spremljal na njeni zadnji poli. B Naš izvoz je že tako velik kakor pred krizo. Trgovinska bilanca je zelo aktivna. Izvozni prebitek je v prvih treh Četrtletjih dosegel že lepo vscl° skoraj 770 milijonov dinarjev, medtem ko je lani v tem razdobju znašala aktivnost trgovinske bilance komaj dobrih 100 milijonov dinarjev. Letos je poskočil tudi izvoz žita. Vrednost iz" vožene pšenice je v prvih treh četrtletjih prekoračila pol milijarde dinarjev. Izvozili smo je 29.128 vagonov v vrednosti 516 milijonov dinarjev. Izj redno veliko obseg je letos dobil tudi izvoz koruze, saj smo je v treh četrtletjih izvozili za 484 milijonov dinarjev. Precej zaostaja izvoz svežega sadja, razveseljivo je pa poskočil izv<>z zdravilnih zelišč. Tobaka smo izvozih za 182 milijonov dinarjev, konoplje P1) za 142 milijonov dinarjev. Izvoz konj je bil letos po številu izvožene živine sicer manjši nego lani, po vrednosti se je pa dvignil zaradi ugodnejših cen-Prav občutno se je zadnja leta dvigni* tudi izvoz goveje živine. Izvozili snio je skoraj 54.000 glav. B Za šalo je metal kamenje 201etm Danilo Rajič iz Banjaluke. Ko je hotel težek kamen z vso silo zalučati zelo daleč, mu je po nesreči zletel v drugo smer in je njegovega brata Milenka tako močno zadel v glavo, da je Pr> priči obležal mrtev. Danilo je padel nanj in je začel jokata, potlej je pa potegnil nož in si je hotel prerezati vrat-Rešila so ga v zadnjem trenutku, ven dar se je pa zelo nevarno ranil in -o0 B Z uredbo ministrskega sveta, izdano na predlog trgovinskega ministra na osnovi čl. 90 finančnega zak> ia 1937/38, ki je stopila v veljavo dne 27. pr. m., je ustanavljanje veleblagovnic, njihovo razširjanje, odpiranje podružnic in prodajaln združeno s po; sebnim dovoljenjem, ki ga bodo izdal' po presoji vseh momentov in na podlagi dejanske potrebe posameznih mest. Takšna dovoljenja, tako za trgovine velikega obsega kakor za njihove podružnice in prodajalne, se lahko podele samo mestom, ki imajo več kakor 50.000 prebivalcev. Do konca decembra 1933. se nova dovoljenja v smislu nove uredbe sploh ne morejo podelit'- Rozika Nemški napisala A. Pitreic-hova »Pridi, Laei, ta tango bova zapacala midva!« je rekla Rozika in je vstala iz kroga svojih prijateljic in njihovih mladih fantov. Laci je z veseljem ustregel njeni želji. Ljudje v baru so ju z ugodjem opazovali, tako ljubka sta bila, ko sta plesala, ln ko je bilo plesa konec, je sedla Rozi sicer blizu, vendar pa nekoliko vstran od svojih prijateljic. »Laci,« je rekla obotavljaje in položila roko na komolec svojega prijatelja iz mladih let. »Nekaj ti moram priznati.« Laciju je bilo nekoliko nerodno in je zmedeno zrl na Roziko. -Zaljubljena sem,« je rekla. Laci ni želel mladenki ničesar žalega. Nasprotno. Rad jo je imel. Toda o poroki nista govorila še nikoli. Temu se je hotel izogniti. »Kaj morem za to, če si zaljubljena?« je vprašal, trudeč se. da bi vprašanje omilil s toplejšim naglasom Roziki ni ostalo prikrito, da se je Laciju podaljšal obraz najprej za P0'-, potlej pa za cel centimeter. »Kaj moreš za to? Pomagati m* moraš!« je odvrnila mladenka. »Pomagam naj ti? je vprašal Laci- Prav za prav je bil vesel, da me** njim in Rozi ni prišlo do ponesrečene ljubezenske izjave, toda kakor je presodila Rozika, se je začudil. »Ali naj grem k njemu in mu zaupam tvojo ljubezen, ali naj ga pa v tvojem imenu prosim za njegovo loko?« »Vsega tega ni tp'bfl.« jc odvrnil*1 Rozi. »Saj vendar veš. da sva si -e kot otroka obljubila, da si bova zino-rom pomagala.« »V ljubezenskih zadevah drug drugemu vendar ne moreva jiomagatb* se je izogibal Laci. »Tako? Kar na lepem?-:, je odgovorila Rozi. »Kako je bilo pa lani ko se ti zaljubil v Ktuško in si ji dvoril-Ali me mar nisi prosil, naj ti pomagam? In ali vama nisem dobro pomagala. In če Etuška takrat ni pristal-1 na tvoje dvorjenje, kaj morain ;nz z* to?« Da je Rozika takrat pri Etuški Pomagala z majhno lažjo, to je zam°? čala Nadaljevanje na S. strais Velika ljubezen v visoki družbi Žena nekdanjega nemškega poslanika v Londonu se je te dni poročila z angleškim majorjem, ki se je vanj zaljubila že pred 37 leti n V. O. London, oktobra. To resnično povest boste brali kakor čudovit ljubezenski roman, ki je potreboval za svoj nenavadni razplet celih 37 let. Začel se je v dobi, ko so nosile lepotice še prešcipnjene obleke, končal se je pa te dni s srečno Poroko. Glavna junakinja je princesa Lich-nowska, vdova po nekdanjem poslaniku cesarske Nemčije v Londonu leta 1914. Njen junak je pa angleški major Pety, ki so mu leta že pobelila lase in dostojanstvene brke. Te dni je princesa Lichnovvska prispela v London, čakal jo je njen zvesti ljubimec. Vse je bilo pripravljeno. Najzvestejša ljubimka na svetu je ondan postala gospa Petyjeva. Poražena ljubezen Pred sedem in tridesetimi leti je princesa Lichnowska, takrat še mlada, očarljiva grofica Arcova, spoznala v Monakovem med ljubko valčkovo melodijo mladega pribočnika angleškega poslaništva, lepega in mladega, kakršni so le junaki iz romanov. Vidite, torej, da se ta resnična povest začenja kakor pravi ljubezenski roman in da ne manjka niti nežnega čara predvojnih poslaništev z žuborenjem . kristalnih vodometov v oddaljenih kotanjah. Mlada človeka sta se vzljubila. Toda žal, grofičini starši niso hoteli ničesar slišati o tej nežni ljubezni. Nikakor niso hoteli privoliti v poroko svoje hčerke s tujcem, čeprav je bil ta tujec Anglež in še diplomat povrhu. Lepotna kraljica, ki ni smela tekmovati čez dobra dva tedna se je vrnil k svoji-prvi ženi in ta ga je prav ljubeznivo in nežno sprejela. Bikri je bil pa pravičen in ni pri nobeni ženici ostal dalje ko pri drugih dveh. Toda oblastvoin je Bikri jeva nezakonita podjetnost naposled le prišla na uho. In ker v Kemalovi Turčiji ne poznajo šal, so trojnega zakonskega moža zašili za petnajst mesecev. Mož z »železnimi pljuči« nU.I. Newyork, novembra, šest in dvajsetletni milijonarski sin Frederic Snite, mož z .