IZHAJA N.SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
-niiimiimib mn mu i mi ■■ ■ ■umi—i——i—— —iiiTiiwi—immmmBammamm i
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.053.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za l/» leta 00 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
EFTO IX.
Teleion št.£52.
LJUBLJANA, dne 19. junija 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 70.
Govor novega predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Ivana Jelačina ml. ob otvoritvi plenarne seje dne 11. junija 1926.
Slavna zbornica! — Doletela me je odlična čast, da ste me v svoji zadnji plenarni seji izvolili za zborničnega predsednika. Izkazano mi za-upanje me je iskreno ganilo. Blagovolite sprejeti mojo najprisrčnejšo zahvalo vsi, ki ste mi z izvolitvijo hoteli podati dokaz zaupanja in priznanja, da me smatrate sposobnim voditi najvišjo gospodarsko korporacijo v Sloveniji. Dovoljeno pa naj mi bo nasloviti par besed tudi na ojie gospode kolege, ki so oddali svoje glasove visokocislanemu članu zbornice g. Josipu Lenarčiču, kateremu sem bil čisto nezavestno protikandidat, saj se dotične plenarne seje niti nisem osebno udeležil. Zagotavljam Vas, da bo izvrševanje te moje nove funkcije vestne, objektivno in usmerjeno za interese nas vseh. Upam, da si bom s svojim delom lahko pridobil zaupanje Vseh članov naše zbornice.
Delo v slovenski javnosti ni hvaležno. Tega sem se vedno zavedal ter me kritiku mojega dosedanjega javnega dela ni mogla motiti v mojem stremljenju, po svojih skromnih močeh koristiti skupnemu našemu gospodarstvu. Za tako delo pa nista potrebna samo razum in hladna preudarnost, temveč je treba nositi v svojem srcu tudi ljubezen za vse tisto delo, kateremu hočemo posvetiti svoje moči, ne meneč se pri tem za ovire in ležrkoče, preko katerih moramo do cilja. Iz ljubezni do naše skupne stvari sem delal dosedaj v naših gospodarskih korporacijah in isto ljubezen hočem posvetili svojemu delu tudi v zbornici.
1’rtd seboj imamo v najbližjem času nove zbornične volitve in prvo točko svojega programa vidim v tem, da dosežemo kompromis za zbornične volitve. Časi so dovolj resni, da se lahko združimo na skupni kompromisni listi in tako ustvarimo zdravo podlago za delo v naši bodoči zbornici. Ne bilo bi prav, da se pri tej odločitvi izpostavljamo vplivom onih, ki naših skupnih gospodarskih interesov ne razumejo ali jih nočejo razumeti. Skupnosti bomo najbolj koristil', če najdemo skupno bazo za naše delovanje. Zato mislim, gospodje, da me boste v tem mojem stremljenju blagohotno in z razumevanjem podpirali. Potem se nam bo prej posrečilo doseči cilje, za katerimi vsi stremimo.
Še ena želja je, ki mi leži na srcu in na katero Vas moram opozoriti. V mislih imam ono malenkostno ljubosumnost mecl člani zbornice iz bivše Štajerske in Kranjske, ki je često neprijetno motila složno in mirno delo v zbornici. Naša zbornica naj ne bo zbornica Štajercev in Kranjcev, temveč Zbornica za slovensko trgovino, obrt in industrijo. Če Ljubljana od nekdaj nosi zgodovinsko nalogo matice Slovenije in predstavlja po duševnem, kulturnem in gospodarskem vodstvu srce in glavo Slovenije, tedaj je naši Sloveniji pravtako potreben Maribor, Ju>t ona močna roka, ki naj na severni meji naše države ščiti naše go-spodarske interese. Naš general Maister ni rešil Maribora samo Vam, ampak tudi nam; Maribor ni samo Vaš, ampak je tudi naš, kakor naj bo Ljubljana tudi Vaša in ne sani o naša.
Potrebno je, da zbornica pritegne nase ostale naše gospodarske in stanovske organizacije, ki paralelno delujejo za interese našega'gospodarstva. Želeti je, da se stiki med zbornico in ostalimi organizacijami še bolj poglobijo. Tako bomo lažje in hitreje korakali do uspehov.
Če pri tej priliki izjavim, da je uradniški aparat naše zbornice dober in do-
vršen, tedaj Vas zagotovim, da bo tudi v bodoče vestno in točno deloval in vse posle izvrševal z največjo objektivnostjo. Na to bom obračal posebno pažnjo. Uverjen sem, da me bo zbornično urad-ništvo podpiralo, o čemur sem dobil pri .prevzemu predsedniške funkcije tudi f or n te 1110 za g< >to v i 1 o.
Zbornica se bo morala od časa do časa pečati z nktuelnimi gospodarskimi vprašanji in ker ne bo mogla vedno odločilno vplivati na njih konečno rešitev, je neobhodno potrebno, da si napravimo pregled o položaju našega, gospodarstva.
Za nami je osem let, odkar smo stopili v skupno novo državo. Imeli smo v lej dobi prilike dovolj, da smo opazovali, kako se dela za konsolidacijo in pn-vzdigo našega gospodarstva ter ublažitev naših zamotanih razmer. Reči moram, da perspektiva za bodočnost ni rožnata. Goftpodarska politika, če je sploh mogoče o smotreni gospodarski politiki pri nas govoriti, se giblje v smereh, ki ne bi mogle nikdar dovesti do ekonomske konsolidacije naše države. Mi ne odrekamo našim bratom Srbom, niti bratom Hrvatom, da ne bi imeli namena in. volje delati pametno gospodarsko politiko. Zahtevati pa moramo, da se tudi nam Slovencem ne jemlje in ne krati pravice smotrcnega sodelovanja. Mislim, da smo v osmi ih letih Slovenci dokazali, da smo vedno pripravljeni stati ob strani pri poštenem delu vsakomur v naši državi, ki to državo ljubi in ji želi resničnega gospodarskega napredka. To smo dokazali ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji.
Neenakost obstoječih zakonov v posameznih pokrajinah, slaba uprava, pretirana centralizacija v upravi in iz nje izvirajoče često nerazumevanje, naših slovenskih razmer, pomenijo za nas pravo veksacijo in če ne bi bilo v nas toliko potrpežljivosti, dobre volje in konečno zdrave narave, bi bili težko .prestali vse neštete ovire, s katerimi smo se morali dosedaj boriti. Prepričan pa sem, da burno s skupnim vztrajnim delom pripomogli k ozdravljenju takih razmer.
Eno glavnih vprašanj, ki nas živo zanima, je izenačenje davčne zakonodaje. To izenačenje naj bi pomenilo priznanje enakopravnosti vseh naših državljanov. Pa ne samo neenakost v davčni zakonodaji, tudi neenakost v davčni praksi je največja krivica, ki jo morajo prenašati slovenski gospodarski krogi. Naj se nam ne zameri, ako trdimo, da ni samo tisti, ki pobira davke, pravi državljan, temveč tudi tisti, ki davke plačuje. Pomilovanja v redni so tisti Slovenci, ki doslej tega še niso uvideli. Če se nas tlačili Nemci, Italijani in Madžari, smo to težko občutili, vendar se takrat takim krivicam nismo čudili. Danes pa nas vse drugače boli, če.dela krivico brat Srb ali Hrvat in najbolj nas boli, če nam dela krivico Slovenec. Nikdar nismo pozivali slovensko davčno uredništvo k sabotaži zakona, pozivali pa srno merodajne faktorje k pameti in zmernosti v izvrševanju njihove uradne funkcije. Če v tem pogledu ne bo nastopilo izboljšanje, tedaj si tudi od enotnosti davčnega zakona ne moremo obetati olajšanja težkih razmer. Uveljaviti moramo svoje pravice in iz prakse pregnati mnenje, da smo Slovenci državljani druge kategorije in priboriti si moramo mesto na solncu, kjer naj si slovensko gospodarstvo izleči svoje rane.
