r*r i
Stev, 44.
\
V Ljubljani, 31. decembra 1919.
Leto L1X.
Glasilo jugoslovanskega uiiteljstva
Vse spise, voceno poslane knjige itd. je pošiljati samo ua naslov: Uredništvo Učiteljsega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve ¡c pošiljati ftanko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10°— , četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. , , , dvakrat. . 60 , . , . trikrat . . 45 , za' nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
ALBIN LAJOVIC:
Po prvem letu svobode.
Bratje iu sestre! Pomladnje jutro je v naših srcih ter nam kaže novo božjo pot. Žareča zarja, za katero smo se bojevali in trpel, ki smo jo pripravljali, čakali in pričakovali z usmevom na ustih in radostjo v srcih, nam jo obseva. Toda malo dalje stoji megla, ki ji zakriva žarke usmevajočega se solnca, ki je postavila pred nas vprašanje: Kje je cesta?
Na eni strani se dotika neba človek, ki je odvrgel spone, na drugi pa vzdigu-jejo glave premagani sovražniki svobode; iz krvavih in krvilačnih oči jim sije nov up...
Komaj rojena svoboda kliče: »Stojte na straži! Živite me z ljubeznijo!«
Vse narodove sile naj priskočijo svobodi na pomoč, razmahnimo krila. Čistost mišljenja, pogum, edinost, iskre sipajoča volja stojte pri njeni zibelki in jo čuvajte! Ce bi znali ceniti svobodo, bi moralo tako biti. Toda v resnici ni tako. Žal! Zibelko svobode čuvajo utrujenost in gnus in ma-mon in nesloga in sovraštvo. Ljudje korakajo enakomerno dalje, eni iščejo korita, drugi so brez smotra, po trdi, nerazorani celini se vlečejo s svojimi okamenelimi srci, ki ne poznajo radosti in ne žalosti.
Sestre in bratje! Usoda nas je postavila med one, ki imajo častno nalogo, da očistijo in prerode družbo. Usoda naj bi nam podarila moč bliska, da bi prepričevali, da bi vzburkali v življenje mrtvo morje. Ob cestah bi morali postaviti svetilke in jih nažgati, da bi kazale jasno pot do smotra.
Toda — naše roke so pobešene, neodločene. Nimamo poguma zagrabiti svobodo, napiti se iz njenih večnih studencev, zakaj bojimo se njene svetle podobe, bojimo se njene žareče prikazni. Stojimo še vedno v temi, vidimo v dalji svobodo, u do nje ne moremo. Razsvetimo si okolico vsaj s par lučicami, ki jih imamo pri rokah, napravimo nekaj drobnih toda krasnih sklepov.
Prvi: Bodimo ponosni! Z drugimi besedami: ne bojmo se delal ^
Silno slavni možje so osvobodili domovino. Narod jih zato hvali, ter jim ob-1 ljublja večni spomin.
Toča poznam osvoboditelja, o katerem do danes še nihče ni izpregovoril, ki ga še nihče ni omenjal. Ta osvoboditelj je oni skromni, od roda do roda tihi, ponižni, .zasmehovani'učitelj, ki je, neupoštevajoč vsega tega, slikal v otroške duše vzore svobode» vzore pravice, napolnjeval dušo zasužnjenega naroda in njegovih otrok z mržnjo do tiranov in ljubeznijo do luči pravice in resnice. Lomil je kamenje, tlakoval ceste in gladil steze rešenikom.
Ni delal tako radi hvaležnosti. Toda, ko je delo končano, mislim, da ima vzroka zadosti, bili ponosen... — t. j. ponavljam napiti se poguma za novo delo.
Drugič: Bodimo veseli! Razjasnimo obraz, čeprav mnogemu izmed nas teži bolest srce. Radujmo se, zakaj njiva, na kateri smo do včeraj tlačamili,je naša last, svobodni smo in svobodno oblikujmo. Plamen, ki nam gori v srcu, naj gori tudi v naših besedah, kako jasne, kako krasne so naše delavnice!
Strnimo svoje vrste! Dva studenca nam nudita zdravo, pitno vodo: naša organizacija in veličina naše naloge.
Živim z enim ali več tovariši ali to-varišicami na šoli. Razumem. Sprimimo se za roke: Tako nastaja silna organizacija, v silni, močni organizciji sem silen in močan jaz sam.
Moja naloga ni niti neznatna niti vsakdanja. Poverjena mi je vzgoja novega rodu. Izrujem plevel, koprive, slak, a vzgojim samozavestne, zdrave in nrav-no visoko stoječe občane. Zgradim si svobodno šolo. Sicer so jo kot tako že razglasili — toda jaz sem, ki vdahne telesu dušo, jaz sem, ki mu dam življenje...
Vsi družabni stanovi kipe in kvase. | Pri vseh najdemo ljudi dobrega srca, po-: štenih misli, ki se bojujejo za nove vrednote življenja. Ali naj bode naš stan poslednji?
Velika doba rodi junake, da dvigajo I visoke orožje in ščit, da se postavijo na
LISTEK
Mirosava Kvedrova:
Danici Šolarjevi v spomin in slovo.
»... v ravnine solnčne zemlje so te skrili...«
»... in ti ne veš, ljuba Danica, kako lepa je jutranja zarja v Beli Krajini. Visoko na nebu žari Jupiter in na tisoče drobnih zvezdic mižika v zasluteno zoro, kakor nežna, sladka očesa otrok, ki se zjutraj, zaspano še, ozirajo' na svojo mameo, se ji smehljajo in vabijo ljubeče srce v objem in v povest o sanjah in krilatcih.
Zvezdice trepečejo in migljajo, polje spi, odeto v šlaraste meglice, šumni gozdovi snivajo, v gajih srebrnih brez šepeče, kot da se poslavljajo vile, da zvečer, v noči, ob svitu mesečine zopet pridejo na vasovanje s čudovitimi povestmi..-.
Tam na iztoku, nad hrvatskimi griči in gorami se raztegne trak rahle svetlobe in zvezda Danica priplava na obzorje s svojim svetlim bleskom in žarom. Vzdigu-je se više in više, pred njo se umika noč, za njo vstaja jutro; v dolgih črtah se za-
sveti obzor, škrlatnolilasti oblaki se prelivajo v močnejše barve, iztok žari, gori v ognju solčnega voza, ki gre svojo pot; v moči solnčne svetlobe zbledeva zvezda Danica - - in izgine...
Tako sem ti pisala pred nedavnim časom in ti, ljuba Danica si zastavila pero v tožne besede:
Ne piši o zori iu zarji, piši o temni noči, o viharnih oblakih, o blisku in gromu, o moči in sili vseh vas, ki dihate svobodni zrak, mi pa vzdišemo in ječitno na kraških tleh in hrepenimo po srečni zvezdi...
Sama noč je to naše vzdihovanje, to noč ni zvezd, te noči ne prebudi dan, le v srcu je ena sama želja, ena sama misel: iz suženjstva v svobodo...
Zdaj šele vem, kako neskončno ljubim to ubogo kraško zemljo, te kamenite vrhove, to kraljestvo burje, ki pribuči, zatuli, stresa svet, poje in rjove svojo divjo pesem. Zapodi se z vso silo na Adrijo in tuli iu joka in mi plakamo ž njo...
Burja rjove, kakor da mora prepoditi volčjo svojat in Jadran šumi in buči...
V naših srcih vstajajo povesti o silnih junakih in čakamo in hrepenimo po svobodi ... za sužnja ni rojen Jugoslovan ... piši mi o gromu, o junakih s težkim buzdo-vanom, ki bo pal, ker mora pasti na naše okove, da bo svobodna naša zemlja, te kraške skale in prosta pot na sinji Jadrana ...
čelo novim, stari svet razbijajočim mišjim in tokom. Velika naloga žene kri v glavo, dela žulje na rokah. Mislimo pogosto in giobko na svojo nalogo — postanimo silni in močni !
in nova lučica: Navdušujino se! Navdušenje je nekaj, česar ne dosežemo z voljo, temveč kar nam dodele nadnaravne sile. Navdušenje je milost, kakor n. pr. mladost ali zdravje. Zatorej odprimo srce in —... zamislimo se v tajno nalogo, ki pripada našemu narodu 1
Lvropi, kjer ljudje »kriče in tekmujejo, dvomijo in obupavajo in ne poznajo konca prepirov in pravd«, tej Lvropi ležimo kakor srce v telesu, postanimo torej njeno pravo srce.
Bodimo glasniki enakosti, bratstva in svobode, čeprav nas oklepajo še rimske vezi... Podajino levico Franciji, desnico sveti Rusiji in stojmo kot branik resnice. Prapor demokratizma povzdigujemo vrh Triglava, da ga vidi svet, da navda s strahom vse tirane in tlačitelje.
Med prostimi otroci naroda postanimo sami otroci, kakoršne hoče imeti naš i.čenik Jan Komensky in o katerih pravi pesnik Thakur:
»Otroci, pojdite s svojim življenjem med nje kakor plamen veselja in čistosti.. stopite v sredo nedolžnih src, ki vedno žalujejo in božajte jih z nežnimi pogledi kakor večerna zarja, katera s svojim svetim mirom odstranjuje prepire minulega dne.
Pustite, da zagledajo vaš obraz, otroci moji, ter spoznajo tako pomen vseh reči, dovolite, da vas ljubijo, s tem se naučimo medsebojne ljubezni...«
Prijatelji moji! Tako glejmo na bodočnost svojega naroda! Silhueta te bodočnosti stoj visoko pred nami, čeprav so naše sile in moči, ki vodijo do nje, sedaj še utrujene in razbičane od prelivanja krvi.
Verujemo li v to svojo krasno bodočnost, kako naj ostanemo mirni? Kako bi bilo mogoče, da ostanemo brezbrižni, da se ne pridružimo onim, ki so navdušeni in pridno zidajo...?
Življenje, dragi moji, leti kot blisek. Beži in edino, kar ostane, je dejanje. Sto-Pite z boso nogo v bežeče valove življenja, poglejte za trenotek okoli sebe, ko se dviga v večer tiha luna: Li ne čutite nečesa v sebi, kar vas žge in peče, kar hoče s silo in s krikom na dan, predno ugasne, kar hoče roditi sad, predno se po-žanje?
Življenje vam sipa v naročje svoje najdragocenejše bisere, čudovite cvetke: — otroke. Vam jih zaupa. Potopite se v njih solze, pijte njih smeh, živite njih igre, občudujte njihove cvetove! Odprite oči, da zazrete, kako dvigajo naivne dušice k vam svoje male ročice, kako vam verujejo, kako slutiju pri vas srečo in blaženost.
Njim posvetite delo svojih rok...!
Še par dobrih splepov ob novem letu:
Vsaj enemu človeku odpustim — najrajši svojemu zaslepljenemu tovarišu!
Vsaj jednega človeka pripeljem na pravo pot — najrajši samega sebe!
Vsaj jednemu človeku povem resnico — najrajši svojemu nasprotniku.
Po stenah svojega razreda razobesim dobre časopise, iz njega rapravim hram in čitalnico. Vsak otrok nahrani pri meni v tem letu toliko, da mu kupim, ko stopi iz šole, vsaj eno knjigo.
Potrudim se, da postanem prost, resnicoljuben, vljuden, časten in po delu hrepeneč občan.
V tem letu preštudiram vsaj eno znastveno delo. -- Najmanj pet knjig si kupim.
Napravim najmafije eno predavanje, s katerim bom lahko šel od šole do šole..
Slišim, tovariši, kako se posmehujete, češ, toliko sklepov si naštel, da bi lahko z njimi tlakovali cesto do pekla. Takoj končam — toda, žal, zopet s sklepom:
Izmed vseh pravkar storjenih sklepov izvrim v tem letu vsaj enega, vsaj eden se izpremeni v dejanje in čin...
Naročajte in širite list!
Tudi danes je odjadrala noč, zaža-
rela je zvezda Danica, vrhovi gozdov so se obražali na obzorju kot črne misli, vstal je dan in zvezda Danica ¿e zbledeia in izginila...
Danica! Nikdar ne bi zaslutila v naj-oddaljenejši misli, da bom ob nastopu v življenje na samostojno pot, pisala prve vrste tebi v spomin in slovo.
Cvetela, dehtela 'e pomlad in vabila v svoje razkošje, med cvet in vonj, v templje gozdov, ki so se odevali v nežno zelenje.
Takrat je še besnel bojni grom in tvoj notranjski kraški svet je bil svoboden in prost, le^ tvojo solnčno Gorico, kamor si tako hrepenela, je odeval teman oblak. Stisnila se čelo v ostre gube, hipoma se zamislila v usodo domovine, a zjasnil se je tvoj ljubki obraz, zazibali kodri in tisti sveži smeh, ki je razodeval tvojo veselo nrav, tisti smeh se je razlil na lica, oči, usta, in zapela si: »Kada, bračo, grozna zima prodje, zima prodje, Gjurgjev danak dodje, te se gora preobdjene listom, a zamljica travom i cvijetom, i zapoje tica ševrljuga...«
Odpevale so ti ptičice in brzonoga veverica je postala na deblu. Nadaljevala si, kar ti je prišlo na misel. Zavrisnila si tja v pomladni solnčni dan in tvoj mili glas je zvenel:
»Jer tko naš je, pjesmu ljubi, i u putu i u kuči,
i na radu, na dangubi, mi smo narod pjevajuči.«
In govorila si: »Mi nismo zato na
svetu da prelivamo kri in da izginemo v morju potujčevanja; ne — zato smo tu, da čuvamo dedovino naših dedov. V dalji se dani in znamenja na nebu kažejo na srečo domovine.
Na hiljade nas je, na hiljade nas bo! Le poglej to deco, to našo deco, ki teka in se igra v parku; sami cvetovi, same rožice. Ej in tako drobno dečad bom vzgajala, polnila nežna srčeca z ljubavjo do domovine. Takrat bom srečna, tako srečna,« si govorila vzhičeno, glas se ti je tiesel, pobožala si glavico rnale deklice in požurila svoj korak, kakor da se ti mudi do cilja...
»Sami cvetovi, same rožice,« si rekla ti, sama cvet, roža, zelen rožmarin ...
Uboga moja tovarišica! Danes leži pred menoj tvoja zadnja karta: Chevalier-jeva »Pomlad«.
Po zeleni trati stopa mladina, odeta v cvetje, deklice z venčki na glavi, dečki s polnim naročjem rož, pojoč in vriskajoč v pomladni dan. Vse solnčno, vse svetlo hiti naprej...
V ospredju stasita moška postava z mečem v desnici, poleg nje dekliški stas, s sklenjenimi roki na srcu, usta napol od-
Kdo |e kriv, da nas niso že prej prištevali v splošno pragmatiko državnih uradnikov?
Beograd, 14. dec.
Vprašanje uvrščenja učiteljstva v splošno pragmatiko dr; avnega uradništva ■seje dovolj razmotrivalo v zadnjem času. Dasi imamo sedaj že skoro sigurno zagotovilo za popolno uvrstitev v pragmatiko, nam vendar ni obrniti pozornosti od tega vprašanja in nam ni prepustiti to vprašanje samemusebi ter ne zaupati le drugim vse delo in sodelovanje pri tem.
