SploSne vestl. — Novi prosvetni minister dr. Radenko Stankovic je profcsor in tajnik beograjske univerze. Pred svetovno vojno je bil ugleden javni delavec v Zagrebu ter se je odlikoval v vseh nacionalnih akcijah. zlasti v času narodnega osvobojenja in jc bil poverjenik za socialno politiko v Narodnem Viječu. Malo po prevratu se je preselil v Beograd, kjer je nekaj časa skupno z gg. Jurajem Demetrovičem in dr. Kosto Kumanudijem izdajal časopis »Jugoslovenska njiva«. Dr. Radenko Stankovič uživa kot znanstvenik velik ugled in si je pridobil kot profesor beograjskc medicinskc fakultete v mednarodnih znanstvenih krogih veliko avtoriteto. Če žeja te in glad mori, a skopp v žepu ti zveni, za mal denar postregel rad ti »Daj-Damov« bo avtomat. — Poslovanje P. R. K. v novem šolskem letu. Ob pričetku novega šolskega leta 1932. in 1933. Vas prosimo, da nam tudi v tekočem šolskem letu ostanete zvesti, oziroma da iznova organizirate Podmladek R. K. na Vaši šoli. Zahvaljujemo se vsem organizacijam, poverjenikom, učiteljem in učiteljicam ter sotrudnikom za njih požrtvovalno in uspešno delo. Lepi uspehi dosedanjega delovanja Podmladka pričajo, da ima ta največja svetovna mladinska organizacija veliko vzgojno vrednost. Dodatno k razpisu glavnega odbora štev. 7481/32 opozarjamo na sledeče: 1. Prijavne karte. Izpolnjene prijavne karte naj se takoj v začetku šolskega leta pošljejo oblastnemu in glavnemu odboru. Za organiziranc smatramo samo tiste šole, ki pošljejo prijavne karte. Včlanijo naj se po možnosti vsi Vaši učcnci (-ke) v vseh razredih, vsaj pa ena tretjina učencev (učenk) iz vsakega razreda, ker le tedaj se razred smatra, da je organiziran. Šole pa, ki doslej šc niso bile organizirane, naj nam predvsem naznanijo svoj pristop, nakar dobe tiskovine za prijavne karte. Poskrbite, da se včlani pri Podmladku tudi izvenšolska mladina. 2. Članarina. Od zbranc članarine na vsej šoli ostane 25% v blagajni šolskega odbora, a 25% se naj pošlje krajevnemu odboru P. R. K., ako obstoji v kraju, drugače pa ostane tudi teh 25% vSlagajni šolskega odbora, dočim se naj pošlje 50% koncem januarja in koncem iunija vsakega leta direktno glavnemu odboru P. R. K. v Beogradu. Polovico prejete članarine pošlje glavni odbor potem oblastnemu odboru. Zaradi ekonomske krize je v mnogih krajih težko plačevati članarino. Člani pa si to članarino lahko na kak način zaslužijo. 3. Dalje naj organizirane šole pošiljajo podpisanemu oblastnemu odboru za njegove večje potrebe 10% od vseh svojih dohodkov, izvzemši od članarine. 4. Delo Podmladka je različno. Skrbite. da razredni in šolski odbori redno izvršujejo svroje administracijske posle. Navajati je Podmladkarje k samodelavnosti. Prizadevajte si, da se izboljšajo zdravstvene razmere pri učencih samih v šoli in na domu. Snujte šolske '.uhinje PRK, šolske vrtove, šolske koše, delavnice za ročna dela, šolske lekarne, kopališča, igrališča, okrevališča (ferijalne kolonije), kino, radio, razne tečaje, zabave, koncerte, predavanja, predstave, razstave, gledališke igre, izlete itd. Podmladkarji naj zbirajo podpore, da morejo pomagati součencem z obleko, obutvijo, zdravili in šolskimi potrebščinami ter s hrano. Pomagajo naj tovarišem v pasivnih krajih, proslavljajo spominske dneve itd. 5. Važno je medšolsko dopisovanje. Na vsako pismo, darilo ali kaj drugega je treba odgovoriti in se zahvaliti. 6. Nedotakljivemu skladu je posvečati večjo pažnjo. 7. Šolske kuhinje PRK so povsod neizmerne koristi v vsakem času, a zlasti za čas gladu. Take kuhinje so že na 35 šolah. Prosimo da jih osnujete po možnosti tudi na ostalih šolah. Živila za vzdrževanje šolskih kuhinj la'hko zbirajo otroci sami s pomočjo šolskih vrtov, šolskih košcv vtd. Glavni odbor je izdal posebno brošuro »Rad školskih kuhinja PRK«. Pišite ponjo glavnemu odboru. 8. Knjižnica PRK. Mnoge šole nam še niso poslale vsega denarja za knjižice, ki smo jih poslali. Ta denar naj se nam tako.j pošlje. V zalogi imamo še veliko izvodov I., II. in !JII. zvezka. Prosimo, da jih naročite. 9. Poročila, Konec januarja in konec junija je poslati oblastnemu in glavnemu odboru polletno poročilo po predpisanem obrazcu. V polletnih poročilih je vselej izkazati tudi finančni pregled in gotovino prenesti v naslednje polletno poročilo, Izpolniti1 je tudi vsc druge rubrike. Poročila naj se pošiljajo pravočasno. 