Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XL. — Izdan in razposlan dne 19. julija 1872. 99» Postava od 28. junija 1872, ° Privolitvah in olajšilih, da se gotovo zdela lokomotivna železnica od Polznji čez Klatove do češko-bavarske meje pri Budi Železni. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : Člen I. p Vlada se pooblašča, ob dopustilo lokomotivne železnice od Polznji čez Dobrane in justice na Klatove ter od tod do češko-bavarske meje pri Dobranah dati naslednja Sila: a) Oprostitev od kolekov (štempljev) in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in v opravo železne ceste do tistega časa, ko se po njej prične vožnja ; oprostitev od kolekov in pristojbin prvi izdatbi delnic in prčdstvenih obligacij 1er tudi začasnih (interimskih) listov in presnemščinc, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč; v oprostitev od dohodkarine in kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, za deset let od dneva, katerega se podeli dopustilo. Člen II. k Kar se tiče ostalih dopustnih u vetov, držati sc je, kolikor se koli more, na red eh v za-°llu °d 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56) o avstrijski severno-zapadni železnici. Člen III. O železnocestne proge, omenjene v členu I, stiki z bavarskim železnocestnim razmrež-^1 ln o krčtni službi na vkupni spolôvni postaji sc ustanovitev dotičnih določil pri branja Ha ?" ^avne pogodbe s kraljevsko-bavarsko vlado, ter koncesijonarjem je dolžnost pristati e državne pogodbe določila in tudi na obvezljivosti, katere bi jim nakladala. Cl en IV. Trgovinskemu in finančnemu ministru se naroča, ta zakon z vrš iti. V Lakscnburg-u, dne 28. junija 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s r. Bauhaus s. r. l*retis s. r. iOO Postava od 28. junija 1872, o napravi železnocestne proge, pri Krimavi se odcepljoče od glavne proge pooblaščene Bušte-gradske železnice, in potem držeče o, Ljutornerice, Postoloprte, Rakovnik, Beroun, Pribram, Breznico ter na Pesek do stike Se železnico, slovočo po cesarji Francu Jožefu v Račiči ali v Proti vinu, s krilnimi železnicami lre,l od Postolopert v Homotov, od Zakupov ali od Češke Lipe čez Cvikov in Jablonj proti žitavi in od Brcznice čez Volinjo in Vimberk tja do češko-bavarske meje pri Kunžvartu 1 gledjô proti Pasovu, dovoli naslednja olajšila : <0 Oprostitev od kölekov (štempljev) in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in v opravo železne ceste do tistega časa, ko se po n jej prične vožnja ; Oj oprostitev od kôlekov in pristojbin prvi izdatbi delnic in prčdstvenili obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in presnčmščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč; c) oprostitev od dohodkarme in kolečnib pristojbin kuponom 1er tudi od vsacega davka, katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, za deset let od dneva, katerega se podeli dopustilo. k Cie n II. Kar se tiče ostalih dopustnih uvctov, držati seje, kolikor se koli more, naredeb v za-°nu od 1. junija 186S (Drž. zak. št. 36) o avstrijski severno-zapadni železnici. Člen III. Železnica, imenovana v členu I, treba da bode dodelana ter javni vožnji izročena najpozneje v petih letih, šfejčč od dneva, katerega sc podeli' dopustilo. Državno upraviteljstvo na.l že poprej primerno poskrbi, da konccsijonarji to obvezljfvost gotovo izpolnijo. Člen IV. O železnoccstnih kosov, omenjenih v členu I, stiki z bavarskim železnocestnim rnz-"J^jem s tč in sè sa ski m razmrežjem z druge strani ter o krčtni službi na vkupnih spolôv-1 l)0slajah se semkaj mereča določila prihranjajo sklepu državnih pogodeb z