To pa ne zadeva le našo organizacijo, temveč je enako važno in skupno vprašanje za hrvatsko in srbsko učiteijstvo.
Da se ni upoštevalo učiteijstvo že pri prvotnem načrtu pragmatike, je krivo ministrstvo za prosveto v Beogradu o čemer piše »Narodna Prosveta« sledeče:
»V ministrstvu za konstituanto deluje komisija na ureditvi materijelnega stanja državnemu uradništvu in uslužbencem v naši državi. Kakor so listi javili, se uredi gmotno vprašanje državnega uradništva zaenkrat s poviški dnevnic, dokler ne bo to mogoče urediti zakonodajnim potom.
Ta komisija je upoštevala vse kategorije državnega uradnštva in uslužbencev razven učiteljstva; ker se iz ministrstva prosvete ni nihče brigal za to, da bi jim dal o temkako navodilo inpodatke!
Radi tega je tajnik te komisije gosp. Houdec posetil ministrstvo prosvete, vprašajoč z začudenjem: zakaj ministrstvo ni ničesar p o d v z e i o za učiteijstvo v tem pogledu?
V tej zadevi je zaprosil obveščenja tudi predsednik srbsk. »Udruženja« s tov. Stanojevičem.
Mi na tem le na kratko in odločno izrazimo svojo zahtevo: da s polnim pravom pričakujemo, da bomo v vsem popolnoma iz j ednače-ni z državnim uradništvom, ki imajo enako kvalifikacijo z n a m i.	v
Smatrali smo za svojo dolžnost, da to naglašamo in omenimo, predno pride na ministrski posvet«:
Učiteljski štrajki se pojavljajo.
Predsodek, da učiteijstvo radi svojega »vzvišenega poklica« ne sme stavkati in s tem dokumentirati svoje resne zahteve za svoje pravice — je padel
Predsodki, da učiteijstvo ne sme posegati po skrajnem sredstvu stavke in pretirani idealizem, ki je .vladal v tem oziru do šolstva, je pričel padati. Vojna ie prinesla tudi v učiteljski stan novo orijentacijo in samozavest. Giblje se učiteijstvo vseh narodov in simptomi ter zahteve so skoro povsod enake.
še je v spominu stavka italijanskega učiteljstva v Trstu, kateri stavki se je solidarno pridružilo tudi slovensko učiteijstvo. Skupno so dokumentirali boj za svoje gmotne zahteve!
Enako nam je v spominu še stavka učiteljstva v Vojvodini, o kateri smo poročali tudi v našem listu. Vzrok stavki ie bilo tudi gmotno vprašanje in škandalozne upravne razmere, da se ni izvedla pravočasno niti dovoljena regulacija dra-
ginjskih dokiad ter se je pustilo učiteijstvo čakati na izplačilo in nadalje trpeti.
Med tiskarsko stavko se je vršila ! stavka učiteljstva v »Nemški Avstriji«, o kateri nismo mogli še poročati. Poročilo se je glasilo sledeče:
»Stavke nemško-štajerskega učitelj-siva. Nemško štajersko učiteijstvo je pc sklepu organizacije v Gradcu in po vsej deželi začelo šestdnevno demonstracijsko stavko v svrho dosege gmotnih zahtev, med njimi enakostalnosti z državnimi u r a d n i k i, in ie imelo v Annensale demonstracijsko zborovanje, katerega se je udeležilo jako mnogo učiteljev in učiteljic iz vse nemške Štajerske. Govorniki in govornice so opisovali bedo učiteljstva in utemeljevali svoje zahteve. Po zborovanju so odkorakali pred deželni dvorec. Odposlanstvo ie šlo k deželnemu glavarju dr. Rintelnu, kateremu je voditelj učiteljstva, strokovni učitelj Herz, predložil sklepe in utemeljil želje učiteljstva. Deželni glavar je obljubil, da bo njemu izročene sklepe predložil deželnemu svetu. Nato ie učitelj Herz pozval učiteijstvo, naj se mirno razide in naj se v ponedeljek zopet loti svojega dela v šoli«.
Na jugu se je pa pojavila zopet stavka italijanskega in hrvatskega učiteljstva v Istri, o kateri so došla sledeča poročila:
Tržaška »Edinost« z dne 2. dec. prinaša sledeči poziv: »Hrvatskim učiteljem in učiteljicam Istre! Prišel je — in prošel je 1. december, ali vlada ni izpolnila svoje obljube, da sprejme naše zahteve, kakor so bile obraziožene v tem listu, do gorenjega roka. Dalje ne moremo čakati Učitelji in učiteljice so pokazali dovoij potrpežljivosti, čakajoč do sedai na izboljšanje svojega materijalnega stanja. Toda tudi naša potrpežljivost ima svoje meje. Nikdo na svetu ne more kratiti učiteljem pravice, da se tudi oni materijalno popolnoma opomorejo, da jim bo mogoče iti na delo za dobrobit dece — za dobrobit celega naroda. Moramo torej, dasi neradi, izvršiti svoj odlok, sprejet na skupščini v Parizu. Zato pozivljemc tem potom vse učitelje in učiteljce, "Tla z dnem 2. decembra 1.1. (ali najkasneje ko dobijo to vest) brezodvlačno stopijo v stavko. Nastopimo vsi solidarno in zmaga je naša! — Ponovno otvorienje šole se sporoči potom časopisov ali eventualno s privatno pošto (kolikor bode mogoče!) Oubor za varovanje učiteljskih interesov za Istro.«
Nadalino poročilo se ie glasilo-
»Učteljska stavka v Istri se nadaljuje vkljub temu, da občinski komisarji in orožniki groze učiteljstva, da se takoj od-slove iz službe, ako se ne povrnejo na svoje mesto. Stavko vodi centralni odbor (comitato d'azione) v Pulju, podvod-stvo pa ima »Slov. učiteljsko društvo za Istro«.
V zadnjem času ie bila proglašena tudi stavka srednješolskih profesorjev
združena s stavko vsega državnega uradništva v naši državi, tičoča se tudi gmotnega vprašanja državnega uradništva.
Tej stavki se je pridružilo solidarno s triurno stavko učiteijstvo mesta Ljubljane in bližnje okolice, a ni bilo mogoče pravočasno obvestiti drugega učiteljstva o stavki. S tem je učiteijstvo prvič doku-
prta. kakor da zdajinzdaj vskliknejo: za tebe in tebi domovina... in napisala si: naša iredenta - -na hiljade nas je, na hi-ljade nas bo!
Poleg karte leži prstan, ki si mi ga podarila ob slovesu za spomin. Zdi se mi, da je vedno blesteče očesce zatemnelo, da je to tvoje oko, Danica, ki zre na mene pred smrtnim bojem, ko si klicala s silnim hrepenenjem svojega ateka, svojo mamico, svoje drage in mene v upanju, da tvojemu srcu najdražji prepodimo belo ženo, ki ti ie prihajala nasproti ono usodepolno, nesrečno uro, ko si zastavila korak — na Marijin trg ... Danica, ti moja nesrečna Danica, na dan tvojega pokopa sem odbi-rala sad naših goric, da ti ga ponese Oti-lij v bolnico in si ohladiš pekoče bolečine ..
Kako naj se potolažim, ko je uničeno tvoje lepo, mlado, kipeče življenje, polno najlepših nad? Zagrnila se je zemlja nad teboj in jaz kličem tvoje ime v solnčni, jesenski dan.
Nisem te videla trpeče, nisem te kropila, nisem klečala, s težko bolečino v srcu pred tvojim odrom, nisem te spremila na zadnji poti... Vidim te veselo, peva-jočo:
»Kada, bračo, grozna zima prodje,
zima prodje, Gjurgjev danak dodje ...« in žalostna misel hiti tja v pomlad, ko bo zopet zalenel log in gaj, travnik in vrt Tam nad ljubljanskim poljem se bo vzdi-
goval škrjanček, kot nekoč in nekdaj, a tebe, ljubljena Danica, ne bo nikjer, nikjer...
Pod hladno rušo boš spavala; — daj, tovarišica mila, spavaj mirno in sladko. Naj te ne teži zemlja, Danica!
Na hiljade nas je, na hiljade nas bo, ki nosimo in bomo nosili tvoje misli, tvoje želje, tvoja hrepenenja v srcu in zanašali v mladino, dokler ne zasveti srečna zvezda vsepovsod, kjer „o glasi naša beseda, naša pesem ...
Naša roka, roka hiljadov in hiljadov tovarišev in tovarišic, bo orala, naše srce bo sejalo seme, ki je stoletja kalilo v dušah trpečih, borečih, zatiranih, zasužnjenih ...
In tam čez tvoje kraške skalnate vrhove bo zatulila burja svojo divjo pesem, zabučala bo Adrija v naši veličastni pesmi in krepka roka Jugoslovana bo vozila hrastov brod, čuvala ga bo morska zvezda...
V zlatem spominu na tebe, nas bo vodila pot na tvojo gomilo, na tvojo gomilo, ljuba Danica, ki ci tako prerar.o izginila in ugasnila, ti, zvezda edinka, tvojih neutolažljivih staršev, ti ljuba tovarišica vseh onih, ki smo te ljubili in katere si ti ljubila.
Velika, globoka je naša bolečina, ie en svetel, kristalnočist žarek sije na njo: zlat spomin, tebi, mila Danica!
mentiralo pripadnost k državnemu uradništvu.
V istem času pa smo prejeli poročilo, da so sklenili stavko srednješolski profesorji v Gorici, ker žt, od septembra niso tiubili svojih plač.
immiii ■«mmin i«iiii»a ■«■miniliiiim «mi« i—m—i n
Boj za češke manjšinske šole v Nemški Avstriji.
Odpor in boj Cehov za svoje šole na Dunaju nam je lahko za vzgled, kako se inorumo boriti za svoje šole in ne odje-njati, ker je šota pač prva podlaga za eksistenco naroda.
Zadnjo vest o čeških šolah na Dunaju javljajo »Videnske Listy«, ki pravi, da se končno vendar ustanovi na Dunaju nekaj čeških šoL
Ves boj za češke šole na Dunaju se je pa vršil med tiskarsko stavko. Poročila o tem boju so bila sledeča:
Češke šole na Dunaju.
Dunajski mestni svet se je bavil v seji mestnega sveta z vprašanjem čeških šol, ker hoče ustanoviti radi izpraznitve in ureditve šolskih prostorov posebne komisije. Na predlog mestnega svetnika Ruinmelharta pa stvar ni prišla v razpravo, ker postane šele tedaj aktualna, ko bo mirovna pogodba odobrena. Medtem pa naj se zadeva čeških šol in predpriprav odloži. Mestni svet je predlog sprejel. Češki mestni svetnik Sirotek je izjavil, da pričakuje češka manjšina rešitve čeških šol v Nemški Avstriji v drugem zmis-lu, kakor je Vladal doslej na Dunaju. Ce-hoslovaška manjšina iina pravo do svojih šol tudi na podlagi obstoječih zakonov, zato bo vztrajala pri svoji zahtevi po Čeških šoiah.
•
Stavka čeških otrok na Dunaju.
Prokiamirana jc bila stavka čeških šoloobveznih otrok. Stavka je najskrajnejše sredstvo čehoslovaške manjšine na Dunaju. Češki očetje na Dunaju so trdno odločeni, da bodo stavko izvedli do najskrajnejših posledic.
*
Dunaj se več ne upira češkim šolam.
Krščanski socijalci v mestnem občinskem svetu so sklenili, da se z ozirom na mirovno pogodbo ne bodo več upirali ustanovitvi čeških šol na Dunaju. Zahtevajo p;i, da poučujejo na teh šolah češčine vešči nemški učitelji, in da se rabijo v šolah iste knjige kakor na nemških šolah. ♦
Čehi zbero en milijon za češke šole na Dunaju.	'
Po mirovni pogodbi bi moralo dunajsko mesto samo skrbeti za češke šole na Dunaju, kajti na Dunaju živi okoli 300.000 Cehov. Dunajski Nemci pa niso hoteli izpolniti zahtev pogodbe, zato so češki otroci na Dunaju stavkali. Da bi pa Cehi pokazali pred svetom svojo resno voljo, tla hočejo skrbeti za narodno vzgojo svojih otrok na Dunaju zbero tedni en m i 1 i j o'n samo za češke šole na Dunaju. To bo najboljši protest Dunajčanom.
Zbirka je dosegla že nad pol milijona. *
Kakor poročano, je imel vztrajen boj
Čehov tudi svoje uspehe.
Zahteve lige francoskih vzgojiteljev za demokratizacijo in socializacijo šolstva.
Liga francoskih vzgojiteljev je imela v septembru 1.1. svoj 35. kongres. Na tem kongresu so bile sprejete — med ostalim — soglasno sledeče zahteve:
1.	Da v Franciji končno prične era demokratske vzgoje.
2.	Da morajo biti vsi otroci ravno-pravni pri vzgoji; ta ravnopravnost naj se uresniči s tem, da se odpro vrata mladini brezplačno za srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, pri čemer naj se ozira samo na zmožnosti vsakega poedinca.
3.	Pomnoži naj se število strokovnih šol, v katere naj se sprejema kar največ učencev in se jih specializira za poljedelski, industrijski in trgovski poklic.
irara-ggai
Šolstvo v Italiji.
(Poročilo iz okupiranega ozemlja.)
Menda ga ni naroda pod solncem, ki bi znal tako dobro skriti svojo kulturno gnilobo ped krinko nekdanje kulture, kakor so Lahi.
Ko so prišli na Kras in videli, da pri nas ni analfabetov, so se začudili. In tako ljudstvo hoče zasužniti barbarska Jugoslavija? Ne! Mi, ki smo kulturni — itd.—
Ves svet jim je verjel in tudi najbiiž-njim sosedom so znali skrivati svojo revščino. A tu in tam jim vendar uide beseda, ki odgrne bleščeči se plašč ter pokaže žalostno okostje njihove modeme kulture.
E. Bertarelli je objavil v »Secolu« pod naslovom »Naskok na šo'ie«, članek, ki nam v jasnih obrisih kaže rakovo pot laškega ljudstva.
Razen vpogleda v vrednost laškega šolstva, se nam odkriva v tem članku tudi vsa psiha Italijana: Ce je že slabo, naj ostane slabo — nepotrebno je iskati rešitve iz zla; a eno moramo: zavijmo zlo v lepo obleko, da bo vsaj očesu prijetna.
Bertarelli piše:
»Sola (Italijanska) — od najnižje elementarne do univerze — mora zadnja leta prenašati napade, polne očitanj, in pesimizma. V zadnjem času se je toča še zgostila in sedaj pada z vso silo in iz nerazumljivih vzrokov na Ljudsko in srednjo šolo. V člankih v časopisih, v nebroj ziianstveniii brošurah, v konferencah in kongresih siedi napad napadu. Slabi učitelji — slabi učenci, ničvredne šole — idiotski programi. Papini prihaja do sklepa, da se naj šole zapro — kakor je oerangere nekoč zahteval, naj se smrtna kazen ne odpravi zato, da se obsojeni na-uce — živeti! Prezzolini hoče celo izpre-ineniti srednjo in višjo šolo v obligato-rične zavode. Tu se je težko ubraniti sugestije, da bi bilo treba jemati učitelje s planeta Marsa.