železnimi pljuči*, je te dni spet odrinil na potovanje. Najbrže se še spominjate, da je ubogi milijonar pred leti v Pekingu obolel za otroško ohromelostjo. Zdravniki so mu rešili življenje z železnim oklepom, ki mu nadomešča pljuča. Snita so po očetovi želji potlej odpeljali s posebnim parnikom v Ameriko. Na obali so ga izkrcali in kar se da hitro prenesli v lastni bolniški vlak, ki je nesrečnega bolnika pripeljal domov, v rojstni kraj čikago. Nedavno so zdravniki sklenili, da bi bilo za bolnika dobro, ako bi za nekaj časa odpotoval na jug. Snite se je torej spet podal v Florido, kjer se bo smol pod zdravniškim nadzorstvom v svojem gradu v Miami-Beachu do sitega naužiti toplega solnca in svežega zraka. Mladega milijonarja spremljajo starši, dva zdravnika, dve strežnici in sedem bolniških sester. Indijske zapovedi za ženske Gotovo ste že uganili, da je bil ubogi zaljubljenec iz leta 1900 major Pety. Pozneje se je lepa grofica, kot dobro vzgojeno dekle in ubogljiva hči, poročila s knezom Lichnowskym in odšla z njim v London, kamor ga je cesar poslal za poslanika. še dobro se spominjamo v Londonu zgodovinskega dogodka, ko je knez Lichnowsky točil gorke solze, ko je zvedel, da je Anglija napovedala nemškemu cesarstvu vojno. Grofica je postala princesa. Mladi poslaniški pribočnik se je pa poročil z neko svojo sestrično in se je v svetovni vojni tako odlikoval, da je kmalu napredoval v majorja. Zmaga stanovitne ljubezni Knez Lichnowsky je leta 1923 umrl. Major Pety se je leta 1923. ločil od svoje žene. Spet je usoda naklonila zaljubljencema svobodo. Pretekli mesec je major Pety, v srcu še zmerom vdan svoji lepi Nemki, odpotoval v Monakovo. Tamkaj, kjer v ozračju še zmerom plava dih nekdanjih romantičnih dni in kjer je pred sedem in tridesetimi leti prvikrat razodel lepi grofici svojo ljubezen, je Pety spet srečal princeso Lichnovvsko. Majorjevo glavo so bila leta pobelila, njegovo srce je pa še zmerom J ostalo mlado in zvesto. Major je pro-{ Km!"1'” Kn° " ln °“ Zakonski mslie, budite pjf SS^uS^J^rSivesell, «H ne živite « Indiji; London, v deželo svojega ljubljenegaj Indijsko vera ima za ženske poseb ženina... »nc zapovedi Nekatere med njimi so ♦prav zanimive in nenavadne. Tako _ pravijo: rjuho namesto platna in film je začel j da ženska dvakrat toliko poje ka- teči Jkor moški, Komaj je zdrknilo čez belo platnoj^ da je štirikrat bolj modra od mo-nekaj pokrajinskih slik, je. Kazimir * škega, ........... da je šestkrat pogumneiša od mo Angleški dvor ima novega kuharja n Ž. I. London, novembra. Nedavno je angleška dvorna kuhinja dobila novega glavnega kuharja, Francoza Reneja Roussina. Mož je naslednik slavnega kuharja Pouparta, ki je v Buckinghamski palači kuhal pod tremi vladarji. Po enoletnih neprostovoljnih počitnicah za kralja Edvarda VIII. so ga spet poklicali v London, da je sestavil in pripravil banket za kraljevo kronanje. Njegova poslednja naloga je bila spremljanje kraljevskega para na palubi kraljeve jahte do Belfasta. Rene Roussin je bil doslej med prvimi Poupartovimi pomočniki, zaslovel je pa posebno po svojih izvrstnih večerjah, ki jih je sestavljal in pripravljal v angleških hotelih in tudi pri zasebnikih. Njegova prva velika naloga bo priprava slavnostnega banketa ob obisku belgijskega kralja dne 16. novembra v Londonu. Na banket so povabljeni odličniki iz najvišje angleške družbe. Kosilo bo imelo sedem obrokov; zastran njih se je Roussin že dogovoril s kraljico. Novi kuhar velja za mojstra v pripravljanju mesnih jedi in vseh mogočih juh. čeprav na dvoru le redko jedo juho, bodo to pot naredili izjemo in preizkusili tolikanj hvaljene Roussi-nove posebnosti. Otroško sodišče pognalo 14letnega dečka v smrt vladalo saj so bile tamkaj zbrane najlepše ženske iz vseh dežel sveta. Ogledale so si svetcvno razstavo, potlej so pa odpotovale v Constantino v Alžir tekmovat za naslov najlepše ženske na svetu. Razvajeni Parižani že dolgo niso videli toliko očarljivih in lepih deklet: j k ona. Lepi Heleni pa moževi očitki prekrasne severnjakinje iz skandinav- 1 njso šli do živega, mirno je izjavila, da ga >i da je n IT. I. Pariz, novembra. Nedavno je r poskočil, kakor da bi ga gad pičil. V J _ di adalo v Parizu veliko razburjenje,1 igp^ popolnoma nagi morski vili je bil J ške' namreč spoznal — svojo ljubljeno ženo... J d. Prijatelj je sfrčal skozi vrata, film J njega, je pa Kazimir shranil, da bi imel pozneje dokaze za ženino nezvestobo. Pred sodiščem je osleparjeni^ mož takoj po počitnicah zahteval ločitev za- skih dežel, negovane Američanke, skrivnostne Orientalke in izbrane zastop-1 še slutila ni. da jo kdo opazuje ali celo] filma, ko se je kopala med samotnimi? ♦ n š. D. Budimpešta, oktobra. ♦ Ondan je čuvaj v peštanskem mest-j nem parku zagledal, kako se na veji g;;? večjega drevesa ziblje drobno telesce... ♦ Brž je pohitel bliže, prerezal vrv in ♦ spoznal v mladem samomorilcu komaj ♦ 141etnega Ivančka, ki se je večkrat z drugimi otroki podil po parku. Otrok je še dihal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je zavedel in med ihtenjem priznal: »I-Iotel sem umreti, ker me je sodišče obsodilo na izgon.« Zdravniki so ob tej Ivančkovi izjavi ♦ zaskrbljeno zmajevali z glavami: »Ubo- oscmkrat ljubeznivejša od J* olrok najbrže ni pri zdravi pameti.« J Ko so pa kmalu nato izprašali nje- ♦ gove male tovariše, so spoznali, da je J mladi obupanec resnico govoril. % Otroški svet v mestnem parku je ; družba zase, s svojimi pravili, s svo-} jimi zakoni in s svojim sodiščem. V 5 šolskem zvezku so imeli nadobudni _ J otroci celo zapisan zakonik, ki so bile nasvetu modra kakor državnik,® v njem bolj ali manj stroge kazni: za- nice srednjeevropskih držav so se med j pečinami. Sodišče se ni moglo odločiti,? vrstami oboževalcev in občudovalk ! aij jji tej izjavi verjelo ali ne, in zato* Šest dolžnosti Indijke Ženska nai bo: 1. lepa na pogled kakor dan, 2. potrpežljiva kakor zemlja, 3. delovna kakor sužnja, 4. v 5 ljubka kakor plesalka, 6. večno zvesta. sprehajale po pariških ulicah. Tik pred odhodom v Afriko se je pa v Parizu pripetil mučen dogodek. Lepega dne je med zbrane lepotice stopil strogi policijski uradnik in odpeljal iz njihove srede sedemnajstletno holandsko lepotico, zlatolaso in sinjeoko Helso Schinipovo. Uradnik jo je peljal na holandski konzulat, kjer so ji sporočili, da njena mati zahteva, naj se njena lepa hčerka takoj vrne domov. Plavolasa Helsa, ki je za trdno upala, da bo pri tekmovanju odnesla prvo nagrado, je planila v neutolažljiv jok. Toda konzula niso omečile ne solze ne prošnje in izjavil je, da se mora Helsa takoj vrniti domov. Lepotna holandska kraljica je morala torej odpotovati na sever, v svoj rojstni kraj Haag, medtem ko so njene srečnejše (ali pa nesrečnejše) tovarišice kmalu nato odrinile na lepotno tekmovanje proti jugu. Film izdal ženino nezvestobo (n) Praga, novembra. Gospa Helena je mlada, vitka plavolaska z nedolžnimi sinjimi očmi in pikantnim obrazkom. S svojim možem, tovarniškim inženirjem je živela več let v vzornem zakonu. Inženir Kazimir ni nikoli podvomil o ženini zvestobi in ljubezni, saj tudi ni imel vzroka za takšno sumničenje. Nedavno je moralo pa njegovo idilično zakonsko življenje prestati kaj hudo preizkušnjo. Kazimir je imel še iz mladih let dobrega prijatelja, ki pa stalno živi v Italiji. Slučajno je to poletje prispel v Prago in seveda je takoj pohitel k svojemu mladostnemu prijatelju. Usoda je hotela, da se je mudila tedaj Kazimirjeva žena na počitnicah, nekje na jugu, v malem obmorskem kraju. Prijatelja sta veselo svidenje praznovala v Kazimirjevem stanovanju ob dobri kapljici in tovariškem razgovoru. Kazimirjev prijatelj je pripovedoval svoje dogodivščine, posebno je pa opeval svoj zadnji doživljaj v mali dalmatinski vasici, kjer se je spoznal s krasno mlado žensko — boginjo po postavi in pojavi — kakor je hitel zatrjevati navdušeni prijatelj. »Beži no,« se je šalil Kazimir, »ti vidiš še zmerom v vsaki mladi ženski lepo Heleno!