Stavijo se v nas velike zahteve. Zau-upamo v zdravo naravo naše države in preko naših škodljivcev ne izgubljamo
poguma. Vemo gospodje, kake pritožbe smo čuli na izrednem občnem zboru Zveze industrijcev v Ljubljani. Dela se nam velika krivica, ako se ne uvažuje bitnih zahtev naših industrijskih podje-, ti j, ki so pri nas avtohtona in ki jih ni mogoče prenesti v druge kraje naše države. Blaznež je tisti, ki meni, da se da prenesti iz Slovenije premogovnike, vodne sile in druge predpogoje, ki so omogočili osnovanje in izgraditev naše industrije. S silo se ne da vsega tega odtrgati od našega gospodarskega in narodnega telesa. Imamo pa nekaj drugega, kar se da prenesti tudi v najjužnejše kraje: naš naraščaj. I a naraščaj pit naj bo tako vzgojen in tako pripravljen za praktično gospodarsko delo, da bomo povsod želi sadove, kjer bo naša mladina sistematično v praksi uveljavljala ono, za kar jo moramo s temeljito vzgojo pripraviti. Nahajamo se v Sloveniji v natlačenem prostoru za naš naraščaj. Ne-zdirava konkurenca se že danes pojavlja v mnogih strokah vsled preobilice obratov in v interesu nas vseh je, da naši ljudje opustijo komodnost ali predsodke in si poiščejo kruha izven Slovenije v ostalih pokrajinah države, kjer je predpogojev za uspešno gospodarsko de-
lo	dovolj.
Imamo še druga nerešena vprašanja, Ljubljanska borza čaka izpopolnitve. Uverjen peni, da bi mogla in mora postati naša borza važen posredovajen organ naše trgovine. Malo je slovenskih izvoznikov, ki so se povzpeli preko lokalnega obzorja na nivo dalekovidnega inozemskega veletržCa, ki si s pomočjo spretno izrabljenih zvez išče zaslužka v najoddaljenejših krajih svetovnih tržišč. Še je pravi čas za naše ljudi, da si ustvarijo trajne eksistence in blagostanje po vzgledu podjetnega trgovstva drugih narodov in nepraktični bi bili, če pri tem pozabimo na ugled in renome, ki ga slovenski trgovec kljub raznim povojnim izrastkom uživa povsod v inozemstvu. Izvežbati moramo dobre reprezentante izvozne trgovine in mnogoterim našim ljudem bo tu odprta pot k blagostanju in sreči. Solidnost trgovskega dela bo najuspešnejše sredstvo, da naši ljudje pridobijo za sebe inozemska tržišča.
Gospodje, veste tudi, da je Slovenija še vedno brez direktne zveze z morjem preko našega ozemlja. Ta točka ostane do uresničenja aktuelna v našem gospodarskem programu.
Cesfe v Sloveniji so v dezolatnem stanju. Zbornica, ki je prometnim vprašanjem vedno posvečala vso pozornost, bo tudi v tem pogledu storila še nadalje svojo dolžnost. Upajmo, da tudi država stori, kar je za nas storiti dolžna.
Praktične potrebe nam narekujejo, da smo v stalnih stikih z ostalimi zbornicami v državi. Konferenca zbornic, ki se v kratkem virši v Ljubljani, nam bo dala priliko, da te stike poglobimo in storimo sporazumne zaključke v našem programu, kakor je bilo to na konferencah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju in Sarajevu.
Rečem, da bo delovanje uspešno in veselo, ako bo med nami dober sporazum.
Vsi oni, ki hočejo biti voditelji svojega stanu ali večjih skupin svojega'naroda, morajo vedeti, da ne vršijo dela za danes samim sebi, nego za desetletja naprej, za naše potomce. Zavedajmo se važnosti nalog, ki jih imamo v tej zbornici in delujmo složno za gospodarsko dobrobit Slovencev in naše države. Pri tem pa spoštujmo svoje pošteno delo, s tem bomo spoštovali sami sebe in spoštovali nas bodo drugi. Apeliram na Vas, gospodje kolegi, da me podpirate v tem stremljenju in vsak po svojih močeh pripomorete k gospodarskemu napredku in blagostanju naše domovine.
Nettunske konvencije v vladi sprejete.
Ministrski svet je v četrtek popoldne končal razpravo o nettunskih konvencijah. Po dolgi debati je bil zvečer odobren tudi tretji in zadnji del konvencij. Tudi povprečni poznavalec razmer si nekaj drugeiga pač ni mogel pričakovati. Seja ministrskega sveta je trajala od 5. do pol 10. Vsi prisotni ministri so podpisali konvencije, ki jih bo vlada v najkrajšem času predložila skupščini. Po seji ministrskega sveta so ministri izjavili novinarjem, da se je razprava o nettunskih konvencijah zavlekla le radi ministra dr. Krajača, ki je obširno razlagal svoje mnenje. Na tej seji sprejete najvažnejše konvencije se nanašajo na rešitev vprašanja povračila italijanskih dolgov Jugoslovenom, zadeva rekvizicij, razna socijalna vprašanja in druga doslej še tajna vprašanja. Nettunske konvencije bi morale priti že danes pred finančni odbor. Največje zanimanje vlada za ratifikacijo beograjskih konvencij z Italijo, ki jih je vlada prejela že pretekli teden. Ratifikacija beograjskih konvencij bi se morala izvršiti že danes. Vsled razmer, ki vladajo v vladni večini, se je pa to vprašanje črtalo z dnevnega reda. Po izjavi ministrskega predsednika ipride zakon o ratifikaciji beograjskih konvencij pred skupščino v začetku prihodnjega meseca.
PROTEST ZAGREBŠKE ZBORNICE PROTI NETTUNSKIM KONVENCIJAM.
Na včerajšnji plenarni seji je zagrebška trgovska in obtniška zbornica sprejela ostro resolucijo, ki se obrača na vlado in Narodno skupščino, naj v zadnjem trenutku, ako že sprejme beograjske konvencije, nikakor ne sprejme nettunskih konvencij, ker so škodljive za vso državo, posebno pa za Primorje.
PRISILNA PORAVNAVA V AVSTRIJI.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na Dunaju je imela začetkom tekočega meseca sejo, na kateri se je med drugim pečala z vprašanjem prisilne poravnave. Zbornica se ni priključila akciji, da se prisilne poravnave odpravijo, ker hoče preprečiti izvensodne poravnave in naraščanje konkurzov, ki notorično uničijo izdaten del kreditanjevega premoženja. Pač pa smatra zbornica, da je treba poravnalni red v nekaterih točkah popolniti. Najmanjša kvota naj se zviša na 40%. Poravnalni komisar naj bo dolžan vestno presoditi, ali je potrebna intervencija državnega pravdnika. Ustvari naj se možnost, da more večina upnikov poravnalnega upravnika odsloviti in predlaga za upravnika drugo osebo. Večina upnikov naj ima tudi pravico predlagati ustavitev postopanja. Na željo večine upnikov mora poravnalni dolžnik dopustiti stalno kontrolo upnikov v svojem obratu. Upniki, ki si hočejo . zasigurati posebne ugodnosti, naj izgube celo terjatev.
DAVČNI PREDPISI ZA TRGOVSKE POTNIKE V BELGIJI.
Trgovci in potniki, ki nimajo v Belgiji stalnega bivališča in potujejo po diržavi, da zbirajo naročila, ne plačujejo nobenega davka, ako vozijo s seboj samo vzorce, katere ob odhodu iz države vzamejo s seboj. Ako pa imajo s seboj že blago, katero prodajajo svojim odjemalcem, plačajo ob uvozu carino in davek na poslovni promet ter istočasno pri obmejni carinarnici tudi pavšalni pri-
Trgovsko ali obrtno sodišče?
dobninski davek 60 frankov, ki velja samo za dotično leto in sicer do konca leta. Ako pa ostane trgovec, ali potnik v Belgiji preko 31. decembra, se mu davek znova odmeri in sicer po višini opravljenega prometa.