Resnica je, da so z italijansko šolo nezadovoljni v Italiji učenci, ljudstvo in učitelji, ter da je izboljšanje nemogoče.
Prosta šola, boljša izbira, kooperacija staršev, so besede, kakor zračni mehurčki : gorje ako se jih dotakne igla rednost». Kajti mnogo jih je, ki so dokazali, da bi imela prosta šola iste učence, iste učitelje in isti »entouragge« družine, kakor doslej v državnih šolah; le anarhizem v programih in lakota poučujočih bi bila večja. JNiti ideja boljše izbire ne more kljubovati kritiki realnosti. Galletti nam prinaša novost, ki je zelo priprosta in zeio resnična: izbira, ki je nekateri žele, naj se zaenkrat še vrti okrog solnca bodočnosti. Danes je težko dobiti zadostno število učiteljstva sploh; če bi izbirali skozi sito, bi ostalo precejšnje število debelega materijala v njem in nebroj šol bi ostalo brez učitelja in večja številka analfabetov bi razveseljevala našo sivo statistiko.
Ce bi pa bolj strogo izbirali med učen ci, bi se splaziio do zadnjih ljudskih razredov komaj tretjina državljanov.
To je najbolj boleča konstatacija. Oni, ki poučujejo z ljubeznijo v srcu si napravijo razne minimalne metre; v tej meri je zapopadeno samo to, kar je neobhodno potrebno za določitev r?znih mtelektov. Ko pride do merjenja, spoznajo učitelji, da so tudi ti metri bili predolgi — torej morajo znova in zopet znova skrčiti mere.
V tem tiči vzrok, da postajamo univerzitetni profesorji s starostjo tudi popustljivi nasproti učencem, čeravno verno, da izgleda to kot znamenje kretenstva in čeravno misli mnogo kolegov, da postajamo popustljivi zato, da bi se ne opazila progresivna ignoranca učiteljstva.
Ali zahtevate strogost, ki se bo zdela tudi poučujočim logična? Ali hočete, da merimo po metru, ki določa minimum naših zahtev? Prav. a ne čudite se, če ne bo izdelala šol niti polovica učencev. In to stalno.
Tako je: Med optimistično željo iu pesimistično resnico ne more biti zbliža-nja kot v neki sivi in negotovi zoni. In v to zono morajo danes učitelji peljati cele roje ljudi.
Vse to ne zanika krivde šole, učiteljev, vlade in programov. A največja krivda tiči v žalostni brezbrižnosti in v plemeniti želji male manjšine. Ti zadnji so oni, ki omejujejo napade, pa ne povedo, kje je izhod iz vsega slabega.
Pritožbe padajo na starše učencev, češ, da brez dobrih družin, ki naj izpopolnjujejo delo šole, ne ho dobrih učencev. Vse to je res, a rešitve ni v tem. Učenci so pod povprečno, starši se nad srednjo vrednostjo. In današnji učenci so družine prihodnosti. Ni mogoče izboljšati učen-ccv, ne da bi se izboljšale družine, in ni mogoče izboljšati družin, ne da bi se izboljšali učenci. Večni kolobar, prazen in votel!
Ta fenomen se ponavlja tudi pri učl-teljstvu: Šola jili da, kakršni so in šola jih zopet jemlje, kakršne šola da.
Boljši učitelji — boljši učenci! Popolnoma prav! A kdo pozna recept, ki ustvarja inteligentne in marljive učitelje?
Boljši ekonomski pogoji — višja morala. Same lepe in resnične reči, ki pa ne izpremenijo ničesar. Le oglejte si univerz. "'
Nekdaj so nam dale može visoke vrednosti, v izobilju smo jih imeli tudi v tistem času, ko so bile štimpendije samo
šala; v ekonomsko boljših časih so dale cvet srednje vrednosti! Materija »človek« ne more dati več kot da, ali le malo več.
Naskok na šole je pravičen in logičen, a izvira bolj od visokega tona žeije, kot iz možnosti izboljšanja. Programi so kakor sneženi kipi: če pridejo na solnce reelne pravice se stope. In zaraditega so izpremembe programov iluzije, ki segajo po njih ministri bolj od učiteljev. Po prvem entuziazmu bo prišlo spoznanje, da bi se morali ljudje predrugačiti in ne programi.
bdina pomoč, vsaj za ljudske in srednje šole bi bila morda v tem: če se jajce in kokoš ne moreta nadomestovati in ako ostanejo jajca srednje vrednosti, ker kokoš ni pura —■ tedaj menjajo vsaj gnezdo. Menjati reči je mnogo lažje, nego izpre-minjati osebe. Vsaj to lahko napravimo: lepa šolska poslopja.
Majhen program je to, program, ki se komaj dotika skorje problema, a je vsaj mogoč. Učenci naj vzljubijo vsaj šolo — poslopje, če ne morejo ljubiti šolo — učiteljico.
S tem ne bo vozel razvozlan in tudi napadi ne bodo ponehali, a reelen porok bo.
•
Ta samokritika pač ne dela italijanski kulturi časti!
ALBIN LAJOVIC:
ZaMeve češkega učiteij-stva pri reformi šolskega zakona.
Osrednji svet čeških učiteljskih organizacij je sprejel po dvodnevnem razpravljanju v iloiioninu 13. sept. 1919 resolucijo, ki jo podajam v kratkih besedah:
Učiteijstvo, organizovano v U. r. u. o.*, srčno pozdravlja demokratizacijo Češkoslovaške republike in javnega življenja sploh, upa, da Se zdemokratizuje tudi šolstvo. Je odločno za decentralizacij o v državni upravi s posebnim ozirom na okrožja ali župe.
V republiki raste zanimanje za šolstvo, zato je nujna potreba, da se to zanimanje izkoristi.
Šola bodi državna. <
Država ustanavlja šole, uveljavlja svoj vpliv, zato pa ima dolžnost, skrbeti za njih razvoj, jih braniti in voditi vrhovno upravo. Država krije osebne izdatke in prispeva k stvarnim. Šolskih izdatkov ne krij iz posebnih šolskih doklad, temveč iz splošnih upravnih fondov. Država nadzira izpolnjevanje zakonov, pošilja svoje zastopnike v šolske urade in učiteljske zbornice. Zasebne šole dovoljuje v posameznih slučajih, in sicer poizkusile, reformne, ali specialne, toda le v sporazumu z „učiteljsko zbornico".**
Ločitev šole od politike.
Zahtevajo ločitev šole od cerkve in — poiitike. Šolsko administracijo je ločiti od politične, šolski uradi ne smejo biti priveski političnim. Sola bodi posvetna. Varuj versko toleranco, v znanstvu se naslanjaj edino na znanost. Cerkve ne smejo posegati v šolsko organizacijo in delo. Sola ni protiverska: njena naloga je nravnovzgojne in praktične narave (navajati mladino k nravnosti, izvršujoči ljubezni do bližnjega, vzgojiti prave republikanske občane).
Demokratizacija šolskih korporacij.
Ljudstvo uveljavljaj potom svojih političnih strank svoj vpliv pri zakonodaji za izpopolnitev in povzaigo šolstva.
Strokovne skupine imajo v šolskih uradih svoje delegate, ki lahko dosežejo, da se ravna šoia po krajevnih razmerah in potrebah, sestavljajo proračune, imajo besedo pri sistemiziranju mest, omejujejo šolske okoliše, sodelujejo pri nadziranju šolskega obiska in evidenci šoloobveznih otrok.
Roditelji naj imajo največ brige za duševni in telesni razvoj svojih otrok, zato naj so zastopani v krajnem šol. odboru, kjer sodelujejo pri nadziranju šolskega obiska, izvenšolskega zadržanja in šolskih potrebah.
Učiteijstvo odgovarjaj za vzgojno in učno delo v šoli. Ravnaj se po šolskih zakonih, posvetuj o šolskem stanju, šolskem obisku in željah staršev, predlagaj izpopolnitev šole in odstranitev zaprek, in rešuj vzgojne in učne probleme.
Šolska avtonomija.
Nova doba je žigosana s samoupravo dela, tukaj predlagajo:
* Ustfedni rada učiteljskih organizacij.
** O tej „učiteljski zbornici" smo že pisali svojedobno.
Učiteljevo delo je tvorno, umetniško j delo, zato zahteva popolne svobode — in to svobodo zahtevamo, da moremo vršiti svoje vzgojne in učne dolžnosti. Zagotovljen nam bodi v šoli i:ak vpliv, kakršnega zahteva uspešno delo.
Volitev zastopnikov in nadzornikov.
Dosedanji način nadzorstva duši ini-cijativo in zdrav razvoj vzgoje republikanske mladeži, zato smo odločni nasprotniki dekretiranih pedagogičnih svetovalcev, delokrog kritike notranjega šolskega dela preide na učiteljsko konferenco. Prosimo za administrativno nadzorstvo, ki ne krajšaj svobode notranjega šolskega dela. Vsak učitelj poročaj o postopku pri svojem delu in doseženih uspehih v lokalni učiteljski konferenci, njegova kvalifikacija presojaj njegovo celotno osebnost.
Ustanovitev učiteljskih zbornic.
Kakor zahtevamo za notranje delo samoupravo, tako jo zahtevamo tudi za naša stanovska in pravna vprašanja; oddajo služb, nameščanje, disciplirhranje, kvalifikacija preidi na „učiteljske zbornice".
Ravnopravnost učiteljev in učiteljic.
Pri oddaji služb sta učitelj in učiteljica raVnopravna, vsakdo sme prosit na vsako razpišano mesto v celi republiki.
Volitev šolskih voditeljev.
Ravnatelje ljudskih in meščanskih šol voli na gotovo dobo učiteijstvo izmed sebe, namesto ravnatelja prevzame ves učiteljski zbor odgovornost za upravo šol.
Zahteva akademičue izobrazbe.
Obenem zahtevamo uresničenje prve naše zahteve: Učiteijstvo ljudskih šol imej visokošolsko naobrazbo. Zato zahtevamo takojšnjo ustanovitev šoiske fakultete, ki bo z ostalimi enakopravna.
V imenu naroda, čigar samostojnost bodo branili le zavedni, samostojni občani, želimo, da se uresničijo naše zahteve, ki so predpogoj državne svobode, svoboda v šoli, podčrta svobodo države, svoje zahteve bomo znali dosledno in uspešno braniti.
14. kimovca 1.1. je sklicala U. R. O. U. skupno posvetovanje šolskih odsekov vseh političnih strank in organizacij srednješolskih profesorjev, da bi slišala, potem ko se je resolucija razjasnila in utemeljila, njih mnenja. Vsi zastopniki, ki so se posvetovanja udeležili, so se soglasno 1 izrekli za resolucijo, izvedbo pa so si pridržali, dokler ne preuče podrobno zakonskega načrta. Z veseljem je ugotovil ravnatelj iiouser, da so vsi enakih načelnih misli, torej upa, da sporazum v podrobnostih tudi ne bo težak. O resoluciji naj govori sedaj češka javnost, naj se izreče za ali proti, in naj navede, pomisleke in predloge. Naloga učiteljstva pa je, da gredo sami med ljudi, pojasnjujejo in branijo delo svojih rok. Najtežja bo pač zadeva financiranja, ker še danes ni jasno, kaka bode nova ustava v republiki in komu pripada naloga, skrbeti za stvarne potrebščine.
To so temeljna načela, na katerih zahteva češko učiteijstvo reformo šolskega zakona in šolske uprave.
Prihodnjič objavimo načrt šolskega zakona, ki so ga izdelale organizacije češkega učiteljstva.
Učiteljske gospodarske zadruge na Angleškem.
Na sedmici upravnega odbora učiteljske gospodarske zadruge, koja je bila v Londonu, podnet je bio referat, u kome je bilo izloženo:
Zadruga je imala prihoda, odnosno zadrugari su imali uštede na kupovinama, 71.699 funti sterlinga, ili 1.792.475 dinara za posled. šest godina (gde su uračunate i ratne godine, kad/zadruga nije radila kao u vreme mira). Godišnji prihod iznosi prosečno 298.745.
Od ukupne sume dobiti lii uštede ima se razdeliti zadrugama 1,236.700 din., a 544.775 uneče se u fondove zagrugine.
Ukupna vrednost svih zadriiginih fondova iznosila je na kraju meseca avgusta ove godine 1.232.035 funti sterlinga, ili 30.800.875 dinara.
Na istoj sednici upravnoga odbora doneta je odluka, da se iz kapitala zadru-ginih fondova mogu davati zadrugarima zajmovi za podizanje kuia sa interesom 6 %.	Po »Narodni Prosveti.«
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Naše učiteljsko edinstvo.
Sestanek delegatov jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu dne 12. in 13. oktobra 1.1.
Radi izdelave pravil za novo organizacijo učiteljskih društev v celokupnem našem kralje-
stvu pozval je Glavni odbor „Učiteljskega Udru-ženja" v Beogradu delegate iz Ljubljane, Zagreba, Splita, Sarajeva in Cetinja. — „Zavezo jugoslovanskega učiteljstva" v Ljubljani je pri tej priliki zastopal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal. Seja se je vršila dne 12. in 13. oktobra t. 1.
O poteku seje piše „Narodna Prosveta":
Nešto posle 10 časova g. Sokolovič, predsednik glavnog odbora, otvara sestanak. Pozdravlja prisutne naročito brata Dostala iz Ljubljane. Iznosi sliku prošlosti, koju smo preživeli. Skreče pažnju na neophodnost jedinstva i sloge, u čemu je ne samo napredak nego i spas. Zeli uspešan rad.
Javlja se za reč g. Dostal, sekretar učiteljske organizacije iz Ljubljane. U ime svoje i svojih drugova on toplo pozdravlja braču iz Srbije, že-leči uspeha u radu. Govor svoj o novom statutu završio je izjavom: da celokupno učiteijstvo slo-venačko želi, da se rad na jedinstvu našem što pre završi i ono postane delom. Brat Dostal je prijateljski pozdravljen.
Pošto je g. Č. Todorovič pročitav projekat, prešlo se je u načelnu debatu.
Brat Dostal izjavljuje, da je Ljubljana kasno dobila načrt statuta, te da on nije mogao biti poslat učit. društvima na rasmatranje. Pa ipak on donosi, kao jednodušnu želju svojih drugova ovo: Očuvati potpuno nepolitički karakter organizacije. Političku stranu ostaviti kao pitanje poje-dinaca. Organizacija neka se ne udaljava sa kulturnega osnova, na kome če biti zasnovani temelji školinog delanja. Isto tako ona neče napu-štati staleške zahteve. Dalje misli da bi trebalo ostati pri nazivu: Unija jugoslovanskega učiteljstva, premda od toga se neče praviti pitanje.
G. Dušan Andjelkovič misli, da organizaciju treba staviti na sindikalnu osnovu. Iznosi do-voljno razloga i primera za ovo svoje mišljenje. Potpomognut je od strane gg. Jov. Popoviča i Drag. Mihajloviča.
Večina je primila mišljenje: da mi spremamo statut za organizaciju, koja če nas i sa formalne strane ujediniti. Da, za sada nemarno mandat, da tako radikalno menjamo osnove organizacije. Da je potreba, da udjemo u zajedničku kuču za-jedno i na jednoj prelaznoj osnovi, a posle če biti vremena, ako to bude i potrebno, da se i drugčije radi.
