SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izhsja 5. in 20. vsakega meseca nu coli lij Za oznanila so plačujo od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 19. V Mariboru 5. oktobra 1877. Letnik V.
Kratek pregled primorske zgodovine.
(Za učence ljudskih šol.)
Primorsko ni zgodovinsko ime, marveč so poknežena gro-iija Goriška z Gradiško, samo svoje mesto Terst z okolico in mejna grofija Istra pravi zgodovinski deli skupnega Primorskega. Vendar se zgodovina teh deželic v starih Časih strinja.
Najstarši prebivalci današnjega Primorskega so bili narodi ilirskega plemena, kakor Veneti in keltiškega, kakor Karni. Ko so si Rimljani te kraje podvergli bili; naselili so sc tudi oni po primorskih mestih v Ogleju, Teistu, Pulju itd. Do isterske reke Arze je vse spadalo k Italiji že pred Kristuzovim rojstvom. Po cesarju Teodoziju bila je nastala stalna delitev rimske der-žave (395) v zahodno in izhodno cesarstvo. Primorsko je moralo vse nesreče zahodnega cesarstva, k kterem je padalo, skupno prenašati. Pod vodstvom kralja Atila so Huni, zahodnemu cesarstvu proteči, Oglej razdjali 452. Kmalu potem (leta 476.) je Odoakar, kralj Ilerulov, kouec storil zahodnemu rimskemu cesarstvu. Njemu je vzel život in gospodstvo v Italiji Teodorik (493), kralj izhodnih Gotov, ki ga je v mnogih bitkah pervikrat na ^oči — premagal. Ali pod Justiuijauom zadobi vzhodno rimsko ali Gerško cesarstvo zopet Italijo, pa ,ne za dolgo. Longo-bardi si že leta 568. pod vodstvom kralja Alboina Italijo pridobe. Kmalu za njimi pridejo Slovenci v te kraje, kjer so s® zdaj naseljeni, kakor tudi Hervati, ki po vzhoduem delu rutre bivajo. Z Lombardci so imeli Slovenci večkratne hudo boje, ^cudar se je naš narod obranil, med tem, ko so drugi narodi, ^ so se skozi soško dolino v Italijo preseljevali, izginili. Sosed Slovencem na Primorskem, del furlanskega naroda, je čuden °stanek in očividen dokaz preseljevanja narodov. Narečje to, Qihnreč furlansko izobrazilo se je iz latinskega in keltiškega
19
jezika, kterima je primešano dokaj nemških pa tudi slovenskih besedi.
Ko si je bil Karol Vel. podvergel Lombardsko, pripadlo mu je tudi Primorsko; kmalu potem (788) tudi vse Slovensko, ko si je Bavarsko bil tudi prisvojil. Dol Lombardskega, kateremu je pripadalo Primorsko, zval so je »furlanska marka11. Segala je menda do Drave, kakor tudi duhovna oblast oglejskega patrijarha. Pozneje je nastala iz dela te marke »Vojvodina in grofija furlanska11, ki se jo pod Otonom I. zvala »oglejska marka11. Slovenske dežele in Primorsko imajo, kakor tukaj vidimo, zgodovinsko vez; ravno tako se veže Goriška zgodovina z furlansko in oglejsko.
Oglej, staro rimsko mesto je po Atili razdjano bilo 452, pa se je še enkrat povzdignilo kot središče duhovne kneževine oglejskega p&trijarhata. Duhovni oblasti te cerkve so bile pomorske dežele, pa tudi Slovensko sploh podložne; unkraj Drave so Slovenci pa od salckuršbega nadškofa odvisni bili.
V 11. stoletji postali so oglejski patrijarhi gospodarji na Furlanskem ali v »oglejski marki. Njih oblast raztezala se je še čez dele Istre in imeli so posestva tudi v kranjski marki. Ravno radi tega so imeli večkratne boje z drugimi gospodarji teh dežel. Pa tudi furlanske, zlasti posvotne oblasti so bile tern v očeh nasprotnikom, med katerimi so se, posebno odlikovali goriški grofi.
Goriška grofija nastala je v začetku 12. stoletja. Ta čas se prvič čuje ime »goriških grofov11. Sčasoma so si bili pridružili svojim rodovinskim posestvam v tirolsko-koroških dolinah Drave ne samo Gorico in njen okraj, ampak tudi dele Istre, Kranjskega. Engelbert, II. zval se je prvi tudi falski grof (Pfalz-graf) Koroškega. Bili so vazali oglejskega patrijarhata, pa tudi njih odvetniki ali oskrbniki (Viigte). Takim je bila lastnost cerkev in njeno last varovati, jo zastopati. Za odškodnino imeli so mnogo feudov (Lehen") na Furlanskem, Kranjskem, Koroškem. Ali preveč jih je ta služba mikala, oblast, ktero so naj-pervo le zastopali, so pozneje si pa tudi sami prisvojili. Zatorej vidimo posestva goriških grofov se ve na škodo oglejskega posvetnega posestva naraščati. V večkratnih bojih so grofi patri-jarhom šiloma jemali kose oglejske deželo in navadno je oglejski jim moral prepustiti rop ali šo celo potrditi imetev vzetih dežel. Kmalu so foudalne imovine v Istri in na Furlanskem, kakor tudi Gorica postale dedni fcudi v moškem in ženskem spolu goriških grofov. Moinhard III., goriški grof priženil si j*5 Velik kos Tirolskega, kar je vzročilo, da sta nastali dvoji koleni, tirolsko in goriško koleno. Tirolsko - goriški grofi gospodarili so na Tirolskem in kot vojvodi na Koroškem do srede 14. sto; letja. Goriškim grofom oslalo je vsled dvojih pogodeb skoraj
vse prejšnje imetje. ‘) Ime „Grof Goriški in Tirolski, varh Oglejske, Tridentinske in Briksenske cerkve ostalo je obema čertama. Z Albertom II., bratom Meinharda IV. prične se 1267 nova čerta. Najizvrstniši vseh naslednikov bil je Henrik II., prijatelj nemškega kralja Friderika Lepega. Za časa Henrika segalo je gospodarstvo goriškib grofov do Padue in Treviža. Za njim začenja goriška grofija propadati. Na Goriškem namreč ni bil en sam grof vladar, ampak bratje so med sabo delile imenovino; bili so ti zatorej vedno v denarnih stiskah. Pomagali so jim avstrijski vojvodi, pa ne zastonj, ampak vsled pogodeb pridobivali so si ti dedno pravico na goriške imovine. Tako jim že leta 1374 pripadete posestva gor. grofa Alberta IV., ki jih je imel na Kranjskem in v Istri. Pa tudi Benečani so poželjivo gledali na te pokrajine. Posrečilo se jim je vzeti posestvo oglejski cerkvi in takrat moral je Henrik IV., grof goriški zaradi oglejskih fevdov priseči v Benetkah podložnost zmagovalni republiki (1420). Ko je zaduji goriški grof Lenard 1. 1500 umeri, podedoval je vsled večkratnih pogodeb tedanji nemški car in avstrijski vojvoda Maksimilijan I. vse te pokrajine, ktere so bili zdaj Avstriji pridružene. Ali niso mu dali miru Benečani. Ona velika vojska, v ktero je bil tudi Francosko in Papežev stol zapleten, je tudi goriško-gradiskansko deželico vznemirjala. Tukaj so se veršile večkratni boji, posebno huda bitka bila je leta 1511 pri Gradiški, ktero so Avstrijci od Benečanov pridobili. Benečani so bili to mesto proti Turkom vtverdili. Ferdinand III. podaril je Gradiško Egenbergski rodovini. Ko je ta rodovina od-inerla, pripadla je zopet 1717 Avstriji.