ELEKTRIČNE ŽELEZNICE V ITALIJI.
V	letošnjem aprilu so otvorili polni električni obrat na železnici Genova— Pisa. To je korak naprej v vedno hitrejšem tempu elektrifikacije italijanskih železnic. Nova železnica je 862 km dolga, gotovo med najdaljšimi električnimi železnicami v Evropi. Vse električno železniško omrežje Italije meri fX)0 km, leta 1926 jih je bilo samo 460. Poleg teh
v	polnem obratu se nahajajočih električnih železnic je dosti takih, ki jih v električne pretvarjajo. Omenimo zlasti težko gorsko progo Bologna—Firenze, 133 km, najvišja točka 616 m, vzpetost do 30°/oo, ali pa Rim—Sulmona, 172 km, 896 m, do 30°/oo. Kmalu bo električnih železnic 1300 km. S tem pa elektrifikacijski program prihodnjih let še ni izčrpan. Prišla bo zraven južnoitalijanskih apeninska proga Benevento—Foggia, 101 km, 479 m, znana proga Božen—Brenner, 89 km itd. Napredujoča elektrifikacija italijanskih železnic znaoi ogromen prihranek na uvozu premoga; samo proga Genova—»Spezia je požrla na leto 15.000 ton premoga. Poleg vseh drugih 'prednosti je električni obrat dosti bolj poceni kot parni. Dosežemo lahko večjo prometno gostoto in večjo hitrost; uvedli bodo lokomotive s hitrostjo nad 100 km na uro. Ker je Italija klasična dežela predorov, pomeni novi način za potnike velikansko pridobitev na udobnosti potovanja. Kdor se je vozil kdaj ob Rivieri di Levante na 44 km dolgi progi Sestri Levante—Spezia, bo vedel o dimu dosti povedali; 28 km pride na tunele, deloma so tuneli še zaviti. Za obrat služi nekaj parnih elektrarn, v veliki meri pa liidroelektričue centrale, porabljajoče vodo v številnih gorskih dolinah. Za dosego večjega padca so vodo večinoma ujeli v velikih zastojnili jezerih. V tem oziru Italija prav gotovo prednjači.
Poziv trgovcem in industrij cem.
Usojamo se opozoriti naše trgovce in industrijce, da pošilja Društvo Trgovska Akademija v Ljubljani vsem uglednejšim trgovskim in industrijskim tvrdkam v nakup po nekaj srečk svoje denarne loterije. Številne tvrdke so radevolje, ne glede na sicer jako ulgodne pogoje, kupile vse ali vsaj nekaj poslanih srečk. S tem so dokazale, da pojmujejo gospodarsko in kulturno velepomembno akcijo omenjenega društva, ki hoče zgraditi moderno opremljeno poslopje naši edini trgovski apademiji v Sloveniji, ki naj nam vzgoji toliko potreben temeljito izobražen naraščaj. S tem so sledile tudi vzgledu naših uglednih trgovskih in industrijskih korporacij, osobito Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze industrijcev, Zveze trgovskih greinijev in poedinih trgovskih gremijev in zadrug, ki omenjeno akcijo najkrepkeje podpirajo. Najdejo se pa žalibog še tvrdke in to celo take, ki uživajo ugled kot stanovsko zavedna in gospodarsko dobro fundirana podjetja, ki poslane srečke vračajo in si >s tem dajejo žalostno izpričevalo o svoji stanovski zavednosti, ko odrekajo omenjeni akciji podporo, kakršno dobivo Društvo celo od strani slojev, ki na tej aikciji nimajo nikakega stanovskega interesa. Poživljamo zato naše zavedno trgovstvo in industrijo, da kupuje in naroča srečke loterije za zgradbo Trgovske akademije. Opozarjamo na današnji oglas, iz katerega je razvidno, da so pogoji te denarne loterije jako ugodni in pri ceni srečke po 10 Din dobitki od 50 do 100.000 dinarjev (skupno 875 dobitkov) številni in visoki.
Delniška družba B. imela je svoj sedež v Trstu, obenem ipa podružnico v Ljubljani, pozneje tudi v Mariboru. Tožitelj je bil od 1. 1918 ravnatelj ljubljanske podružnice, od 1. januarja 1920 naprej pa ravnatelj mariborske podružnice. Po službeni pogodbi je imel dobivati tako v Ljubljani, kakor tudi pozneje v Mariboru poleg stalne mesečne plače še tantijemo od čistega dobička.
Ko je bil že pri podružnici v Mariboru, se je letta 1920 obračunala šele neka prejšnja kupčija ljubljanske podružnice iz 1. 1919. Kupčija izkazala je čistega dobička toliko, da je znašala tožitelju pristoječa tantijema 20.000 Din. '
Pri podružnici v Mariboru izkazala je bilanca, obsegajoča dobo do 130. junija 1920, zopet toliko dobička, da je tožiteljeva tantijema znašala 14.455 Din, tako da je imel tožitelj dobiti na tantijemi skupni znesek 34.455 Din.
Ljubljansko in mariborsko podružnico delniške družbe B. z vsemi akti-
vi	in pasivi prevzela je novoustanovljena, meseca aprila 1921 v trgovski register vpisana delniška družba A.'s sedežem v Ljubljani. Ker tožitelj svoje terjatve na tantijemah še ni dobil plačane od delniške družbe B., plačati mu je pa tudi ni hotela nova delniška družba A., primoran je bil tožitelj, vložiti tožbo. Vložil jo je proti novi delniški družbi A. pri trgovskem sodišču v Ljubljani. Trgovsko sodišče izreklo se je pa za nepristojno in vse dotedanje postopanje za nično. Svoj sklep je utemeljevalo s tem, da iztožuje tožitelj na službeni pogodbi temelječo terjatev na tantijemi, da gre torej v sporu za mezdno zahtevo ter je za spor pristojno glede na določbe §§ 4.a in 5. zakona z dne 27. novembra 1896, št. 218 d. z. le obrtno sodišče.
Proti temu sklepu trgovskega sodišča vloženemu rekurzu je višje deželno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in trgovskemu sodišču naročilo nadaljevanje postopanja. Utemeljevalo je svoj sklep s tem, da naj se glasom § 1. zak. z dne 27. novembra 1896 osnujejo obrtna sodišča v razrešitev obrtnih pravdnih sporov med obrtnimi podjetniki in delavci. Po § 4. cit. zakona je obrtno sodišče brez ozira na vrednost spornega predmeta pristojno v mezdnih sporih in po § 5. cit. zakona v zvezi z določbami §§ 2. in 41. zakona o trgovskem pomožnem osobju je šteti za delavce vse osebe, nameščene pri obrtnih podjetjih za pretežno trgovske ali višje, netrgovske posle. Tožitelja je torej vsekako smatrati za delavca v smislu § 5. zak. o obrtnih sodiščih.
Vzlic temu pa obrtno sodišče za ta spor ni pristojno. Iz tožbenih navedb
Edina pot, ki naj nas privede v boljše razmere, je vzgoja naroda k delu in štedenju.
Vprašanje sledenja je postalo v zadnjem času zopet izredne važnosti. Vedno težje življenske razmere v vseh državah so povod, da se temu vprašanju posvečuje največ ja pažnja. Izvrstno pisani strokovni članki, razne ankete in resolucije priporočajo vsem slojem omejitev nepotrebnih izdatkov in čim resnejše sledenje; tudi najvišji faktorji v državi so uvideli izredno važnost tega problema in podpirajo po možnosti preplačani, da je to edina pot k ozdravljenju naših razmer in h gospodarski osamosvojitvi.