Načrt je dat gg. članovima iz unutrašnjosti, da ga preuče i sjednica je odložena za posle pod-ne. Po podne 12. i ore podne 13. završena je i načelna i specialna debata o statutu. On je prim- • ljen po načrtu sa nekoliko izmjena od kojih su najglavnije: Glavni odbor sastoji se iz 18 članova, koje skupština može izabrati bez obzira gde su oni na službi.
Da članovi, koji nisu u mestu centra, mogu pismeno oblastiti koga od članova iz mesta, da ih zastupaju i glasuju za njih. Da se na ime uloga polaže V2 % plate dotičnog člana i t. d.
Po svršetku rada gg. Jov. Popovič, Drag. Mihajlovič i Dušan Andjelkovič predali su predsedniku glavnog odbora formulisane svoje zahteve u sledečem:
Glav. odboru učit. udruženja.
Zahtevamo od glavnog odbora, da prilikom sprovodjenja projekta pravila udruženja Srba, Hrvata i Slovenaca, dostavi zborskim upravama i ovo odvojeno mišljenje potpisatih:
1.	Učiteljsko udruženje treba postaviti na sindikalnu osnovicu;
2.	Učiteljsko udruženje da se zove Učiteljski \ Sindikat kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca;
3.	Oblasni zborovi da nose ime Mesna Sindikalna Veča;
4.	Glavni učiteljski odbor da se zove: Izvršni odbor sindilcalnog učiteljskog veča; i
5.	Članovi 3. i 4. projektovanih pravila da glase: štampa, protestni zborovi, sva legalna
sredstva u koja se računaju i štrajkovi. *
Načrt pravil so ponesli delegati posameznih „Zavez" seboj, da jih doma temeljito prouče in predelajo do končne definitivne ureditve. Kakor je delegat „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva" takoj konstatiral, treba še mnogo izprememb, da se pravila končnoveljavno akceptirajo.
Glede skupnega kongresa, ki naj bi se vršil v Beogradu, se je splošno zjedinilo, da za sedaj za učiteljski kongres še ni ugoden čas in naj se ta ne vrši pred velikimi počitnicami. — Splošno je vladala na sestanku bratska ljubav in tovariška edinost.
Tov. Dostal je stavil na ddegacijski seji sledeči predlog:
Med nami jugoslovanskimi učitelji treba še mnogo medsebojnega konkretnega in praktičnega umevanja. Od besed moramo priti do dejanj. Predvsem se moramo medsebojno spoznavati. V to svrho naj se:
1.	Glasilo „Učiteljskega Udruženja" v Beogradu in glasilo „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva" v Ljubljani v 50 izvodih medsebojno zamenjavata, da spoznavamo tako na eni kot na drugi strani skupno tovariško stremljenje in skupne težnje.
2.	Ustanovi naj se za celo kraljestvo SHS skupen pedagoški list, ki naj bodo v njem zastopana enakopravne vsa 3 narečja. Tudi ta korak bi mnogo koristil skupnemu medsebojnemu spoznavanju.
Oba predloga sta bila navdušeno in soglasno sprejeta. Prvi predlog je že realiziran. „Narodna Prosveta" se razpošilja med slov. učiteijstvo, pri tem se upoštevajo vsa okr. učiteljska društva. (Dotični, ki prejemajo list, naj g^ takoj po preči-tanju oddajo naprej, da pride tako v splošno korist.) — Drugi predlog naj se izvede, čim bomo imeli skupno „Udruženje".
Zborovanje delegatov je poteklo v bratskem soglasju. Delegati vseh „Zavez" so bili navzoči, le Hrvatov ni bilo . . . Baje niso prejeli vabila na sejo . . . Zelo umestno bi bilo, ako bi se vršila na pomlad ena skupna seja v Zagrebu, kjer bi se definitivno izvršile vse predpriprave za končno ujedinjenje vsega učiteljstva v kraljestvu SHS.
Društvene vesti.
+ Nekoliko kritike na račun društev! Vtiski Primorca na zborovanju okraj, učiteljskega društva v X. (A. M.) Predno nadaljuiem, konstatiram v izogib vsakemu nesporazumu sledeče:
Pričujočo razpravo napišem le z namenom, da se slovensko učiteijstvo vseh smeri zave in otrese varuštva vsekake politiške stranke; da pospešim delo za ustanovitev enotne strokovne UJU, ki naj nas združi v trdno falango, ki bo vzbujala spoštovanje in ne bo v posmeh.
Vtiski, ki sem jih dobil se mi zde umestni da pridejo v javnost; ne v svrho spora in prerekanja, ampak v svrho razpravljanja in razmišljanja, i Zato sem izpustil natančnejšo označbo kraja in oseb.
Zborovanje se je pričelo z običajno konšta-tacijo zadovoljive, da celo lepe udeležbe, pozdravom tovariša predsednika, i. dr. malenkostmi.
Na dnevnem redu je bila razprava o načrt« novega šol zakona, ki so ga sestavili v Beogradu v vseobčo nezadovoljnost troimene kraljevine.
Tu sem pa opazil nekaj, kar moram grajati. Razen par oseb se nihče navzočih ne udeležuje debate. Vse je bilo nekam šablonsko, vse je bilo podobno zborovanju pod bivšo Avstrijo, ko je človek besedo valjal po ustih in jo slednjič pogoltnil — v strahu, da se ne zameri, oziroma ne pride v navzkrižje s paragrafi. Predsednik Je običajno mencal in se potil, da ugodi na vse strani; da je bila skupščina zadovoljna kakor tudi vladni zastopnik — kar se mu navadno ni posrečilo. Demokracija — to je prapor nove dobe! Ali ne velja tudi to za nas? Zato prihodnjič vsi na sodelovanje! Mladi in stari, pa tudi dične tova-rišice — nabrusite jezičke in sodelujte pri perečih vprašanjih, ko se gre za naš blagor! Saj si ustvarjamo novo dobo, saj se pojavlja novo življenje. Hočemo li zreti, kako hiti vse rnimo nas? Tako pokažemo, da nismo zreli! Pokažemo, da bi bilo najbolje, ako bi nam še vedno rezali kruh in odločali o naši usodi dosedanji mogočniki. Ne prepuščajte vse brige le odboru oziromu predsedstvu, saj je odbor le eksekutiva, ki mora prejemati direktiv od zborovalcev in zastopati njih mnenje, ne pa vsiljevati svojega!
Drugo, kar sem hotel povdariti in kar Je tiščalo na mnogih, je bilo spoznanje, da je bil pri tem zborovanju zamujen važen, moment skupnega nastopa s podružnico Slomškove zveze. Isto temo so imeli tudi tovariši in tovarišice, ki so združene pod drugim praporom. Zborovanje pa ločeno! Kak uspeh bo imelo to? Kak vtisk napravi to v svetu?
Postavljati se na ekskluzivno stališče nepri-znanja tovariša v nasprotnem taboru le ostanek predvojnih razmer, ki naj izgine za vseiel iz naših vrst. Čakati na inicijativo od drugod, tudi ni prav — začnimo enkrat! Ako smo na Goriškem v važnih trenotkih delovali skupno z Italijani, če smo imeli celo skupno organizacijo v važnih zadevah, zakaj bi ne bil mogoč skupen nastop tu, kjer smo enega rodu? Ker se pa mi celo sedaj prekljamo, govore o šolskem zakonu vsi poklicani in nepoklicani faktorji širom Slovenije, izrabljajoč ga v politične nemoralne namene — ml pa stojimo ob strani in zremo v ta vrvež, namesto, da bi mi to vzeli v svoje roke in temeljito pretresli. Žalostno!
Velika doba zahteva velikih ljudi! Zato se dvignimo in otresimo se vseh predsodkov. Ne brlajmo po preteklosti, ampak zrimo v bodočnost! Kakor si bomo zgradili hišo, tako bomo bivali. Zato tovariši in tovarišice; premislite, je li vredno naše časti, je li koristno za nas to, da si stojimo kakor dve sovražni armadi nasproti tudi v najvažnejših stanovskih zadevah!?
Združimo se v borbi za našo bodočnost, povejmo si odkrito svoje mnenje in ne puščajmo, da razpravljajo o novem načrtu nepoklicani faktorji, ki pri tem uganjajo demagogijo in zavajajo ljudstvo v sovraštvo proti šoli In posredno proti nam.
S tern ne zatajimo svojega prepričanja; s tem ne izgubimo na časti, koristimo pa mnogo celoti! Toliko za enkrat.
+ Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj daje svojim članom na znanje, da zborovanja 6. januarja ne bo, ampak se vrši Isto pozneje. Kdor še nI članarine za letos (48 K) poravnal, naj stori to zanesljivo ob Novem letu. Onim članom, ki so se tekom leta izselili iz okraja, se priporoča, da plačajo članarino za letos še našemu društvu ali pa javijo predsedniku po dopisnici, če in koliko članarine za leto 1919. so plačali pri svojem novem društvu. Tovariši in tovarišice, ki so došli na novo v naš okraj, naj nemudoma prijavijo svoj pristop našemu društvu. Nihče ne sme ostati izven organizacije in šolska vodstva se naprošajo, da store v tem pogledu svojo dolžnost. V druge okraje so se med letom preselili: Bračič Herma, Črnej Ivan, Mohorko Ivan, Pečnik Avgust, Rismal Melhijor, Voglar Alojzij, Voglar Emilija, Vutkovič Josip in Drnovšek Fra-nja. V pokoj ie stopila Scheligo Štefanija. Društvo je torej izgubilo 10 članov oziroma članic. Šolska vodstva brežiškega okraja se naprošajo, da po-bero od podrejenega učiteljstva udnino za Slovensko Šolsko Matico (po 10 K) ter jo pošljejo društvenemu predsedniku. — Odbor.
+ Učiteljsko društvo za laški okral je zborovalo v nedeljo, dne 12. 10. ob prav dobri udeležbi v prostorih narodna šole na Zidanem mostu. Zaradi premestitve v druge okraje sta nas ostavila dva zavedna tovariša Brglez in Valenčič. Naj bi ostala tudi na novih mestih tako stanovsko zavedna ter odločna in srečna ter zadovoljna. K društvu sta pristopila tov. Majer iz Rimskih toplic in tovarišica Drnovškova iz Trbovelj. Pozdravljena in dobrodošla v naši sredini!
Tov. predsednik izreče v imenu vseh navzočih odkritosrčno sožalje tov. Sorčanu o priliki bridke izgube svoje soproge, ter tov. hčerki Anici ob izgubi skrbne mamice.
Po običajnem poteku dnevnega reda so se soglasno sprejele sledeče resolucije:
I.	Učiteljsko društvo za laški okraj, zbrano dne 12. 10. t. 1. na svojem rednem občnem zboru na Zidanem mostu, odklanja v celoti v 90. številki „Službenih Novin" ponatisnjeno niiredbo ministrstva za prosveto z dne 18. 8. 1919, s katero se predpisuje učni načrt in program za učiteljišča v kraljestvu SHS, ker se s to naredbo potiska strokovno učiteljsko izobrazbo za pol stoletja nazaj. Slovensko učiteijstvo se je že na nešteviinih svojih shodih izreklo za višjo strokovno izobrazbo, ker hoče naprej in navzgor, zato zahteva, da se ta nestvor prekliče in nadomesti z novim načrtom, ki se pa naj izda šele po zaslišanju merodaj-nih činiteljev in odobrenju veščakov.
II.	Ker se sliši od ljudi, ki imajo najmanj pravice in vzroka, da si laste sodbo nad učiteljstvom, protestira „Učit. društvo za laški okraj" proti gonji ki se je pričela širom naše domovine pod okriljem „Kmetske zveze" proti šoli in učiteljstvu. (Glej 41. štev. U. Tov. Uvodni članek.) Poziva vse prijatelje šole in učiteljstva, ter temu prijazne stranke, da povzdignejo svoj glas proti rovanju gotovih hujskačev, ki jim je edino le za nadvlado naroda, vse drugo pa le sredstvo v dosego tega namena.
III.	Ker se gode slučaji, da bivše učiteljice, ki so poročile med ali pred vojno pisarniške uradnike, orožnike, ter može drugih stanov zopet prosijo za sprejem k učiteljevanju, se izreče „Učiteijstvo laškega okraja" proti njih sprejemu in sicer zato, ker:
Učiteljica, ki se je odpovedala svojemu prvotnemu poklicu, ter vzela moža uradnika v zakon, se nahaja redno v trgih in mestih, kjer opravlja mož službo. Naravno je, da hoče biti tudi ona na istem kraju nastavljena, kjer je mož zaposlen. Posledica tega pa je, da odvzame taka zopetna učiteljica mesto tovarišu(lci), ki je že po več let na dotičnem mestu.
Ravno tako so prikrajšani tudi učitelji, ki že imajo za srednje šole zrelo deco in ki se zaradi lažjega šolanja taiste zaman pehajo za mestom.
Slednjič pa naj se pri oddaji mest na vsak način uvažuje aktivno učiteljstvo pred imenovanimi prosilkami, katere se gotovo niso povrnile k prvotnemu poklicu zaradi ljubezni do stanu in mladine.
IV. Vodstvo Zaveze se poživlja, da ustreže vsestranski in upravičeni želji učiteljstva, ter ukrene, da prinese „Učit. Tovariš" po vsaki seji višjega šolskega sveta natančno in v celoti imenovanja in vsako premeinbo učiteljstva in šolskih zadev.
„Učit. Tovariš" je naš stanovski list, katerega poseduje vsak organiziran učitelj, zaradi česar pa naj bode tudi v tem pogledu najboljše in najhitrejše informiran, da ustreže tozadevni želji učiteljstva.
+ Učit. društvo za ptujski okraj ima svoj redni občni zbor 6. januarja 1920 ob polu 11. uri v risalnici Mladike s sledečim vzporedom: 1. Ci-tanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročila društvenih funkcionarjev. 4. Volitve odbora. 5. Slučajnosti. Pred zborovanjem je ob 10. uri odborova seja. Obilne udeležbe pričakuje — odbor.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo je zborovalo 23. novembra 1919; to je bilo 4. redno zborovanje v tem društvenem letu. Predsednik pozdravlja nove člane in članice, kakor tudi vse navzoče, katerih je bilo od 125 navzočih 70. Velika udeležba kaže stanovsko zavednost učiteljstva ter zanimanja za vprašanja, ki so na dnevnem redu in katera je mogoče pravilno rešiti samo takrat, ko ima priliko več glav misliti in sodelovati. Tajniško poročilo omenja ustanovitev društva „Samopomoč", katerega član postane lahko vsaK sta-novsko-strokovno ali v uradniškem društvu organiziran učitelj. Samopomoč je v času draginje, ko imajo besedo samo verižniki in tihotapci živil, nujno potrebna, zato je ljubljansko učiteljstvo pristopilo k društvu ter plačalo deleže po 100 K. Dolga debata se je vnela o službeni pragmatiki, katero je izdelalo ministrstvo. Blagajnik je podal poročilo o gospodarskem društvu „Samopomoč" ivot pojasnila članom, ki jih je naš list prinesel na drugem mestu.