V Istri so stanovali iliriški Istrijani, ki so sc že v 3. stoletji pr. Kr. morali podvreči Rimljanom. Zgodovinsko znamenito so od zdaj posebno mesta zahodnjega zaliva isterskega polotoka. Najvažnejše mesto je
Terst. Nasproti Istre se je mesto vedno posebno odlikovalo Dauašnje glavno mesto Primorskega pripadalo je v srednjem veku bizantinskemu (gerškemn) cesarstvu. Pozneje je bilo mesto pod frankovskim gospodarstvom. Za njimi je bil 8kof Teržaški samolasten vladar od druge polovice 10. stoletja do lota 1295., v kojem se je mesto osvobodilo. Svobodni Terst Pa je imel zraveu velikega neprijatelja, mogočno in Teržaškemu razvitku nevošljive Benetke. Kmalu je bilo mesto odvisno in Podvrženo beneškim nakladam. Vdati se je hotel Terst radi *eSa nemškemu cesarstvu, kjer je vladal Karol IV. Pa ta in tudi avstrijski vojvoda Albert III., kterima se je Terst 1. 1379. samovoljno ponudil, sta premalo podpirala to za njuno kupčijo
b ') Itazun Gorice in dela Bistriške doline (Pusterthal) dobil je Al-nnf posestva na Furlanskem, kakor n. pr. Ločnik, Kormin i. t. d., tem Metliko v „vendski marki*, grofijo Istro z Pazinom. —
19*
tako važno mesto. Od 1. 1369 do leto 1381 ostalo je mesto pod Beneško oblastnijo. Osvobodeni Terst, boječ se nevarnosti, ki mu je zopet od Benetek protila, podveržo se prostovoljno leta 1382 Leopoldu III. in ostane od tega časa skoraj brez preneba združeno mesto Avstrije. Pod cesarjem Karolom VI. dobilo je 1. 1719 prosto luko, kar mu razvitek jako pospeši. Leta 1849 postane Terst samosvoje mesto (reichsunmittelbar) ter zadobi tako vrednost kronovine.
Izmed drugih mest se v Istri odlikujejo posebno Pulj, Koper Poreč, čez katera so imeli nekaj časa Gerki gospodarstvo. Od leta 1300 postane Koper (Capo d’Istria) glava Istre, namesto Pulja, ki ga jo cesar Avgust vstvaril. Za časa Karola Vel. pripadala je Istra k furlanski marki in bila podložna duhovni oblasti oglejske cerkve. Postala je mejna grofija v 10. in v 11. stoletji stalno združena z nemško deržavo. Posebna grofija s Pazinom, ki je v sredi „marke Istre" v 12. stoletju nastala, je last goriških grofov. Oglejski patrijarhi so bili nekaj časa mejni grofi Istre. Ali Benetke so vedno skušale polastite se primorskih mest. Kakor smo že videli, postal je bil Terst odvisen, ravno tako Pulj in še druga mesta. Tako je nastala beneška Istra; Terst z okolico odpade leta 1382 in pripade Avstriji, kakor že 1. 1374 goriška Istra, ki se od zdaj naprej zove „avstrijska1'. L. 1797 je bil Napoloon L, cesar Francozov razrušil beneško republiko in beneško deželo, kakor tudi njeni del Istre prilepil Avstriji (Čampo formio.) Tega leta tedaj je celo Primorsko še le postalo avstrijsko in od zdaj naprej še le govorimo o zgodovini Primorski. Ko se je bil nov boj z mogočnim Francozom vnel, zgubila je bila Avstrija poleg drugih svojih dežel tudi novo pridobitev in v dunajskem miru vse Primorje. To je postalo del nove deržave Ilirije, h katerej je spadal del Koroškega, Kranjsko in Dalmatinsko. Še le potem, ko je bil Napoleou pri Lipsiki (1. 1813) popolnem pobit, dobila jč Avstrija (1. 1815) tudi vse primorske pokrajine nazaj v last. Ilirijsko kraljestvo je pa vedar še pod Avstrijo trajalo do leta 1849., v katerem je razpadlo v že imenovane kronovine.
(Ta spis je iz druzega peresa, nego prejšnji o „štajerski, kranjski in koroški zgodovini"; zato je obširnejši, a tudi teme-ljiteji. Ur.)
»Učitelj Dobrašin“
Podučna povest Slovencem. Po hervatskom izvirniku od J. Trnskega
posnel Ivan Lapajne.
(Konec.)
Družba sv. Mohora.
V čitalnici v Starem trgu so bile še vedno skoro vsako nedeljo skupščino, po leti sicer redkeje, toda po zimi je malo
nedelj izostalo, da ne bi se bili zbrali. Nekaterikrat so bili zbori osnovani tudi za ženske, da se je jim tudi kaj lepoznan-skega ali pa kaj o gospodinjstvu povedalo. Tudi so pri takib prilikah nekatere deklice deklamovale kako lepo slovensko pesem, katerih imamo Slovenci na izbiro že. Tako je znal mikavne zabave Dobrašin napravljati, da so ljudje še vedno radi dohajali v čitalnico, čeravno ni bila več nova stvar. Toda naposled bi se jo bili pa se vendar naveličali, ako ne bi bil župnik učitelja opomnil na novo sredstvo, s katerim bi ljudi z novo privabili v koristno družbo in jih tako odvračali, da ne hodijo v kerčmo pijančevat in razgrajat. Rekel mu je: „Gospod učitelj, vi ste svoje otroke tako lepo naučili peti v šoli in cerkvi, znajo že vaši otroci obilo šolarskih in cerkvenih pesmi. Ali ne bi hoteli nekatere mladenče, ki imajo posluh in dobro voljo, naše narodne slovenske pesmi in to v čitaluici ali pa na svojem domu učiti? Ako bi se Vara mogoče zdelo, da jih tudi po notah učite, imelo bi to še večjo vrednost, in mladeniče bi to še bolje mikalo. Kedar jih boste izurili, sklicati hočemo zopet skupščino v čitalnico, h kateri bode gotovo mnogo ljudstva prišlo, ako bodo Čuli o novem petju. Pri tej skupščini naj bi se našim ljudem spregovorila beseda o družbi sv. M oh o ra, katero društvo se v našem tergu še vse premalo podpira.u Tako je govoril za dobro vneti mož. Učitelj, ki je že sam na to mislil, priterdil je radostno g. župniku in objubil — bilo je po zimi — v dolgih zimskih večerih mladeniče v petii po notah uriti. Učili so se nekatere dni v teduu, in za mesec dni jih je b.l več pesmi naučil. Župnik skliče na to skupščino na svečuico, na rojstni dan Vodnikov. Sešlo se je bilo veliko mladine in starine. Pervo besedo je imel g. župnik. Govoril je o petju. Pravd je, kako je lepo poslušati petje, kako petje človeka gane, ga navduši, ga omeči, ga celo spreoberne. S petjem se kratkočasi tisti, ki poje, in tisti, ki posluša. Petje je lopa, nedolžna zabava. „Kdor poje, ne misli hudo“, je star, pa lep pregovor. Pripovedoval jim je, da se bode tudi v čitalnici večkrat popevala, in svetoval vsem, naj hodijo poslušat, da se bode naučili razen cerkvenih tudi druzih lepih slovenskih pesmi. Po tem nagovoru so Dobrašinovi pevci zapeli „S 1 o v an“ in „L e pa d o m o vi n au, kateri pesmi sta se tako dopadali, da so jih ponoviti morali.