« Ubogi zakonski mož pač ni slutil, kako globoko in ostro se je to pot v jezik ugriznil. Prijatelj je pa v potrdilo svojega opisovanja potegnil iz kovčega film, ki =a je kot amaterski ljubitelj kina .zavrtel' v idiličnem obmorskem gnezdecu. Brž sta s Kazimirjem sestavila aparaturo; kar v stanovanju sta napela še ni reklo svoje zadnje besede. Salomonska razsodba | na Irskem | ♦ n ti. I. Belfast, novembra. V irski pre-» stolnici se je nedavno odigral na cesti* kaj razburljiv prizor. Neka ženska je S zaklicala mimoidoči materi: »Daj mi J mojega otroka nazaj, brez njega ne* morem več živeti!« J Ženska z otrokom se je ustavila in • ni nič manj razburjeno zakričala: »Ne* dam ti ga, ne, rada ga imam, kakor da} bi bil moj!« * Kmalu se je okrog obeh žensk na-J brala množica radovednežev, pristopil J je stražnik, ki je obe prepirljivki z% otrokom vred odvedel na policijo. % Tamkaj sta si hoteli obe .materi' kar* v lase skočiti in šele strogi sodnikov* Ne kaže se poročiti z žensko, ki... ...se zmerom skriva v ozadje, ...ima neblago zveneče ime, ...ne ljubi snage, ...ni ravne rasti, ...ima mnogo prijateljev, ...izdaja skrivnosti, ...je mesečna, ...jo ljubiš samo kakor mlajšo sestrico, ...je na slabem glasu, ...preveč spokorno živi. Dobri zakonski možje so tisti, ki... ...umeio pripovedovati povesti, ...imajo zamamljiv glos, ...poznajo tudi šibke strani žensk, ...imajo radi družbo, ...so podjetni in pogumni, navade * ušnica, dv>e zaušnici, tepežkanje po i zadnji plati itd., itd. * To otroško sodišče je imelo celo svo-t je rablje, ki so delili kazni z zakrin- * kanimi obrazi, da se .kaznjenci* po- * zneje ne bi maščevali nad njimi. Naj- * strožja in najtežja je pa kazen; ki * prepoveduje .zločincu* vstop v tisti * del parka, kjer uraduje otroško so- * dišče. Ivanček je bil zagrešil hud zločin: opljuval je sestrico prvega sodnika v otroškem sodišču mestnega parka. Sodišče ga je obhodilo z izgonom iz parka, in še več: proglasilo ga je ,izven zakona*. »To pomeni,« je razlagal mali kaz-J njenec, »da me lahko vsakdo brez * kazni namlati in opsuje. Tako ni ni-5 hče več maral govoriti z menoj in j zato sem se odločil iti v smrt.« Otroci vseh dežel na svetu se radi igrajo vojake, in .razbojnike in žan-darje*. Vse te divje in nemirne igre naj jih pripravljajo na bodoče življenjske preizkušnje. Igra .sodniki in . . , . .. „ ... . - ...imaio velikopotezne navade in ukor ju je nekonko pormril. Sodnik je »gjrokosrčni način življenja. * .»uimu potlej velel zenski z otrobom v na- * _ } kaznjenci* je pa menda najnevarnej- ročju, naj prva pove svojo zgodbo.*y zakonskem prepiru ženajša; v Budimpešti so namreč prepri-ženska je povedala, da je dobila v rejo* sme * petletnega dečka, kmalu nato je pa* ...jokati, | njegova mati izginila iz Belfasta in sej se razkačiti, * za otroka sploh ni več zmenila; tudi* sj ruvati lase, ♦ na plačevanje je bila docela pozabila, j '..svojega moža namlatiti s sobnim* Krušna mati je torej menila, da ima * ...se vreči na tla. * čani, da je .sodišče v parku* zakrivilo že več samomorov. razkrinkala morilca 14 let živela z morilcem svojega ženina n X. H. Newyork, oktobra. »Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito,« uči ljudska modrost, ki se je to pot spet izkazala za zelo resnično. Ondan je šerif v Tucsonu (Arizona) aretiral uglednega posestnika Farmshama zaradi umora. Obtožnica pravi med drugim, da so pred osemnajstimi leti drvarji našli v gozdu mladega inženirja Horaca Jud-gea ustreljenega. Po daljšem iskanju je tedaj šerif velel aretirati nekega Davisona, ki so o njem ljudje vedeli povedati, da se s pokojnim inženirjem nista dobro razumela. Davisonova hiša je bila pa povrh vsega komaj slabih sto korakov oddaljena od grmovja, kjer so našli umorjenca. Da-vison je ostal nekaj časa v preiskovalnem zaporu, naposled se mu je m le posrečilo, da je dokazal svojo nedolžnost, in so ga morali izpustiti. Usodna mačka Umorjeni Judge je bil zaročen z mir do lepotico Cecilijo Blackovo. Leto po zaročenčevi smrti se je gospodična Blackova poročila z bogatim posestnikom Farmshamom. In prav njega je te dni šerif obtožil umora in nekaj dni pozneje je predsednik sodišča predložil dokaze Farmshamove krivde. Davison, ki so ga svoje dni osumili umora, je namreč dal pretekli mesec prezidati svojo hišo in ob tej priložnosti so našli v kleti star, trhel sod, kjer je domača muca dolga leta imela svoje ležišče. V tem sodu so med starimi krpami iztaknili orumenel, natrgan listič in na njem s svinčnikom napisanih nekaj pretrganih stavkov: »Farmsham me je obstrelil in me pustil, da bom izkrvavel. Vše to zaradi moje neveste Cecilije... Ne morem proč od tod... čutim, da bom kmalu umrl... Farmsham se bo nedvomno vrnil, da zabriše sled. Zvabil sem k sebi Davisonovo mačko in ji ^■•ivezal ta listič okrog vratu... Kdor ka bo dobil v roke, naj ga za božjo voljo takoj izroči šerifu. Ne morem ‘več dalje... Horace Judge.« * Priznanje po osemnajstih lotih Mački je bil listič na vratu najbrže v nadlego; zato se je splazila v svoje ležišče in se ga tamkaj skušala iznebiti. Posrečilo se ji je... Papir je obležal med starimi, zavrženimi krpami in dolgih—osemnajst let se ni nihče zmenil zanj. Toda pravica je bila to pot počasi sicer, a neizprosno spravila resnico na dan. Te dni ,ie Davison našel usodni papir in ga je brž ponesel šerifu, kakor je nekoč tako silno želel ubogi inženir, šerif je brž preiskal stare arhive in našel v njih Judgeve papirje. In glej: pisava na njih se je docela ujemala s pisavo na orumenelem lističu. Pod težo dokazov je Farmsham priznal svoj zločin. Bil je takrat mlad, častihlepen in do ušes zaljubljen v lepo Judgevo nevesto. Hotel si je lepo dekle pridobiti, čeprav je vedel, da si bo moral oskruniti roke ,z Judgevo krvjo... Tako je neljubega tekmeca spravil s poti. Gospa Fannshamova je že leta 1933. umrla. Prizanesljiva usoda ji je bila naklonjena, saj ji je prihranila strahotno spoznanje, da je celih štirinajst let živela z morilccm svojega prvega ženina... do otroka pravico, in se je odločila, daj