dotičnimi 06* vladami, in koncesijonarje je treba obvezati, da pristanejo na teb državnih pogodeb določil3 in tudi na dolžnosti, katere bi se jim z njimi nakladale. Člen V. Trgovinskemu in finančnemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti. Na Dunaji, dne 28. junija 1872. Franc Jožef* s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. I*ref is s... 103. Postava od 28. junija 1872, o olajšilih, da se gotovo zdela lokomotivna železnica s kacega mesta Polzenjsko-Brezensk6 železne ceste pri fflladoticah čez Karlove Vare na češko-sasko deželno mejo pri Johann-George»' stadtn. 8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : Člen 1. Vlada se pooblašča, da ob dopustilo lokomotivne železnice s kacega mesta Polzenjsk11' Drezenske železne ceste pri Mladoticah čez Karlove Vare — ako se da proti Jahimovu "" na češko-sasko deželno mejo pri Johann-Georgenstadtu dovoli naslednja olajšfla : a) Oprostitev od kolekov (štempljev) in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drug11" pismom v dobavo glavnice ter v delanje in v opravo železne ceste do tistega časa, ^ Se po njej prične vožnja ; b) oprostitev od kolekov in pristojbin prvi izdatbi delnic prčdstvenih obligacij ter tud1 začasnih (interimskih) listov in presnemščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih z6"1' Ijišč; c) oprostitev od dohodkarine in kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davk3, katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, za deset let od dneva , katerega sC podeli dopustilo. Člen II. Ob dajanji dopustila, v katerem se državno upraviteljstvo poprime pooblastitve, l,rl. tegnene v členu I, treba, kar se tiče ostalih dopustnih uvetov, držati se, kolikor se kti more, naredeb v zakonu od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56). Člen III. Železnica, imenovana v členu I, treba da bode dodelana ter javni vožnji izročena pozneje v štireh letih, štejoč od dneva, katerega se podeli dopustilo. Državno upravitelj*v naj že poprej primerno poskrbi, da koncesijonarji to obvezi j ivost gotovo izpolnijo. Člen IV. Trgovinskemu in finančnemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti. V Laksenburg-u, dne 28. junija 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s r. Bauhaus s. ,. Ieretis s. r. 103. Postava od 28. junija 1872, o napravi lokomotivne železnice z Bolzana v Meran. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen L Vlada se pooblašča, ako bi se dalo dopustilo v delo in krčtanje lokomotivne železnice * liolzana v Meran, tej železnici dovoliti naslednja olajšila : a) oprostitev od dohodkarine in kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, za deset let od dneva, katerega se podeli dopustilo ; h) oprostitev od kôlekov (štempljev) in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in v opravo železne ceste do tistega časa ko se po njej prične vožnja; c) oprostitev od kölekov in pristojbin prvi izdatbi delnic in prédstvenih obligacij ter tudi začasnih (intcrimskih) listov in presnemščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč. Člen II. Železnica z Bolzana v Meran, imenovana v členu 1, treba da bode dodelana ter javni vožnji izročena najpozneje v dveh letih, štejoč od dneva, katerega se podeli dopustilo. Da se ta obvezljivost gotovo izpolni, treba dati 50.000 gld. avstr, veljave založnine. Člen III. Vlada naj skrbi, da se delanje odda s ponudilo razpravo. Državni upravi se prihranja odobritev izdajatnega kurza. Člen IV. Ustanavlja se, da bode dopustilo moč imelo devetdeset let od dneva, katerega se prične V()žnja po železnici, omčnjenej v členu