Drug govor je imel Dobrašin, namreč o družbi sv. Mohora. Začel je nekako tako-le: Od kar mladina pridno v šolo hodi, uaučila se je mnogo. Pa to jej ne zadostuje. Kedar odraste, tnora ponavljati, kar se je učila in pa še dalje izobraževati se. Da se to doseže, treba je pridno čitati. Vsaj pravi naš pregovor: Kdor samčita, ne treba da pita (praša). V knjigah 8o veliki zakladi lepih naukov. Ne pravimo zastonj o Človeku, ki lepo govori, da govori kakor knjiga. O prostem času 8e človek dolgočasi; ide v kerčmo, zapravlja denar, morda se
cel6 vpijani, ali pa igra in zaigra lehko velik denar. Vsega tega obvaruje človeka lepa knjiga, podučljiva ali zabavna knjiga.
„Pa knjige so drage,“ oglasi se nek kmet.
„Zato pa vam hočem povedati, kako si boste za malo novcev nabavili dosta lepih knjig. V Celovcu so osnovali slovenski domoljubi že pred mnogimi leti družbo, katero izdaja knjige za slovensko ljudstvo. Začetkoma je izdajalo le malo (po 3 in 4) na leto; a zdaj pa izdaje po 6 lepih in precej velikih knjig. Koliko pa stanejo te knjige? Ako jih greš v šta-cuno kupovat, stanejo te dosta, najmanj 2 gld. Ako se pa vpišeš kod ud v to društvo, kar lehko storiš vsako leto pri g. župniku, plačaš samo I gld., a čez nekaj časa dobiš 6 lepih bukvic, med njimi „koledar“, ki ga je pri vsaki hiši treba, pa še 5 druzih prekoristnih knjig.**
Ko je dokončal svoj lep govor, čutiti je bilo: „Bomo se vpisali, bomo."
Naposled so Dobrašinovi pevci zapeli se več slovenskih pesmi in nazadnje se je skupščina zadovoljna razšla. A v čitalnici so bili še pogostoma shodi, lepi govori in krasno petje. Popevalo pa je v Starem tergu staro in mlado ne samo v cerkvi, v šoli in čitalnici, veselo slovensko petje se je razlegalo tudi po poljih in travnikih, po gozdu in logu.
To veselo in zadovoljno življenje bilo je sad župnika Dobri la in učitelja Dobrašina.
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
XI. Otldelelt.
Zemlja kot bivaliSSe človekovo.
(Daljo.)
70.	Vzhodna in severna Azija.
1.	Cesarstvo Kitajsko; 73.400 kvad. milj in 400 milj. ljudi.
Prideljuje izversten čaj, svilo, bombaž, porcelan in tuš (černa barva). Dežela je jako, še preveč obljudena, zlasti ob ustji nekaterih rek; radi tega jo obišče večkrat lakota.
Glavno mesto Peking (I*/, milj. ljudi); Nanking (000.000 lj.), glavni sodož kitajskih učenjakov; Šangai (500.000 lj.) in Kanton (1,000.000 lj.), veliki mesti.
Otok Hongkong (glavno mosto Viktoria) jo britski, in poleg tega Makao pa portugalski.
Od Kitajskega odvisno dežele: Polotok Koroa.
Tunguzija ali Mandžurija s 3,000.000 lj.
Mongolsko in Džungarsko s 3,000.000 lj.
Vzhodni Turkostan, 1,000,000 lj., glavno mosto Jarkand.
Tibet s 10.000.000 lj., duhovska dorŽava, vladar so zovo Dalai-Lama. Glavno mosto Lasa.
2. Otočje kraljestvo Japansko s 35.000.000 ljudi, vladar se zove Mikado Jedo (700.000 ij.): Mikao (600.000 lj.).
3. Azijatsko Rusko ali Sibirija in Kav kazi j a s 279.607 kv. milj in 10,730.000 ljudi. Lov na kožuhovino. Rudarstvo in pastirstvo. Omsk (26.000 lj.), glavno mesto v zahodni Sibiriji; Tobolsk (20.000 lj.): Bar-navl (13 000 lj.), rudarsko mesto; Tomsk (24.000 lj.); Irkutsk (27.000 lj.), glavno mesto vzhodne Sibirije. Nerčinsk, Kiahta, Tiflis, kupčijski kraji.
Afrika.
543 530 kvadr. milj in 203'/4 miljonov ljudi.
71.	Tla.
V severo-zahodu so gore Atlas, okoli Nila so libiške in arabske gore, katere se v višavje Habeš ali Abesinijo spuščajo. Na zabodni strani je visoki Sudan in Hong ske gore, severno od teh so puščava Sahara razprostira od atlantskega morja do dežel ob reki Nil. Sahara je večinoma pesek ali golo skalovje, sem ter tje so zelenice (oase) ali malo gorovje. V kotu gvinejskega zaliva je gorovje Kamerun. Južna Afrika je v svojem notranjem delu le malo poznato višavje, ki se od juga po dveh stopinjah vzdiguje, med temi je suha, samo ob deževnem času s travo obrašena planjava Karo o. Na severni strani reke Oranž je puščava Kal ah ari, ki se proti severji znižuje. Na izhodnem robu je s snegom pokrita gora Kili-m&ndšaro (20.000'). Reka Nil izvira iz več jezer ob ravniku, sprejema iz Abosinije plavi Nil in Abaro, stopi od junija do oktobra iz svoje struge in prepluje vso spodnjo dolino nilsko v Egiptu in pusti za seboj rodovitno naplavino. Druge velike reke so: Za m bese, Oranž, Kvenza, Kongo, Niger, Gam bi a, Senegal. Afrikansko podnebje ima močna nasprotja. Vroča dnevna vročina se menjava z občutljivim ponočnim mrazom, dolga tišina s strašnimi viharji, velika suša z plohami in povodnjami. Znamito je živalstvo v tem delu sveta: povodni konj, žirafa, lev, hijena, zebra, kamela, s[on, opice in Papige; krokodili, črede antilop in obilo kobilic. Žito, sladkor *n bombaž so najvažnejše rastline, ki se prideljujcjo.