Med slučajnostmi so prišle na dnevni red šolarske maše. Potrebno bode vendar enkrat to zadevo rešiti v zaaovoljnost staršev in korist mladine, ki mora v slabi obleki in obuvalu zmrzovati v jesenskih in zimskih dneh na prostem, da zadosti tako krutim odredbam cerkve in šolske oblasti.	Tajnik.
+ „Belokranjsko učiteljsko društvo" je imelo v četrtek 9. okt. zborovanje v Črnomlju. Predsednik — tov. Mikolič pozdravi navzoče, posebno toplo pa novo pristopivše člane. Tako je skoro vse učiteljstvo Belokrajine organizirano v našem društvu. Naš okraj je — med drugimi — zapustil Primorec-begunec tovariš F. Belin, ki je odšel v Hruščico pri Ljubljani. „Učiteljskemu društvu ljubljanske okolice" je čestitati na pridobitvi tako zavednega in delavnega učitelja.
Predsednik se spominja umrlega tov. F. Po-tokarja, bivšega naduč. v Dragatušu, ki je veliko preganjanja pretrpel radi svoje značajnosti in odkritosrčnosti. Bil je mož volje in dela! S smrtjo je plačal svoje prepričanje in njegov zgled nam veleva, da bodimo značajni in zvesti do groba. V znak sožalja je navzoče učiteljstvo vstalo.
Na to je poročala tajnica o tajniškem poročilu.
Temu je sledil referat tovariša Račiča o novem šol. zakonu, izdelanem od „Prosvetnega odbora" v Beogradu.
Sprejele so se sledeče resolucije:
Zbrano učiteljstvo odklanja načrt novega zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS, izdelanem od „Prosvetnega odbora" v Beogradu, iz razlogov:
1.	Ker bi pomenil tak zakon veliko nazadovanje za šolstvo slovenskih pokrajin;
2.	Ker ne moremo odnehati od svojih zahtev po preustrojitvi šolstva, ki smo jih izrazili v spomenici „Zaveze jugoslov. učiteljstva". Edino ta načrt, z dodatnimi in izpremenjevalnimi predlogi, je primeren našim razmeram in je strokovnjaško temeljito predelan;
3.	Zbrano učiteljstvo protestira proti stalnemu nameščenju okrajnih šol. nadzornikov. Proti temu smo se že borili v krivični Avstriji, temmanj bomo trpeli to v demokratični državi. Stalno nameš-čenje okrajnih šolskih nadzornikov pomeni za šolstvo velik udarec in uvedbo birokratizma, ki je za narodno-kulturni razvoj škodljiv.
Nadalje je učiteljstvo razmotrivalo žalostne belokranjske šolske razmere in slišale so se skoro neverjetne vesti. Ne bomo še zdaj obelodanili teh vesti, pač pa jih poizkusili urediti na drug način.
4.	Sprejeta je bila resolucija, ki se pošlje okrajnemu šol. svetu in se glasi:
Z ozirom na številne pritožbe, ki prihajajo od strani učiteljstva glede površnega uradovanja krajnih šolskih svetov, naproša „Bel. učit. dru-tvo" okrajni šolski svet, da primora s prisilnimi sredstvi podrejene krajne šolske svete k pravilnemu uradovanju. Oskrba šolskih poslopij in njih stanje sta v našem okraju pod vso kritiko. V gospodarskem interesu prizadetih občin je. da se šole takoj popravijo, novejša poslopja pa še enkrat pregledajo, ker se kolavdacije sploh niso ali pa vsaj zelo površno izvršile.
Končno naznani predsednik, tov. Mikolič, da odhaja v Ljubljano v tečaj za meščanske šole in se zahvali učiteljstvu za izkazano zaupanje. Nato je bil voljen predsednikom obče spoštovani in priljubljeni šol. vodja v Metliki tov. K. Barle.
Z vzklikom: „V delu in edinosti je moč!" je zaključil predsednik zborovanje.
+ Pedagoško društvo v Krškem. Učiteljstvo ..Krškega okrožja" je zborovalo dne 9. oktobra v Krškem. Vzelo je v pretres „Načrt šolskega zakona", izdelan od „Prosvetnega odbora" v Beogradu. Opaziti je bilo, da so zborovalci že vsak sam zase načrt dobro preštudirali, zato je bila razprava zelo zanimiva in temeljita ter se je stavilo in sprejelo mnogo umestnih, stvarno utemeljenih predlogov. Ker nam je že tudi učiteljstvo iz „Št. Jernejskega okrožja" vposlalo svoje izpremi-njevalne predloge, pričakujemo samo še poročila iz „Tržiškega okrožja", na kar bo glavni referent, predsednik Makso Hočevar zbral in uredil vse iz-premembe ter jih vposlal „Zavezi".
Na tem zborovanju so se tudi soglasno sprejele naslednje resolucije:
1. Zborovalci obžalujemo in smatramo za šolstvu škodljivo, ker se pri sprejemu gojencev na učiteljišča v zadnjih letih premalo ozira na predpisano predizobrazbo. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili komaj 2. razred ali celo samo 1. razred meščanske ali nižje srednje šole, da celo iz ljudske šole. Ne smemo se tedaj čuditi, da se v pogojih za sprejem v trgovske šole 2. letnika učiteljišča stavi v enako vrsto z 8 razredi ljudske šole. Tudi smo odločno proti temu, da bi eno leto takozvanega „pripravljalnega tečaja" na učitelji-
ščih nadomestilo vso meščansko ali vso nižjo srednjo šolo.
Vodstvo Zaveze naj posreduje pri Višjem šolskem svetu, da se bodo v bodoče sprejemali gojenci na učiteljišča samo po dovršeni meščanski ali nižji srednji šoli.
2.	Učiteljska imenovanja v zadnjem času povzročajo med učiteljstvom mnogo upravičenega ogorčenja. Službe se sploh ne razpisujejo, in če se razpišejo, so že davno prej določeni oni, ki bodo te službe dobili. Pri taki oddaji služb se ne ozira ne na službeno dobo, ne na kvalifikacijo prosilcev, ampak merodajni so čisto drugi oziri. Učiteljstvo zahteva, da stori „Zaveza" pri Višjem šolskem svetu energične korake, da se te nezdrave razmere odpravijo. Službe naj se vedno razpišejo in pri nameščenju bodi edino merodajna službena doba in kvalifikacija prosilcev.
3.	Vodstvo „Zaveze" naj odločno protestira pri Višjem šolskem svetu, da bi se službe v mestih brez razpisa oddajale bivšim učiteljicam, ki so svoječasno zaradi možitve odpovedale službo, oziroma stopile v pokoj — ter da bi se pri nameščenju zapostavljale take prosilke, ki so nepretrgoma izvrševale svoj poklic.
4.	Zborovalci v polnem obsegu soglašajo resolucijam, sprejetim na protestnem shodu javnih nameščencev v hotelu „Union" v Ljubljani dne 4. septembra t. 1. in poživljajo tudi druga okrajna učiteljska društva, da izjavijo svojo solidarnost v boju proti korupciji, tihotapstvu in navijanju cen.
Tajnik tov. Levstik toplo priporoča-zboroval-cem, naj delujejo na to, da se „Zvonček" bolj razširi med našo mladino. List se sedaj tiska v 2200 izvodih, tiskal bi se pa prav lahko v najmanj trikrat toliko izvodih, ako bi se učiteljstvo potrudilo, da vzbudi malo več zanimanja za ta izvrstni, umetniško ilustrovani mladinski list. (V Krškem je okrog 100 mladih „Zvončkovih" naročnikov in naročnic in se bo število v prihodnjem letu gotovo še pomnožilo.') Zaradi točnejšega vpošiljanja naročnine naj učitelj koncem leta za vse mlade naročnike skupno naroči list in obenem tudi skupno odpošlje naročnino. Skrbi naj tudi zato, da bo vsak učenec list redno prejemal.
Ob sklepu se tov. predsednik zahvali vsem tovarišem in tovarišicam, ki so se kljub zelo neugodnemu vremenu v prav lepem številu udeležili zborovanja ter jih prosi, da bi tudi v bodoče z vso vnemo delovali v prospeh našega društva. Privabiti je treba v društvo mlade učitelje-začet-nike, ki so prišli letos v naš okraj. Povdarja, da so zaradi sklepa „Zaveze" do konca tek. leta oproščeni učitelji-začetniki, ki pristopijo jeseni k učiteljskim društvom, društvene kakor „Zavezine" članarine. Plačujejo samo liste, jačunajoč od dneva pristopa.	_
k Jugoslavije.
—	Zopet minister prosvete Pavle Ma-rinkovič. Listi poročajo: »Dr. Korošec proti nemarnosti naučnega ministra. Dr. Korošec je odposlal 20. decembra ta-le telegram: »Gospod minister Marinkovič, Belgrad. Slovensko ljudstvo, ki vestno plačuje krvni in denarni davek svoji državi in tudi druge državljanske dolžnosti v/kljub vsem številnim nedostatkom vzorno izvršuje, z veliko žalostjo opaža, da ministrstvo prosvete ne posveča dovolj brige njegovemu najvišjemu zavodu — ljubljanskemu vseučilišču. Ne samo, da se Vaše ministrstvo ne pobrine dovolj za učne pripomočke, potrebne lokalitete in financiel-ne zahteve, ampak ne izvrši vkljub ponovnim urgencam niti imenovanja že dolgo časa predloženega profesorskega osobja. Dijaštvo. ki je vsled vojske izgubilo toliko zlatega časa in mladosti, izgublja sedaj radi indolence (nemarnosti) Vašega ministrstva zopet čas ter mora v sedanjih razmerah plačevati to izgubo ali z dragim denarjem ali vsakdanjim pomanjkanjem. Prosim, gospod minister, blagovolite ljubljanske vseučiiiščne zadeve brzo rešiti, ker bi sicer slovenski narod moral smatrati, da tega ne izvršite iz preziranja in mržmje do njega. — Dr. Korošec, ministrski podpredsednik na razpoloženju.« — Demokratski bankir Marinkovič'se očividno rajši peča z drugimi zadevami kakor pa s slovenskim vseučiliščem, ki je zanemarjeno in ki vsled niega trpe naši revni dijaki. Besede dr. Korošca so sicer trde in hude, a — žal — le preveč upravičene. Če nimžt ta bankirski demokrat slonove kože, se bo morda vendarle zganil.«
—	Od višjega šol. sveta smo prejeli: Tudi opozorilo dež. vladi. V tej notici zadnje štev. našega lista narri je tiskarski škrat izpustil del našega dostavka. Glasiti se ima: Viš. šol. svet je izdal gori navede-deni odlok. Na drugem mestu prinašamo dopis, ki je izšel iz kroga učiteljev-beguncev, oziroma izseljencev iz Primorske. Mi se držimo stališča, ki ga je Uč. Tov. zavzel v 24. štev. tLv članku »Apel na deželno vlado za Slovenijo, Vprašanje izseljevanja učiteljstva z neodrešetnega ozemlja in ta-mošnje šolstvo.« — To vprašanje je'tako občutljivo za učiteljstvo, da se ne da uvesti pri njem nikak.e diktature. Tudi ne potrebuje v tem oziru učiteljstvo nikake kuratele doktorskih stanov iz Primorske in jo odklanja enkrat za vselej. Na to opozarjamo tudi dež. vlado, ki jo hočejo gotovi krogi izrabiti za pritisk na učiteljstvo. Brez ozira na družinske razloge se to vprašanje sploh rešiti ne da in bi bila koristna nadaljna debata.
—	Policija je konffrcirala šolsko knjigo, ki jo je odobrilo pov erjeništvo za Slovenijo. Če odgovarjajo naše informacije točnosti je policija zaplenila šolsko knjigo »Zemljepis za srednje šole« I. del od Kr-žišnika, ki smo ga kritizirali v zadnji številki našega lista v članku »Zasedeno
(/.oinlje in na&e ¿olskc ¡uijige- s " tov.
.. ;>a jč to sram .-¡.a ¿a ria.io Soisko upuivo, jt uosebi umevno, ker nerazumljivo, kako je prišlo sploh do apr r.acije te knjige, t endenca te šolske knjige je namreč protidržavna, ker sedanje okupirano ozemlje prišteva kratkomalo k italijanskemu ozemlju.
—	Na račun draguijsidk doklad in povišane plače prejme učiteljstvo za enkrat v januarju predujem v okroglem znesku do 1000 K, ker bi se sicer izplačilo zaradi preračunavanja zavleklo.
—	Na naš predlog je srbsko »Udru-ženje« pristalo, da pošilja po 50 izvodov »Narodne Prosvete« v zameno za »Učiteljskega Tovariša«. »Narodno Prosveto« prejemajo naši sotruaniki, ki jih hkrati prosimo, da jo oddajo tudi drugim fova-rišem in tovarišicam, ki se zanimajo za ta-mošnje gibanje.
Sola — žoga strankarstva. (Priobčil A. M.) V Domoljubu od 18. t. m. št. 45 je poročilo zborovanja okraj. kmet. zveze za Bohinj v Srednji vasi dne 5. okt. t. 1.
Na tem sestanku so si seveda kmetski prijatelji privoščili ljudsko šolo in učitelj-stvo.Kako so določali njeno obliko kakšno usodo so ji naklanjali, naj pokažejo naslednje vrstice: Prva zahteva je, da naj se uvede pokraj. samouprava za vse šolstvo t. j. od najnižjega do najvišjega. Vse šolstvo bodi odvisno od milosti pokrajinskih vlad. - Dalje je zahteva ver-sko-nravne vzgoje. Cerkev določa poljubno število ur veronauka, ureja svobodno verske vaje, ustanavlja verske družbe na ljud., strok, in srednjih šolah.
—	Zveza zahteva ne oviraje svobode znanstvenega delovanja vpliv tudi na univerze, da ne bodo prihajali od tam ljudstvu odtujeni izobraženci med narod. — Zastopniki roditeljev morajo imeti odločilno besedo pri vseh šolskih korporacijah, v vseh šolskih svetili (krajni, okrajni in višji šolski svet). — V krajnem šol. svetu naj bodo vsi učitelji in tudi veroučitelji, dalje naj bodo tudi zastopnik cerkve, odposlanec občine in toliko zastopnikov staršev kot dozdaj imenovanih zastopnikov šole, cerkve in občine. —Krajni šolski svet nastavlja definitivno učiteljstvo. Okraj. šol. svet voli okraj. šol. nitivno o odpustitvi, premestitvi in upokojitvi učiteljskega osobja — zasiišavši mnenje okr. in višjega šol. sveta kakor tudi čast. učiteljskega sodišča. — Okrajni šol svet namešča le provizorično učiteljstvo. Okraj. šol. svet voli okraj. ol. nadzornike. Višji šolski svet stavlja predloge glede odstranitve, premestitve ali upokjitve učitelj, osobja, imenuje višje m potrjuje okrajne šol. nadzornike. — V obeh imajo seveda starši odklonilno besedo. Občina skrbi za poprave, okraj plačuje učila in šol. potrebščine. Pokrajina zida in prezidava šole in plačuje učiteljstvo. Učiteljstvo se šteje med pokrajinske uslužbence. — Učitelj seveda dober, ni nikdar dovolj plačan. Plače naj dobi, ako zasluži tudi preko VIII. in VIL plačil, razreda. Posebno ¡zbornim učiteljem se lahko ne glede na službena leta, plača poviša. Plačan naj bo, da se mu ni treba pogajati za stranskimi dohodki. — Za povišanje je poleg uradne kvalifikacije m e -r io d a j n o tudi ljudsko glasovanje staršev. — Začetek šol. pouka določajo kraj. šol. sveti z ozirom na krajevne potrebe. Okraj. šol. svet je kom-petenten določati pričetek počitnic. —
—	V šolo prično otroci hoditi z dovršenim 7. letom. Vsakdanjo solo obiskujejo 5 let; cotem je 4 letni kmetijski nadaljevalni tečaj. Praviloma se vrši p o u k i e v zimskih mesecih. Komentarja ne pišem, ker ga demagogiji zaviti v fraze demokratizma ni potreba.