Pri nas je smisel ea štednjo še precej razvit, kar dokazuje porast hranilnih vlog pri naših hranilnicah in denarnih zavodih. Manjkala pa nam je doslej še organizacija, ki naj bi vzpodbujala k štedenju tudi vse one sloje, ki svojih majhnih prihrankov radi neznatnosbi ne bi nikoli nesli v hranilnico, temveč jih nepotrebno uporabili in s tem odtegniti skupnemu cilju. Takemu majhnemu človeku je potreben tudi gotov moralni pritisk, neka obveza, ki ga sili k rednemu šte-
sledi namreč, da iztožuje tožitelj tantijemo za službeno dobo v 1. 1909. Njegova službodajalka je bila takrat delniška družba B. ,v Trstu oziroma njena podružnica v Ljubljani. Zoper to pa ne gre tožiteljeva zahteva, ampak zoper toženo delniško družbo A.,
o	kateri trdi tožba, da se je 1. 1921 ustanovila in od tožiteljeve takratne službodajalke delniške družbe B. prevzela vsa aktiva in pasiva iz 1. 1918 in 1919. Glede zahtevane tantijeme v znesku 20.000 Din torej ne gre za mezdni spor med službodajalko in uslužbencem, marveč za tak spor med slednjim in tretjo osebo. Glede na § 1. zakona o obrtnih sodiščih in § 41. zak. o trgovskih pomočnikih, torej za ta spor obrtno sodišče ni pristojno.
Glasom § 23. zak. o obrtnih sodiščih je za mezdne spore, navedene v § 4. zak. o obrtnih sodiščih tudi če pridejo v poštev osebe označene v § 5. lit. c, izključno pristojno ono obrtno sodišče, v čegar okolici se nahaja obratovališče ozir. v čigar okolišu se je imelo vršiti delo ali plačati mezda.
V	tem pogledu navaja tožitelj, da je bil 1. 1920 premeščen le mariborski podružnici delniške družbe B. Za svoje tamošnje poslovanje v ddbi do 30. junija 1920 zahteva od toženke kot prevzemnice pasiv prejšnje službodajalke tantijemo po 14.455 Din; za ta del zahtevka bi bilo, če bi bila tožba naperjena zoper službodajalko, pristojno obrtno sodišče v Mariboru. Tam pa obrtnega sodišča ni. Za ta del zahtevka torej pristojnost obrtnega sodišča ni dana z obeh razloženih vidikov.
Pristojno je pa pač trgovsko sodišče v smislu § 51. št. 2 n.
Tudi stol sedmorice v Zagrebu je potrdil sklep višjega deželnega sodišča bistveno iz njegovih razlogov. Tudi v sklepu stola sedmorice se poudarja, da toženika ni bila službodajalka tožitelja, torej vtoževana terjatev ni nastala iz službenega razmerja, ki bi bilo obstojalo med njima, marveč je toženka le prevzela od bivše tožiteljeve službodajalke vsa aktiva in pasiva, ter tako postala navadna dolinica tožiteljeva. Ne gre torej za spor med službodajalcem in njegovim delavcem v smislu § 1—4a zakona o obrtnih sodiščih, odnosno med službodajalcem in njegovim trgovskim pomočnikom v smislu § 41. zakona o trgovskih pomočnikih, nego gre le za spor med strankama, ki med seboj ne stojita v mezdnem ali službenem razmerju, marveč si stojita nasproti le kot upnik in prevzemniea dolga. Za take spore je pa podana pod-sodnost rednih sodišč, ne pa ona obrtnega sodišča. Pristojno je torej z ozirom na določbo § 51. št. i trdi toženka, v smislu § 49. t. 6 okrajno sodišče.
denju z vplačevanjem ntsečnih vložkov, 'la važen cilj skuša doseči s svojo organizacijo pred kratkim ustanovljeni »Ma-
li	šteditelj«.
Ideja, ki jo izvaja ta zadruga, ni nova. Prišla je k nam iz Francije, kjer obstojajo podobne organizacije že več let in k jer so dosegle tudi že res presenetljivih uspehov. Samo en tak zavod v Parizu ima v času petletnega obstoja čez 100.000 članov ter vrši v največji meri važno na-cijonalno - ekonomsko nalogo.
Iz zelc zanimive propagandne števil-ke »Malega štediteljac posnemamo, da sprejema zadruga mesečne vložke po Din 25, za katere vrača šteditelju po preteku 5 let obrestovani prihranek Din 1600. Da pa v čim večji meri vzpodbudi v najširših krogih srnisel za te vrste štednjo, je uvedla žrebanja štednih listov in poseben sistem nagrad za vse one svoje šteditelje, ki so pripravljeni nekaj svojega prostega časa vporabiti v -vrho propagacije ideje štedenja in v svrho pridobivanja novih članovštediteljev. Žreba se enkrat na leto vsaki 250.štedni list, za katerega izroča zadruga srečnemu dobitniku brezplačno še en sledni list, ki se izplača istočasno z izžrebanih štednim listom ob njegovi dospelosti.
Na ta uaean prejme srečni dobitnik mesto Din 16C0 dvojen znesek Din 3201).
Za one svoje prijatelje, ki so sami prepričani o izredni važnosti štedenja, in ki žrtvujejo nekaj svojega prostega časa za to, da prepričajo o tem tudi druge ter jih pridobe kot nove člane-šteditelje, za vse te je uvedla zadruga po francoskem vzorcu nagrade, 'lem svojim prijateljem, ki postanejo zadrugini sodelavci, razdeljuje zadruga vse one zneske, ki jih druga društva podobnih ciljev žrtvujejo svojim agentom, akviziterjem, trošijo za ogromno režijo, itd; Delo, ki ga zahteva zadruga od svojih sodelavcev gotovo ni težko. Vabi jih le, da ob svojem prostem času pridobivajo novih pristašev naše ideje štedenja ter širijo s tem smisel za štednjo v majhnih mesečnih zneskih, s čimer doprinašajo k rešitvi tega jako važnega problema, ne glede na materialne koristi, ki jim jih to delovanje more prinesti. Te materialne koristi so pa lahko tudi zelo znatne in morejo biti vsakomur, ki se le malo zavzame ža propagando in ako njegovi nasledniki nadaljujejo po njem započeto delo, lep postranski zaslužek.
Zadruga sama je ustanovljena na podlagi zadružnega zakona, stoji pod oblastno in zvezino kontrolo, za njeno solidnost pa jamčijo še sledeči gospodje ustanovitelji:
načelnik: dr. Janko Žirovnik, odvetnik, Ljubljana; ipodnačelnik: Milan Bogady, bivši bančni ravnatelj, Ljubljana; člani: Milan Dular, ravnatelj ljubljanskega velesejma in belgijski konzul v Ljubljani; Stanko Jesenko, ravnatelj zavarovalne družbe »Croatiac v Ljubljani; inž. Veljko Nikolič, kemik in tovarnar, Ljubljana; arh. Josip Costaperaria, Ljubljana; Vinko Vab tč, veleeksporter hmelja v Žalcu.
Opozorili bi končno še na to, da ta zadruga nima ničesar skupnega s hranilnicami za zavarovalno štednjo, ki so se v zadnjem času ustanovile in ki imajo popolnoma druge cilje.
To bi bila v kratkem slika o tej novi zadrugi, ki je gotovo poklicana, da igra važno vlogo v organizaciji male štednjo. Prepričani smo, da bode pridobila mnogo pristašev čim naše ljudstvo spozna resnost in solidnost njenega dela in ko se samo prepriča, da je ta način štedenja zanj praktičen in koristen.
Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani, Gledališka tdica 8. III. ter pošlje radevolje vsakomur, kdor se za ta način štedenja utegne zanimati, svojo propagandno številko, katera mu bode podala naj-tečnejšo sliko njenega delovanja.
Trgovina.
Borzno razsodišče. Vsled sodnih počitnic se ustne razprave pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 15. julija do 25. avgusta ne bodo vršile.
Mednarodni zakon o delniških družbah. Na glavni skupščini mednarodne parlamentarne trgovske konference, ki se je vršila od 25. do 29. maja t. ’l. v Londonu, se je razpravljalo tudi o mednarodnem delniškem zakonu. Tekoin razprave so se izdelala temeljna načela za tak zakon. Med temi so brezdvoma najvažnejša ona, ki zadevajo razširjenje delokroga posameznih delniških družb na inozemstvo. Delniške družbe, ki so v domači državi zakonito ustanovljene, naj bi se priznavale tudi v drugih državah, kjer naj bi smele poslovati in sploh uživale vse pravice, katere priznava domov-na država v tem oziru drugim državljanom. Družbe, ki prenesejo sedež v drugo državo, ali tam ustanove podružnice, naj bodo glede dolžnosti in upoštevanja predpisanih formalnosti gtede javnosti zavezane zakonom dotične države. Za vse delniške družbe naj bi se vodil mednarodni register.
Mednarodna zveza špediterskih organizacij. Dne 31. maja t. 1. se je vršil na Dunaju ustanovni občni zbor mednarodne zveze špediterskih organizacij. Zveza ima nalogo, da združi vse organizacije sveta v svrho zaščite in pospeševanja skupnih stanovskih in gospodarskih interesov. Občnemu zboru je prisostvovalo 5 jugoslovenskih delegatov, med katerimi se je nahajal tudi bivši pomočnik trgovskega ministra dr. Fran Go-spodnjetič. Kot zastopnik Slovenije je
. »Mali šteditelj«,
zadruga za organizirano Sledenje.
VELIKA
885
LOTERIJA
DOBITKOV G |	100.000
po dinarjev	”	»iti	50.000
50 do 100.000 tiob.tRi	20	(J00
= OnSlva = Trgovska akademija
= i
IZREDNA	■	SREČKA I	Srečke se dobe
milnimi limitu m iiiiiiiiiiimiitt	■	■
pri Društvu ..TRGOVSKA AKA-
I
nDTTTD- m	I	^	n-	I	Pfl UrUSWU ..TRGOVSKA HKfl-
PK1L1KA	I	y|j](j lil	|n	I	0EMUA“»Ljubljani,Beethou-
■iiniiiiiiiiiiHiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiuii I ulllllU JL	lilll ■	'	'
■	■	no*a	unča	it.	10,	pri	Trgov-
skih gremijih, v bankah in po trgovinah.
Naročite takoj • Žrebanje 15. X1I.19Z6.
<■__ 	J
na občnem zboru sodeloval predsednik j udruženja špediterjev v Mariboru gosp. Stanko Kocbek, solastnik in vodja špe-dicijske družbe Balkan v Mariboru.
Angleške koncesije v Bolgariji. Bolgarska vlada je dala posebni v ta namen ustanovljeni družbi »Bulgarian De-velcpment Co. koncesijo in izključno pravico za izvoz svinjskega mesa ari kon-serv za dobo ‘20 let. Sedež ima družba v Londonu, akcijska glavnica znaša 500.000 funtov; 360.000 funtov bo vplačala družba takoj, ostalih 140.000 prevzame bolgarska vlada, ki mora vplačati denar v petih letih. Družba se zaveže, da bo zaklala vsako leto vsaj 300.000 prašičev, v lastnih klavnicah, ki si jih bo zgradila na različnih pripravnih krajih države; meso mora izvažati ali surovo ali predelano. Ze leta 1927 mora odposlati družba 7 ladij mesa in konzerv, nato pa vsako leto vsaj 18. Poleg tega se bo pečala družba z izvozom jajc, perutnine in zelenjave, pa nima za to niti izključne pravice niti kakršnih koli drugih ugodnosti. Dižava dovoli koncesijonarju prostost davkov in brezcarinski uvoz strojev orodja hi instalacij; država da družbi na razpolago prostor za zgradbo klavnic, za zgradbo tovarn za led, za živino itd.; hkrati zgradi država železniške priprave od klavnic do glavnega tira, če proga ni daljša kot 1 in pol km. Pri železniških transportih živine, mesa in konserv se dovoli koncesijonarju znižanje voznine za 50%. Takoj, ko bo parlament koncesijo odobril, bo postala pravomočna.
Trgovinske pogodbe z Anglijo in Ma-iljarsko. Jugoslovenska in angleška delegacija sta v četrtek dokončali svoje delo za sklenitev trgovinske pogodbe in sta parafirali carinski del ter dve noti, s katerima se določa, da med Jugoslavijo in Anglijo velja načelo naj večjih ugodnosti.
V četrtek sta končali svoje delo tudi ju-goslovenska in madjarska delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe. Ta pogodba bo najbrže parafirana v petek. Končane so tudi obmejne konvencije, vendar z malenkostno rezervo. V soboto pridejo v Beograd madžarski veterinarski strokovnjaki, tako da bodo še ta teden končane vse konvencije z Madjarsko.
Argentinski izvoz je v prvem letošnjem četrtletju nazadoval za 64.9 milijonov zlatih pezov (približno za 3500 milijonov dinarjev).
Vpisali so se v trgovinski register: Kokol & Brernec, Celje, Poženel & Puntar, Dol. Logatec, Lesna industrija - Parna žaga Kamnik, družba z o. z., Kamnik, »Intex tekstilno industrijska družba, Kranj in »Dika cipele, družba z o. z., Ljubljana.
Izbrisali sta se nastopni firmi: Koš-merlj, Lavrič in tovariša, trg. z meš. blagom, družba z o. z., Loški potok in Tovarna za preproge, družba z o. z., Maribor.
Prepoved uvoza vina na razstavo v Filadelfijo. Ministrstvo trgovine in industrije je prejelo od ministrstva inostranih del dopis, v katerem se naznanja, da je ameriško poslanstvo obvestilo našo vlado, da se ne bo dovolil uvoz alkoholnih pijač, n. pr. likerjev, vina itd., tudi če bodo namenjena za razstavo v Filadel-fejo, ker je uvoz alkoholnih pijač v Zedinjene države sploh prepovedan.
Konkurzi in poravnave na češkoslovaškem. Po uradni statistiki se je v mesecu maju t. 1. otvorilo na Češkoslovaškem 47 kcnkurzov in prijavilo 220 prisilnih poravnav. Pri konkurzih presegajo v ugotovljenih 33 primerih pasiva za približno 3.7 in pri poravnavah v ugotovljenih 213 primerih za 34.3 milj. čeških kron.
eesss gggfsgegssag«« >BUDDHA< I	1-----------1
Ako pijeS „BuddhaM čaj, vživaš že na zemlji i-aj!
I)|M	——
TRAOE MARK l~	,	'	  ,	-jj
b*»*
Davki In takse.
Donos davkov v proračunskem letu
1925/1926. V času od 1. aprila 1925 do 31. marca 1926 se je v naši državi pobralo 982 (proračun 619) milijonov neposrednih davkov, 214 (200) milijonov davka na poslovni promet. 159 (100) milijonov invalidskega davka. 49 (50) mi-
lijonov vojaške homerske doklade in 518 (500) milijonov dinarjev izrednega 500%
1 dnosno 30% pribitka. Celokupni davčni prejemki so znašali v navedeni ddbi 1922 milijonov dinarjev, proračunjeni so pa bili na 1469 milijonov dinarjev. Dejanski donos je torej presegel proračun za 453 milijonov dinarjev.
