*• pifuaeee ur«4fee kret pofiljatre denarja i« ne starem« osirati, Sarotnlkl saj poiiljaj« '“itolM v Ljubljani m pošti: vi« fi-e', . / K 14*— #« Jat* ,. , , » 48*— $$$ l-ria ... aV— « t . . , T— k«2g«?matvo} '**, ssl» let® HSjrel K93— as s*a! tsta » « 50'*“ as ?«W 'ata . * *5*“* *« «as«? ./ » a*— i«auo do Oglat! «e računajo p c po-rabljeneia proštom in sicer l mra visok ter 4.* mat fclrofe prostor r.a enkrat 40 vtn., ta večkrat popust ;*4aKtt* Jo a* Starc* kg* štsr. i». Moto* STi^fc« ~ Usrafttlltvtt jo sa JtarljJaeaa trs* s=c= v.ev, S. — TetefJa Sfev. 14, -*-^~ y$.2ts.$%£J&a steč« Insoratev i. 4r. se »aj prt-Usi 'ss «4$st«r dopisnica sli sasmka. — Dopisi a»j si -- Rokopisi s« u« trslsjo. jpcaamezim Steblika velja 40 vinarjev Pavšalni frttnko / 213 Ste*. ¥ LluWjaixl? sreda 3« septembra 1918» 11. leto. Protest Radgone proti pri-klopitvi k Nemški Avstriji. Ldu. Ljubljana, 2.sept. Pred-sedništvu deželne vlade za Slovenijo so dospele iz Radgone od 1. t. m. nastopne protestne brzojavke: Z ogorCenjem smo 2vedeiJ, da se potrjujejo vesti o pripadnosti Radgone z okolico Nemški Avstriji. Kot za-radgonskih Slovencev najodločneje protestiramo proti nameri, izročiti desetisoče naših ljudi v nemške kremplje. Poživljamo deželno vlado, da naš protest brzojavno naznani jugoslovanski delegaciji v Parizu in ji pove, da naše ljudstvo tukaj preklinja to vrtoglavo politiko in ne privoli v noben kompromis. Radgona z okolico Je slovenska zemlja in mora ostati združena z Jugoslavijo. — Naiodna Obrana. Neizprosno stojimo na naših mejah in nikdar ne pripuščamo naše vrlo slovensko ljudstvo šrahskemu žrelu. Radgona in okolica je bila in bo slovenska. Z njem izgubo nam zadene žgoče rane, ki ne bodo poprej izležene, da dobimo, karjenaŠe. ■ Sporočite to naši delegaciji v Parizu, i da naj razume vsebino tega klica ter da ne priznamo z nobenim pogojem kompromisa napram naše zemlje lač-n*n»U tujcu. — Radgonski Sokol. Doznava se, da je Radgona z °kolico postala predmet kompromisa in da nas hočejo Nemci oropati novih desetisoč Slovencev. Onkraj Murena Štajerskih tleh vso naše cvetoče dele Je s tem uničeno. Naznanite takoj naši delegaciji v Parizu, t’a ne privolimo v to narodno smrt in da Radgona z okolico mora pripasti Jugoslaviji. Med tukajšnjimi Slovenci vlada velikansko ogorčenje. Storite vse, kar je mogoče storiti, da se rešimo pogina. — Tiskovna zadruga, Murska straža, Izobraževalno društvo. Po notici v „Freie Presse" se je sklenil v Parizu kompromis, da odpade v Mariboru plebiscit. Zato pripada Radgona Nemški Avstriji. V imenu danes tu v Radgoni zbranih Slovencev Iz Radgone ter popolnoma slovonshih vasi severno od Mure. to so Zetincl, Bodonci, Zcnkovci, Slovenska Gorica, Potem in Stara Ves, vse okoii 10.000 Slo-vencov prosimo da so brzojavno protostlra proti lažnjlvim in nesramnim poročilim dr. Kamnlkerja, ki jc bil za vse vojne na čdu vsenem-štva in je danes Vsenemec, kakor lahko potrdijo to maloštevilni radgonski Nemci, katerih se je pri izdaji legitimacij naštelo lil in ki so vsi priseljeni iz Nemške Avstrije. Radgonski Nemci s^mt izjavljajo, da se, ako so odrezani od Prekmurja in slovenskega dela južno od Mure, morajo ali izseliti ali pa prositi, da pripadejo Jugoslaviji. Veliko razburjenje dela med Slovenci, da velja pangermari Kamniker več kot lojalni Jugoslovani, k* »e v naprej boje maščevanja Nemcev, kateri danes že grozijo, da bodo s Slovenci pošteno pometli. Prosim brzojavne nujne intervencije v Belgradu in pri del?ga-gacijl v Parizu. — Klobčič, vladni tajnik. __________ Izpremembe v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. Ldu. Dunaj, J. septembra. (Čtu.) »Neues Wiener Tagblatt* prinaša poročilo svojega posebnega poročevalca Evgena Lenhofa iz gt. Germalna, ki ima nastopno vsebino: V kolikor se mpre iz raznih časniških poročil napraviti slika o izpremembah, ki jih je izvršil vrhovni »vet, se more P mirovni pogodbi, ki jo bomo jutri dobili, reči nastopno, pri čemur se mora prepustiti informacijskim mestom odgovornost .za točnost. 1. Politična določila. Nemška Avstrijasemora imenovati Avstrijska republika. Priklopitev k Nemčiji ne bo prepovedana v mirovni pogodbi sami, pač pa v spremnem pismu s tem, da se Avstriji predpiše, da ne sme trpeti nobene propagande, ki bi bila naperjena proti novi državni tvorbi. Nadalje se napovedujejo razne izpremembe personalnega prava, zlasti onega na podlagi naturalizacije in obcije, ki se približujejo našim pred- Dr. Janko Leskovec: Jubilej in še kaj. Spomini In slike Iz vojne dobe. (Dalje.) Ondotno ljudstvo se znatno raz-likuje od karantanskega debla Slovencev. Vzhodno od Maribora se začenjajo panonski Slovenci, pomešani c severa priseljenim nemškim, iz vzhoda pa s hrvstskim, nekaj pa tudi z madžarskim elementom. Na Ptujskem folju imate imena, ki spominjajo na le , 0 pokoHenje; so lam Šalamuni j vr oani)» Mustafa, Hasenmall JJd. So to potomci ogrskih Krucov in drugih razboribh hajdukov, ki so pri svojih napadih na Slovenske gorice in ptujsko-mursko polje po kakem na* "ijučju ostali tam. Vsled tega poko-•jcnja so tl poijanci strastno, vročekrvno, v jezi naravnost divje ljudstvo. Prebivalci oravih Slovenskih goric *o mirnejše nravi. Nimajo pa tudi Nobene prave zavednosti. Veke traj. joče suženjstvo je upognilo njih nekdanji pono3 in danes se klanjajo pred »sakim takozvanim boljšim človekom. Čudno pa je, da ne pride kot tak v poštev slovenski Inteligent in tudi ne slovenski trgovec. Proti tem občutijo