—	Ugovarjamo. (Dopis.) Na shodu ljubljanskega učiteljstva dne 13. decembra 1919. je poročal dr. S., da misli v Beogradu predlagati navedbo, s katero bi se določilo, da naj strokovni (meščanski) učitelji prejemajo posebno d o k 1 a d o , dokler se to zakonito ne uredi, ter da se naj plače učiteljicam ročnih del določijo po dosedanjem razmerju. Ker velika večina prizadetega učiteljstva, t. j. strokovni učitelji in učiteljice ročnih del, pri zborovanju ni bila navzoča, zato tudi ni prišlo do odpora in upravičenega protesta proti nameravani naredbi. Člen 88. novega učiteljskega zakona z dne 23. julija 1919. vendar razločno določa: »Ministrstvo za prosveto razširi... odredbo o novih plačah na vse učitelje narodnih (pučkih, ljudskih) šol dioslej obstoječih na ostalem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov i Slovencev«. Povsem jasno je torej, da je učiteljstvo meščanskih šol iz tega zakona izvzeto; saj se je v besedilu zakona k izrazu »narodni učitelj« dodalo v oklepaju »pučki — ljudski«, tako da je vsak dvom izključen. — Zakaj sedaj siliti meščanskošolske učitelje v okvir zakona, iz katerega so izključeni? Pustite strokovno (meščansko) učiteljstvo v dosedanjem statusu, t. j. v X. do
VII. činovnem razredu državnih uradnikov! Naj uživajo z državnimi uradniki vse skupne težave in krivice, a naj bodo z njimi tudi deležni vseh pravic; nikakor pa jih ne silite, protizakonito v okvir za-Kona, kamor ne spadajo! iz kakšne »naklonjenosti« hočejio vsiliti meščanskim uci-prealogu, da » naj strokovni učitelji prejemajo poseono u o K 1 a d o«. Kakor so dozuaj nakladali začasnim strokovnim učiteljem dt>0 K letne nagrade, t. j. 1 K :ia cian, tako približno menda nočejo odsiej dajati vsem strokovnim učiteljem malenkostno »doklado«, namesto da oi ostala uoseaanja naredba, po kateri so strokovni uciteiji uvrščeni za en cinovni razred višje v plačilni lestvici. Ako ze nočejo mescun-sknn učiteljem vsiliti nov plačilni zakon, potem pač odločno zamevamo, da se jun priznajo službeni prejemki v dosedanjem razmerju, t. j. z razliko enega cinovnega razreda. Sicer pa oi se naj o tej priliki popravili tudi se drugi nedo-statki, k1 so se svojčas vtihotapili v na-reubo deželne vlade za Slovenijo z dne 10. februarja 1919., kakor: Ulasom člena 2. navedene naredbe prejemajo ravnatelji meščanskih šol opravimo doklado letnin ¿00 K, t. j. toliko kakor voditelj na eno-razredni ljudski šoli. Je h to prav? Člen i iste naredbe določa za učiteljice ženskih ročnih del plače Prež razlike med ljudsko in meščansko soio. Vendar pa j)o-učujejo uciteljice ročnih del na meščanskih šolah po 25-30 ur na teaen, a na ljudskih šolan po kakih 6-12 ur, na meščanskih šolah se zahteva razentega še poseben izpit za učiteljico, a vzlic vsemu temu naj bodo službeni prejemki isti.''! — Ni li to krivica? Opozarjamo pravočasno na vse te aedostatke, ki so se zagrešili v Ljubljani, da se ne Do zopet keuaj neopravičeno kazalo na Beograd, češ, tam tiči krivda!
—n—
—	Manilestacijski siiou javnih nameščencev v mest. domu v Ljubljani."' Dne
1«. dec. se je vršilo v Mestnem domu ma-iinestacijsko zborovanje javnih nameščencev, katerega se je uueiežilo impozantrio število uradnikov vsen kategorij. Shod je vodil predsednik društva drzavrnit nastav-Ijencev g. Liileg. Profesor Keisner je predlagal sledeče resolucije: Na manitestacij-skern zborovanju zbrano uraaništvo zahteva: 1. Takojšnjo provedbo odredbe o zvišanju prejemkov državnim nastavijen-cein; ¿. da se uvrsti ono poštno usiuzoen-stvo, ki še ni uvrščeno po službeni pragmatiki v nobeno kategorijo, z dnem 1. januarja v kategorije in o. protestira z ogorčenjem proti uvedbi disciplinarne preiskave proti predsedniku saveza javnih namestnika dr. Benkovica v Zagrebu ter za-nteva takojšnjo ustaviiev disciplinarne preiskave. — Kesolucije so bile soglasno sprejete. — Svojo solidarnost z gibanjem državnih nastavijencev je izjaviio društvo zasebnih uradnikov, Zveza jugoslovanskih železničarjev in Zaveza jugoslovanskega učiteljstva.
Podelitev naslova. Na predlog višje-, ga šolskega sveta je poverjeništvo za uk in bogočastje podelilo tov. Jakobu Dimniku naslov ravnatelja.
—	Dne 5. in 6. jan. 1920 priredi litijska šolska mladina v prostorih Sokolskega doma veselo igro v petih delih: Snegul-čica in škratje. — Odbor.
—	Dalmatinska učiteljišča. Ministrstvo za prosveto je poslalo finančnemu ministrstvu vlogo, kjer ga naproša za kredit 100.000 kron za dalmatinska učiteljišča .Dalmacija nima posebnega proračuna za šolstvo.
—	Vseučiliško knjižnico v Belgradu je sklenilo ustanoviti vodstvo Carngieje-vega zaklada. V to svrho je določenih 3 milijone frankov.
—	Socijalno šolo za žene ustanovi v Zagrebu ženski klub. Šoli je nakazal oblastveni odbor za zaščito dece izdatno podporo.
—	Apel sarajevskih uradnikov na javno časopisje. Sarajevski javni nameščenci so na tajni seji sklenili poslati vsem časopisom sledečo resolucijo: V interesu našega najbednejšega življenja prosimo {ie samo vaše uredništvo, nego sploh vse časopise, naj prenehajo s pisanjem in poro-
: čanjem o iflaših dokladah! Trgovci in obrtniki ter vsi ljudje mislijo namreč, da smo doklade res že dobili ter za to hitro vse zopet nanovo podraže, a mi — javni nameščenci — nismo doslej še ničesar dobili in kdo ve, kdaj in koliko dobimo! — Isto so sklenili tudi slovenski javni nameščenci na tajni seji v Ljubljani. Tudi slovenski javni nameščenci note vse naše liste: Ne pišite o naših plačah in dokladah, ker s tem le hujskate verižnike in navi-jalce cen k še večji nenasitnosti! Naše plače zadoščajo jedva za bedno životarjenje. O dokladah ni še sledu, a od obljub ni bil še nihče sit.
* Ta notica je v zadnjem listu pomotoma izostala.
Stev. 44.
—	Zaloga šolskih knjig za Slovenijo.
Da se zadosti gospodarskim in pedagoškim potrebam, se je ustanovila zaloga šolskih knjig za Slovenijo, katere namen je, preskrbeti šolam liujnopotrebnih in razmeram odgovarjajočih knjig. Da ne bo ista zabredla v napake zaloge na Dunaju, da bo novi zavod zadobil zdravo, trgovsko podlago ter da bo na ta način usposobljen zadoščati in ugoditi vsem potrebam šolstva, bo vodstvo za to pazno skrbelo in v ta namen zastavilo vse svoje moči. Cene knjigam morajo padati, šolsko literaturo moramo dvigniti. Ker zahteva moderna pedagogika obilico dobrih ilustracij, ne samo v učnih knjigah za ljudske, temveč tuai za srednje šole, zadobili bi domači umetniki stalni zaslužek.
—	Kriza ljubljanske univerze. Akademska omiadina ljubljanske univerze* je poslala dne 22. dec. ministrstvu prosv.tc v belgradu naslednji protest: »Jug. alcad. omiadina ljublj. vseučilišča čuti, da viada tej novi instituciji ne posveča tisto skrb, ki bi jo morala z ozirom na 500 slušateljev zavoda. Akad. omiadina odklanja raziskovanje, ali je univerza potrebna ali ne, ali je pametno, da se je že sedaj osnovala ali ne in konštatira, da univerza obstoja in da ima čez 500 slušateljev. V imenu in v interesu teh 500 slršateljev, protestiramo proti zavlačevanju in omalovaževanju našega zavoda bilo iz katerihkoli razlogov in zahtevamo: 1. da centr..vlada v Belgradu da takoj potrebna sredstva za najnujnejše predpogoje; 2. da takoj imenuje potrebni profesorski zbor ozir. odveže profesorje, ki so vezani v Parizu, da začnemo čimpreje z rednimi predavanji in izpiti.« — Reprezentativni odbor.
—	Oprostitev učiteijstva od orožnih vaj. Z naredbo načelnika vrhovne komandi e A. Dj. tir. 200.900 od 13. dec. ti. in br-zojavno odredbo IV. armijske oblasti A. Dj. Br. 22.460 od 15. dec. ti. se odreja, da se učitelji javnih šol ne pozivajo na dvomesečno orožno vajo. K tej naredbi se pristavlja: 1. Vse učiteijstvo letnikov 1881-1894, ki je nameščeno, na javnih šolah ali zavodih in se mu je orožna vaja preložilo, na kak termin v letu 1920, je točasno orožne vaje oproščeno. Vsemu takemu uči-teijstvu se izstavi čakalno dovoljenje (oprostilni list) na nedoločen čas. — 2. v'se tako učiteijstvo letnikov 1881-1894, ki eventualno sedaj vrši orožno vajo, se takoj odpusti od vojakov. — 3. Vse eventualne prošnje učiteijstva letnikov 1895 do 1898. za preložitev trimesečne vojaške vežbe ali aktivne vojaške službe naj se predlože z vsemi potrebnimi podatki komandi Dravske divizijske oblasti v pretres in odločitev. Iz teh prošenj mora biti tudi razvidno, če in kje je prosilec nameščen kot učitelj ¡n od kdaj do kdaj in pri kateri četi je isti že služil pri vojakih. — 4. Vsem takim prosilcem - učiteljem letnikov 1895 — 1898. Pristojna pukovska okružna komanda dovoli, da smejo isti čakati rešitve prošnje na sedanjem (civilnem) mestu.
—	Obisk ljudskih in meščanskih šol v Ljubijani. Mestne ljudske šole v Ljubljani štejejo 60 razredov z 109 oddelki. Poseča jih 3843 učencev in učenk. Prva mestna deška šola ima 6 razredov s 14 oddelki in 618 učencev, 11. mestna deška šola ima 6 razredov z 12 oddeiki in 464 učencev; 1.(1. mestna deška šola ima 5 razredov s 7 oddelki in 250 učencev; IV. mestna deška deška šola ima -5 razredov s 6 oddeiki in 230 učencev; V. mestna deška šola ima 5 razredov s 6 oddelki in 169 učenci. Pomožna šola ima 5 razredov in 48 učencev. Manjšinska šola ima 8 razredov in 165 učencev. Šola na Barju ima 4 razrede, 113 učencev, I. mestna dekliška šola ima 6 razredov z 17 oddelki in 651 učenk; II. mestna dekliška šola ima 6 razredov zli oddelki in 355 učenk. Šišenska deška šcia ima 5 razredov z 10 oddelki in 372 učencev, in šišenska dekliška šola 5 razredov z 9 oddelki in 408 učenk. Meščanske šole imajo 13 razredov z 21 oddelki in 817 učencev in učenk, irt sicer I. mestna deška meščanska šola 3 razrede z 5 oddelki in 203 učence: II. mestna deška meščanska šola 3 razrede z 4 oddelki in 37 oddelki in 97 učencev; I, mestna dekliška meščanska šola 4 razrede z 8 oddelki in 378 učenk; il. mestna dekliška meščanska šola 3 razrede z 4 oddelki in 139 učenk.
—	Ustanovitev gozdarskih šol. Minister za rudarstvo in gozdarstvo je te dni podpisal ustanovitev dveletne šole za gozdarstvo in trimesečnega kurza za gozdne čuvaje pri isti šoli v Sarajevu. Enako šolo se namerava ustanoviti v Martbo u.
—	Židovski študentje na zagrebški univerzi. Na zagrebški univerzi se vpisuje nebroj židovskih visokošolcev iz Madžarske. Zagrebški akademiki jih ne bodo preveč veseli.
—	Šole brez kuriva. Subotiški ,-Ne-ven" prinaša odlok šolskega nadzorni-štva, ki odreja za šole, ki so brez kuriva,
začasno to-le: Učiteijstvo mora biti vsako jutro pravočasno v šoli in čakati otroke. Ko je deca skupaj, jim da učitelj ali učiteljica nalogo iz vsakega predmeta ter jih nato odpusti domov. Otroci, ki nimajo potrebne zimske obleke, smejo ostati doma.
— Dovoljenje za predavanje na vseučilišču v Zagrebu. Ban dr. Tomljenovič je podelil na predlog profesorskega zbora juridične fakultete na vseučilišču v Zagrebu drju. Franu M o h o r i č u, sodnemu svetniku v Ljubljani, zaprošeno dovoljenje za predavanje (venjam docendi) — na pravni in državnoslovni fakulteti imenovanega vseučilišča iz državljanskega in izvršilnega reda v Sloveniji, Dalmaciji in Istri.
— Zahteve srednješolskih profesorjev. Na sestanku srednješolskih profesorjev v Sarajevu je bila sprejeta sJedeča resolucijah. da se naj doklade na plače v znesku 500, 1000 in 1500 K vračunijo v stalno plačo; 2. da se vsi profesorji po sedmih službenih letih uvrstijo V VIII. činovni razred, po 14. letih v VII. in po 21. letih v VI. činovni razred. Službena leta naj se pričnejo računati z dnem kakor hitro stopi profesor v službo. — Resolucija se je predala predsedniku bosanske pokrajinske, vlade.
Naša zemlji — ire-tienta.