bo dečka za zmerom obdržala pri sebi.j Sodnik je nekaj časa razmišljal, po- ‘ tlej pa takole duhovito razsodil: obe ženski morata plačati po dva funta globe. Prava mati zato, ker se je z nerednim plačevanjem pregrešila proti zakonom o vzdrževalnim, krušna mati pa zato, ker si je brez pravice hotela prilastiti tujega otroka. Otroka je pa modri sodnik seveda vrnil pravi materi. Ako jo hoče potlej mož potolažiti, naj ...na njegova vprašanja ne odgo-* . * nW. D. Pariz, oktobra, varja, ♦ * ...se še bolj razjezi. « Variete je bil poln napeto posluša- ...ga vleče za lase, * jočih ljudi. Tamkaj v stranski loži, ...ga nabije po glau, rokah in prsih,* stisnjena v najtemnejši kot, je Sego- ...steče k vratom, * viova žena prisluškovala kitarskemu ...tamkaj sede z jeznim obrazom in* koncertu svojega moža. Občinstvo, za- ^ ...joka — ♦ topljeno v globoke, polne zvoke je do- ♦ toda nikakor naj ne zbeži od moža,* cela pozabilo, da človeško bitje ustvarja * kajti potem bi vsa krivda padla nanjo.* ta čudovita soglasja. Seiiora Segovia, (n V. K.)* bleda gospa v temni loži, je pa ves n P. I. Carigrad, oktobra. Celal Bi-**************»»*«**««*«***»***********5 DOBITE GA V VSAKI LEKARNI! dceff-iz-sj t*$eU vei&o-v Baltimorsko vseučilišče je sestavilo statistiko desetih najgosteje obljudenih držav na svetu. Te države so: Belgija (269 prebivalcev na '1 km2), Anglija (263), Holandska (253), Japonska (172), 'Nemčija (139), Italija (136), Kitajska (115), češkoslovaška (104), Švica (9S) in Ogrska (93). * Aretiranec je z zasledovancem le delno identičen. (Iz »Karntner-Tgbl.«) * Moja vzgoja bi bila mnogo boljša, če moji starši ne bi bili imeli, denarja za plačevanje poslov. G. B. Shaw * V Novem Londonu v Texasu je pred nekaj meseci — vsi se še spominjamo — razdejalo neko šolo, ker je pod njo eksplodiral zemeljski plin. Ubilo je več sto otrok. Med mrliči so našli šolsko tablo in na njej je bilo napisano s kredo: »Petrolej in zemeljski plin sta najdragocenejša naravna zaklada v vzhodnem, Texasu. Brez njiju tudi te šole ne bi bilo in nobeden izmed nas se ne bi imel priložnosti učiti.« (»Times«, London) 'f&SSH... zim® Velika izbira blaga za damske plašče — in volnenih tkanin Skaberne smrti. Smrt se jim ni zdela strašna, v junaški smrti so videli celo lep življenjski konec. Kralj Leonida je pri zadnji bitki zaklical svojim špartan-cem: »Le pogumno naprej, drevi bomo večerjali v podzemlju!« Sokrat je pričakoval, da se bo v onstranskem življenju lahko pomenkoval z vsemi velikimi duhovi iz stare dobe; Plato je pa menil, da mu bodo po smrti jasne vse skrivnosti narave. Se-neca je napisal: »Duša se vrne tja, odkoder je prišla. Po življenjskih zmešnjavah jo pričakuje večni mir.« Jan Hus je šel v smrt pogumno in veselo, kajti veroval je v večno življenje. Ta srednjeveška vera v posmrtno življenje je imela pa tudi svoje strašne strani: KSkšfeii“‘ŠtTah "Je ob&u1-til vernik ob čitanju Dantejevega »Pekla«, ali pa ko mu je jezuitski menih dejal: »Kaj je zemeljski ogenj proti peklenskim plamenom!« O smrtni slutnji govorimo lahko le z največjo previdnostjo, saj je ta slutnja pogosto le splošni bolnikov strah pred operacijo. Profesor Jyrasek pa le ne izključuje docela smrtne slutnje in navaja primer, ko je neka pametna ženska z razmerno lahnim vnetjem trebušne mrene dejala: »Vem, da bom danes umrla,« in je res tista dan umrla. Pretežna večina ljudi se pa ob bližajoči se smrti niti ne zaveda resnosti svojega položaja in do poslednjega trenutka goji upanje na izboljšanje ali ozdravljenje. Profesor Jyrasek govori tudi o nastopu smrti pri u smrtitvah Prejšnje čase so ljudje mislili, da živi obglavljenčeva glava še nekaj časa po smrti. Priče trde, da so lica Char-lote Cordaieve, Maratove morilke, ki so jo leta 1793. obglavili, zardela prav v trenutku, ko je njena glava odletela s klade. Takrat so menili, da odsekana glava še čuti in misli. Francoski kirurg Ongeot je naredil nenavaden poskus, ki spominja po svoji strahotnosti na grozotne zgodbe Edgarja Allana Poeja. Ta zdravnik se je namreč pogodil z nekim morilcem, ki je bil obsojen na obglavljenje, da bo po smrti odprl desno oko, ako bo njegova glava še po obglavljenju zmožna kakšne misli. Poskus se ni posrečil. Profesor Jyr&sek meni, najsi bi tudi na obglavljenčevem obrazu opazili trzanje, da bi morali gibanje mišic pripisovati le pričetemu dihanju ali kakšnim drugim refleksnim gibom. Pri vsaki usmrtitvi nastopi smrt takoj in brez slehernih bolečin, človeško življenje se brez trpljenja v trenutku obglavljenja konča, samo telo zgolj anatomsko še nekaj časa živi. Kirurg Aschoff je leta 1917. pri neki obglavljeni ženski opazil, da ji je srce utripalo še 24 ur po usmrtitvi. Znano je, da utegne nenadno močno srčno razburjenje, pa najsi bo to veselje, žalost, jeza ali strah, človeka n . mah ubiti. Za kirurga je posebno važna nenadna smrt zaradi strahu. Kot zgled navaja profesor Jyrasek primer s svoje klinike: neki 281etni možak z dežele je tik pred operacijo v začetku narkoze zaradi nenavadno hudega strahu umil, (n) Predstavlja sa Vam novo HARDTMUTH-ovo podjetje — tovarna Koh-i-nooi* svinčnikov L. & C. HAKDTMUTH v Zagrebu 1 ovarna je moderna kot čas, v katerem živimo. Gotovo ni nikjer na svetu tovarne, ki bi bila tako opremljena z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami. V tej tovarni se izdelujejo domači HARDMUTH-ovi svinčniki, ki imajo svetoven sloves. Naj si zapomni vsak, saj se tiče vsakogar’ izmed nas: HARDTMUTH-ovi svinčniki so sedaj domač izdelek! TOVARNA K0H-I-N00R SVINČNIKOV L.&C. HARDTMUTH V ZAGREBU Skdmaslni &aM Angleški vojni minister sir Thomas Inskip je pred kratkim razodel senzacionalno novost, da razpolaga velika Britanija z novimi izumi, ki bodo prebivalstvo docela obvarovali nevarnosti letalskih napadov. »Ureditev tega problema,« je rekel minister, »ne bo zahtevala osem ali devet let, kakor misli mister Winston Churchill.