Monopolni prejemki za mesec februar 1926. Monopolna uprava je imela v mesecu februarju 1.1. 170 milijonov dinarjev prejemkov, ki se na posamezne predmete razdele sledeče: tobak 122, sol 17.5, petrolej 10.5, vžigalice 9.5, cigaretni papir 10.5 milijonov dinarjev. Napram državnemu proračunu je donos od tobaka za 13, od soli za 7 in od vžigalic za 4 milijone dinarjev manjši, nego se je pro-računilo. Proračun je prekoračil edino donos od cigaretnega papirja in sicer za
2 milijona dinarjev.
Za izenačenje trošarine na pivo. Predstavniki pivarske industrije so pred kratkim posetili ministra financ in ga naprosili, da čimpreje izenači trošarinske predpise glede piva. Po njihovem predlogu naj bi se ti predpisi izenačili na ta način, da bi se za Srbijo veljavni predpisi razširili na celo državo. Srbija je sedaj veljavni sistem posnela po ameriškem vzorcu, ki se je tekom dolgih let v vsakem oziru dobro obnesel. — V tem smislu je že pred leti stavila analogen pped-log zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Sovjeti zvišujejo davke. Komisarijat za gospodarstvo je sklenil povišati davke na kmetijske dohodke od 20 na 40%. Izdelal bo zakon proti napačnemu prijav-Lenju poljedelskih pridelkov. Z drugim zakonom se uredi vprašanje zasebnega kapitala. Kikov je obsodil sistem špijo-uaže in deportacije ter je pozval zasebne trgovce, naj pozabijo prošlost ter podpirajo sovjetsko vlado.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. Narodna banka je imela po stanju dne 8. 1. m. za 5667.3 milj. Din bankovcev v obtoku. Obtok se je v prvih osmih dneh meesca junija t. I. zvišal za 40.3 milj. dinarjev.
Dolgove plačujejo. Velika Britanija je plačala Zedinjenim državam na račun vojnega dolga 67 milijonov, Belgija, Češkoslovaška, Estonska, Finska, Ogrska, Litvinska, Poljska, Rumunija in Letska so izplačale skupaj 4,833.127 dolarjev.
Okrepitev poljske valute. Poljsko valuto misli poljska vlada na ta način okrepiti, da bi se morale vse tuje valute izročili državnemu zakladu, in s prepovedjo zasebne trgovine z valutami.
Rumunski vojni dolg Italiji. Italijanska in romunska vlada sta se zedinili glede romunskega vojnega dolga Italiji, ki znaša z majhnimi obrestmi 157 milijonov lir in ki bo plačan tekom 50 let. Obe vladi sta se dogovorili tudi zaradi okrepitve medsebojnih trgovinskih izmenjav, posebno kar se tiče italijanske petrolej-'ke potrebe in je italijanska vlada dovolila glavni petrolejski družbi, da odšteje rumunski vladi 200 milijonsko posojilo na 10 let proti 7 odst. obrestim na leto.
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
Carina.
Carinski dohodki od 20. do 31. maja.
Carinski dohodki v tretji dekadi maja so znašali 45,656.933 Din, od 1. aprila do 31. maja pa 314,134.926 Din. Od tega odpade v tretji dekadi maja na carinarnice v Beogradu 11,267.526 Din, v Zagire-bu 9,447.573, v Novem Sadu 8,809.618, \ Ljubljani 4,021.197, v Mariboru 3,192.706, v Splitu ‘2,068.982, v Skoplju 2,668.030, na Sušaku 1,011.205 in v Dubrovniku 3,170.096 Din.
Carinski ažijo. Avstrija 1 zlata -krona = 1.44 šilinga, Jugoslavija: 1 zlat dinar = 11 pap. dinarjev; Ogrska: 1 zlata krona = 14.500 pap. kron; Rumunija: 1 zlat lej = 40, odnosno 30 pap. lejev; Španija: 1 zlata pezeta = 1.3344 pap. pezet; Italija: (od 7. do 13. junija) 412%, 100 zlat. lir — 512 pap. lir; Bulgarija: 1 zlati lev
— 15 pap. levov; Grška: 1 zlata drahma
— 14 papir, drahem.
Začasna ukinitev carine na moko v Franciji. Dne 15. junija t. 1. je francoska poslanska zbornica ukinila pobiranje carine na inozemsko moko, namenjeno za pekarne. Ukinitev velja za enkrat do konca julija t. 1. Hkratu je dovolila, da smejo domači mlinarji domačo moko mešati z uvoženo moko in raznimi dopustnimi surogati.
Promet.
Zasedanje tarifnega odbora. Včeraj in danes zasedata v Novem Sadu prva in druga sekcija tarifnega odbora. Na zasedanju se je razpravljalo o mlinskin, mlečnih in lesnih tarifah in o njihovem znižanju za pospeševanje prevoza in izvoza. O sklepih sekcij se vrši še posvetovanje izvršilnega odbora, ki se sestane v prvi polovici prihodnjega meseca v Beogradu.
Izboljšanje prometne službe in prometnih prilik. Te dni se vrši v Brodu na Savi konferenca oblastnih direktorjev državnih železnic. Na konferenci se razpravlja vprašanje reorganizacije prometne službe in izboljšanja prometnih prilik ter o stavljenju restavracijskih vozov v promet na ozkotirnih železnicah.
Za boljše poštne zveze. Na zadnji seji se je dunajska zbornica za trgovino, obrt in industrijo pečala z vprašanjem pisemskega prometa. Pisemska pošta v medsebojnem prometu med Dunajem, Berlinom, Prago, Budimpešto in Zagrebom prihaja praviloma še le po dveh dneh na namembni kraj, dasi je železniški promet glede brzine na isti stopnji nego v predvojni dobi. Počasno poštno odpremo povzročajo nezadostne odredfbe železniških pošt glede nočne službe in nočnega prometa. Zbornica je sklenila predlagati udeleženim poštnim in železniškim upravam, da ob priliki tekočih trgovskih pogajanj sklenejo primerne dogovore, da se odprema pisemske pošte pospeši.
Zračni promet. Neki francoski letalec je letel iz Ženeve z enokrovnikom čez Mont Blanc in se je po enourni vožnji vrnil spet nazaj. — Med Berlinom in K6-nigsbergom obratujejo aeroplani tudi ponoči in imajo od Konigsberga naprej tudi zvezo v Moskvo. Poleg poštnega prometa raste zmeraj bolj tudi osebni promet. Vožnja iz Berlina v Moskvo traja 13 do 14 ur. Od blaga, ki v prvi vrsti uporablja zračno pot v Rusijo, imenujejo električne predmete, filme, radioapa-rate in fizikalične aparate. — Znani francoski aviatik Pelletier d’ Oisy je hotel zadnjič leteti iz Pariza v Tokio. Že v Varšavi se mu je pokvaril aparat in
je moral nazaj v Pariz. Sedaj je pa spet šel; iz Pariza v Varšavo je vozil s hitro tjo 201 km na uro. — Ameriški listi pišejo, da bodo priredili zanimive foto-grafične poskuse iz areoplana ven. V Daytonu (Ohio) se bo dvignil stroj kolikor mogoče visoko in bodo poskušali fotografirati stavbe v 350 kilometrov oddaljenem Detroitu. O fotografičnem aparatu je seveda vse tiho. Če se bo poskus po rečil, potem ni nobene ovire več za fotografiranje na dolge razdalje. — Na Francoskem so vpeljali avtomatično zračno pošto, brez vodnika. Aeroplan vodijo od velike brezžične oddajne šta-cije, razsvetljena kontrolna tabla v centrali nam zmeraj pove, kje je letalo in kako hitro leti. Zavoji ekspresne pošte so v jeklenem trupu letečega poštnega sla, vsak v svojem posebnem oddelku, opremljen z dežnikom padalnikom. Ce pride letalo nad kraj, za katerega iriia pošto, da kontrolor v centrali brezžično znamenje; tedaj se odprejo majhna vratca v trupu letečega cilindra in do-tični poštni zavoj pade dol, ne da bi letalo pri teni svojo hitrost niti najmanje zmanjšalo.