72. Dežele na severji in vzhodu puščavo Sahare.
u Cesarstvo Maroko; 10.500 kvadr. milj in 8,230,000 lj. Mosta: Maroko (60.000 lj.); Fe c (150.000 lj.); Tangor.
. Alžirsko je francoska kolonija; 7100 kvadr. milj s 2,970.000 lj. ■''■•žir (65.000 lj.), Konstantine; Oran.
Tunis, od Turškega odvisno; 3710 kvadr. milj in 1,900.000 ljudi. il»nis (125.000 lj.).
Tripolis z Barko in z oaso Fesa n je pod turško podiožnostjo.
Podkraljestvo Egipt: 27.400 kvadratnih milj in 9,000.000 ljudi; prideluje se mnogo rajža, pšonico in bombaža. Evropejci zahajajo zaradi zdravega podnebja radi v to deželo. Kairo (354.O0O lj.), zahodno so piramide in grobi kraljev: Aleksandrija (220.000 lj.), veliko kupčijsko mesto ob morji; Sueo ob Kudocem morji s kanalom v zvozi s Srednjim morjem.
Nubija je egiptovskemu vladarstvu podložena, 15.860 kvadr. milj in 1,000.000 lj. Kartum, glavni kraj za kupčijo s sužnji. (50.000 lj.).
Abisinija ali IJabeš, 7450 kvadr. milj s 3,000.000jj., radi visoke lege so tudi afrikanska Švica imenuje. Sloni, povodnji konji, razne opice. Mesta: Adova, Go n d ar.
Puščava Sahara s 4,000.000 lj. Največje zelenice (oaze) soTuat, Kat in Air.
(Konec prih.)
Dopisi.
Iz Mozirja. Dno 9. avgusta t. I. bila je skupna okrajna učiteljska konferenca za okraja Vransko in Gornjigrad v šolskem poslopju v Mozirju. Zbrano jo bilo 20 učiteljev in ona učiteljica ženskih ročnih del — Prodsedoval jo g. B. Ambrožič, c. kr. okr šolski nadzornik, ter vodil jako previdno celi čas obravnavo. Kot zapisnikarja bila sta voljena O. Cizelj in S. Meglič. — Predsednik otvori konferenco točno ob 8. uri dopoldne s 8lavoklicem cosarju in s serčnim pozdravom učiteljev, ter si izvoli za svojega namestnika 0. Agreža. Dnevni rod se jo s tem podaljšal, da jo g. Cizelj predlagal, naj se za okraj Gornjegraški voli en ud v okr. š. svet izmed učiteljev, kor se on, kot dosedanji ud, presoli na Vransko. (Sprejeto.)
Potem poroča g. predsednik o tem, kar jo pri svojim nadzorjevanju opazil. Splošno konštatira zmoini napredek v šolstvu. Učitelji so postali pridniši v izpolnjevanju svojih dolžnosti; tudi je bilo šolsko obiskovanje rednišo zastran ugodnega zimskega vremena, in zastran ostrega postopanja v šolskih zamudah o poletnem času.
Dalje navede, naj so učitelji vedno dobro pripravijo v vseh šolskih predmetih, preden v šolo stopijo, ter naj vso predmete z enako pridnostjo in ljubeznijo učijo. Učni načort so mora v svojem celem obsežku izpolnjevati. Zastran pomnožitvo verozakonskih ur se mora v razdeljenih eno-razrednih šolah od prih. šol. lota podučevati v 1. oddelku po 15 ur in v gornjem oddelku po 17 ur na leden. To so pa le more doseči, ako «o tudi v četortok podučujo, iu sicer za nižji oddelek po 2'/a uri in za viij* po 3 ure na dah. Potem preide na posamozne prodmoto, tor pokaže nekatera vodila, kterih naj bi se učitelji deržali, da ložje svoj cilj v posameznih predmetih dosežejo. Ko jo došlo ukaze, ministorsko in dež. š. sveta, izišl® v tekočem šolskem letu, prebral, in naznanil novo nomško šolsk® knj'!?0!1) prešlo se jo k porvem vprašanju, namreč: „Kako naj se obrav-
’) Kaj, ko bi enkrat nadzorniki tudi nove slovenske knji#® učiteljem priporočovali; vsaj bi to no bil greh?	Ured.
nava drugi deželni jezik v slovenskih šolah in kako naj se poduk razdeli na posamezna leta?" Govorilo in pretresovalo se je sim ter tja, in gotovo bi se to vprašaujo zolč zavleklo, ko bi ne bil predsednik konferenco na 30 minut pretergal, nekaj, da se malo oddahnemo, nekaj pa zato, da se govorniki mej sabo sporazumč. Potem jo mala večina sklenila to-le resolucijo: „Poduk v drugim dež. jeziku naj se začno v slov. ljudskih šolah uže v 3. šolskem letu in sicor s slov. nemškim abecednikom. ’) V 4., 5., in 6. šol. letu naj se vzamo „porva nemška slovnica"; v 7. in 8. šolskem letu pa „druga nomška slovnica". (V trirazrednicah mora se pa tudi vsa ntretja nemška slovnica" prebaviti. *) — 0 drugi točki: Kako naj se v pri-rodoznanstvu podučuje, je govoril izverstno g. Cizelj, ter prav logično obravnaval toto vprašanje. Stavil je sledeče rčsolucije, ki so bilo enoglasno sprejote: 1. Podlaga nauku o prirodopisju naj bode nazorovanje (Anschau-ung). 2. Kot vvod k temu poduku naj bode v nižjem oddelku nazorni nauk. 3. V višjem oddelku se po zimi vzamo živalstvo do žuželk in pa rudarstvo; po letu pridejo na versto žužki in rastlinstvo. 4. Pri totem poduku naj se učitelji poslužijo naravnih teles, ako to ni mogoče, dobrih podob, 5. Poduk o prirodopisu pospešuje tudi pismene izraze ter se jezik z njimi obogati. 6. V narodni šoli naj se ne poduuuje o tem predmetu sestimatično. 7. V vsaki šoli naj so napravi s pomočjo učencev zbirka na-turalij. — O ravno totej točki govoril je tudi g. Gabršek prav umljivo, ter pokazal posebno nagnjenost do tega predmeta. Tretjo vprašanje dnevnega reda: „Bi so naj napravili disciplinarni predpisi za oba okraja enako, ali za vsako šolo posebej?" G Meglič predlaga, naj se vstrahovalna pravila po izgledu ljutomerske šole za oba okraja enakoglaseča napravijo. G. Škoflek želi, da so omenjena pravila nekoliko predrugačijo, in g. Pirc nasvetuje, naj slavni odbor do prihodnje okraj, konference taka .pravila" izdela, ter jih tedaj predloži v poterjonje. (Slednje sprejeto.) 0 poslednji točki „o ohranjenju zdravja s posebnim ozirom šol. hygiene“ govoril jo obširno g. Meglič (naj mi ne zameri, ako ne morem voč o tem zanimivčm govoru pisati, ker svojemu spominu nisem z načertanjem na pomoč prišel).