« Več sir Inskip ni povedal, . toda kljub temu je prišlo na dan več zanimivih podrobnosti. Za kratkobesednostjo teh poluradnih izjav se^ skrivajo velepomembne iznajdbe. Sir Thomas Inskip je namreč namignil, da bo zadoščalo le še par let miru v Evropi, pa ne bo niti najmočnejša letalska armada sveta mogla Veliki Britaniji do živega. Kakšni so ti izumi, ki bodo tako učinkovito obvarovali britansko otočje grozot letalske vojne, kakršne okušata te mesece Španija in Kitajska? Eden izmed najvažnejših izumov družbe »Scientific Research Commit-tee« je tako imenovani žarek smrti. Ta iznajdba ni v nobeni zvezi s »smrtnimi žarki«, ki smo ta leta tolikokrat brali o njih. Za zdaj ni moči o novem izumu nič drugega povedati kakor to, da ni tem žarkom nobeno letalo kos, pa tudi nobeno živo ali kakor koli premikajoče se bitje se ne more ubraniti njihovega učinka. Znanstvena raz-iskavanja o teh žarkih so že zelo napredovala in so pokazala kaj nepričakovane rezultate. Učenjaki, ki v praksi preizkušajo učinkovitost teh žarkov, so prepričani, da jim bo le še par let neoviranega dela omogočilo, smrtonosne žarke tako izpopolniti, da bo vse prebivalstvo Velike Britanije v dobesednem pomenu stoodstotno varno pred slehernim bombnim napadom iz letal. Danes tehnika ne pozna stvari, ki bi te žarke »premagala«; zato vidijo Angleži v njih najučinkovitejše poroštvo za svetovni mir. Sleherno orodje moderne vojne tehnike — granate, plin, bombe —, se pred temi žarki spremeni v jalovo šaro. Ni ga letala na svetu, da bi moglo vdreti v deželo, zavarovano s temi smrtnimi žarki; tudi sicer ne more živ krst pristati na tleh takšne države in nobena armada ne more marširati, če se ti žarki naperijo vanjo. (Po zlinskem »Weltblicku«) Z žeblji na zemljo pribit stolp Enq izmed največjih italijanskih znamenitosti, viseči stolp v Pisi, so zdaj z drzno tehniško »operacijo« morda za zmerom obvarovali katastrofe. Stolp so zidali celih ISO let, od leta 1173 do 1353, in potlej je bil še cela stoletje v svoji normalni zunanjosti; senzacija obiskovalcev iz vse Italije. Tedaj se je pa začela zemlja pod njegovim temeljem usedati in stolp se je jel nagibati na jug, tako da je njegov vrh segal celih 427 centimetrov izven navpične osi. Razumljivo je, da so se ljudje bali, da se ne bi stolp nekega dne kar na lepem podrl. O tej nevar-, nosti so posebno lani mnogo govorili in razpravljali. j Zato so Italijani poklicali več zna-i menitih evropskih strokovnjakov in' jih vprašali, kako bi stolp rešili. Mnogo glav mnogo ve, in tako so res uga-t nili prav tako drzno kakor preprosta rešitev. Ker je bila starostna one-, moglost stolpnega temelja tista), nevarnost, ki bi utegnila mesto Piso' spraviti ob njeno znamenitost, so ta! temelj kratko in malo dobesedno »pri-| bili« k tlom. V ta namen so porabili! 350 več metrov dolgih cementnih žebljev. Poševni stolp zdaj ni več v nevar-j nosti — razen seveda' če bi se začel krušiti njegov zgornji ustroj. Ta ne-! varnost pa spričo čvrste zidave in dobrega gradbenega materiala ni kaj verjetna. »Pribijanje« temeljev v zemljo j? trajalo celih sedem mesecev. Udci m cchu Odgovor na vprašanje v prejšnji številki Če je bil prvi, ki je odgovoril, črnec, se je zlagal in je odgovoril, da je belec. Če je bil belec, je moral ravno tako odgovoriti. V obeh primeA rih je bil torej njegov odgovor, ki se je izgubil v -vetru, .da je belec.. Tudi drugi je belec, ker je po pravici povedal, kaj je prvi rekel. In ker sta prva dva oba belca, je na dlani, je tretji črnec. ■ V prihodnji številki priobčimo novo, zelo zanimivo inteligenčno vprašanje^ Pijte samo zdravilni PLANI n KA ZDRAVILNI, CAJ ( PLANINKA čaj » plombiranih paketih po Din 20 - tn Din 12« Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana i XI. 1937. DRUŽINSKI TEDNIK ia DAME'"*^;,^;^^ PA.1XMIV Naš novi roman PO TRNJEVI POTI Po nemškem Izvirniku priredila K. K. 11. nadaljevanje Tu gori je bilo tako vzdušno in inlado dekle je moralo živeti v takem ozračju. Kar bi si lahko umišljala samo domišljija osamljenega, zagrenjenega človeka, vse jo si je umišljala stara žena v skrbeh za edino bitje na svetu, ki ga je ljubila z vsem srcem. Zdaj je mislila, da leži njen oboževanec bolan v bolnišnici, zdaj si je spet govorila, da je zaradi obupa postal lahkomiseln in da je začel razuzdano živeti. In to je bila njena najhujša domišljija. Kadar koli je na to pomislila, vselei je pobožno sklenila roke in prosila Boga, naj ji nikoli ne da učakati kaj takega. Dve pismi mu je poslala priporočeno, včeraj zjutraj mu je brzojavila s plačanim odgovorom, da bi vsaj sporočil, ali je zdrav ali je bolan; toda Fricko molči, molči kakor grob. In Julija je morala svoj življenjski čolniček krmariti skozi to kalno vodo. Ubogo dekle je naravnavala krmilo zmerom proti krasnemu zlatemu pristanu in ni izgubila poguma, čeprav se ji cilj ni hotel in ni hotel približati. Spet in spet je tolažila staro damo in je vse očitke in graje vdano prenašala. Najrajši bi bila rekla: »Teta, za Frickovo bodočnost se nikar nič ne boj, saj je Fricko na skrivaj zaročen z Zinko!« Toda tega ni smela reči po nobeni ceni, kajti bogve kakšne neprijetnosti si s tem lahko nakoplje. Tako pa spet ni moglo dalje | iti in zato mu je pisala, naj se vendar že kaj oglasi in naj piše, kako se ima. Natanko ob štirih je prišla Zinka Krautnerjeva v krasnem večernem kožuhovinastem plašču. Julija jo je pozdravila in jo je odvedla v tetino spalnico, kjer naj bi dame odložile. Ko je ljubka gostja slekla svoj plašč, se je pokazala v vsej svoji krasoti. Oblekla je bila namreč čisto novo temnozeleno volneno obleko, okrašeno z zlatim pasom. Iznenada se je Julija spomnila, da bi vprašala Zinko po bratu. In plaho je zašepetela: »Povej mi, Zinka, kako gre Fricku? Ali ti kaj piše?« »Zakaj?« je kratko vprašala Zinka. In ko si je čez nekaj trenutkov popravila zlate kodre, je dejala: »Sicer pa ne vem o njem čisto nič.« Potlej je pobrala malo, z zlatom vezeno torbico in je odšla iz sobe. Julija ni mogla za njo, kajti gostje so že začele prihajati, čedalje več jih je bilo in ko je nazadnje stopila iz sobe, ie v njej brenčalo kakor v čeb. n panju, je uzrla Zinko na divanu med dekleti. Videla je, da zdaj ne bi mogla nemoteno govoriti z njo. Mlada andersheimska dekleta so marljivo vezla svoja ročna dela. Samo Zinka "je igraje se vrtila svojo kvačko v rokah in je pazljivo poslušala novice, ki so šle od ust do ust. Julijinim prosečim vprašujočim očem se je izogibala. Le če je prišla mladenka v sobo, je zamišljeno gledala njeno vitko upognjeno postavo v preprosti obleki. »Ljubka je pa vendarle!« je rekla Zinkina soseda, sveža rjavolaska s svetlorjavimi očmi. »Nekje sem že videla naslikan prav tak obraz, samo ne spomnim se, ali je bilo to v Frankfurtu ali v Berlinu. Dekle z vrčem na glavi in na obrazu je imela prav tako ponosne in mehke črte kakor so njene. Oči ima kar očarljive.« »Ne vem!« je odvrnila Zinka. »Meni se zdi ta lepota hladna, čeprav bi bila še tako lepa. Ni po mojem okusu.« Druge so se dobrovoljno nasmehnile. »Rade bi vedele,« so jo dražile, »ali doktor Roettger tudi tako misli o njej kakor ti. če bi jaz bila on, bi se do ušes zaljubila vanjo.« Zinka je zmignila z rameni. »Že mogoče,« je odvrnila. Mlado dekle se je hudomušno nasmehnilo. Med vsemi je bila edina nevesta in je o svojem zaročencu slišala vsakovrstne novice, zato si je lahko dovolila, da je pela hvalo doktorju Roettgerju. »Sicer smo se mu pa na plesu v Kazini vse do zadnje pošteno Prilizovale,« je menila nato. »In tisti, ki bo njegova izvoljenka, Prav nič ne zavidam, kajti mislim, da bo morala biti pošteno ljubosumna.