RAZNO.
Zaposlenje naših delavcev v Grčiji.
Komisarijat grških železnic v Lerinu je naznanil velikemu županu v Bitolju: da morejo grške oblasti sprejeti jugoslovanske delavce, ki prihajajo v Grčijo v svr-ho zaposlenja, je neobhodno potrebno: 1. da imajo s seboj odobrenje našega ministrstva poljoprivrede in vod; 2. vsoto v iznosu 4—500 drahem, ki je za trimesečno preživljanje neobhodno potrebna; 3. vizum grškega konzulata, razen za osebe iz okolice Bitolja, toda če potujejo v svrho zaposlenja, morajo tudi posed' -vati gori navedeno vsoto.
Prijava naših državljanov o škodi, katero so utrpeli v Pusiji. Konzularno trgovski oddelek ministrstva zunanjih del poživlja vse naše državljane, kateri imajo od ruske države terjati kako odškodnino, ker se jim je v Rusiji njihova premična ali nepremična imovina uničila, pokvarila, konfiscirala, sekvestrira-la itd., da obnove svoje prijave povzročene škode v dveh izvodih do “20. julija t. 1. pri pisarni gornjega oddelka.
Brazilija izstopila iz Društva narodov. Generalno tajništvo Društva narodov je prejelo iz Rio de Janeira brzojavko zunanjega ministrstva, da Brazilija z današnjim dnevom odpoveduje članstvo v Društvu narodov. Odpoved je utemeljena s teni, da se braziljska vlada, čim je dobila vabilo na septembersko zasedanje, z ozirom na izjave poslanika Mello Franca pred Svetom Družbe narodov, tega zasedanja ne more več udeležiti. Braziljska vlada se čuti dolžno odložiti poleg članstva v Društvu narodov tudi stalen mandat v Svetu. Radi te brzojavke velja za Brazilijo od danes dalje 2-letmi rok, tekom katerega je Brazilija dolžna pokora%‘ati se statutom Društva narodov. Članstvo Brazilije bo torej definitivno prenehalo dne 14. junija 1928. Zato pa ni izključeno, da bi bila na prihodnjem zasedanju vendarle izvoljena kot nestalen član.
Stanovanjski zakon. Ministrstvo za so- • eijalno politiko je izdelalo predlog zakona o stanovanjih, kojega še ni objavilo. Kolikor je prodrlo v javnost, se predlog, ki naj velja eno leto, v bistvu sklada s sedaj veljaynim zakonom. Omejilo se je baje edino pravico rekvizicije, da bi po preteku veljavnosti zakona najemniki ne prišli v pretežaven položaj.
Oboroževanje v Rusiji. Sovjetska vlada je naročila v Nemčiji veliko število pušk, ki jih bo prodajala potem po 30 rubljev. S temi puškami hoče Rusija oborožiti svoje prebivalstvo po sistemu društev zn ostro streljanje.
Patenti v Ameriki, število napovedanih patentov v Zedinjenih državah je v preteklem letu prekoračilo številko 80 tisoč. Na drugem mestu je Nemčija s 65 tisoč napovedbami. Podelili so pa patentov v Ameriki 49.500, to se pravi, da je na 100 priglasitev prišlo 58.5 podelitev. V Nemčiji je razmerje čisto drugačno, na 100 priglasitev je prišlo samo 24 podelitev. Tujih patentov je ameriški patentni urad podelil največ Nemcem, namreč 1296. Za Nemčijo pridejo Anglija s 1225 patenti, Kanada s 790 in Francija s 450 patenti.
Sejemski Vestnik VI. Ljubljanskega velesejma. Pravkar je izšla 4. številka reprezentativne revije, ki že po svoji vsebini jamči, da zastopa eno naših najvažnejših narodno gospodarskih institucij Ljubljanski velesejem. Po pestri vsebini nudi vsakomur vsega, česar je treba za spoznanje pomembnosti velesejma. Članki: Potrebnost in koristnost ljubljanskega velesejma, Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna, Prijave za letošnji velesejm, Stalna higijenska razstava v Ljubljani, Slovenska žena, Ugodnosti in olajšave letošnjega ljubljanskega velesejma, Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja in nje pomen za naše narodno gospodarstvo, Automobilski oddelek na Ljubljanskem velesejmu, v zadostni meri rešuje svojo kulturno nalogo in upravičuje obstoj te velesejmske revije. Priporočamo vsakemu, da si prečita to številko, na željo jo vsakemu pošlje uprava velesejma brezplačno. Naj vsakdo spozna 'kakšne neprecenljive vrednosti so za naše narodno gospodarstvo ljubljanski velesejmi. To je ustanova, katere več ne moremo pogrešati. Letošnji velesejem
se svečano otvori v soboto dne 26. t. m. Legitimacije so že v predprodaji pri denarnih zavodih, v Ljubljani tudi pri »Putniku«, palača Ljubljanske kreditne banke in pri tvrdki Zidar, Dunajska cesta. Permanentna legitimacija s pravico do polovične voznine stane BO Din, rodbinska vstopnica za enkraten obisk treh oseb ‘20 Din, navadne dnevne pa se bodo prodajale po 10 dinarjev.
Angleško ruski spor. Finančni minister Churchill je izjavil bivšemu ruskemu zastopniku, da je protibritanska propaganda Rusije najbolj kriva, če se angleško-rusko razmerje ne more izboljšat. in če Angleška ni voljna započeti nova pogajanja. Chamberlain je naročil angleškemu zastopniku v Rusiji, naj sporoči sovjetski vladi, da Angleška us more mirno gledati akcijo ljudskega k ,-misarijata za finance, zlasti ko je dovoljeval, da se pošiljajo iz Rusije denarni prispevki za podporo protiustavne in protiiipravne angleške stavke.
Iz Ogrske. Tudi na Ogrskem se je začela kartelizacija v večjem obsegu. Sedaj na primer so se združile premogovne
26. JUNIJA - 5. JULIJA 1926.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja
VI. LJUBLJANSKI
Najstarejša in nojbolj obiskana gospodarsko razstava naše driave. Zbirališče trgovcev, obrtnikov In fndustrljalcev.
Razstavljale! so samo prvovrstna podjetja. — Cene brezkonkurenčne. TORA) NAJUGODNEJŠI OGLED IN NAKUP VSAKOVRSTNEGA BLAGA. Permanentna legitimacija upravičuje do SO"/, znižanja na vseh vlaltih (tudi brzovlokih razen S. O. E.). Cena Din 30"—
NAJCENEJSA PRILIKA ZA IZLETE IN OBISK ALPSKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ DIVNE SLOVENIJE.
Tehnične novosti. — Razstava »Slovenska žena", »Higijenska razstava. Stanovanja preskrbljena.
Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospo- ^ darskih društvih, potniških pisarnah itd.
družbe v borsodskem premogovnem okraju v posebno akcijsko družbo, v kartel, od katerega pričakujejo izdatnega zboljšanja ogrske premogovne industrije. — Sladkorna kampanja 1925/26 se sedaj zaključuje; ugotovili so veliko nazadovanje v produkciji in v eksportu sladkorja. V kampanji 1925/26 so vse ogrske sladkorne tovarne predelale samo 124.000 vagonov sladkorne pese in so napravile ca. 15.000 vagonov^ sladkorja. Doma so jih porabili 7500, eksporti-rali so jih z veliko težavo 6500, 1000 jih je ostalo. V kampanji 1924/25 so bile odnosne številke te-le: 152.000, več kot 18 tisoč, eksport 81)00, torej za 2400 večji kot v kampanji 1925/26.