O okrajni učiteljski knjigarni Gornjegradski je poročal g. Čorv in o Vranski g Škoflek. — G. Agrež prevzame predsedništvo. Versile so se volitve v stalne odbore. V stalni odbor, ki ima opravilo tudi z okraj, učit. knjigarno, so bili za okraj Vranski sledeči voljeni: Meglič, Agrež, Stvarnik; za okraj Gornjegraški: červ, Škoflek, Tičar. — G. nadzornik prevzame nadaljno voditeljstvo, ter nam pokaže nektera učila in nekaj pedagogičnih knjig. Nadalje bila je volitev uda učitelja v okr^j. šol. svet Gornjegradski. Izmed 7 oddanih glasov dobil jih je g. Škoflek 5, in g. Červ 2 glasa; tedaj je obveljal g. Škoflek.
S tem se je zborovanje h koncu približalo in g. predsednik sklene konferenco z besedami prizranja za mnogostransko vdeležitev debat ob 4. uri popoldne.
‘) Tako! Toroj v 3. lotu, naj si otroci zopet Abocednik kupijo!?
Ured.
*) Te knjige ni mogočo še v 4. razredu dobro prebaviti. Ured.
Slovstvo.
(^Hervatska književnost".) Zold nas v serce boli, ko vidimo, da našo šolstvo ne napreduje na oni podlagi, na kterej je edino napredovati mogoče, boli nas v globočini našega serca, ko nam sl. vlada že davno zaprošenih prepotrebnih slovenskih šolskih knjig ne izda, ko ona še celo privatnih izdajateljev takih potrebnih knjižic ne podpira; te naše bolečine se pa tedaj še posebno povečajo, ko vidimo v tem obziru lep napredek pri naših hervatskih bratih, katerim ga sicer privoščimo z vso odkritosorčnostjo. Njih narodna vlada začela je namreč izdajati nove čitanke, katere so sestavili narodni učitelji i katere se tiskajo v Zagrebu (ne več v Beču). Že zdaj so na svitlo prišlo: a) Početnica za pervi razred obd. pučkih učiona latinskimi pismeni, kruto vezana s.oji 30 novč. b) Bukvar (Početnica) za pervi razred obd. pučkih učiona dirilskimi pismeni, kruto vezana stoji 30 n. c) Katolički katekizem za drugi razred občih puč. učiona, mehko vezan stoji 8 nč. Kazen teh, od hervatske vlade založenih knjig prišli ste ravnokar na svitlo, dve novi psihologiji v hervatskem jeziku, koji so zasebniki založili. „Napredak“ piše o njih:
„Nacrt psihologij e“. Namienjen pučkim učiteljem i učiteljskim pripravnikom od J. G. (J. Glasera.) Zagreb. Knjigotiskarski i litografijski zavod C. Albrechta. 1877. U velikoj 8ni str. 69, i
„Kratko izkustveno dušoslovje". Sastavio Stjepan Basariček, učitelj kr. preparandija u Zagrebu i pravi član hrv. pod.-knjižovnoga sbora. Pedagogijske biblioteke, što noju izdajo hrv. pedag.-književni sbor, knjiga IV. Zagreb. Knjigotiskarski i litografijski zavod C. Albroehta. 1877. Mala 8mina. Strana 84, Cipua 50 novd. Članovi hrv. ped.-knjiž. sbora dobiti ce to djelo badava.
U potanju oejenu tih djela nedemo so za sada upuštati. Porvo je vediin dielom bilo štampano u „Naprodku", a oba su plod priprava za predavanja toga predmeta koje na c. k. učiteljištu petrinjskom, koje na obijuh kr. zagrebačkih preparandija. Stanovište jim nije isto, ali upravo zato jo potrebno, da svaki učitejj jedno i drugo djelo pomno prouči, samo tako te umi^jud i dalje ob tom predmetu može dodi do prava suda o tom predmetu. Dušoslovjo je temelj pedagog^ji, pa zato si nemožemo pomisliti učitelja, koji se nebi nastajao u potanko upoznati tim temeljem. Mislimo dakle, da nede biti hrvatskoga učitelja, koji nebi oba djela savjestno proučio;"
Mi pako priporočamo ove knjige tudi slovenskim učiteljem najtoploje. — Ker nimamo teh strok v slovenskem joziku, učimo se jih pa v jeziku, ki je našemu v najbližjom sorodstvu.
(Kocenov zemljepis) za narodno šole. Poslovenil Ivan Lapajne. Založilo „Učitoljsko društvo za slovenski Štajer". Cona 16 kr. Kdor vzame več iztisov, dobi knjižico za nižjo ceno. — Kakor so stariši veselo novorojenega deteta, zlasti ako so žo mnogo lot željno čakali naslodnika, tako tudi domoljubni slovenski učitelj z voseljom vsako novo knjigo pozdravlja. Takega pozdrava so uadjarao tudi tej novi knjižici, katera obravnava oni preljubljeni predmet nove šole, za kateri nismo še imeli tiskanega spisa.
Ta knjižica, spisana od slavnega geografa Kocena (rodom Štajerca), rabi se v nemškem in češkem jeziku že mnogo let v dotičnih šolah; tudi jo že davno odobrena od slavne vlade. (Za odobrenje slovonskega prevoda se bo tudi v kratkem prošnja vložila.) Ta knjižica bo pospeševala poduk v zemljepisu; ne bo treba učencem, ako jo bodo v rokah imeli, učiteljevega predavanja zapisovati in s tem škodo terpeti na času in razumevanji zemljevidov. Nadjamo se, da bodo učitelji pridno segnili po tej knjižici nizke cene (nemška stane 24 kr.) in jo najpervo za-se rabili,, a tudi gledali, da je po dovoljenem potu spravijo v roke učencev. Najboljše je, spraviti jo v šolarske bukvarnice, iz katere se potem poeojuje sposobnim šolarjem. Nismo dali jo v mnogih iztisih natisniti; kdor jo torej imeti hoče, naj se požuri za-njo. Dobiva se samo pri »Učiteljskem društvu za slovenski Šta-jer“ v Ljutomeru.	X.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 13. sept. Rešile so se nekatere prošnje za remuneriranje podučevanja v ker^č&nskom nauku. Nekaterim učiteljem srednjih šol so se dovolile kvinkvenije, a nekaterim ljudskih šol pa podpore. Imenoval seje Andrej Dolmatsch (r. Dolmač) učiteljem pri Svetinjah (Ormuž). Starostne doklade so dobili: nadučitelj Jak. Rudna in učitelja Franc Schroi ter Ivan. Kristl.