« Zinka jo je zaničljivo pogledala. >Ne vem...« je začela. »O, ti si bila tudi taka! Saj si mu tudi ti vsa srečna pripela ko-tiljonček! Ne čivkajo zastonj vrabci na strehah: »O, lepi mladi Roettger, vse rado te ima!« Julija, ki je pravkar prišla v sobo in tega ni slišala, se je morala nasmehniti, ko je videla, kako so vsa dekleta hihitaje staknile glave. Samo Zinka je sedela mirno kakor kip. Medtem je zabrnel zvonec in zunaj se je zaslišal doktorjev glas. Vrnil se je bil prej, kakor so ga pričakovali. Čisto razločno se je slišalo, ko je dejal: »Naj pride Julija za trenutek k meni!« Julija, ki je pravkar pristavila svoj stol k drugim dekletom, je takoj vstala in odšla. Kakor da bi ji neki glas rekel, je pogledala k Zinki, čeprav je že držala kljuko v rokah. In uzrla je bled obraz s stisnjenimi ustnicami in z očmi, ki so gorele v sovražnem ognju. Začudeno jo je pogledala in je odšla. Le zakaj se je Zinka zadnji čas tako spremenila? Ko je prišla ven, je doktor planil k njej. »Povej mi, Julija, ali ste dobili o Fricku kakšne novice?« »Ne!« mu je odgovorila. »Potlej je le on! Morebiti se motim, toda stavil bi, da je šel na1 postaji mimo mene.« »Bog ne daj, Mirko! Fricko bo prišel šele o Božiču in dotlej imamo še tri tedne.« »Saj se lahko motim, Julija, hotel sem te na to samo opozoriti. In če bi bilo vendarle res, Julija — ali kaj slutiš, kaj ga je privedlo semkaj?« Zardela je ko škrlat in ni ničesar rekla. »Ali ti Fricko kaj zaupa?« je vprašal dalje. »Da, Mirko.« »Julija, če imaš količkaj vpliva nanj, potlej pazi, da se teta ne bo spet razburjala. Ne samo, ker mu tako ne more več pomagati, temveč že zato, ker spričo svoje bolehnosti tega ne bi več prenesla.« Sklonila je glavo. »Ali je tako hudo?« je komaj izdavila. Toda še preden ji je odgovoril, se je iz predsobja zaslišal stokajoči Minkin glas, ki so ga spremljali sočutni vzkliki. Zdajci so se vrata odprla. Na prag je stopila gospa Minka, držeč z eno roko okoli pasu vitko Zinkino postavo. Mladenka je bila bleda in je imela obraz spačen od bolečin. Iz nerazumljive neprevidnosti si je bila zasadila kvačko v roko. Doktor je prestrašeno priskočil in je ponesrečenko posadil na stol. Gospa Minka je stokala, kakor da bi bolelo njo samo, neka druga starejša gospa je govorila o mrt-vičnem krču, neka tretja je spet predlagala, da bi poklicali očeta, dokler jih ni doktor preprosil, da so druga za drugo lepo zapustile sobo. Julija je medtem stekla ven 1)0 posodo mlačne vode. Ko se je vrnila, je za trenutek obstala med vrati in pred očmi se ji je zameglilo. Kvačka je bila že zunaj, toda Zinkina glava se je nezavestno naslanjala na rešiteljeve rame in po bledih licih sta ji polzeli dve debeli solzi. Ko je Julija vstopila, je Mirko varno položil plavolaso glavico nazaj na blazino. Ni ji pa obrisal solz, kakor je bil to nekoč dobrotno naredil Juliji. Le po sobi je stopal sem in tja z neizrekljivo trpečim izrazom fcakor ljudje, ki dvojno občutijo bolečino, ki so jo povzročili drugim. Julija ga še ni videla tako rahločutnega in občutljivega zaradi takšne malenkosti, kakor bi Mirko to imenoval pri drugih. »Ali jo je hudo bolelo?« je sočutno vprašala. »I seveda!« je odvrnil in ji je vzel iz rok posodo z vodo in jo V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itri. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suSi. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA zmešal z lizolom. »Prosim te, prinesi mi mehko obvezo. Zunaj v omari na desni strani je, saj veš!« Poslušno je odšla in ko je prišla nazaj, se je v Zinkina lica že spet vrnila rdečica in njena drobna ročica, ki jo je Mirko sam držal v vodi tako nežno, kakor bi bila iz voska, ni nič več drgetala. Pri ob-vezovanju je to roko držala Julija. Tedaj jo je prvič posvaril: »Nikar, Julija, prosim te, ne bodi vendar tako groba!« »Kaj sem vendar naredila?« ga je vprašala in ga pogledala. »Premočno držiš roko. Poglej vendar ti dve rdeči lisi!« »Ne zameri!« je prestrašeno zajecljala. »Julija,« je zaprosila Zinka, »prinesi mi moje stvari! Domov mo-•ram!« »Spremil vas bom,« je vneto dejal zdravnik. Površnika ni oblekel, samo klobuk si je bil posadil na glavo. Kljub temu sta pa pred hišo Zin- kinega očeta še nekaj trenutkov kramljala. Mladenka se je pri tem zvonko zasmejala Tako prisrčno in srebrno se je razleglo po temnem vrtu! Najbrže se je že spet dobro počutila. »Lahko noč,« je pri slovesu rekla Zinka. »Upam, da boste kot vesten zdravnik prišli jutri svojo bolnico malo obiskat.« »Seveda! Lahko noč, gospodična Zinka!« Ponudila mu je desnico. »Lahko noč, gospod doktor!« V slabotni luči je videl, kako prijazno ga je gledal njen otroški obrazek. Okoli ust ji je igral tako mikaven in nedolžen nasmeh, da se je on, ki nikoli ni poznal pretirane vljudnosti, sklonil in ji spoštljivo in nežno poljubil roko. Potlej se je hitro obrnil in odšel dol po stopnicah. Zinka je naglo odprla hišna vrata in je tiho smuknila čez hodnik v svojo sobo. Tamkaj si je z zdravo desnico slekla plašč in je vzela klobuk z glave. Potlej je prižgala luč in je stopila pred zrcalo, ki je kristalno čisto viselo nad kaminom. Tako je stala in se je smehljala še potem, ko so po hodniku prihajali koraki in so se vrata kmalu nato odprla z močnim treskom. Mladenka je mislila, da je prišel njen oče in se je prijazno obrnila. Zdajci je pa v prijetni mali sobici vztrepetal lahen prestrašen vzkrik. »Fricko!« Mož, ki je bil vstopil, je bil tak. da je zbujal strah. Bil je bled, plavi lasje so se mu zlepili na čelu, in v vdrtih očeh na shujšanem obrazu mu je gorel grozeč ogenj. »Videl sem te, ko si se pravkar vrnila,« je pričel in stopil bliže k njej. »Zato sem pohitel, da bi te pozdravil. Kakor vidim, ti gre dobro. Strah zaradi tvojega molčanja bi si bil lahko kar prihranil. Zdaj, ko sem prišel sem, bom odpotoval samo kot tvoj priznani ženin. Menda mi tega ne boš štela v zlo, saj ti bo vsekako prijetnejše kakor to skrivanje. Prosim te torej, pojdi zdaj z menoj k očetu ali ga pa zastran mene lahko tudi pokličeš, tako da bo stvar enkrat za vselej urejena.« Zinka je prebledela in je stopila nazaj prav do temnih okenskih zaves, ki so skrivale njeno šivalno mizico. Zadrega, njegova nenadna določna zahteva, neprijetna zavest, da se bo morala pretvarjati, so jo tako prestrašili, da je skoraj omedlela. »Očeta ni doma!« je zajecljala. »Potem ga bom pač počakal.« Potegnil je stol h kaminu. »Ali mi ne boš nič povedala?« ie vprašal s svojim strašnim mirom. »O, prosim vas, pojdite!