Iz Latvije. Latvija je majhna republika ob Riškem zalivu. Glavno mesto je Riga. Gospodarske razmere so približno iste kakor smo jih omenili zadnjič pri Estonski. Zlasti veliko se v zadnjem času govori o izvozu surovega masla, ki gre zelo hitro gor. Za parnike, ki vozijo v inozemstvo, so napravili hladilne aparate. Surovo maslo gre večinoma v Nemčijo, v Anglijo in na Švedsko. — Tendenca lanenega trga je trdna. Kljub strajku na Angleškem je sklenila jnono-polna uprava več večjih kupčij z Anglijo ter Francijo in Belgijo.
Ljubljanska borza.
18. junija 192B.
Blago: Remeljni 48/68 imm, I., II., 111., m on te, od 3, 4, 5, 6 m, fco vag. meja den. 550; Hrastova drva, meter., suha, zdrava, fco vag. meja, 1 vag., den., bi. in raki,j. 19; hrastovi bordonali, ostrorobi, 30/30 cm in 26 cm, dolžina od 4.70 m, fco vag. meja den. 1200; bukovi test oni, monte, fco vag. meja, 10 vag., den. 500, bi. 520, zaklj. 500; trami 5/6, 9 do 12 in, 4/5, 6/8, 7/9, 7 m naprej, fco meja tranz. den. 310; pšenica 75/76, 2%, fco bačka post. bi. 342.50; koruza, koncem VI., v Kač. VIL, par. Ljubljana bi. 195; koruza, fco vag. bačka post. bi. 158; ajda domača, fco vag. slov. poet. bi. 255; proso rumeno, fco vag. Ljubljana bi. 217.50; rž, fco vag. Ljubljana bi. 185.
Vrednoto: Invest. po£. 1921 den. 72. bi. 74; voj. Skoda den. 300, bi. 304; zast. listi Kranj, dež. banke den. 20, bi. '22; kom. zad. Kranj, dež. banke den 20, bi. 22; Celj. pos. den. 192, bi. 196; Ljub. kred. banka den. 175, bi. 195; Merkantilna banka den. 100; Prva hrv. šted. den. 864; Slavenska banka den. 50; Kred. zav. den. 165, bi. 175; Strojne tov. den. 70;
Papirnice Vevče den. 100; Stavbna družba den. 55, bi. 65; šešir den. 103, bi., zaklj. 104.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene za meso v Ljubljani. 15. junija). Govedina: V mesnicah po mestu 16 — 19. Na trgu: 1 kg govejega mesa I, 18, 11. 15, vampov 9—10, pljuč 6—3, jeter 18—19, Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25—30, pljuč 10, jeter 15—20, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, masti 25 1 kg, šun-(gnjati) 35, prekajenega mesa 32, H. 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15, 1 Kg kozličevine 20, klobase 1 kg krakovskih 45, debreeinskih 45, hrenovk 35, posebnih 35, svežih 30—40, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30. Perutnina: piščanec majhen 12 do 16, večji 18—20, kokoš 25—35, petelin :•!() — 40, domač zajec 10—15, večji 18—20, mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2.50—3,	1 kg surovega masla 40—45,
čajnega 50—60, masla 45, bohinjskega sira 38, sirčka 9—10, eno jajce 1.75—2.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. (15. junija.) 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 52 — 56, Rio 48—50, 1 kg pražene kave L 90—100, II. 76—80, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja
13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 22,' riža 10—12, II. 8—10, 1 kg testenin L 12, II. 10 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani. 1 kg moke št. 0 6, št. 1 5.50, št. 2 5.25, št. 3 5, št. 5 4, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, koruzne moke 3.50 do 4 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte. (16. t. m.) Čvrstejša ameriška in bu-dimpeštanska poročila. Na Dunaju živahnejše povpraševanje, a ponudbe še vedno male. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47—
47.50, potiska 49.50—51.50; ječmen: domači 30—33.50; rž: marchfeldska 27— 27.25; turščica 22.75—23.75; oves: domači 80—81; moka o : domača 82.50—
85.50, madžarska 80—85, jugoslovenska 78—83.
• vv
izvršuje vse spedicijske posle, reekspedicije, vskladišcenjs, prevoze, carinjenje robe, — Telelon st. 723.
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
I0SIP PETELINC
UUBLJANA
blizu rešernovega spomenika, ob vodi
dobile vse potrebščine zb šivilje, krojače, čevljarje In sedlarje na veliko in malo
po najnižji dnevni ceni.
izvršuje ocarinjenje, carinske reklamacije, rekurze in vsa v carinsko stroko spadajoča dela. — Telefon žt. 723.
se sprejme
v trgovini podružnice Liulovik Kuhariča na Vinici pri Ormožu.
Predpogoj:	starejša	gospodi-
čna, popolnoma samostojna in zmožna knjigovodstva ter izučena trgovine. Če le mogoče s kavcijo.
v««
(majski sjr)
mehak, prvovrsten v 5 kg-posodah po Din 100-— franko vsaka pošlna postaja proti nakazilu zneska vnsprej.
Sirarna
ARNOLD WEISZ
VELKE ŠARLUHY (Slovaško) Zastopniki se iščejo !
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Ljubljana
blizu Prešernoveg* spomenika ob vodi.
Najboljši ilvalnl stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Grllatrter - Adler - PhonIx.
Islotnm posamezne dele za stroje In kolesa, Igle, olje, Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija! Ne veiiko! Na malo I
MOTOCIKLI
B. S. A.
Najboli sigurni in ekonomični za trgovska potovanja. Nove znižane cene za 1926.
iugO-AutO Ljubljana»
|esen:ci|
• za rum, konjak, likerje in žganje :
j Ekstrakti in arome j
j za nealkoholne pijače vselt vist j
j Koncentrirani sadni j
:	-i. * za aromatiziranje kanditov :
: eiert m sia^c j PRAVI MALINOVEC j j MimiKMa Jeklar" j j Sadni grog (Pumch) j j -- Limonov sok -- j
priporuia:	•
j Srečko Potnik in drug j
j Ljubljana, Metelkova ulica 13 : : : : !!! Zahtevajte cenike !!! :
=111111=^=111=
Veletrgovina v	c
is: i
l
||j v FJoS^lJaril
priporoča
špecerijsko l>aagro
raznovrstno asjfartje moko in
1	deželne pridelke i§ raznovrstno
rudninsko vodo | Lastna pražarna asa j kavo In mlin asa cti-| šave as električnim g obratom. §
CENIKI NA HAIPOIAO01
i=s=ca3IHIl====51il:===šSilHIII='
o Brodarsko akcionarsko društvo
Seder.:
Beograd
j Glavno odpravništvo v TrsSn. i.
OCEANIA" 'S32T
Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Špa-nifa, Haroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz Splita	vsakega	1.	meseca
„	„ Šibenika	„	4.	„
„	„ Suša k a	„	10.	„
„ Trsta	,,	IB.	»
pristaja eventualno v GruSti 7.a: Marseille, Earcclonn. A alon cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, lenenffe in Las 1’almas, pristane po potrebi tudi v ostalih mediukah.
Peinajsldnevna trgovska progei ko
lEcfejslc© morje
Iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Tal ras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Melileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. -1
TISKARNA
(MERKUR*
TRGOV.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Sim. Gregorčičeva 13
TELEFON ŠTEV. 552
Tiska časopise, knjige, posetnice, razglednice, pravila, lepake, letake, brošure, časopise i. t. d. Izvršuje vsakovrstne trgovske, uradne kakor tudi vse druge tiskovine v eni ali več barvah.
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
Odsrovomi urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. - Za Trgovko-indu.trijsko d. d. >MERKUR* kot izdajatelja in ti.karja: A.SEVER, Ljubljana.