10. Pošiljanje denarja. Na položnicah ali nakaznicah natančno označite, za katero stvar je poslani denar namenjen. Za stvari, ki jih naročate pri glavnem odboru, obračunajte direktno s tem odborom. Fort. Lužar, predsednik. Fr. Gabršek, tajnik. VAŽNO OPOZORILO UCITELJSTVU. Ker je sedaj prišel čas, da bomo v šoli pričeli učencem izposojati knjigc iz šolarske knjižnice, ne bi hilo napačno to knjižnico nekoliko izpopolniti. Da vam pri tem pomagamo, smo sc odločili odstopiti šolskim knjižnicam in mladini naše knjige po 50% do 70% nižjih cenah, kakor so navedene po knjižnih katalogih. Vemo, da je sedaj prehodno pomanjkanje denarja in ravno to nas je privedlo do naše odločitve. Knjige dobite torej za isto ceno, kakor stanejo nas. Vse učiteljstvo naprošamo, da pojasni tudi mladini ugodnost. ki jo je lahko deležna v času od 15. novembra t. 1. do 15. febr. 1933. Današnji številki je priložen prospekt z navedbo knjižnih zbirk po naši lastni ceni. Prospekt je namenjen mladini katcri ga pokažite. Ako želite še več takih prospektov, nam to sporočite in vam jih z obratno pošto pošljemo. Mnogo uspeha pri 4Łlu vani želi Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. KONFERENCA PREDSTAVNIKOV ZADRUG DRŽAVNIH USLUŽBENCEV DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI. V nedeljo dne 23. oktobra 1932. se je vršila v Ljubljani konferenca predstavnikov vseh zadrug drž. uslužbencev dravskc banovine. Številno obiskano konferenco jc vodi! predsednik Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani gosp. A. Zigon. Prisostvovala sta kot zastopnika Zveze Nabavljalnih zadrug njen predsednik gosp. Miloš Štibler in gosp. Ivan Deržič. Po izčrpnih referati'h, katere so podali gg. Deržič Ivan. Miloš Stibler, predsednik Nabavljalne za- druge v Mariboru gosp. Rehar, predsednik Kreditne in nabavljalne zadruge drž. železnic v Ljubljani gosp. Ernest Jeras in gosp. Mirko Punčuh, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki sledi: Resolucija, »prejeta na konferenci predstavnikov držav- tiih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani, dne 23. oktobra 1932. Zastopniki zadrug drž. nameščencev in železničarjev dravske banovine, zbrani na konferenci v Ljubljani, dne 23. oktobra 1932. so po presoji današnjega stanja svojih zadrug sledeče ugotovili: Zveza Nabavljalnih zadrug za drž. nameščeTice je bila ustanovljena kot ustanova samopomoči, za gospodarsko najšibkejši sloj, po prizadevanju pok. finančnega ministra K. Stojanoviča v letu 1920., ko so državni nameščenci pOmagali z največjimi žrtvami urejevati državno administracijo, a jim država ni mogla pri vsej konjtmkturi za ostale ustanove nuditi primerne plače. Usvajajoč zadružna načela, svoja pravila in določbe zakona o Nabavljalnih zadrugah sp v gornji Zvezi včlanjehe zadruge izvajale začrtani jim program, skrbele in ščitile gospodarsko slabotne svoje člane s tem, da so zbirale, če tudi skromne prihranke, deleže, delavno moč itd. in jim nudile po nizkih cenah življenjske potrebščine, cen«n kredit, odnosno jim pripomagale do lastnih domov. Zadruge za poslovanjem z nečlani nikdar niso stremele in so vsako tozadevno nerednost odpravljale in po p-otrebi tudi nastopile s kazenskimi odredbami. Na podlagi predstoječih činjenic predstavniki 16 tisočev zadrugarjev drž. uslužbencev dravske banovine zavračajo neosnovahe napade trgovcev na naše zadružne ustanove, izjavljajo, da jih hočejo z vsemi močmi "braniti do skrajnosti, poglobiti delo in ne dopustiti, da bi bil gospodarsko šibek stan državnih uslužbencev predmet eksploatacije kogarkoli. Ugotavljajo, da so njihove zadruge z zadružnimi deleži in rezervnimi fondi stvitjale žadružni kapital, ki ttikdar ne beži preko meje, ampak ostane vezan na svoje člane, rodno grudo in državo; da so žadruge vedno in vestno izpojnjevale žakonske predpise in nosile vsa predpisana jirn brerhena ter hikdar niso strerrtele za tfedovoljenimi sredstvi; da so žadruge edino le stretrtele za tem, da izločijo vse nepotrebne posrednike med producentom in konzumentom, ki so se po vojni dobi v tako veliki meri pomndžili in živeli tako na račun producenta, kakor tudi na račun konzumenta; da so vplivale Nabavljalne zadruge gospodarsko vzgojno na stan drž. uslužbencev in ga navajale k štednji in kupovanju v gotovini in odvračale le od prezadolževanja; da so bile zadruge hrbtenica ostalim kulturnim in humanitarnim ustanovam drž. uslužbencev, katerim so pripomogle do priznane višine; da so ugodnosti, katere nudi država zadrugam drž. uslužbencev le majhen nadomestek za njihdVe nizke ¦prejemke in pozivajo Zvezo Nabavljalnih zadrug v Beogradu, da tako javnosti kakor tudi kraljevi vladi dokažejo važno nalogo, Ikatero Izvajajo včlanjene Nabavljalne zadruge in apelirajo ponovno na drž. uslužbence vseh panog dravske banovine, da se čim tesneje oklenejo svojih zadruig, ker s tem pomagajo sebi do gospodarske osamosvojitve in tudi narodu, katerega sestavni del so in hočejo ostati. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1932.