« je zdajci zaprosila. »Pridite rajši jutri! Zdaj nisem prav nič razpoložena, da bi se z vami pogovarjala!« In pokazala je na svojo ranjeno roko. . »Pred nekaj minutami m bilo tega nič opaziti,« je odvrnil, ne meneč se za njeno željo. »Natanko sem slišal, kako glasno je odmeval tvoj smeh po vrtu. In za klepetanje se ti je zdel pripraven še prostor na prepihu pred glavnimi vrati! Zdi se mi, da je tu notri mnococu preprečili MOCOCt )E vendarle udobnejše. Torej prosim! Kar si dovolila tujcu, tega vendar ne boš odrekla svojemu zaročencu?« Med njegovim govorjenjem je Zinka stopila bliže. »Čisto sama sem doma in zato vas moram ponovno prositi, da odidete iz sobe!« je rekla z glasom, ki se ji je od razburjenja zatikal. »Zakaj vendar?« je zategnil. »Takrat, ko sva se v vrtni utici zaročila, sva bila tudi sama!« »Strahovati me hočete in žaliti!« je glasno vzkliknila in na oči so ji privrele solze, ki jih je dotlej le s težavo zadrževala. Tedaj je pristopil k njej in jo je prijel za roko. »Menda sama ne verjameš tega, kar si rekla, Zinka,« je rekel. »Saj me imaš vendar še prav tako rada kakor pred nekaj meseci, ko sl mi obljubila, da boš skrivaj ušla z menoj, če bi tvoj oče ne pristal na najino zaroko!« »Ne! Ne!« je vzkliknila Zinka in mu iztrgala roko. »Tega nisem n i -koli rekla! To si vi samo domišljate!« »Na srečo si mi to pismeno potrdila! Baš v prvem pismu si mi o tem pisala in samo to me je tolažilo v zadnjih tednih dvomov in negotovosti. Govori torej! Ali je tvoj oče še zmerom proti najini poroki?« »še zmerom. In... jaz..« »Ti?« »Sprevidela sem, da ima oče prav!« Potlej je sedla na divan in ga je gledala z nepotrpežljivim izrazom ženske, ki bi po vsaki ceni hotela čimprej končati mučen pogovor. »Zinka, saj to ni res! To ne more, to ne sme biti res! Saj me še zmerom ljubiš! Tvoja pisma vendar ne lažejo! Saj nisi kakšno navadno dekle! Visoko stojiš nad temi malomeščanskimi predsodki in se lahko postaviš po robu vsemu svetu in postaneš moja tudi brez očetovega privoljenja. Poskusi ga še enkrat pregovoriti z dobroto, in če to ne bi zaleglo, potlej... potlej pojdi kratko in malo z menoj. Kakšen kotiček se bo že še našel, kjer bova...« »Mislite?« mu je z ledenim mirom skočila v besedo. »Na skrivaj naj bi torej zapustila očeta in bi se vrgla v nezanesljivo pustolovsko bodočnost?« »Tvoj oče se bo kasneje že sprijaznil...« »Za romantična početja se nic kaj ne navdušujem!« mu je segla v besedo. »Tukaj se imam lepše kakor kjerkoli na svetu. In Anders-heim je zame najprikupnejše mesto, kar jih poznam. In zdaj prosim, pojdite! Po vsem tem, kar sem vam rekla, bi mi bilo silno neprijetno, če bi prišla služkinja in bi vas našla tukaj.« »Ne!« je vzkliknil strastno. »Ne grem! Najprej mi boš položila račun in mi bos pošteno plačala vse muke prevaranega pričakovanja in obupa Gov6ri! Kako to, da si se kar na lepem tako spremenila?« Stopil je bliže in ji je grozeče položil roko na ramo. Zdajci je pa Zinka vsa iz sebe skočila kvišku. »Oče! Oče!« je vzkliknila in planila skozi vrata. Po hodniku so odmevali težki koraki in prihajali čedalje bliže. In preden se je mladi mož zavedel, je stal pred njim gospod Loize Krautner. Ko je stari mož zagledal častnika, se je njegov veseli obraz v hipu spremenil, kakor da bi sončno pokrajino iznenada zakrili temni oblaki. »Kaj želite, dragi gospod?« je vprašal in je nežno privil k sebi prestrašeno hčer. »Kako da nas je doletela tolikšna čast?« »Gospodični hčerki sem pravkar sporočil, da želim govoriti z vami,« je mirno odvrnil Adam L v CREME / /7/, V' //0/// M, m MM m Jaz Vam varujem kožo! Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NI-VEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vara ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! Rozika (Nadaljevanje z 2. strani) ' »Motiš se,« je ostro odvrnil Laci. »V Etuško nisem bit nikoli zaljubljen in tudi nisem nikoli mislil na to, da bi se z njo poročil.« »Vseeno torej,« ie odgovorila Rozi. »Takrat sem ti jaz držala roko, zdaj, moj Hubi Laci, je vrsta na tebi.« »Kaj naj bi torej po tvojem moral narediti?« »Samo kdaj pa kdaj me boš spremil na čajanko v Ritz.« »No, to bi že mogel,« je nekam nezanesljivo odgovoril Laci. »Toda povedati mi moraš bolj natanko. To je namreč prvič, da bom moral igrati peto kolo.« »Torej: tja bova šla skupaj. Lahko boš tudi plesal z mano. Samo prepogosto ne, kajti sicer bi lahko kdo mislil, da sva prišla samo drug zaradi drugega. In ko bodo cigani zaigrali »Daj, da moje srce ti pove, kako vroče sate gori...« takrat ne boš smel plesati z mano, lcajti ta ples bo njegov.« »In kdo je ta ,on‘, če smem vprašati?^ »Ta ,on‘ je Imre.« »Imre?« je začudeno vprašal Laci. »In od kdai ti že dvori?« »Tega, dragi prijatelj, ne smeš več vpraševati. Glavno je pač to, da ima on to pesem prav tako rad kakor jaz in, če mu pri tej pesmi pogledam v oči...« »To, moja ljuba Rozi, me čisto nič ne zanima,« je hladno odvrnil Laci. »Kdaj bova šla torej tja?« Dogovorila sta se za dan in uro. Že četrtič sta bila v Ritzu in zmerom se je zgodilo isto. Oba sta prišla ob petih. Rozi ie izbrala mesto, kjer so jo dobro videli in kjer je tudi sama imela lep razgled. Laci je smel z njo kramljali in kdaj pa kdaj tudi zaplesati; in kadar se je prikazal Imre, so liganii vselej zaigrali »Daj, da moje srce ti pove, kako vroče zate gori...« Vsekako ie bila to Imrejeva najljubša pesem in vsakokrat je dajal zanjo visoke napitnine, kajti cigani so mu jo zaigrali s posebnim čustvom. In tisti trenutek, ko se je Imre pojavil, je bil Laci za Roziko samo še senca. Komaj da mu je odgovorila. In ko je potem Rozi po dolžnosti spremil domov, je moral vso pot poslušati, kako lejM) je bilo, kako č"dcvito so cigani igrali in kako imenitno je Imre plesal. Prvič ie Lacija to še nekaj zanimalo, drugič se je jezil, tretjič je bil ogorčen. In ko je to tretjo pot Iinre spet prišel, se ;e Laci komaj premagoval in le za las je manjkalo, da ni napravil škandala. »Prisodila si nii čisto nemogočo vlogo,« je na poti proti domu dejal Laci »Le kaj si bo Imre mislil o meni?« >Kaj si bo Imre o tebi mislil, to je vseeno,« je odvrnila Rozi. »Saj gre vendar samo zame. Ne pozabi, kaj si mi obljubil!« Laci je le s težavo udušil svoje "ogorčenje. Ko se je pa Imre četrtič prikazal v baru in so cigani že spet zaigrali njegovo najljubšo pesem »Daj, da moje srce ti pove, kako vroče zate gori...« •-xlaj je bilo Laciju dovolj. »Zdaj boš plesala ^ menoj,« je odločno dejal Roziki. In zgodil se je čudež. Rozi je Imreju samo prijazno i>okimala in je zaplesala z Lacijem. »Rozi,« je dejal Laci prisiljeno. »Najsi sem ti obljubil ali ne, nič več ne morem. Ali mar ne vidiš, da sem prav do ušes zaljubljen vate?