neko jezo, sovraštvo, ne morejo si prav predstavljati, di.bl bil Slovenec gospod. To je pridržano izključno •plemeniti" nemški rasi. In če se Slovencu navidez klanjajo, za hrbtom mu nasprotujejo, ga zavidajo in v njegovih podjetjih ovirajo. Zato pa padajo v prah pred vsskim nemškim kramarjem i« čevljarjem. Pripadnost k k renegatstvu, jc oni iastior, *i tvori go3pod3tvo, izobraže" npst, značaj, bogastvo. Zato ie za našega človeka siino težko tam živeti, in mnogokrat sen se vprašal, če veliko število _ siak, teh sovražnikov kralja Matjaža, ni simbol nesrečne te deželice. Kjer je senca, je tudi solnce. Med mnogimi omahljivci, bojazljivci, odpadniki žive neustrašeni posamezniki, klubujoč vsej vladni in nevladni korupciji. V St. Lenartu je spadal k njim moj šef, osobje pisarne in še par drugih neustrašenih mož. Sploh je o-psžati v tem delu slovenskega Štajerskega velika nasprotja; odločne, ne- logom. Vojni ujetniki se bodo po možnosti po ratifikaciji takoj vrnili domov. Sprejetje Nemške Avstrije v zvezo narodov se bo izvršilo takoj po ratifikaciji. Ravnotako naj bi bila Nemška Avstrija v posebnem dogovoru pooblaščena, da sme odposlati svoje zastopnike na mednarodno delavsko konferenco, ki bo meseca oktobra v Wa-sbingtouu. 2. Teritorijalna vprašanja. Črta murski breg z Radgono pride brez posebnega ljudskega glasovanja pod Nemško Avstrijo. Giede pride-litve zahodne Ogrske se ni ničesar izpremenilo. Ostane pri dosedaj znanih mejah, ne da bi se moralo izvesti ljudsko glasovanje. Nadalje je bil odklonjen predlog teritorijalne komisij?, da naj se obveže Nemška Avstrija v mirovni pogodbi, da prizna odcepitev Predarlske s pogojem, ako bi Švica izrečno zahtevala priklopitev. Predarhka ostane torej v Nemški Avstriji. Z. Gospodarskii pogoji. V tem oziru šo vesti dosedaj najbolj skromne. Kar se tiče vojnih posojil, bo morala Nemška Avstrija bržkone jamčiti za one tltre, ki «o sicer na njenem c-zemlju, pa so last pripadnikov narod- I nlh držav. Netituliranl predvojni dol- j go vi se naj bi razdelili kakor titudrani na vse nasledstvene države. Glede trgovsjcih odnošajev napram narodno strm državam naj bi ža dobo 5 let veljalo rekompenžacijsko načelo. Če hoslovaŠka republika in Poljska bili bi dolžni 15 let dobavljati ’NemSki Avstriji premog v istem obsegu kakor pred vojno. V teh vesteh se ne omenja obremenitev z netituliraniml vojnimi dolgovi, predvsem ključ za preračun, tako da se more smatrati, da bodo določila zelo težka. — Podobno poročilo prinaša tudi »Neue Fr. Presse«. Čudna taktika radikalcev. B e Igra d, 1. sept. 1919. Država je prišla srečno zopet v novo krizo. Viada sicer še ni demisl-jonirala, toda njeno staiišče je postalo nevzdržljivo vsled one nesmiselne določbe zborničnega poslovnika o forumu, ki zahteva za sklepčnost zbor- nice navzočnost najmanj polovico poslancev. Vladi je nemogoče, da bi mogla uspešno delati, če se mora pred vsako sejo Narodnega predstavništvi posebej boriti za sklepčnost in dela-zmožnost. Res je, vlada bi si lahko pomagala, ker stoje v poslovniku tudi precej ostre določbe proti onim po-siancetn, ki se nočejo udeleževati sej Narodnega pred?tavn!Šiva. Demo-kratsko-sccijalistiČna večina pa noče seči po tem skrajnem sredstvu. Tako so se začela zopet pogajanja ... Vodijo se popolnoma po vzorcu dunajskega parlamenta slavnega spomina. Ce bi ne itpela pri tem država, če bi ne trpeli pri tem vsi, bi se človek moral smejati temu licitiranju, prerekanju in omahovanju. Voditelji strank razpravljajo kar križem. Nekateri «o v to pooblaščeni, drugi poskušajo srečo na svojo pest, da jim ne bodo mogli odreči važnega mesta v vladi, če se jim posreči doseči sporazum s to ali ono skupino. Radi teh vsestranskih dogovorov in pogajanj je nemogoče dobiti pregleda, jasne slike nad celotnim položajem. Vse plava v popolni negotovosti in nejas-nbsti. Kar je bito včeraj verjetno, je danes že nemogoče. V nedeljo sa se razbila pogajanja z radikalci in se je reklo, da je vsak sporazum nemogoč. Na površje je prišel Narodni klub, ki se je izrazil, da je pripravljen vstopiti v vlado samo... pa se je začela že zopet stara igra, ker se klubov! člani nikakor niso mogli sporazumeti, kakšne pogoje naj pravzaprav zahtevajo. S sporazumom zopet ni bilo nič, parlamentarni kaos je še naraste!. Proti vsemu pričakovanju so se danes popolnoma vnovič razširile vesti, da se hočejo radikalci In demokrati vkljub dosedanjim neuspehom zopet znova pogajati. Značilno za nervozno razpoloženje med poslanci je dejstvo, da so mogle nastati v kuloarjih tako nesmiselne govorice k?kor te, da hočejo gotovi uplivni krogi sploh razgnati parlament in vlado ter uvesti vojaško diktaturo. Slučaj je hotel, da Je prišel v zadnjih dnevih v Narodno predstavništvo dvorni marša! Balugdžič. Mnogi poslanci so njegove posete spravljal ■oattgas mmm upogljive narodnjake in pa siabiče (ielo mnogo Štajeicijancev). Kdor je res značaj, je neupogljiv, ni ga pripraviti do nobenega kompromisa. Tam rjaseljenš kranjski Slovenci niso na dobrem glasu; so po večini omahljivci, jc tudi prsv:h renegatov. V fcomeifdh krajih skoro ni srednje mere, Kranjec jc pa v narodnostno ogreže• nem ozemlju prav srednje vrste narodnjak (začetkoma morda radikalec, pozneje pa omahljivec ali celo odpadnik). Sploh pa kranjski Slovenci niso priljubljeni. (Dr. Črnko v *Kotrolorju Skrabarju«,) Stf je opazil kmalu, da me mori dolgčas in je skušal moje nerazpolo* ženje pregnati. Res kavalir, veseljak, odličen pevec, dober