(0 štajerski deželni učiteljski konferenci) 10. sept. v Gradcu nam žalibog nobeden naših slovenskih kolegov ni poslal pismej nega poročila, zato ne moremo obširno o njej poročati. Sicer se pa nič posebnega ni govorilo niti sklenilo. Iz „Graz. Zeit.ung“ posnamemo sledeče: 9. sept. jo bila prod skupščina, pri kateri so se volili zapisnikarji, stalni odbor in referenti. 10. sept. je otvoril glavno skupščino g. Rože k kot predsednik. Povdarjal je izverstuost novih šolskih postav, pri katerih imajo učitelji ne samo dolžnosti, ampak tudi pravico (malo. Ur.). Skupščino sta pozdravila dvorni svetovalec vitos Kalina in deželni odbornik Pairhuber, ki je povdarjal dragino nove šole. Potem je rcferiral o poduku pri oddelkih graški učitelj H er rman; debato o teni predmetu so je mnogo učiteljev udeleževalo, a sklenilo se bajo ničesar ni, kar je naravno. Pri drugi glavni skupščini je poročal g. Droscher o vrednosti ljudskega narečja v ljudski šoli in g. Bliimel o šolski kroniki. Posebnih sklepov o tem ni bilo. Deželni š. svet bo izdal menda formulare za š. kroniko. O nravni odgoji je bil referent g. Trunk, o dolžnostih učiteljevih nasproti starišem pa g. Pr e in ing. Sklonilo se je, naj se telesna kazen ne vpljo v ljudske šole. Pogovor je bil tudi o premembi nekaterih §§. učnega in šolskega reda. Nasveta, da se dA en dan učiteljem enorazrednic prost za udeležitev učiteljskih skupščin, ne moro dež. š. nadzornik priporočati.
(V Idriji) se je 17. sept. odperlo krasno novo šolsko poslopje, ki stane blizo 120.000 gld. V njeni bodo prostora za 5razredno deško in 4razredno dekliško šolo; vseh šolskih sob je 12, potem dvorane za godbo, risanje, telovadbo itd. Pri vsaki šolski sobi je precejšnji in lep prostor za »garderobo11. (Pravijo, da so to »garderobno sobe“ nopotrebne za idrijsko deco, katera ima še na sebi, za pokritev svoje kože premalo »gerde robe“.) Otvorenjo novo šole, katera ima samo za šolskega sluge prelepo stanovanje (kakoršnoga nima nobedon drug učitelj idrijski, ki so poleg tega le
slabo še dotirani), vdeleževalo se je mnogo najodličnejše gospode, kakor dež. predsednik Widmann, dež. š. nadzornik P ir ker i dr.
(Učiteljske preskušnje) se začno v Gradci 15. oktobra (oglasiti se je treba do 7. okt.), v Ljubljani 22. oktobra (oglasi so do 16. oktobra).
(Na graškem ženskem učitelj išči) je bilo lani med 160 gojenkami 18 gojenk slovanske (osobito slovenske) narodnosti. Ali se je na materinski jezik teh kandidatinj kaj oziralo? Ali ne bodo one ta jezik tudi kot učni jezik rabile?
(Da bi le!) Deželni šolski nadzornik, g. Rožek, je pravil pri deželni učiteljski konferenci, kakor so jo nam pripovedovalo, da se slovenske pesmi za naše šole že tiskajo in da tudi novo slovenske čitanke že o veliki noči bodočega lela dobimo. Da bi lel Toda iz dosedanjih skušenj si dovoljujemo še o tem dvomiti. —
(Slovstveno.) V knjigi „Dčla Stanka Vraza11 izdanej od „Matico hervatsko“ čitarn i sledeče: „ O Hyppolytb, Dolenao, Novomčštjanln, složio je rččnik, koj se takodjer lepo sitno pisan u licejskoj biblioteci čnva. Delo hyppolythovo baš nije vrstno t. j. potrebočam našeg včka shodno, što se niti od njegivog vrčmena (Hippolyth je pisno na početku pr. včka) iziskivati nemožo; nu on opet ima Ičpa u njem gradiva, iz ko-jega bi koja razburita glava mogla korist, za slavjansko rečosluvje izvaditi, glava, koja bi umčla zrnju od plčve iztžebiti. Na koncu dčla priklopljen je kranjski (ructe slovenski) prevod „Komenskoga Sveta u kipovlh“ (orbis pieti) od iste ruke pisan u poduarečju dolenskem." — Ker bi bila ta slavna knjiga „Svet u kipovih" za nas slov. učitelje važna, vprašam Vas, ali li veste o daljnej njunej zgodovini? (Ne vemo. Ured ) Jaz ne znam ničesar! Jo li še more biti zmiraj v „licejskej bibliotooi" odrešenja Čaka? Ne dala bi se li te sužnosti rešiti ter popravljena (modernizirana) na svitlo dati? G. Levstik bi nam morebiti kaj nataučncjoga o njej povedati zainogel.
Tone Brezovnik.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Nadučiteljska služba pri Veliki nedelji (2 r.) s 600 gld. in stan. do 15. oktobra na kr. š. sv. Učiteljska služba v Dornavi pri Ptuju (1. r.) s 500 gld. in stan. do 31. okt. na kr. š. sv.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Maks Kos, zač. učitelj v Št. Jurju v Sl. goricah.
Na Kranjskem: G. Fr. Stoječ, učitolj na Vorhniki; g. Sever Fr., defin učitelj v Loškem potoku; gospodična Leop. Rozman, zač. učiteljica v Nevljah; gospodična Em. Gerkman, zač. učiteljica v Moravčah.
Na Soriškem: G. Matevž Lapanja pride iz Medane v Konjsko.
Listnloa uredništva: Na neko željo s tem poterjujemo, da dopisa v 18. štev. „Učit." iz „celjske okolice" nismo prejeli od č. g. župnika K. Gaji ek a na Doberni. G. Fr. S pri sv. D. Prihodi\jič, danes ni bilo prostora. Isto ve(ja g. J. L. v G.
Kratek pregled *)
knjig, učil in drnzih učnih priprav za slovenske narodne šole in učitelje.
Znan je p. n. čitateljem izrek generala Montecuculi-ja, ki je za vojsko terjal: 1. denarja, 2. denarja in 3. zopet denarja. Za napredovanje natih iol pa se nam in tudi vsem drugim domoljubnim slovenskim učiteljem prepotrebno zdi 1. knjig, 2. dobrih knjig, 3. zadosla dobrih slovenskih knjig in ubil v rokah učiteljev in učencev, Precejbji je sicer žebroj tolskih knjig in knjižic, ki so v ta namen na svetlo pritle, da bi došle v roke slovenskim učiteljem in učencem. /t la namen večkrat zgrete! Bere se sicer v časopisih o novi knjigi, pa kakor hitro se časopis iz rok položi, pozabi se že tudi na novo knjigo. Pozneje bi morda učitelj naročil si to in ono knjigo, pa pozabil je že bil če ne ravno naslov knjige, a gotovo pa ceno in založnika, kar mu je poleg druzega vzroka tudi izgovor, da je ostal on in njegovi učenci, učiteljska in tolarska bukvamica brez nove, potrebne knjige. Razen pozabljivosti je tudi mlačnost večkrat vzrok temu, da najdei pri nekojih učiteljih le pičlo ftevilo knjig, vsaj natih domačih. Ako bi se že učitelju slovenskemu to spregledalo, ne more se mu pa tega ne, da ne sktrbi, da bi jegovi učenci — osobito tolarska knjižnica — dobili v roko nekaj onih slovenskih knjižic, katere so ravno za mladino nato spisane.