§ Učiteijstvo iz zasedenega ozemija
poživljajo na povratek v zasužnjeno domovino, kakor da bi bilo edini stan, ki je zapustil domače svoje ognjišče. Na ta poziv par besedi:
Po ljudskih šolah v zasedenem ozemlju se še čuje slovenska govorica, zginila pa je po uradih, ker so po večini odšli naši uradniki, ne da bi jih kdo silil na beg, kakor ni nihče silil učiteijstva, ki je povečini ostalo na svojih mestih! Profesor Ipavec vztraja v Gorici, okraj ni komisar Znidaršič v Sežani, poštni kontrolor Hrova-tin v Gorici, davčni uradnik Braj-nik v Ajdovščini, Sodni svetnik Vidmar v Bovcu — torej dokazov za vse kategorije uradnikov dovolj, da bi iahko tudi mnogi drugi vztrajali na svojih starih bivališčih! Zasedeno ozemje bi-potem po svojih uradih gotovo ne kazalo tako tujega lica kakor ga v resnici kaže. Našim oblastnijam pa je danes v napotje ono primeroma prav malo število učiteijstva iz okupiranega ozemlja, med tem tudi tisti člani našega stanu, ki so sledili v najresuejšem času klicu domovine ter se podali — vajeni trpljenja — z ene t. j. goriške fronte na drugo, t. j. koroško fronto ter spreobračali never-nike po Korotanu — medtem ko ima domovina za vse druge stanove dovolj prostora!!
Ko se bode višji šolski svet še ke-daj spomnil, da izda podoben poziv, tedaj ga vljudno prosimo, naj poskrbi, da izdajo podobne pozive poprej vse druge naše oblasti svojim podrejenim organom! Da pokažejo lep zgled domovinske požrtvovalnosti, nasvetujemo, da se odpravijo prvi na pot tisti, ki gore za povratek in nas v tej gorečnosti gonijo nazaj, kajti „verba movent, exempla trahunt!" Tudi oni so svojim rojakom spodaj nujno potrebni!
§ Nadzornika za slov. šole v Trstu.
Začasnemu okr. nadzorniku Tavčar-j u, ki je bil Italijan skozi in skozi, dali so Lahi še namestnika in sicer stotnika italijanske armade ardita Antona Krai-z e r j a za slovenske šole v okolici in mestu. Mož pozna istrski hrvatski dialekt, slovanskega književnega jezika pa nobenega. Italijanske interese bo novo-pečeni pedagog že znal zastopati, za drugo pa mu itak ne bo mar!
§ Za okrajnega šolskega nadzornika v Logaškem okraju je od italijanske oblasti bil imenovan Hinko Medič, prej učitelj v Trstu.
§ Italijanska nasilja. Iz Krina javljajo, da so zvabili italijani z zvijačo ondotnega nadučitelja Bečkara v Zadar, kjer ga sedaj zadržujejo s pretvezo, da je širil jugoslovansko propagando v Kninski okolici. Z njim so odvedli tudi vaškega upra-l vitelja Moroviča. — Ker se nadučitelj : Izak Crnjak iz Drniša ni hote! pokoriti povelju guvernerja Milla, da praznuje v šoli dan obletnice prihoda Italijanov v Dalmacijo, so ga ital. oblasti enostavno suspendirale. Da se reši tiranov, je Crnjak pobegnil preko črte. — Res, velik je strah pred učiteljstvom!
§ Laška nasilja. „Nar. Politika" pri-občuje dopis iz Pariza z dne 10. t. m„ ki | govori o nasilnem poitalijančevanju na šolskem polju. — Domalega vse hrvaške šole so zaprte. Kjer je ostala kaka hrvatska šola, je kljub neznačajnosti mnogo Hrvatov, ki obračajo plašč po vetru, polna. — Tako je v pazinski hrvatski
ijuuski šoli 450 otrok, na italijanski pa samo 180. Narodne učitelje in duhovnike kruto preganjajo. Nedavno so se vrnili interniranci iz Sardinije; vsem se pozna prestalo trpljenje. Prof. Frankoia se je postarai za petnajst let.
i Učitelj Alojzij Sardoč je bil meseca marca t. 1. zaradi „veieizdaje" obsojen v enomesečni <:apor. izgubil je tako svojo službo v Podgrajah pri Ilirski Bistrici. Šolski nadzornik ga je dolgo vlekel, da kmalu dobi službo, naj le še malo počaka. Vsa ta zadeva se je vlekla do meseca okloma, a tedaj mu je sorska oblast naznanila, da nimajo zanj nobene službe. 1'ako je zopet eden na cesti. V Voloskem okraju manjka sedaj 42 učnih moči. Večina teh je odšla preko črte v Jugoslavijo, da se izogne neprestanim preganjanjem. Mnogo teh siromakov pa ječi še vedno po internacijah v Italiji. Uboga istra postaja vsaki dan ubožnejšdl
S Stavka istrskih učiteljev. Istrsko učiteijstvo je začelo stavkati, ker mu- vlada ni izpolnila dane obljube glede povišanja njegovih službenih prejemkov. V „Ldinosti" je izšel 2. t. m. poziv na celo-skupno slovansko istrsko učiteijstvo, v katerem se to poživlja, da stopi z 2. dec. v stavko kakor je bilo sklenjeno na učit. skupščini v Pazinu. Stavka se danes še vedno nadaljuje vkljub temu, da občinski komisarji in orožniki groze učiteljem, da se takoj odslove iz službe, ako se ne povrnejo na svoje mesto. Stavko vodi „Odbor za verovanje učiteljskih interesov za Istro" v Pulju, podvodstvo pa ima „Slovensko učiteljsko društvo za Istro".
§ Visoko- in srednješolskemu dijaštvu iz zasedenega ozemlja. Podpisani odbor naznanja vsemu visoko- kakor tudi srednješolskemu dijaštvu iz zasedenega ozemlja, ki uživa begunsko podporo in se nahaja v slabih gmotnih razmerah, da je došio precejšnje število čevljev, ki se bodo razdelili v prvi vrsti med revno dijaštvo iz zasedenega ozemlja. Da bo razdelitev mogoča in da se čimprej izvrši, poživlja ponovno vse dijake, katerim so čevlji namenjeni, da vložijo nemudoma prošnje na naslov Poverjeništvo za socijalno skrb in jih odpošljejo podpisanemu odboru in sicer visokošolsko dijaštvo po možnosti preko svojega udruženja, srednješolsko dijaštvo iz posameznih šol pa naj pošlje enotno prošnje s priloženim seznamom prosilcev, ki mora vsebovati potrebne podatke o posameznikih, zlasti gospodarske razmere, rojstni kraj in leto, domovinska občina, razred, ki ga obiskuje, če dobiva begunsko podporo in številko velikosti čevljev. Te prošnje naj se pošljejo preko okrajnih odborov Narodnega sveta, kjer pa to ni mogoče, naravnost po pošti na naslov podpisanega odbora. Prošnje je vložiti takoj. — Odbor za zasedeno ozem-ljo, šolski odsek, Ljubliana, Pražakova ulica št. 3/1.
§ Italijanska oblast je izdala odredbo, 3 katero se uvaja v vse slovenske šole na okupiranem ozemlju pouk v italijanskem jeziku. V tržaških šolah je ostal urnik prejšnji, samo mesto nemščine je sedaj 3 ure več italijanščine, tako da imajo od drugega razreda dalje vsaki dan po eno uro italijanščine. Na Goriškem se poučuje laški jezik od 3. šolskega leta dalje in sicer v vsakem razredu po štiri ure na teden. Ravnoisto je v zasedenih delih bivše Kranjske dežele. Poučujejo posebni zato nameščeni učitelji iz kraljestva, ki so po večini vojaki. Približno po dve šoli prideta na enega takega učitelja. Plačani so tako kakor drugo učiteijstvo. Kako se ti Kalabreži razumejo z našo deco in obratno, je nam. seveda^ velika uganka!
§ Obupna slika hrvatskega ljudskega šolstva v Istri. Po statistiki, ki nam je došla pred nekaj dnevi v roke, je bilo v Istri zadnji čas 171 hrvatskih ljudskih šol z 279 razredi. Od teh je zatvorenih danes 61 šol z 78 razredi. 40 šol so Lahi nasilno poitalijančili; šole družbe sv. Cirila in Metoda, katerih je bilo 22 po številu, so vse zaprli. Izmed učiteijstva je — kolikor se je pač moglo dognati — 15 učiteljskih oseb interniranih, 11 suspendiranih, 27 pa jih je pobegnilo v Jugoslavijo.
Tako posiapajo v zasedenem ozemlju tisti ljudje, ki so dali pri svojem prihodu nabiti po naših krajih letake, na katerih je bilo med drugim citati: „Italija, velika d r L a v a svobode, vam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, več kakor vam jih je dala Avstrij a." Večje hinavščine ne vidimo zlepa pri katerem narodu kakor pri teh laških kultu-ronoscih! Pa svaka sila do vremena!
§ Štrajk istrskih tovarišev se nadaljuje. Naučno mini.^rstvo v Rimu jim je zavrnilo vse zahteve do zadnje točke.
§ Obupni klic neodrešenih bratov. Zastopniki vsega našega po Italijanih za-
sedenega ozemlja so bili v novembru in decembru zbrani v Parizu ter so predložili predsedniku mirovne konference spomenico, v kateri je obširno opisano neizmerno trpljenje našega pod ital. nasilnim jarmom živečega naroda. Spomenica se dotika tudi šolskega vprašanja ter navaja, da so ital. oblasti zaprle skoro vse kulturne institucije, i isoče naših bratov je danes oropanih vsakega šolskega pouka, vsied česar pomeni laska okupacija smrtno obsodbo za naš narod onkraj demar-kacijske črte.
Kadi tega zahteva 835.000 Siovencev in Hrvatov pred forumom bvrope in vsega sveta, da se ukine okupacija po itaiijan-skin četah in da se dopusti temu delu našega naroda združiti se s svojimi brati v kraljestvu Srbov, lirvaiov in Slovencev.
S «Slov. Narod'' z dne 28. decembra sporoča: „Pred kratkim je višji šolski svet pozval učitelje iz zasedenega ozemija, da naj se zgiase za povratek. Ni naš namen odvračati učitelje od poti, ki jo označuje omenjeni poziv, v svarilo, da si z vseh strani zagotove popolno sigurnost, pa navajamo, kakšna usoda je zadela nekatere slovenske učitelje, ki so se zgiasili na poziv itai. oblasti, da nai v Italiji živeči jugoslovanski učitelji zopet nastopijo svoje službe. Učitelji so si preskrbeli priporočila sedanjih šol. voditeljev in komisarjev v krajih, kjer so svoj čas službovali, vložili so prošnje ter dobili končno poziv, da naj se zgiase pri šol. vodstvu. Komaj pa so hoteii nastopiti svoje službe, so jih pozvali h komisarju, od tarn so jih poslali v varnem spremstva karabinerjev v Trst in od tam nazaj v Italijo, kjer so jih internirali. Zato je treba skrajne previdnosti, predno se naši učiteiji vrnejo na svoja službena mesta."
Priobčujemo gorepje besede s prošnjo, da jih vzamejo na znanje poleg prizadetih tovarišev tudi vsi tisti, ki tirajo učiteijstvo v z o-petno sužnost!
§ „Tolminsko učiteijsko društvo" je imelo 7. decembra svoj občni zbor pri Sv. Luciji ob Soči.
Med drugim so se zborovalci soglasno pridružili resoluciji dekanijskih konferenc, da se mora verouk poučevati kakor se je dosedaj, ker veljajo za nas še stari zakoni in bi smela nov zakon skleniti le poslanska zobrnica, toda šele po aneksiji. Vlada pa bi morala — če hoče biti res demokratična — prej zaslišati mnenje ljudstva.	.
Poročalo se je, da se snuje za vsa slovanska učitelj, društva v zasedenem ozemlju skupna zveza, v kateri naj bi se potom okrajnih društev združilo vse učiteijstvo, ker danes ni vzroka za cepitev moči.
Zahteva se dalje, da se obnovi delovanje okrajnih šolskih svetov. Nedelova-nje te važne šolske inštance bi bilo pogu-bonosno za šolstvo in ljudstvo.
Glede slovanskega dopisovanja je bila vložena že meseca januarja 1.1. vloga na komisarijat in gubernatorat, ki pa je ostala do danes nerešena.
O novih šolskih knjigah — De Mi-chellijevih — se določi poročevalec, ki naj bi knjige natančno proučil in o tem poročal pri prihodnjem zborovanju.
Novi učiteljski „Zvezi" se naroča, da zahteva preložitev slovenskega učiteljišča iz Tolmina v središče dežele, kamor spada, to je v Gorico ali v Trst, kar bi bilo najprimernejše. Mala gnezda kot je Tolmin nikakor ne morejo zadostiti duševnim potrebam, ki jih zahteva danes javnost od učiteijstva. Za to je le veliko mesto s svojimi knjižnicami, zbirkami umetnin itd. Drugod odpirajo učiteljstvu vrata vseučilišč — pri nas potiskajo njihova izo-braževališča v zadnje gorske kote.
Zborovanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, je prisostvoval vladni zastopnik.
§ Iz pisma kraške tovarišice. Ako se spominjam dobe strahov, dobe bomb in granat, dobe lakote, si vse to skoraj želim nazaj. V primeri z današnjimi dnevi so biii to solnčni dnevi! Prepolna mi je duša tuge; srce mi prekipeva ljubezni do vsega, kar je naše, kakor mi zopet prekipeva srda do vsega tujega, ki me obdaja. Pogreza se v obupu, ker ne vidi od nikoder žarka tolažbe, nikjer luči v to temno ječo!
Sprejmite te vrstice iz piotete do njih, ki ste jih poznali, ki so kri Vaše krvi,' ki so padli v sužnost, ki so nasilno ločeni od svojih bratov, s kojimi bi raje trpeli, kakor pa da bi se veselili s tujci! Pridite, rešite nas!
Pošiljali so učitelstvo v Florenco. Hočejo ga po sili naučiti laščine! Moja šolska kronika je letos zabeležila zaporedoma 5 učiteljev italijanščine. Pa boste mislili, da so naši otroci že popolni Lahi. Narobe! Vseh pet učiteljev ni moglo otrok naučiti abecede. Razlagali so jim svoje zasluge, opozarjali na lepoto domor vine banditov, na sladkost svojega jezika, a zastonj! Ko bi le videli te moje otro-
ke, kako so vsi moji, kako se je v njih srcih izkristaliziral narodni čut!
Srca nam ne bo nihče presadil, kakor ga ne bodemo dovoljevali presajati našim otrokom! Sužnost nas bo le utrdila, da bomo postali močnejši v ljubezni in v srdu, da postanemo strah onemu, ki bo proti nam in opora tistemu, ki bo z nami!
Povejte bratom Srbom, da borno prvi strel pozdravljali z radostjo; in naj ta strel namerjen preko naših glav v naše domove ogroža tudi naše glav,e! Ne bilo bi težko umirati pod streli, ki osvo-bojajo domovino — mučenico, kajti „Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim solncem sužnji dnovi!"
Gorenje besede kraške tovarišice so glasen klic vsega slovanskega učiteljstvu onkraj demarkacijske črte. Priobčujemo jih z gorko prošnjo, da posveča naše učiteijstvo zasedenemu ozemlju vse svoje moči in tako pripravlja mladino na oni veliki dan, ki mora iziti tudi našim bratom in sestram v okupiranem ozemlju!