govornik, lovec ni mogel videti nerazpoloženega človeka poleg sebe. Prirejali so sc izleti, začela »e je organizacija Sokolstva, vršil shod v Gočovl, ustanovila politična organizacija narodne stranke 2a St. Lenartski okraj, tako da res ni bilo mogoče, prodajali dolgčas. Zlasti lepo se je razvijala sokolska misel In naše društvo je štelo v kratkem 30 članov, kar je naravnost neverjetno za ponemčurjenl Lenart. Naš soilchstor jc vodil kot načelnik priprave za zlet v Rušah, ki bi Jmel biti nekaka glavna skušnja za veliki sokolski zlet v Ljubljani 15. avgusta 1914 Sokolskega zleta 28 rožnika 1914 ne bom popisoval, povdarjati hočem le. ds je ob tej priliki starosta mariborskega Sokola, dr, Rosina, prebral brzojavko sibskega sokolskega društva ,Dušdn Silni", ki z obžplovanlem izjavlja, da se radi Vidovdanske proslave ne mote udeležbi zleta. Pozabiti ihdi ne smem ostrega govora dr. Dušana Serneca iz Ormoža, ki je uničujoče kritiziral politiko države nasproti Jugoslovanom, ki je onemogočila sokolskim društvom izven monarhije u-deležbo na ljubljanskem vse3okolskem prazniku. Ko sem drugi dan, v nedeljo, lenuhari! v postelji, pridrvi šefov brat Mirko in me vpraša ves razburjen, če že vem novico o smrti prestolonaslednika in njegove žene v Sarajevu, ki ju je usmrtil PrinČip In sozarotniki, (Dalje prihodnjič.) takoj v zvezo z omenjeno govorico. V strahu za svoje dijete so se mnogi gospodje požurlli, da so že kar naprej dvignili dijet e za september, tako da je mora 1 predsednik blagajnam prepovedati izplačevanje dijet za naprej! Opozicljonalne stranke, posebno Radikalni in Jugoslovanski klub, igrajo pri pogajanjih čudno ulogo. Radikalci vsak hip spreminjajo svoje zahteve: najprej pravijo, da so jim na poti samo nekatere osebe v sedanji vladi in da bodo stopili v njo, če pusti Demokratska stranka te pasti. Čeprav gre za odlične strankine člane, sklene demokratska stranka, da ugodi tem zahtevam ter žrtvuje ministra Pribičevlča in Poljaka, a radikalci postanejo še bolj neizprosni in stavijo v ospredje programatična vprašanja s takimi za htevami, k) so za vlado nesprejemljiva. Ko pa se pojavi nevarnost, da se vlada sporazumi s kako drugo skupino, postanejo zopet popustljiv! in začno nova pogajanja. Vedno bolj gotovo postaja, da njihova taktika nima drugega namena, kakor odločitev kolikor mogoče zavleči. Kaj s tem hočejo, ne ve nihče; med njimi samimi menda tndi samo prvi voditelji. Najbolj verjetno je, da bi rab! zavlekli končno odločitev tako dolgo, da se vrne iz Pariza Pašič, ker upajo, da se bo njegovemu vplivu in njegovi spretnosti posrečilo izvleči zavoženi radikalni voz. Medtem pa počiva ves državni aparat, saj se noben minister ne more resno lotiti dela, ker še ne ve, če bo jutri na vladi — in uradniki po ministrstvih niso nikdar gotovi, da jim že v par dneh novi šef ne prekriža vseh njihovih načrtov. Skoda jo ogromna za vso našo gospodarstvo in vse naše prebivalstvo, Toliko škodo trpi tndi država kot taka, ker izgublja zaupanje in ugled, ki bi bila ravno danes tako potrebna doma in v tujini I —iČ. Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.* (Konec.) Ta vojska je razdrla tudi delavsko internacijonalo. Olavno krivdo nosi pri tem nemška večinska socijalno-demokracija, ki je šla skupaj črez drn In strn z nemškimi Imperijalisti in militaristi, ki so hoteli zasužnjiti ves svet. Francoskih, belgijskih, angleških in amerikanskih socijalistov tozadevno gotovo ne zadene nikaka krivda. Bili so proti vojski. Ko pa je Nemčija napadla najprej Belgijo, morila, požigala, uničila vse in pozneje isto počenjala v Franciji, ni čuda, da se je proletarijat omenjenih nesrečnih dežel boril z vsemi silami proti nemškim barbarom. Ce bi bili zmagali Nemčija in Avstrija, bi bila zmagala v Evropi tudi reakcija. Zavladal bi bil zopet srednji vlak. Francoski, belgijski in angleški proletarijat se je v prvi vrsti boril za ohranitev človeških pravic, ki bi bile v nevarnosti, če bi zmagali Nemci. Branil je demokracijo svojih držav pred nemškim absolutizmom, svobodo, ki jo je vžival proti podložništvu, ki bi nastalo v slučaju nemške zmage. Nemci, pa naj bodo tudi socijalisti, sploh nimajo pravega čuta za svobodo kakor n. pr. Francozi, Angleži in Amerika nci. Nemškemu narodu je policijski in vojaški duh zašel že preveč v meso in ktl* To je bolezen, ki je bila nevarna svobodi celega sveta, in od katere bodo morali Nemci še temeljito ozdraviti, predno bodo postali enakovredni člani civiliziranih narodov. Internaci-jonaio so pokopali toraj nemški so-cijalni demokratje pod vodstvom Scbefdemanna. Ponovilo se je isto kot leta 1870. v nemško - francoski vojni. Vsi revolucijonarni in socijali- * članek,' ki je bil priobčen v nedeljo, spada v program ruskega boljševizma in bi ga morali priobčiti že prej, a pomotoma se nam je vrinil h koncu. Toliko v pojasnilo onim, ki bi ne naSli zveze med njim i današnjim člankom. L red. stični krogi so tedaj čutili, da če zmaga Nemčija nad Francijo, bo to zmaga reakcije. Kako prav jim je dala zgodovina 1 Socijalisti vseh romanskih narodov so delovali proti vojni. Tedaj ko je Bakunin najbolj goreče deloval za stvar svobode, sta si socijalno-demokratična papeža Marks in Engels pisarila strategtčna pisma in se navduševala nad uspehi „naših hrabrih vojakov" (Glej, korespondenco Karla Marksa s F. Engelsom). Isto je bilo med to vojno. Nemški socijalisti so kar noreli od samega navdušenja. To smo tudi slovanski narodi v Avstriji bridko