Da bi učitelj imel vsikdar pri sebi zapisnik vseh najboljtih in najpolreb-nejtih slovenskih tolskih knjig in učil, da bi mu tak zapisnik bil nekak opominjajoč glas, rekoč: Nabavi si za-se in za svoje učence potrebne duievne hrane — zato smo sestavili v sledečem vse najvažnejie nate knjige in druge tolske priprave. Med naitetimi je veliko od sl. vlade odobrenih, veliko pa takih, katere so bile v nemtkem jeziku odobrene in katerih poterjenje v slovenskem jeziku se tudi pričakuje. Med sledečimi knjigami je največje ftevilo takih, ki so primerne učiteljem in učencem, nekatere se priporočujejo samo učiteljem in učencem, nekatere pa zopet samo za tolarske knjižnice. Toda vse navedene prav gorko priporočamo p. n. slovenskim Čitateljem, naj jih po svoji moči razfirjujejo med nat narod, zlasti med nato mladež, naj jih priporočujejo ali njej samej ali pa staritem, ali pa da se lake *knjige vversti t> razne knjižnice.
Knjige za veronauk.
1.	Mali katekizem cena S kr. 2. Keršanski katoliški nauk c. 27 kr. 3. Mali katekizem v vpratanjih in odgovorih, c. 7 kr. 4. Keršanski nauk e vpra-ianjih in odgovorih, c. 33 kr. 5. Veliki katekizem c. 33 kr. 6. Sveti listi, berila in ovangelji, c. 52 kr. 7. Zgodbe svetoga pisma stare in novo zaveze, e. 55 kr.
Učila za veronauk.
Kocunev zemljevid Palestine (z nemikim ali hervatskim tekstom), c. 6 gld 40 kr. Sautter-jeve podobo iz svetega pisma.
Za slovenski učni jezik. a) Za čitanje.
1.	Abecednik **) c. 17 kr. 2. Pervo berilo in slovnica, e. 34 kr. 3. Drugo berilo, c. 46 kr. 4. Tretje berilo (ni te tiskano).
Za slovnico.
1- Pervo borilo in slovnica (že omenjeno). 2. Praprotnik-ova slovenska slovnica za pervence, c. 30 kr., založnik J. R, Milic v Ljubljani. 3. Slovenska slovnica z naukom o pismih (iz c. kr. zaloge) c. 34 kr.
.	)	To	»naznanilo	In priročilo“ je bilo namerjeno aa „učltelj*ki koledar*; ker eo
ta ne bo izdal leto*, zato ga priobčujemo na leljo natega druitva v »Učitelju'*.
■'•ena js k* privatno učenje v čitanjl bi služila tudi ZnidarJiS-eva »Abecedtiica*
cj Za spisje.
1. Praprotnik-ova spisje (založnik Geiber v Ljubljani) c. 33 kr. 2. Slovenska slovnica z naukom o pismih in opravilnih sestavkih (že omenjeno J.
Učila k čitanju.
1. Tablice slogo vanja (stenske tablice ), 12 tablic 1 gld. 40 kr„ na debeli papir
prilepljene 2 gld 40 kr.
2. a) Kazalni nauk v podobah (Anschauungsunterricht in Jlildern) Herrmanoo
z nemškim in slovenskim tekstom, e. 6 gld. 6'6 kr. (v knjigij, 86 tabel na debelem papirju 14 gld. (založnik Tempskg v Pragi), b) Tomšičev nazorni nauk, c. 3 gld. 50 kr., 50 barv. tabel s 380 podobami.
3. Tablice s čerkami (bralni stroj), a) Pransek-Praprotnilcove*) c. t gld. 80 kr.,
b) Miklošičeve c. 2 gld., c) „Narodne šole“ (v Ljubljani) c. 1 gld.
Knjige za nemški jezik (kot predmet).
Za čitanjo in slovnico.
1. Slovensko-nemški abecednik, c. 26 kr. (Od kar je perva nemška slovnica
tudi za poduk v začetnem Čitanju odločena, je ta abecednik manj potreben.)
2. Perva nemška slovnica, c. 28 kr.
3. Druga nemška slovnica, c. 40 kr.
4. Tretja nemška slovnica, c. 33 kr.
Opomba. Za, vaje v pisarji, pravopisji in spisji slovenskega in nemškega jezika priporočujejo se Winikor-jevo pisanke s slovenskimi, napisi (glej inserat v zadnjem „Učit.“) — Kol navod v poduku v 1. razredu dobro služi ,,Die Unterklasse", ki pride morda tudi v slovenskem jeziku na svetlo.
Za računstvo.
I.	Perva računica, c. 10 kr. 2. Druga računica, c. 15 kr. 3. Tretja raou-nica, c, 16 kr. 4. četorta računica, c. 18 kr. 5. Pota računica (v rokopisu gotova, tudi se menda tiska že).
Učila k računstvu.
1. a) Razni računski stroji (ruski), c. od 2 gld. do 10 gld. b) Stroji o
drobcih, različne cene.
2. 'Nova avstrijska mera in vaga, od Matthey-Guineg-a (slovenski tekst) c. 80 kr.
Pomočile knjige za učitelja.
1. Navod k porvej iti drngej računici, c. 35 kr.
2. Dor Rechnungsunterricht in der Volkssehulo, c. 05 kr.
3. Mali računar za pervi oddelek ali razred ljudskih šol. (Spisal Sommer, založ
družba sv. Mohora), c. 50 kr.
4. Nauk o decimalih in novi meri, spisal And. Žnidaršič, c. 60 kr.
Za zemljepis.
1.	Koconov občni zemljepis (posl. Lapajne), c. 20 kr. (Nahaja se v tisku.)
2 Kratek opis Štajersko, Kranjske. Koroško in Primorja, spisal in založil J. Lapajne, c, 12 kr. (1. natis razprodan, 2. natis pride na svetlo, kedar sc Kocenov zemljepis razproda).
Učila pri zemljepisu.
1. Zemljevidi Štajerske (Kocenov, e. 7 gld. 40 kr.), Koroško (Kocenov, cena
4 gld. 80 kr.), Kranjsko (je v tisku), Goriške (Vodopivčev, c. 2 gld.)
2. Zemljevide Avstro-Ogorske c. o gld., Evropo c. 5 gld. 80 kr., planiglobov
e. 4 gld. 80 Icr., z nemškim ali hervatskim tekstom — poslednji je dosta primernejši za slovenske šole od pervega.
*) Poduk k temu v slovenskem jeziku ID kr. Založnik Tempskj v Pragi.
3. Zemaljska krogla (s slovenskim tekstom) različne cene z ozirom na velikost;
teluriji, lnnariji, planetariji.