I. Člen V. Kar se tiče voza rine od ljudij in blaga, ter tudi kar se tiče ostalih dopustnih določil, hrzati seje, kolikor se koli more, določil v zakonu od ji. julija 1871 (Drž. zak. št. 80), o napravi železne ceste z Liebocha na Zelen Travnik s krilom do Ščavnice po pooblaščenem Gradsko-Koflaškem železnoceslnem in rudarskem društvu. Clen VI. Trgovinskemu in finančnemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti. Na Dunaji, dne 28. junija 1872. Franc Jožef s. Auersperg s. r. Ilunliuii* s. I*retis s. r. 104. Postava o*l 28. junija 1872, o uvetih in olajšilih, da se gotovo zdela lokomotivna železnica z Mosta na češko-sasko mejo pri Muldi. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : Člen I. Vlada se pooblašča, ako bi se dalo dopustilo v delo in krétanje lokomotivne železnice z Mosta čez Gorenji Litvinov, Osek, Grob in Mikulov na češko-sasko mejo pri Mubli, o te,| železnici, katera bodi celokupen del Praško-Duhcevske železnice, Praško-Duhcevski železno-cestni družbi dovoliti naslednja olajšila : a) Oprostitev od kdlekov (štempljev) in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugi*11 pismom v dobavo glavnice ter v delanje in v opravo železne ceste do tistega časa, k" se po njej prične vožnja ; b) oprostitev od kolekov in pristojbin prvi izdatbi delnic in prčdstvenih obligacij tet’ tudi začasnih (interimskih) listov in presnemščine, kar bi je bilo plačati od kupljeni*1 zemljišč ; r) oprostitev od dohodki» ine in kdlcčnib pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka* katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, za deset let od dneva, katerega sC podeli dopustilo. Oprostitev od dohodkarme, omenjeno za odstavkom c), moči je tako uresničiti, da -sC dohodkarina Praško-Duhcevske žclcznoccstnc družbe plačuje po razmerji miljnc dolžavc ze dopuščene proge k novemu kosu. Clen II. Delničarsko družbo pooblaščene Praško-Duhcevske železnice veže dolžnost, ako k* zahtevala državna uprava, in to po tistih načinih, katere državna uprava ustanovi', naprav**1 zvezovalno železnico od Novega Mesta do češko-sasko meje v s ti k o sč železnico po Mog1*' niški dolini. O lej zv c/.*> v a! ni železnici naj I ud i veljajo olajšila. imenovana v členu I. Člen III. O železnocestnč proge, omenjene v členu I, ter eventuvaluo tudi o zvezovalne železne, zaznamenane v členu II, stiki sè saskim železnocestnim razmrežjem in o kletni službi 0 vkupni spolôvni postaji se ustanovitev dotičnih določil prihranja sklepu državne pogodbe 8 kraljevsko-sasko vlado, ter delničarski družbi Praško-Duhcevske železnice ali njenim prav-n,m naslednikom je dolžnost, pristati na te državne pogodbe določila in tudi na ob vezij fvosti, katere bi jim nakladala. Člen IV. Trgovinskemu in finančnemu ministru se naroča, ta zakon z vršiti. V Laksenburg-u, dne 28. junija I 872. Frane Jožef s. r. Auersperg; s. Bauhaus s. Pretiš s. r. 105. Postava od 28. junija 1872, ° Qvetih in olajšilih, da se gotovo zdela lokomotivna železnica od Groba do češko-saske meje z gledjö proti Pernu. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Členi. Vlada se pooblašča, ako bi se dalo dopustilo v delo in krčtanje lokomotivnc železnice 0(| Groba do češko saske meje čez Krupko, Oberwald in Tiso z mejno postajo v Petrovicah, k‘j železnici dovoliti naslednja olajšila : n) Oprostitev od kölckov (štempljev) in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in v opravo železne ceste do tistega časa, ko sc po njej prič ne vožnja ; V oprostitev od kôlekov in pristojbin prvi izdalbi delnic in prčdstvenih obligacij ter tudi začasnih (intcrimskih) listov in presnčmščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč ; °) oprostitev od dohodkarme in kolečnili pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, za deset let od dneva, katerega se podeli dopustilo. Člen II. • Železnica, imenovana v členu I, treba da bode. dodelana ter javni vožnji izročena v treh 'h, štejoč od dneva, katerega se podeli dopustilo. Državno upraviteljstvo naj že poprej merno poskrbi, da koncesijonarji to obvezljivost gotovo izpolnijo. Člen III. O želcznocestne proge, omenjene v členu I, stiki z saskim železnocestnim razrnrežjem in o krctni™službi na vkupni spolovili postaji se ustanovitev dotičnih določil prihranja sklepu državne pogodbe s kraljevsko-sasko vlado, ter koncesijonarjem je dolžnost pristati na te državnejpogodbe določilajn tudi na obvezljivosti, katere bi jim nakladala. Člen IV. Kar se tiče ostalih dopustnih uvetov, treba se je, kolikor se koli more, ozirati na določila dopustnega pisma od 29. junija 1870 (Drž. zak. št. 97) o železnici s Prage v Duhcev s krilom do Mosta. Člen V. Trgovinskemu in finančnemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti. Na Dunaji, dne 28. junija 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Ilanlians s. r. Pretiš s. r. too. Postava od 2ÎK junija 1872, . j o napravijlokomotivne železnice od Trnôva do ogerske deželne meje pri Leluhôvn 8 krilom od Gribôva na Zagorje. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča, da zvršitev lokomotivnih železnic n) od Leluhôva na gališko-ogerski meji čez Griböv na Trnov v zvezo z gališko železnico* slovočo po Karolu Ludoviku, h) od Gribôva na Zagorje v sliko s prvo ogersko-gališko železnico, c) s pripravnega mesta Leluhovsko-Trnovske proge čez Živec na Belsko, dj od Živca do ogerske meje proti Czaczi v stiko s Košiško-Boguminsko železnico z dopusti lom, danim po uvelih tega zakona, ugotovi v celoti ali po naštetih posameznih kosôvih. Člen II. Železnocestnim kosovom, v členu I imenovanim za a), h), c), d), ako se oddadé vkupe* more se zagotoviti oprostitev od dohodkarine in od plačila kolečnih pristojbin kuponom tcr tudi od vsacega novega davka, katerega bi utegnili postaviti prihodnji zakoni, in to mri delanjem ter potem še trideseti let, od dneva, katerega se vožnja prične po vsacem k°sl1 posebe, kar jih je naštetih v členu 1. C len III. Ako bi se pokazalo, da osvoboditve od davkov, omenjene v élenu II, nikakor niso dovolj, da bi se gotovo dodelal Leluhovsko-Gribovsko-Trnovski kos, imenovan v členu I, za a), tedaj se temu kosovi utegne s poroštvom zagotoviti največ po 43.870 gld. avstr, veljave letnega čistega dohodka z razdolžflno vsoto vred od milje v srebru, dokler ne mine dopustilo, tako, ako letni čisti dohodek ne bi dosezal zagotovljene vsote, da nadomesti državna oprava, kar bi nedostajalo. 8 poroštvom zagotovljeni čisti dohodek, ki ga je najti na podlogi dokaznih resničnih razhodkov za delanje, s troski za nabavo novcev in z interkalarnimi obrestmi vred, ter tudi razdolžilna vsota, v delanje izdane glavnice naj obvelja od tistega dneva, katerega se vožnja Prične po vsem s poroštvom zagotovljenem železnocestnem kosu. CI e n IV. Da se z vrši člen III., treba teh določil : 1. Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžilo glavnice jemlje tista Vs°ta, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, ki ga sama potrdi, vsled katerega 8e 'zdana glavnica izplača v tem času, dokler bode trpelo dopustilo. 2. Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti zadelo, "aJ se po dognanem pretresu vpoloženega dosvedočenega letnega računa dati odkaže tri ^sece potem, ko se vpoloži ta račun. A državna blagajnica v odkup doteklih dčlničnih in obligacij kuponov tudi poprej začne f° resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati nekolična odpla- prihranjâje si očistek (obračunek), kateri se zgotovi na podlogi letnega računa, če se 0(*e koncesijonar z dotično prošnjo oglasil šest tednov pred doteklim rokom. Ako dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh ^secih potem, ko mine krčtno leto, pokaže, da so naprejšnje prejemščine previsoko bile ^Merjene, naj koncesijonar mahoma povrne, kolikor je preveč dobil, s prištetimi šestodstot-Qlrn' obrestmi vred. A treba je najpozneje v letu dnij po zvršetku dotičnega k rétnega leta "glasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega. 3. Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za 0 "»prejšnjo prejemščino, ki daje po štiri od sto obresti na leto. ,. Ako bi čisti dohodek železnocestnega kosa presezal letno vsoto, s poroštvom zagotov-* n°< tedaj je polovico tega presežka v povračilo naprejšnje prejemščine z obrestmi vred n ^rzavni upravi takoj odštevati, dokler se vse ne razdolži. Druge polovice tist del, kolikor 68 državna uprava določi po pravilih, dajati je v reservno zalogo. . Dotekle obresti je plačati, predno so naprejšnje prejemščine povrnene. Ako bi država .. a terjati take naprejšnje prejemščine ali obresti, ki do tiste dobe, kadar prestane dopu-I o »Ü se železnica odkupi, niso še izplačane, opraviti jih je iz one imovme železne ceste, 8r Je še ostane. Člen V. 8am ^*£0 86 (*a* železnocestni kos, zaznamenan s členom I, za a), res za gotovo zdelati let ° na uv^e' postavljene s členom III in IV tega zakona, to naj se temu kôsu na devet , "stanovi davčna oprostitev, omenjena v členu II, a vsem ostalim, v členu I imenovanim S°Vo,n d° na dvajseti let (8|«*f»i„l, , 07 Člen VI. Ako z dodelami železnicami vred, imenovanimi v členu I, morejo tudi ob enem za gotovo napravljene in vožnji izročene biti železnice od Trnova na Sandomir ter s kacega mesta železne, po nadvojvodi Albrehtu slovoče ceste na Husijatm, pooblaščena je vlada, o vsem tem železnocestnem obsežku s poroštvom zagotoviti največ 24.000 gld. avstr, veljave v srebru od milje čistega dohodka na leto, za ves čas, dokler ne mine dopustilo. Se se temu obsežku utegne dati v členu II tega zakona postavljena oprostitev od davščin do na dvajseti let od dneva, katerega se vožnja prične po vsacem posebe izmej vseh štireh kosov, imenovanih v členu VII. Člen VII. V členu VI zaznamenâno poroštvo naj po razmerji miljnega števila na vsacem izmej naslednjih kosov: 1. S kacega mesta Leluhôvsko-Trnôvske proge na Živec in Belsko ter z Belskega do ogerske meje proti Czaczi, 2. z Leluhova na Trnov in z Gribova na Zagorje, 3. s Trnova v Sandomir, 4 s kacega mesta železne, po nadvojvodi Albrehtu slovoče ceste na Husijatm m«6 o vsacem teh kosov dohode tistega dneva, kadar se po njem prične vožnja, a držati sej« tudi semkaj merečih določil v členu III in IV tega zakona. Člen VIII. Dovoljuje se, da bode brez kolekov in pristojbin prva izdatba delnic in predstvenih obligacij se začasnimi (interimskimi) listi vred. Pristaje se na oprostitev od presnčmščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljic V plačilo kolekov in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobav« glavnice ter v delanje» in v opravo železnocestnih kosov dovoljuje se rok do tedaj, kadar -se po dotičnih železnocestnih kosovih prične vožnja. Kar se tiče kosov, s poroštvom morebiti zagotovljenih, smejo se v krčtni račun meJ razhodke postavljati kaki troski od zaznamenanih efektov na tozemskih ter inostranskih borsah