občutili. Ni čudno, če socijalisti drugih narodov le nferadi sede s takimi ljudmi pri skupni mizi. Svetovna vojska je inter-nacinalo razbila. Boljševizem ali komunizem pa je v socijallstičnih strankah posameznih držav povzročil razkol. Omenjal sem že, kako so ruski boljševiki nastopali proti svojim biv~ šim sodrugom manjševikom (socijal-nim demokratom). V Nemčiji je bila pravcata vojska med Spartakovci (komunisti) In Scheidemanovci. Tudi v Nemški Avstriji je že prišlo med obema strujama do krvavih konfliktov. Na Češkem še ni prišlo do očitega razkola. Na Slovenskem se bije zakulisni boj med komunisti in pristaši erfurtskega programa. Naši komunisti — oziroma ena skupina istih pod vodstvom Nino Furlana — so nastopili s svojo socijalno - politično revijo „BakIjo,(. Izšla je dosedaj le ena številka. Pa še ta je bila zaplenjena. Kako nesrečno taktiko imajo merodajni krogi v boju proti boljševizmu I Program „Baklje" je bil sledeči: „ln mi, zapuščeni, zasmehovani, prezirani in opljuvani bomo skupno korakali po trnjevi in križevi poti, po strmem klancu tja gor do cilja: do osvoboditve kmeta in delavca, tja do Svobode do Enakosti in Bratsva!" Ta program je vzet iz že citirane knjige N. Bucharina: „Program komunistov (boljševikov)" Bucharin pa nikjer ne govori o osvoboditvi kmetov. Njegov stalen tozadevni refren je: Osvoboditev delavcev in najrevnejših kmetov oziroma ubogih vojaških prebivalcev. Mislim, da v tej razliki leži globok pomen. Kdor misli, da se bo naš kmet navduševal za komunizem, je velik naivnež. Potem pač ne pozna mišljenja našega kmečkega ljudstva, lstotako smatram za politične naivneže vse dotične socijaliste, ki upajo, da bo kmet volil s socijalisti. V tem oziru sem še vedno neveren Tomaž. ..Baklja" povzdiguje Iljlč Uljanova Ljecine med bogove in poje Trockemu veliko slavo. Nikjer niti besedice kritike o krvavi in nemoralni taktiki ruskih boljševikov. Lepo je geslo: Svobod«, Enakost in Bratstvo 1 Toda še nobena revolu-cija ni oživotvorila teh gesel. Svobode v Rusiji tudi boljševizem ni uresničil. Nasprotno: poteptal je vsako svobodo vesti; bratstvo tudi ne Izraste iz krvi, ampak Iz ljubezni. Ljudje, ki so bili zbrani okrog „Bak!je“, fledajo na ves svet skozi očala n črnke socijalne demokracije. Ta se zaveda, da ne more utajiti svoje sokrivde na izbruhu svetovne vojne. Hoče pa jo zmanjšati. Zato dolži tudi francoske, angleške in amerikanske socijaliste, da so sokrivi vojne. To trditev pogreva tudi „Baklja“. V uvodu tega članka pa sem dokazal, da je ta trditev kriva, „Baklja" je po izdanju prve številke prenehala izhajati. „D e m o k r a c i j a" (socijalistična revija) izjavlja v svoji 8 —12. št. na usta svoje urednice Štebi Alojzije v „PregleduM pod notico: „Pro domo“ sledeče: „Z današnjo številko „De-mokraclja" na novo pot, na pot, kjer hodi danes revolucijonarni proletarijat vsega sveta v eni vrsti z onimi duševnimi delavci In onimi inteligentl, ki razumevajo zvanje nove dobe. V uvodnem članku smo jasno povedati, da se prlpoznavamo h komunističnim idejam in povedali smo tudi, da nas sili k temu mogočni kulturni razmah, ki bo prišel od uresničenja komunističnih idej"... ..Demokracija" je sedaj oficijelno glasilo slovenskih komunistov. Medtem so tudi izdali: „Ustavo (osnovni zakon) ruske socijalistične federativne sovjetske republike" v založništvu „Slovenske Socijalne Matice". Ta knjižica pa je bila tudi zaplenjena. Slovenski komunisti pravijo, da hočejo pridobiti naš narod za komunizem s st -arnim delom, poukom in organizacijo, nočejo pa hujskati zatiranih proti zatiralcem. Trdijo, da stoji slovenski proletarijat po svoji ogromni večini v komunističnem taboru. Resničnost te trditve bo pokazala strankina konferenca in volitve. Povedal sem že, da ne verujem, da bi se naš kmet navduševal za komunistične ideje. O socijaiizaciji zemlje ne bo hotel ničesar slišati. Kmečko ljudstvo pa tvori pri nas narod. Industrijskega proletarijata je pri nas komaj par odstotkov. Če bi se vprašanje komunizma moralo odločiti v Jugoslaviji, bi bil izid zanj zelo slab. Ker je pa to svetovno vprašanje, je odvisno od tega, kako je bodo rešili veliki narodi. To bo merodajno tudi za nas. Ker je to vprašanje sedaj na s/etu najbolj pereče, sem hotel v teh člankih informirati slovensko javnost o bistvu bolfševizma ali komunizma. Za vzor sem vzel ruski boljševizem, ker on je zvezda vodnica za vsa komunistična gibanja drugod. Povedal sem, kak je ruski boljševizem v teoriji in kak v praksi. Komunistom ne bo ugajala moja ostra kritika ruskega boijevizma, ki pa je čisto resnična in opravičena. S e m z a g o v o r n i k s vo-bode vesti in prepričanja, nasprotnik vsakega nasilja, pa uaj pr ide od desne ali leve, naj bo v službi te ali o ne ide-je, ker nobena ideja ne more opravičiti nasilja. V kolikor so komunistične ideje dobre in življenja sposobne, bodo zmagale. Toda ne nasilnim potom. Treba je, da se člo-! veštvo res prepriča o njihovi vrednosti in dobroti. Le na to način bodo prišle do splošne veljave in bodo v blagor človeški družbi, če se komunistični družabni red v tej celi oni obliki uresniči, ne bo obstojal vedno. Sledil mu bo drug družabni red, predvsem anarhistični, ki bolj odgovarja človeški naravi kot pa komunistični. Anarhističnemu bo sledil zopet drug, ki bo še boljši in popolnejši. Življenje in razvoj gresta vedno naprej, sicer v serpentini, toda vedno naprej. Ljudje, ki si predstavljajo pod anarhistom človeka, ki ima v vsakem žepu eno bombo, ne bodo razumeli kaj je anarhtstičen družabni red. Toda ni moj namen ob tej priliki o tem pisati. Podal sem sliko boljševizma in s tem Izvršil tozadevno svojo nalogo. Trgovska Šola v Novem mestu dovoljena. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je s svojim zelo laskavim odlokom z dne 18. avgusta 1919 gremiju trgovcev za Novo mesto in novomeški politični okraj dovolilo ustanovitev mešane dvoraz-redne trgovske šole v Novem mestu pričenšl takoj z novim šolskim letom 1919/20. Letos s 1. oktobrom se otvorita pripravljalni razred ih I. razred. V pripravljalni razred se bodo sprejeli učenci in učenke brez vsake skušnje, ki so spolnili 13. leto ali ga bodo spolnili saj do 31. dec. 1.1. ter imajo ugodno spričevalo dovršene ljudske šole. V l letnik se bodo sprejeli brez vsake skušnje učenci in učenke, ki so saj z zadostnim uspehom dokončali Četrti razred kake srednje šole ali popolno meščansko šolo In so stari 14 let, ali bodo isto spolnili do 31. decembra t. 1. — V 1. letnik se sprejmejo tudi učenci in učenke, ki še niso popolnoma absolvirali spodnje srednje ali meščanske šole, pa so že stari 14 let; toda le-ti imajo uspešno prestati sprejemni izpit. Sprejemni izpit obstoji iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja In prirodoslovja. Pri skušnji se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. V II. letnik, ki se odpre še-le prihodnje šolsko leto, se bodo sprejeli učenci in učenke, ki bodo izvršili saj z zadovoljnim uspehom 1. letnik. Vpisnina v pripravljalni tečai, kakor tudi v I. letnik, znaša 20 K. šolnina je mesečno 30 kron za osebo in se mora plačati vedno za mesec naprej. Z ozirom na velike stroške za vzdrževanje šole, ki jih mora kriti po .večini trgovski gremij sam, šolnina gotovo ni pretirana za takšno strokovno šolo v današnjih razmerah. Na večkratna vprašanja odgovarjamo, da morajo starši ali varuhi sami preskrbeti stanovanje in hrano za svojega otroka. Gremij nikakor ne more prevzeti takšnih preskrbovanj. Ker se pričakuje, da se bo oglasilo za sprejem nadpotrebno število učencev, priporočamo, da vsi oni, ki imajo spričevala deponirana pri gremiju ali v knjigarni g. Urb. Horvata, timpreje osebno priglasijo svoj vstop v trgovsko šolo, vsekako pa do 10, septembra t. 1. oziroma, da vzamejo spričevali* zopet nazaj, če so se iz enega ali druzega vzroka premislili to šoio obiskovati. Če želi kdo kakšnih pojasnil, jih dobi pri trgovskem gremiju v Novem mestu pri načelniku g. Karolu Barboriču ali pa pri tajniku, knjigarju g. Urb. Horvatu. Gozdarski študij. Pred nekaj dnevi so prinesli časniki notico, da podeli vlada p&t podpor gozdarskim visokošolcem za študranje v inozemstvu (na Dunaju ali v Švici). Podpore znaSaJo od 2000—2500 K na leto. Za današnje razmere so veliko premale. Eksistenčni minimum znaša na Dunaju mesečno 600 K, v Švici pa po nezanesljivih informacijah 250 frankov (najbrže več). Če računamo 1 švicarski frank samo 8 K, znaša eksistenčni minimum mesečno 2000 kron, ietno 20.000 K. V Franciji je študi-ranje še dražje kot v Švici, cenejše je v Nemčiji. Za Dunaj imajo podpore nekaj pomena, za vsa druga mesta so pa popolnoma brez pomena, ker ne bodo nikogar napotile v tujino, ki ni bil že prej namenjen tja. Kakor znano, so bili izključeni v februarju t. 1. vsi Slovenci z dunajske zemljedelske visoke šole. Gozdarji (bili so le 4 na celi vIs. šoli) so odšli v Zagreb, le eden se je pozneje zopet povrnil na Dunaj. Ta Je sedaj tudi edini slovenski gozdarski viso-košolec (poleg par Hrvatov) ki študira v tujini. Nekateri izmed izključenih so hoteli iti v švico in so prosili za podporo, a pokrajinska vlada jim je obljubila 800 K na leto. Sploh so pa vsem odsvetovali Dunaj in Švico in priporočali Zagreb. V naši kraljevini primanjkuje gozdarskih inženirjev. Uprava in nadzorstvo gozdov, ki spadajo pod agrarno reformo, se nahaja deloma v rokah ljudi, ki nimajo nikake gozdarske izobrazbe. Mirno, lahko trdim, da [gredo vsled njihovega neveščega ravnanja z gozdi stotisoči narodnega premoženja v izgubo. V doglednem času tudi ne bo na razpolago strokovnjakov. Država bi morala skrbeti, da dobi v najkra— šem času dovolj zmožnih in delavnih gozdnih inženirjev in jih pošiljati v tujino, da spoznajo tuja gozdna gospodarstva. Dvomim pa, da bodo te male podpore vzpodbudile naše di-jaštvo v tujino, da bi se podalo na ta študij, ki je eden Izmed najtežjih* Nerazumljiva je kratkovidnost vlade, pa naj sl bo centralna ali pokrajinska, ki skopari in štedi pri tisočih na podporah, med tem ko gredo p° drugi strani vsied neveščega ravnanja z gozdi stotisoči in miljonl narodnega premoženja v izgubo. —S— Razne vesti. Koridor med CeSko In Jugoslavijo. „Obzor“ pcjofa iz Pariza, da se ie svet deseterice na infcijatlvo ^ehosluvaš ce mirovne delegacije vnovič pečal s vprašanjem koridorja, ki naj bi ve al preko Prekmurja Jugo-slavijo z Ceho slovaško državo. Večina ententnih državnikov /žastopa stališče, da se more koridor ustvariti edino pt tem plebtscita prizadetega Prebivalstva. Italija izpušča jugoslovanske ujetnike. Zader, 1. septembra. (Izv. por.) Vsled energične f>itervencl|e naše mirovne delegacije je začela ijalija vendar že vračati jugosl. internirance, ki so bili covedeni svoj čas v Italijo. Už ljeni lUljanaši na Reki. Reka, 1. septembra. (Izvir, por.) V zadnjih dneh je opažati živahno g barje italijanskih čet. Večina dose Oanjih posadk na Reki in v okolici je odšla v Italijo. Na njihovo mesto pa so prišle nove