4. Zemljevidi slovonski, izdani po Slovenski Matici, cena pojedinim 35 kr.
Pomožne knjige za učitelja.*)
1. Mali občni zemljepis od Jesenka, c. 80 kr.
2. Veliki občni zemljepis od Jesenka, c. 2 gld.
3. Prirodoznanski zemljepis od Jesenka, c. 1 gld.
4. Matične knjige: Slovenski Štajer, vojvodstvo Kranjsko, vojvodstvo Ko-
roško i. t. d.
Za zgodovino.
1. Nelolička-Lapajne: Občna zgodovina, c. 25 kr.
2. Pripovesti iz zgodovine Štajerske (Krones- Lapajne) c. 8 kr.; v 1. versti
za Štajerske Sole.
Pomožne knjige za učitelja.
1. Občna zgodovina od Jesenka, 1. del, c. 80 kr.
2. Zgodovina slovenskega naroda od Terdine, c. 60 kr.
3. Zgodovina Avstro-Ogerske od Kersnika, c. 40 kr.
4. Dogodivščine štajerske zemlje od Krempelj-na, c. 1 gld. 20 kr. i. dr.
Za prirodopis.
1 Netolička-Lapajne: Mali prirodopis s podobami, c, 60 kr. Založnik BuSak in In'gang v Bernu.
Učila pri prirodopisu.
1. Schubert-ove prirodopisne slike, živalstvu je c. 10 gld. 45 kr., rastlinstvu
8 gld, nulninstvu 5 gld. 75 kr.
2. Sehreiber-jeve prirodopisne slike, cena 7 delom (31 velikim tablam) 50gld.
3. Tomšič-evo prirodoslovje v podobah, c. 1 gld. 20 kr. i. dr.
Pomožne knjige za učitelja.
1. Pokorni-Erjavec: Živalstvo, c. 1 gld. 2. rokorni-TuSek: Rastlinstvo, 85 kr. 3 Schoedler-TuSek: Botanika in Zoologija, c. 1 gld. 4. Živali v podobah od Fr. Erjavca (družba sv. Mohora) 6 zvezkov. 5. Schoedlerjeva mineralogija. 6. Fblleker-jeva mineralogija — in Se druge knjige
Za liziko in kemijo.
1. Decker-Lapajne: Fizika in komija, c. 70 kr. (Založnik K. Gerold v Beču.)
2. Nelolička-Lapajne: Mala fizika v pogovorih, c. 25 kr. (Založnik Legkam-
Josefsthal v Gradci.)
Učila pri fiziki in kemiji
so različni aparati, n. pr. Bopp-ovi ali Batlce-ja, Eesterman-a in dr.
Pomožne knjige za učitelja.
1.	Schoedler-jeva (od Matice) fizika in kemija.
Za pisanje
priporočujemo Winikorjeve pisauke s slovenskimi napisi. (Glej inserat.) Jako koristni pri lepopisji so podkladki za logo in podkladki za lego in čerte, ki se dobi v J. M. Pajk-ovi tiskarni v Mariboru, fcnji^a (96 listkov) po 40 kr.
*J Knjige, navedene pod tem naslovom, so primerne zlasti za okrajne učiteljsko, pa tndi za tolarske knjižnice.
Za risanje in geometrično oblikoslovje. a) Za učitelje:
1. Grandauer-jene rsanske predlago, 12 zvezkov po 40 kr. 2. Trelau: Dor klcine Zeiehner, 1 gld. 3. Knapek-ove prodlage, Rallcr-jcve. 4. KopSiČcve, MikuS-eve, Spiner-\eve predlage in dr. 5. Lapa}ne: Geometrija ali raerstvo e. 24 kr.; založnik Milic v Ljubljani. 6. Mohiik: Geometrische Formen-lehre, c. 35 kr.
bj Za učence:
1. Felkl-novo risanke s slovenskimi napisi po 6 kr., 100 zvezkov od 5 gld,
do 5 gld. 40 kr.; 1. risanka ima pi/ce 1 cm.; 2. risanka 2 cm. narazen;
3.	risanka 4 cm. j 4. risanka je brez pik.
2. Knapekove risanko s slovenskimi napisi po 3 kr.; 100 kosov 2 gld. 85 kr.;
1. številka ima pike 1 cm, 2. številka 2 cm. narazen.
Za telovadbo se učiteljem priporočuje: 1. Nauk O telovadbi (izdan po slovenski Matici) 2 dela: pervemu je cena 40 kr. (tiska se v drugič), drugemu pa 60 kr.
2. Nauk o telovadbi od J. Zime, c. 15 ter,; založnik Milic v Ljubljani.
Za ženska ročna dela in gospodinjstvo se priporočuje: Ana Stumpfi: Poduk v ženskih ročnih delih za učilel]ice, učiteljske pripravnice in gospodinje, c. 80 kr.
Za petje se priporočujejo Nedvedove pesmi (priloga pri berilih); Foersterjev navod k petju in pesmi druzih slovenskih skladateljev. Posebno se tudi priporoča knjižica „23 cerkvenih pesmi", Sveterosložno postavljenih od Foerster]a, cena 25 kr. Založnik Milic e Ljubljani.
Za šolarske bukvarnice je _ primerna knjižica »Star vojak", otroika gle-dižČina igra, c. 20 kr. Čez vse se pa v ovi namen priporoiuje mladinski časopis „Vortec“. Založnik obeh je J. Tomiič v Ljubl\ani. V enak namen dobro služijo knjižice: „Darck pridni mladosti" (3 zvezki 1 gld.), »Zlati orehi" (c. 36 kr.) — pri Miliču v Ljubljani,
Za kranjske in tudi za druge učitelje primerna knjižica je: Lapajne: »Kranjsko ljudsko šolstvo" (1871), c. 20 kr.
PoduČljiv 8pi8 o koristi narodne Sole je „Učitolj Dobrašin", kateri na) bi se zlasti mej prostimi Slovenci r ar Strjeval, c. 12 kr.
Priporočujerao tudi „Ustrahovalna pravila ljutomerske šolo", c. 1 kr.
Za naročila vseh tu naštotih knjig, učil in druzih šolskih priprav se priporočajo napervo založniki sami, pa tudi sledeči tergovci, kateri obljubujejo hitro in dobro postrežbo:
»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer“ v Ljutomeru (Luttenberg), Alojzija Ferlinc v Mariboru, knjigoteržec Jauez Giontini in bukvovez Matevž Gerber v Ljubljani, knjigoteržec Teofll Drezler v Colji (Cilli), bukvovez W. Blanke v Ptuju (Pettau), knjigoteržec Fr. Wokulnt v Gorici (Gorz).
Vse različne tiskovine za šolsko rabo v slovenskem in nemškem jeziku se dobe pri J. R. Miliču v Ljubljani; nekateri obrazci: zapisniki, razrednice (jako praktične), tedniki, šolska naznanila, opominjevalni listi itd. tudi v J. M. Pajkovi tiskarni v Mariboru.
Lastništvo „Učiteljsko drnštvo za slov. Štajer.'1 Za uredn. odgovoron Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Maribora.