§ Slovenske ljudske šole v Trstu. Meseca decembra je izdal civilni komi-sarijat v Trstu naredbo, s katero se dovoljuje pouk v slovenskih ljudskih šolah od prvega do vštetega petega razreda. Ravnoisti odlok strogo zabranjuje izstop že vpisanih otrok v druge bodisi italijanske ali slovenske šole. Kmalu se je pokazalo, zakaj je izšla ta modra naredba. Slovenski starši v mestu so se opravičeno" bali, da ostanejo njihovi otroci brez pouka. Vpisali so zato svojo deco nekateri celo v oddaljenejše okoliške šole. Vsled gornjega odloka ne morejo sedaj svojih otrok všolati v na novo otvorjeno Št. Jakobsko šolo, ki jim leži tik pred nosom. Kljub vsemu nagajanju od strani laških šolskih oblasti se je našlo nad 1200 slovenskih otiok, ki niso nikjer obiskovali pouka in so se vsi do 10. decemnra vpisali na Št. Jakobsko šolo in tako napolnili proti pričakovanju laških nasilni-kov šol. poslopje.
S tern ljubeznivim odlokom niso kaznovani samo starši ozir. njihovi otroci, ki morajo delati dolgo pot iz mesta v okolico, ampak je žaljeno tudi slov. učiteijstvo okolice, katero smatra nova šolska oblast za manj zavedno nego ono na slovenski zasebni šoli. Ce pa misli ta oblast, da bo okoličansko učiteijstvo vzbujalo v svojih učencih drugačen čut nego ono na zasebni šoli, se jako moti. —
§ Slovenske knjige v zasedenem ozemlju. Mesto dosedanjih slovenskih čitank sestavili so Lahi v zasedenem slovenskem ozemlju nove in sicer so bile te dni uradno vpeljane: „Začetnica za slovenske ljudske šole", „Drugo berilo za obče ijudske šole", „Tretje berilo za štiri-in večrazredne obče ljud. šole", „Četrto berilo za obče ljudske šole", „Peto berilo za obče ljudske šole" in „Šesto berilo za VI., VII. in Vili. razred obče ljudske šole". Vse te knjige je uredil dr. prof. A. D e M i c h e 11 i, ravnatelj idrijske realke. Računice so ostale za enkrat stare, isto-tako knjige za verouk. O berilih, za katere je sestavljalec De Michelli lahko ponosen, spregovorimo o drugi priliki kaj več. Za danes samo to, da se nam smili uboga naša mladina, ki se jo pita s tako hrano!
§ Poleg realke, ki so jo Lahi otvorili v Idriji, se nahajajo v idrijskem mestu še trije gimnazijski razredi. Tudi tem razredom ravnateljuje najnovejši slovenski pe-daog dr. prof. A. De Michelli.
§ Okrajni odbor Narodnega sveta za neodrešeno ozemlje. Dne 21. decembra se je vršil sestanek zaupnikov iz neodre-šenih jugoslovanskih ozemelj v restavracijskih prostorih Narodnega doma, ki je vsled sklepa zborovanja beguncev z dne 5. oktobra izbral okrajni odbor Narodnega sveta za Ljubljano in okolico. Slični odbori obstojajo dosedaj po vseh večjih krajih, kjer žive begunci v večjih skupinah. Novoizvoljeni odbor šteje 7 članov. Tudi učiteijstvo ima v njem svojega zastopnika.
§ Smrtna kosa. Dr.e 13. t. m. je umrl v mariborski bolnici tov. F r. T r o h a, katerega je — kakor mnoge njegove tovariše — pregnala vojna \ ihra iz ljube mu goriške dežele, star jedva 28 let. Pokojni Troha je služboval pre i vojno v Lokovcu nad Cepovanom. Pozneje je moral v vojake ter postal rez. poročnik. Dragemu tovarišu bodi ohranjen ijub spomin! — V Zatičini na Dolenjskem je preminula dne 15. t. m. gospa M a i 'jažnidarši-č e v a soproga tov. Rudolfa Žnidaršiča, nadučitelja v Šmarjeti v-' Velikovcu na Koroškem, ki je služboval pred vojno na Ciril-Metodovi šoli na '"ančah v Gorici. Raizžaloščenemu tovarišu naše iskreno sožalje!
Književnost in
umetnost.
Klavirski album za slovensko mladino. 81 slovenskih nar. pesmi, prirejenih za klavir. Izdala I in založila „Glasbena matica' v Ljubljani, l ak o je naslov strokovnjaškemu delu našega priljubljenega skladatelja in pedagoga g. Josipa Pavčiča, in j je to delo pri nas edino te vrste. Globoko je umel i skladatelj potrebo preustrojitve našega klavirskega pouka na podlagi najlepšega domačega zaklada — narodae pesmi. Kamorkoli pogledaš po klavirski literaturi, najdeš pri vseh velikih narodih d o-maio snov za pouk v tej panogi glasbe. In ni naravnejšega kot to, in ni pomembnejšega kot to, saj s tako klavirsko literaturo se dviga že v prvencih ljubezen do čudovite lepote naše narodne pesmi in glasbe sploh. Tudi gojenci višjih in najvišjih letnikov bodo s pridom uporabljali to zbirko; vsak posameznik pa, ki ljubi domačo pesem, bo prišel v nji na svoj račun ter jo bo porabljal v srčno veselje in zabavo.
Delo je sestavljeno po najnovejših principih klavirske pedagogike in odgovarja najmodernejšim zahtevam klavirskih šoi svetovne klavirske literature. Snov je vzeta iz narodne pesmi in urejena po težkočah od 2.—6. šol. leta. Rabila se bo poleg vsake učne knjige kot učna snov. Ne pogrešaš pa v tej zbirki tudi kratkih muzikalnih ilustracij, ki so pravi njeni dragulji. Zaigraj „Zagorsko", „Slepca", „Je pa davi..." in čutil boš kar se z besedami ne da povedati. Pa ne samo o teh, o vseh Si. pesmih, ki se nahajajo v zbirki, velja isto.
Glasbeni učitelji so morali doslej pri pouku segati po nemških „Jugendalbum-ih". Toda ti so nudili našim gojencem tujo snov, ki nikdar ne more v pouku roditi tisuh uspehov, kot jih rodi lastna iz naroda vzeta snov. Poslej nam ne bo več treba hoditi k tujcem. To je zasluga g. Pavčiča, ki je s svojim prelepim delom spopolnil to veliko vrzel v naši klavirski literaturi.
Cena delu je 16 K in se dobiva pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani in v knjigarnah. Mi zbirko vsem kar najtopleje priporočamo, samo pa se po svojih vrlinaii priporoča najbolj
Glasbeni uciteiji, katerim je delo v prvi vrsti namenjeno, ga bodo gotovo s hvaležnostjo kviti-
rali.
A. Rapé.
Spominjajte se „Rezervnega sklada".
Ob koncu leta!
Ljubljana, 31. dec.
Z današnjo številko zaključuje »Učiteljski Tovariš« najlepši svoj letnik v dcbi šestdesetih let — prvi letnik v svobodni, samostojni uižavi! Urejal je Šolske razmere v Avstriji. v dobi naše narodne s.iž-nos i in nam tako ohranil naro.inost v šolstvu in stanu; urejal jih bo v naši mladi državi tembolj in tem vztrajneje naprej, da se čimprej konsolidiramo.
Letošnji letnik »Učiteljskega Tovariša«, s prištetimi številkami od onih mesecev, ki smo jih preživeli lani po prevratu, je najlepši del iz zgodovine našega stanu in te številke našega glasila se blišče kot biseri zmage po našem dolgoletnem boju.
A ne domnevati, da je boj že dokončan. Še se bodo kresali naši meči, še bo potreba trdega in vztrajnega boja in dela, da uženemo reakcionaren duh in režim, ki se je vgnezdil tudi v našo mlado državo in njeno šolsko upravo — ki nas v prvi vrsti zanima.
V težkih dnevih prevrata je bil ure-jevan »Učiteljski Tovariš« z železno roko, ker bilo je treba bistrega in trdega dela, da si naš stan pribori svoje dolgotrajno zahtevane pravice. Vodstvo naše organizacije in vodstvo našega glasila je bilo neumorno na delu za dobrobit nas vseh.
Zato si štejemo v svojo stanovsko in časnikarsko dolžnost, da se ob koncu leta spomnimo moža, ki je vodil v tem najod-ločilnejšem času naš list in bil tudi duševni voditelj našega organizatoričnega dela. Med letom je odšel od uredništva »Uči-
teljskega Tovariša« po velikih zaslugah dolgoletnega, neumornega dela pri našem glasilu, brat in tovariš fingelbert Gangl in se posvetil delu na šolskem polju v naši mladi državi, da tudi tam realizira naše vzore in načela v prid in blagor našega stanu in šolstva.
Že od leta 1896 stoje kakor jekleni klini njegove govorjene in pisaae besede v zgodovini našega stanu in glasila, na katerih smo se mi vsi vzpenjali navzgor in na katerih stoji ponosno danes naša stanovska stavba. Ni bil on vse, a bil je prvo-boritelj in voditelj nas vseh!
Ne samo, da je žrtvoval pol svojega življenja našemu stanu in našemu glasilu, ob prevratu je žrtvoval našemu glasilu in stanu vse več nego prej, ker delal je v uredništvu z nadčloveškimi močmi in neumorno silo v dosego naših smotrov, zate smo šteli v svojo časnikarsko dolžnost, da podamo te vrstice njegovemu skromnemu poslovilu, s katerim se je sam poslovil od uredništva »Učiteljskega Tovariša«.
S prihodnjo številko nastopi »Učiteljski Tovariš« svoj šestdeseti letnik. Čaka ga še borba za naš šolski zakon, za ko-nečno ureditev naših plač iti materialno-pravnega vprašanja za konečno izvršitev naše skupne strokovne-stanovske orgahi-šolstvu in stanu; urejal jih bo v naši mladi zacije. Tri velike naloge poleg vseh dnevnih in tekočih vprašanj, ki se pojavijo vmes.
V tem znamenju in v znamenju povabila za nadaljno sotrudništvo, izrekamo vsem sotrudnikom ter drugim tovarišicam in tovarišem, ki jih vabimo v svoj krog: Srečno in veselo novo leto!
Uredništvo.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
XXXV. izkaz.
Po 248 K: Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj (poslala Fani Jandlova — Malanedelja). Po 50 K: Blaganje Janko — Ljubljana. Po 20 K: Mi-helič Ivan in Stanka Meškova — Se lca, Gorenjsko; Michler Ivan — Vrhnika. Po 15 K: Katka Vrtačičeva — Mavilc; Francka Završanova — Dobliče pri Črnomlju. Po 10 K: Turk Anton — Dol pri Ljubljani. — Današnji izkaz 398 K. Prej izkazanih 8558 K. Koncem leta 1919 znaša skupna vsota 8956 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana VII., Gasiiska cesta 172/1.
LISTNICA liUEDNlSTVA.
R. V. v K.: Vašo pritožbo smatramo za upravičeno, kakor se nam na drugi strani zdi upravičena zahteva „Učit. društva za laški okraj" v IV. točki resolucije, ki jo prinaša naš list na drugem mestu, da naj prinašamo tudi personalije iz seje višjega šolskega sveta. Strinjamo se z Vami, da se važnejše zadeve nimajo reševati od predsedstva, ne da bi se prej zaslišalo mnenje vseh zastopnikov višjega šolskega sveta. Tudi zadevo ravnateljstva na meščanski šoli v Borovljah bomo obdržali v evidenci; enako mesto okr. šolskega nadzornika za Prekmurje, ki se je pa med tem samo drugače zasukalo. Kolikor je nam znano, se o učiteljišču v Velikovcu ni razpravljajo ua seji višjega šolskega sveta. „Zaveza" odklanja vsako odgovornost, da se zavlačuje zadeva koroškega zastopnika na višjem šolskem svetu in smo že zadnjic prinesli poročilo, da predsedstvo višjega soiskega sveta ni odgovarjalo na vloge naše organizacije. V tem oziru je to omalovaževanje želja uciteijstva in je predsedstvo naše organizacije že zavzelo svoje stališče. Sebi v obrambo moramo navesti, da so bile le tehniške ovire vzrok, da je izostala objava personalij iz predzadnje seje višjega šolskega sveta, oziroma, da je zakasnela. Naši zastopniki so naprošeni, da nam poročajo o personalnih zadevah. Tudi Vaši želji, da bi podali podrobnejša poročila iz sej višjega šolskega sveta bomo ustregli v kolikor nam bo mogoče. Tudi mi smatramo višji šolski svet za javno korporacijo, ki je kot taka podvržena javni kritiki. Zadeve, ki se obravnavajo na sejah, gotovo posebno intere-sirajo učiteijstvo in ne smejo ostati med štirimi stenami. Naj ne bo mnenje o teh vprašanjih me-rodajno samo od stališča par oseb. V toliko se strinjamo z Vami, da se dozorela vprašanja lahko podajo javnosti v kritiko. Naprosili smo naše zastopnike, da nam poročajo o tem podrobneje in tako nekako izpopolnijo oficielna poročila iz sej višjega šolskega sveta. Popolno pravico imate izvedeti, kako stališče zavzamejo naši zastopniki pri posameznih vprašanjih na sejah višjega šolskega sveta. Pravzaprav imamo mi v višjem šolskem svetu samo enega pravega zastopnika uciteijstva, ker se na drugega ne moremo zanesti, da bo ob vsaki priliki zastopal mnenje večine uciteijstva in zavzel naše stališče. Kaj čakajo z naredbo o javni kvalifikaciji in telovadbi naraščaja nam ni znano. O predsedniškem vprašanju višjega šol. sveta je zavzelo vodstvo naše organizacije skupno stališče s profesorskim društvom. Na vprašanja in predloge o preosnovi višjega šolskega sveta Vam danes ne moremo ougovoriti. Zanesite se v tem oziru na organizacijo, ki bo storila, kar bo mogoče. Vendar se tudi na meiodajnih mestih ne najde vedno smisla za povsem demokratično stališče in se v oviro navajajo razni razlogi. Tudi mi smatramo višji šolski svet za naš šolski parlament, kateremu je podeliti širšo avtonomijo. — Glede razpisov služb in odlokov nam je od višjega šol. sveta obljubljeno, da bomo prejemali vse razpise in odloke, in bomo s tem lahko ustregli. Da pa okrajni šolski sveti ne pošiljajo razpisov in odlokov je krivda naših okrajnih šolskih nadzornikov, da ne poskrbe za to; v prvi vrsti pa zastopnikov uciteijstva v okrajnih šolskih svetih samih, ker ne pritisnejo na okrajne glavarje pri sejah okrajnega šol. sveta, da se bo to zgot o. V drugem slučaju lahko to zahtevajo naša okrajna učiteljska društva. — Dali smo Vam javen odgovor, ker smo prejeli že več enakih vprašanj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
uciteijstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna
Vsem c. naročnicam in naročnikom vošči
srečno novo leto
uredništvo in upravništvo
Ženitna ponudba.
Uradnik na deželi, 50 let star, vdovec, išče 35 do 40 let staro družico k trojimi majhnimi otroci. Slika s pismeno ponudbo naj se pošlje pod št. 520 poštno-ležece Zgornje Trušnje via Velikovec (Koroško).
f
\/sako vrstne šolske zvezke
lastnega izdelka
priporoča
Učiteljska tiskarna, Ljubljana,

Frančiškanska ulica 6.
NaiveSi slovenska hranilnica!
a
Ljubljana, Prešernova ulica 3V
je imela vlog koncem leta 1918 . . K 80,000.000 — rezervnega zaklada.......„ 2,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupiiarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
J