in tudi davki, katere bode podjetništvo plačevalo, kadar minejo leta, kar jih je davka prostih; o kolečnih pristojbinah kuponom ni j to dovoljeno. Clen IX. Železne ceste, imenovane v členu 1, ako se posamezne oddadč, naj dodelane bodo najpozneje v poltretjem letu, štejoč od dneva, katerega se podeli dopustilo, ter gotove železni«6 je do te dobe izročiti javni vožnji. Ako se vkupe oddadč vsi kosovi, našteti v členu I, smeti je ta rok raztegniti na sl'rl leta, a če se tako odda ves obsežek, zaznamenan s členom VI, tedaj do na šest let. V izpolnitev teh obvčzljivostij naj koncesijonarji državni upravi dadč varščino, in s'c®r takisto, kakor sama določi. Ako bi ta obvezljivost ne bila izpolnjena, more se izreci, zaloziuna (kavcija) propade. Spisi in pisma, kar bi jih bilo zaradi tega, naj bodo prosta prostojbin in kolekov. Člen X. Kadar se delo Zagotavlja kôsu, imenovanemu v členu I, za a) po določilih členov III in IV, naj se delanje ločeno od nabave novcev s ponudbo odda na podlogi posebnega uvétnega pisma, katero vlada ustanovi o teh železnocestnih kosovih. Nabava novcev naj ob tacem slučaji bode tudi s ponudbo, ter izdavanim efektom se najmenj izdajatvenega kurza ustanavlja po 87 gld. avstr, veljave v srebru. Naj se kakor koli oddadé kosovi, imenovani v tem zakonu, vselej je iz železa in kamena napraviti vse mostove ter vsa ostala važnejša zdelovanja in umeteljne stavbe. Člen XI. Dopustna doba se ustanavlja na devetdeset let. štejoč od dneva, katerega se po dopuščenih železnocestnih kosovih prične vožnja. O načinih dajanega poroštva in o vseh ostalih dopustnih določilih se more s kraljevsko-°gersko vlado ukreniti dogovor, kar se tiče železnocestnega kosa, zaznamendnega s členom č za a). O tem in tudi o ustanavljanji dopustnih določil vsem železnocestnim kosovom, oštetim s tem zakonom, držati se je, kolikor se koli more, naredeb v zakonu od junija 1868 (Drž. zak. št. 86), postavljenih o uvelih in privolitvah podjetju lokomotiv-®ega železnocestnega razmrežja, katero je zdelati, slovoče „Avstrijska severno-zapadna beznica. “ Člen XII. Ako bi se presodilo, da delo železnocestnega kosa, imenovanega v členu I, za a), mastna v resnici zagotovljeno z danim dopustilom. ne bi ustrezalo javnim koristim, pooblašča Se vlada, naj ta kos izdela ob državnih troskih. V namero tega dela se vladi za 1872. leto dovoljuje 2,000.000 gld. avstr, veljave ^ložbe, in ta vsota se utegne dobiti z nezaloženim državnim dolgom. Člen XIII. O železnocestnih prog, omenjenih v členu VI, stiki z ruskim železnocestnim razmrežjem 0 krčtni službi na vkupnih spolôvnih postajah se ustanovitev dotičnih določil prihranja j lePu državne pogodbe s cesarsko rusko vlado, ter koncesionarjem je dolžnost, pristati na e državne pogodbe določila in tudi na obvezljivosti, katere bi jim nakladala. Člen XIV. 'Trgovinskemu in tinančnemu ministru se naroča, ta zakon zvršiti. V Laksenburg-u, dne 29. junija 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Banhans s. r. Pretiš s. r. Ukaz poljedelskega ministra od 13. julija 1872, 8 katerim se razglasa čas delavnosti po novem v red dejanih rndarstvenih poglavarstev i» okrožnih rndarstvenih uradov. Da se zvrši §. 22 v zakonu od 21. julija 1871 (Drž. zak. št. 77) o uredbi in področji rndarstvenih oblastev, ustanavlja se 31. dan julija 1872 v Čas, katerega se prične delavnost rudarstvenim poglavarstvom in okrožnim rudarstvenim uradovom, vvedènim s tem zakonom. Tega dne stopijo iz delavnosti višja rudarstvena ob la st va in rudarstvena oblastva, postavljena s cesarskim ukazom od 13. septembra 1858 (Drž. zak. št. 157.) Chlumecky s. r.