« »Hvala Bogu, da si prišel na to misel!« mu je nežno odgovorila Rozi. »Postati moraš moja žena! Nič več te ne zapustimI« je strastno vzkliknil Laci. »Ce misliš, da se bova ujemala, bi bila takoj pripravljena,« je iskreno odvrnila Rozi. .»In Imre?« je nezanesljivo vprašal Laci. »Zaradi njega si nikar ne beli glave. Že kot otroka sva si obljubila, da si bova drug drugemu pomagala. Lani ko se je zaljubil v Erziko, je prišel k meni in zdaj ima tudi že njen pristanek. In ker sem mu pri tem pomagala, sem zdaj še jaz prosila njegove pomoči.« Laci jo je bedasto pogledal. »Kakšne pomoči?« je vprašal. Dekle se mu je nasmehnilo. »Le kako da nisi opazil, da imaš svojo Roziko?« (r Q. I.) Radio Ljubljana Od 4. do 10. nov. 1937. ČETRTEK. 4 NOVEMBRA. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Harmonika ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Ob 701etnic,i Petra Jereba ■ 21.00: Koncert Radrskega orkestra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Gregorčičeva ura ■ Konec ob 23.15 uri. PETEK. 5. NOVEMBRA 11.C0: Šolska ura ■ 12.C0: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert Radijskega orkestra ■14 00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Čas, vreme. poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19 50: Zanimivosti ■20.0r>: Narodne pesmi ■ 21.00: Plošče ■ 21.10: Rondo — na klavirju ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 6. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14 00: Vreme ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Razlogi za poglobitev žel. p roge skoz' Ljubljano ■ 19 00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19 50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20 30: Pratika za mesec li-stopad ■ 2200: čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. liri. NEDELJA. 7. NOVEMBRA 8.00: Mandolinski kvartet ■ 9 00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.IS: Otvoritev razstave A. Foersterja ■ 11.30: Radijski orkester ■ 13.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 13.15: Plošče (oddaja prekinjena od 14. do 16. ure) ■ 16.00: Plošče ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Prenos cerkvenega koa-certa iz stolnice ■ 18.30: Plošče ■ 19.00: Čas vreme, poročila, snored, obvestila ■ 19%: Nac. ura ■ 19.50: Slovenska ura »20 30: Plošče « 22.00: Čas, vreme poročila, snored » 22.15: Koncert češke lahke glasbe ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 8. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ® 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert Radiiskega orkestra ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravstvena ura ■ 18 20: Ploščo ■ 18 40: Kulturna kronika ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nacionalna ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert »Pevske zveze« ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. TOREK, !t. NOVEMBRA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme. ]>oročila ■ 13.00: Čas. spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18 00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18 40: Krščanstvo in nacionalizem ■ 19.00: Čas, Mislila je, da je njena bluza bela... ...dokler ni vzela brisače« ki je bila oprana z Radionom? Zakaj je perilo oprano z Radionom mnogo bolj belo kakor perilo oprano z navadnimi pralnimi sredstvi? Zato, ker vsebuje kisik. Navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago - Radion pa tvori milijone kisikovih mehurčkov, ki skupaj s peno dobrega Schichtovega mila pronicajo skozi vsako tkanino, odpravijo vso nesnago in operejo perilo snežnobelo. Ra- _ dion pere temeljito in ena- Schichtov komerno ter je zato perilo, oprano z Radionom, popolnoma čisto in bleščeče belo. RADION pere sam Knjižna zalnžba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorttfeva ulica 23a opozarja na naslednje knjige svoje založbe: Dr. 1. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA Dr. Vidmar M. — MOJ POGLED NA SVET . , , Dr. Vidmar M. — OSLOVSKI MOST................ Claude Anet — ARIJANA, roman, vezano Conan Doyle — POZNA OSVETA, roman, vezano . , , . . 24'— Gabršček A. - GORIŠKI SLOVENCI I. del...............80- Krellt - V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24 — Rehar R. - PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . . 20 — Rehar R. — POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12 — Špicar J. — MARTIN NAPUHEK, igra, broš. 10 — Vachek E. - KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. , . 48- vez. . . 54’— Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi Iz šestih knjig, broš. 230’— vez. , . 320’— Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK — Beecher-Stowe: KOČA STRICA TOMA — Goethe: EGMONT — Horatius Flaccus: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan dia 15’—, vezan 20*— Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglae v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni tednik ■ 20,00: Večer Josipa Prochazke ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 10. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura ■ 18.40: Oblike in dinamika življenja ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šah ■ 20.00: Koncert češke komorne glasbe ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Tercet Stritar in Radijski jazz ■ Konec ob 23. ura. Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno in greje ves dan, je v zalogi pri A. SEMENIČ IN DRUG, Ljubljana, Miklošičeva c. 15 POZOR GOSPODINJE! Najcenejo ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELFPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus K stalni odjem i Vinske Irte in sadno drevje!!! Sadne divjake, maline, ribizel, kosmulie, lešnike, pomaranče, limone itd. sl nabavite po najugodnejši ceni garantirano prvo- in čistovrstno pri dobro poznani tvrdki: VELESADJEREJA Janko Sarič, dipl. vinogr. in sadjar Petrovaradin (Srem) ZAHTEVAJTE CENIKE! Prilika ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje Presker Sv. Petra c. 14 17 šivalnih strojev, ki stikajo in štopajo, poceni na prodaj pri »P R O M E T« nasproti Križanske cerkve. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Velika izbira vsakovrstnm naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, lopltmerov, barometrov, barotermometrtv, bygrometrov ■. i. d. - . Raznovrstne ure, zlatnina n srebrnina. - Ceniki brezplačno e V naši pedikuri odstranimo: trdo kožo, zarasle nohte in kurja- očesa. Masiramo noge! Pedikura in masaža DIN 10- LJUBLJANA, SELKNBURGOVA ? Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Miiialek — vsi v Ljubljani.