čete, ki pa so po Številu mnogo slabše. Tudi general Grazioii je odpotoval danes zju-tra iz Reke, ne da bi se vedelo kam. Reški italjanaši so vidno ozlovoljeni, ker jim italijanska oblast ne zaupa toliko, da bi jih informirala o svojih namerah. Posebno so zamerili, da je odpoklicala Italija iz pristanišča 3 >ta-1 jamske vojne ladje, ki so bile v Re- že ves čas med okupacijo, a ni Svojega ukrepa toliko prej razglasila, da bt imelo reško prebivalstvo priliko, se ,.dostojno" posloviti. ltat]jsn( m jugoslovansko grozdje prekislo. Reka, 1. septembra. (Izv. por.) ..Primorske novine" poročajo, da je povabilo njihovega urednika Cakiča več italijanskih časnikarjev na razgovor, na katerem so mu izjavili, da le njih in njihovih kolegov zelja, da Pride med Italijani in Jugoslovani do *bHžanja. Jugoslovani v Sibiriji. ., Belgrad, 1. septembra. (Izv. por.) L,s« poročajo, da se nahaja v Sibiriji §e vedno izredno veliko število Jugoslovanov, ki so sedaj po večini razkropljeni po ondotnih čehcslovaš-kih legijah. Našim rojakom se godi v Sibiriji zelo slabo in listi zahtevajo, naj se vlada energično pobriga zanje In Jim v nakrajšem času omogoči povrnitev v domovino. 440 cd Nemcev potopljenih ladij dvignjenih. Ldu Saint Germain, 1. septembra. (Dun. KU) „Dally Chronicle" javlja, °a je angleška admiraliteta dvignila iz obrežnih angleških voda do sedaj 440 !adii. ki so jih bili Nemci potopili jn rešila pri tem nad eno miljardo »rankov vrednosti. Dvignila je tudi Jiaki blago v vrednosti 50 miljonov Jankov, ki se je nahajalo na potopisni ladji , Lavrenhc". Posrečilo se le dvigniti tudi nekatere nemške pod-mcrnice, kt so imela na krovu važne listine o podmorski vojni. Dnevne ves«, dn Prestolonaslednik Aleksander poseti to jesen Staro Srbijo in Macedonijo. dn Prošnja graških Slovencev. ^*kor znano se vtšl dne 7. in 8. sept. Rio v®Mka čitalniška in sokolska *avnost. Staro in mlado komaj priča-^•e teh dnevov. Mi v tujini živeči -'lovenci 8e veselimo, da je vendarle ^hkrat izginilo nemčursko gnezdo Ptuj jj P?staio slovensko mesto, še bolj m bili veseli, ako bi nam jugoslovanska oeželna vlada omogočila z olajšanjem Pri izdajanju potnih listov poset te javnosti. Ko bi kdo namignil deželni »ladi v Liubljani, da ista dovoli za ta «učaj olfcjšanje v Izdanju potnih listov * zanesljive Slovence iz Giadca. ozi-oma sploh nemškega štajerskega. Do-jmo s'cer od dunajskega zastopstva ovcljtnje za vožnjo v Jugoslavijo, a amo za tja, za nazaj moramo zopet prositi dež. vlado v Ljubljani In na to dovoljenje bi morali eventuelno čakati tudi ceiih 14 dni. Pri tem pa se lahko zgodi, da dovoljenja za nazaj ne dobimo — kar se je že marsikomu pripetilo. Nujbolje bi biio, da za ta izjemni slučaj izda dež. vlada olajšave na ta način, da pošlje jugoslovanskemu zastopstvu v Gradec »bianco« podpisane tiskevine in istemu naroči, da sme te tiskovine porabiti za zanesljive Jugoslovane, ki se udeležijo ptujske slavnosti, ali pa izreče, da se od jugoslovanskega zastopstva izdani potni Usti veljavni za vožnjo v Ptuj in nazaj in o tem koraku seseda obvesti tudi kontrolne štacije v Špiiju, Mariboru in Ptuju. _ . d;; Španska muha v Celju in Rogaški Slatini. V soboto, dne 6 sept. vprizori Dramatično društvo v Celju velezabavno burko »Španska muha«, ki je žela do zdaj na vseh odrih najsijajnejši uspeh. Burka je nad vse zabavna ter vsebuje vse polno komičnih zapletljajev. Glavne komične junake igrata g. Povhe, režiser in komik slov. nar. gledališča v Ljubljani, kot gost ter g. Ivo Ferlež, čian dram. društva v Celju, ostale vloge so v rokah najboljših članov celjskega dram. dtuštva. Ker je zanimanje za to burko veliko, opozarjajo sl. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice za to predstavo. Začetek točno ob 20 uri, konec ob 22. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gled. blagajničarki in na dan predstave od lu. do 12. ure pri gled. blagajni. V nedeljo, 7. septembra 1.1. pa vprizore Člani dram. društva v Ceiju pod vodstvom gosp. Povheta v gledališki dvorani to nad vse komično burko v Rogaški Slatini, na kar opozarjamo posebno sl. občinstvo iz okolice, da si pravočasno preskrbi vstopnice Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini g. Beraniča v Rog. Slatini in pri gdč. Ivanki Ferlež pri Sv. Križu ter na večer predstave pri blagajni. Začetek predstave v Rogaški Slatini ob pol 21. uri, konec ob 23. uri. dn Poziv na dvomesečno o-rožno vajo. Vsled odpusta letnikov 1888 in 1889. od orožne vaje in letnika 1898. od aktivne službe, se poživljajo na dvomesečno orožno vajo vsi v letih 1886. in 1887. rojeni, ki so bili svoječasno aser,tirani ali pa pri prebiranjih za čruovojno službo z orožjem sposobne spoznani. Priti morajo vsi, ki so v ozemlju kraljevstva SHS pristojni ali rojeni in vsi, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. Zglasiti se morajo pri pu-kovni okrožni komandi (vojnodopol-nilnemu poveljstvu) področja bivališča* Letnik 1887. se mora zglasiti dne 15. septembra, letnik 1886 pa 22. septembra, vsakokrat ob 8. dopoldne. Po možnosti je prinesti s seboj vojaško opremo in obleko ter perilo. Oproščeni so: 1. železničarji, poštni uslužbenci in rudarji, sprejett v službo pred 1. septembrom 1.1. 2. bogoslovci ter dijaki visokih in srednjih šol. 3. trajni invalidi (iz nadpregleda). Invalidi pa se morajo zglasiti pri orožniških postajah. dn Za ureditev osebnega in blagovnega prometa med Jugoslavijo ia Italijo. Iz Belgrada poročajo, da je vlada imenovala komisijo, ki naj izdela načrt za konvencijo, ki uredi osebni in blagovni promet med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo. dn Odličen slavist prof. Matija Murko v Zagrebu. V Zagreb je dospel v znanstvenem poslu znani slavist, projesor v Leipzigu, Matija Murko. Kakor je znano, je on naš ožji rojak-Slovenec in je bil prej nekdaj profesor na graški univerzi. dn Neprestana švmbščina v trgovskem občevanju. Devet mesecev imamo ze Jugoslavijo in Čas bi bil, da bi postali ponosni na svoj jezik. Toda ne! Velike »narodne« tvrdke dopisujejo še vedno nemški s Stiger-jem v Celju (I) in trgovci v Mariboru (!) Ko bi se ti ljudje vsaj zavedali, ko likim brezposelnim trgovskim sotrud nlkom bi pripomogli do kruha, čo bi dopisovali v slovenskem ozemlju slovenski 1 Tu gre za socijalno vprašanje in dalje molčati bi bilo greh in na- sprotovanje ministrskemu ukazu, ki zapoveduje nemškim podjetjem nastavljati narodne uslužbence. Take »narodne« trgovce bo treba javne imenovati, ali se vam ne zdi to čisto prav, g. J ..... o ? dn Kaj poreče vlada k temu? Propadla A -strija je imela veliko orožnikov, ki so ji biii zvesti do njene smrti in so še danes po njej javkajoči preostale!. Veliko število teh gospodov je po političnem preobratu »zbolelo«, iskali so »zdravje« — beri dopusta — in v mnogih slučajih so ga dobili po več mesecev. Tako ozdravljeni o-rožniki so se pa sedaj prav pridno poprijeli raznih obrtov n. pr. agenture, gostilne, trgovine, prekupčlje, veri-žarstva itd. To so neoziraje na starost, taki gospodje orožniki, ki jim ne diši Jugoslavija in komaj čakajo upokojitve, da sežejo potem po poslih, ki si jih že sedaj pripravljajo. Se ob pravem času opozarjamo na to dejstvo zlasti obrtne oblasti, da ne bi s podelitvijo obrtnih pravic neopravičence obdelill, j ker žendarmi te vrste niso vojni invalidi, temveč jugoslovanski dezerterji. d n Tržaški ln gorlški verlžniki. Ni ga bolj naivnega naroda, kakor smo Slovenci. Vsa Ljubljana ve in kajpada menda tudi policijska oblast, da že mesece in mesece, ko sicer ni biio mogoče nobenemu poštenemu Slovencu dobiti potnega dovoljenja za prekoračenje demarkacijske črte proti Italiji, so nekateri tržaški in gorički tudi Slovenci, se kar sprehajati in se še danes spiehajajo iz Trsta in Gorice v Ljubljano in nazaj. Tl ljudje nesramno verižijo z italijansko robo, in hotel Union, Slon itd. imajo vedno sobe pripravljene za te ptičke. Posebno se je opažalo, da so se držali Uniona, dokler je bila tam italijanska misija. Ti ljudje ne samo da verižijo, ampak tudi vohunijo. Vsakdo, ki jih pozna, ve, da bi tak človek za par metrov blaga prodal ne samo Ljubljano, ampak celo Jugoslavijo. Znano je, da se ti ljudje v Trstu in Gorici shajajo z italijahskimt oficirji in renegati, eden njih je celo vpisan kot »tenente«. Ti verlžniki, katere vsak človek v Ljubljani po imenu pozna, niso bili nikdar trgovci, ali pa so pred vojno falirali, danes pa prihajajo v Ljubljano in se obnašajo kot najpoštenejši »trgovci« in otvaijajo »zaloge na debelo.« Da trpi pri tem naše domače reelno trgovstvo velike škodo materijelno in na ugledu je jasno. Tudi je jasno, da povzročajo v prvi vrsti le tl verlžniki neznosno draginjo. Nejasno pa je samo eno: Kako dolgo bodo trpele to obrtna in trgovska nadzlralna oblast, vojaštvo in policija?! dn Italijanske okupačne oblasti so z današnjim dnem ostavile izplačevanje pokojnine vsem onim umlro-vljencem, ki niso doma v okupiranem področju. dn ttaliiansk! trinog. V eni zadnjih številk Vašega cenjenega Usta je opisal nekdo življenje naših jetnikov v Italiji ter imenoval pri tem laškega poročnika Bruno Canfotti, ki je ravnal posebno grdo z njimi. Najbrž je to Bruno Candotti, 20 leten alpinski podporočnik, ki je bil dodeljen zloglasnemu jetaiškemu taborišču v Orezzanu pri Veroni in odšel koncem januarja 1.1. kot poveljnik z neko stotnijo na delo. Le ta častnik je bil v imenovanem taborišču eden najhujših tiranov; za najmanjši prestopek, največkrat popolnoma po krivem, je suval in pretepal ubogo rajo z gorjačo, brez katere ga sploh nikdar ni bilo videti. Na najnesramnejši način je izkoriščal glad, katerega so morali prenašati jetniki; če je izvedel, da ima Še kdo kako dragocenost, uro, prstan, fino dozo za cigarete ali kaj sličnega, poklical ga je k sebi in barantal z?, predmet kakor žld. Za zlato uro je dal v najboljšem slučaju 3 hlebce kruha: če se je zdelo jetniku premalo, ga je kar napodil, a ura je že izginila v njegovem žepu. S silo je odvzemal tudi avstrijski denar (sicer na višje povelje) in dajal zanj skrajno pomanjkljive pobotnice. Govoril je dobro hrvatsko in nemško; pripomniti se namreč mora, da je bil ta kavalir doma na Primorskem in je obiskoval šole v Gorici. Njegov oče se je preselil pozneje v Bosno, kjer je živel ves čas vojske kot uradnik in se nahaja tam najbrž še danes. dn Lov na verižntke. Zagrebška vojaška policija je vodila v zadnjem času energičen boj proti zagrebškim verižnikom in drugim oderuhom. Dan na dan prirejajo racije po lokaiih, ki so znani kot zbirališča teh ljudskih sesalk. Racije so bile do sedaj še vedno zelo uspešne. Vsakikrat so polovili p r ducatov sumljivih elementov ln jih odtirail čez državno mejo ali pav njihove domače občme, ako so pristojni v Jugoslavijo. Časopisje z veseljem konstatira, da se je policija vendar že začela zavedati svojih soci-jainih nalog in želi, da bi šla po začetem potu energično naprej. — Kedaj se ojunači tudi v Ljubljani in po drugih slovenskih mestih policija k energičnemu lovu na ljudske pijavke ?! dn Promet na Jadranskem morju. Tržaški Lloyd vzpostavi v kratkem naslednje proge: Progazbrzo-parniki Trst—Aleksandrija, srska proga Trst—Aleksandrija—Smirna, tesalska proga Trst—Carigrad, proga z brzo-par niki Trst—Solun—Carigrad—Črno morje in dalmatinsko albanska proga. dn Davek na javne zabave. Minister za prosveto je v sporazumu s finančnim ministrom izdelat zakonski načrt o davku na jav.ne zabave, v katerem se nahaja določilo, ki se tiče monopoliziranja boskopov. Od teh dohodkov bo pripadlo državi okrog 10 milijonov dinarjev. Tri četrtine dohodkov bo prejemala država, eno četrtino pa bo odstopila dižava v korist sirotam onih mest, v katerih se zabave prirejajo. i dn Kaj bo z našimi v jetniki? V ponednljek, na prazn k rojstva M. D., to je 8. septembra 1919, ob 11 url dopoldan se vrši v veliki dvorani Mestnega doma važno zborovanje radi naših vojnih ujetnikov. Na ta važni sestanek ste povabljeni vsi, ki imate sorodnike v italijanskem, ali pa tudi v vjetnlštvu drugih držav. dn Pred nekaj dnevi se jeivrnll iz italijanskega ujetništva gosp. Tonče Radej, Izmenjan kot invalid, ki je pripovedoval, da se godi Jugoslovanom zadnje mesece ujetništva izredno slabo, slabše kot vsem drugim ujetnikom. Izmed 800 častnikov, ki so biti izmenjani kot invalidi, je on edini Jugodovan, vsi drugi so bili večjidel Nemci in Madžari. Od jugoslovanskega moštva sploh niso nikogar izmenjali. Glad in nečloveško ravnanje z ujetniki sta naše ljudi privedla do obupa, iz-gleda na rešitev iz tega neznosnega stanja ni nobenega, reveži so telesno in duševno strti. V programu nove vlade, kakor tudi je obširen, nismo nikjer čltali, da se bo vlada nemudoma in z vso energijo pobrigala za te nesrečneže. Je pa to njena sveta in nujna dolžnost, ker so tudi oni kri naše krvi in smelo trdimo, da jetnjih večina šla v ujetništvo, da bi se mogli boriti proti Avstriji, a jim Italijani tega niso pustili. Našo deželno in osrednjo vlado nujno poživljamo, da stori najenergi-čnejše korake, da se naši ujetniki vrnejo vsaj, dokler so še napol živi. dn Razglas oddaje glavne tobačne zaloge v Marbeku. S prodajo, založno trafisco spojena tobačna glavna zaloga v Marbeku se s tem razpisuje v oddajo potom javnega natečaja. Prednost pred drugimi prosilci imajo invalidi izza zadnje vojne ter udove in sirote v tej vojni padlih afi umrlih vojakov (častništva in moštva). Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne upoštevajo. Dotični obrazci se dobivajo pri finančnih oblastih brezplačno. Jamščina znaša 1400 K. , dn Zveza poštnih organizacij naznanja vsem provizornim tovarišem in tovarišicam, ki še niso prejeli novih draginjskih doklad, di jih prejmejo še v teku tega tedna ker je poštno ministerstvo brzojavno odredilo, da se izplačajo takoj draginjske doklade s prvim julijem, aspirantom in aspirantkam, stalnim pomožnim slugam, selskim poštnim slugam in uradnim pomožnim močem. Aspirantje, aspirantke in uradne pomožne moči prejmejo po 450 K mesečno, stalni pomožni in selski poštni sluge z eno-letno defi nitivno službeno dobo ifito-tako po 450 K, če pa imajo čez eno letno službeno doho prejmejo, pa še za ženo in za vsakega otroka po 50 K mesečno. O draginjskih dokladah za poštne odpravnike, sefske pismonoše in poštne sle pa izide po izjavi ministrstva v kratkem času tozadevna naiedba. dn Poziv železniški upravi. Pišejo nam: Prosim sprejmite te vrstice v Vaš cenjeni list kot prošnjo sto in sto mater in očetov, ki so primorani pošiljati svoje otroke z vlaki širom Jugoslavije. Ali se ne trese vsaka mati, ali ni v skrbeh vsak oče, ki mora pustiti voziti svojo hčerko, ne* dolžnega sina v nerazsvetljenih železniških vozovih po noči? Ali res ni mogoče preskrbeti železniški upravi razsvetljave za vozove ? Ako so vozni listki še prepoceni, naj pa se še za razsvetljavo primerno poviša cenal Vsak pošten človek bo raje žrtvoval še teh par vinarjev, kakor pa se vozil v egiptovski temi. Mcž>e, ki Vam je nravnost in dobrobit slovenskega naroda pri srcu, povzdignite svoj glas in pomagajte skrbi polnim staršem! Marsikateri starši nimajo drugega na svetu kot edinega poštenega otroka. Uničilo naj jim še to, pa so ob vse! dn Državna podkovska šola v Ljubljani. Novi polletni tečaj na tej šoii «e prične 1. oktobra 1919 in neha 1. aprila 1920 Poleg podkovstva se poučuje tudi ogledovanje klavne živine in mesa. Prošnje za sprejem je vposlaii najkasneje do 15 septembra 1.1. vodstvu državne poalovske šole v Ljubljani. Piošnjam je priožti: rojstni in krstni list, domovinski 1 st, zadnje šolsko spričevalo, učno spričevalo v dokaz, da se je učil kovaške obrti pri kakem kovaškem mojstru, nravstveno spričevalo in ubožni list. Ubožni prosilci, ki se ne morejo ssmi vzdiževatl, morejo dobiti državne podpore. Pouk sam je brezplačen. Samo oni. ki prestaneio skušnjo koncem te čaja, dobijo patent za izvrševanje pod-kovske obrti. dn Za I konjsko dirko na Bledu dne 7. septembra 1919. je po vsej Gorenjski velikansko zanimanje. Posebno pester prizor bo rudll krasen dekorativni zaključek dirke s prvovrstnimi plemenskim! konji In okrašenimi vozovi, ki j h bodo vodile krepke roke gorenjsk h fantov in deklet v narodni noši. Dostdaj je zglašenih 50 takih tekmokovalcev, katerim je pripravljeno 20 častnih daril. — Prireditev je v povzdlgo naše konjereje dalekosežne važnosti. K dirki bo vozil tudi posebni vlak, o katerem bomo občinstvo pravočasno obvestili. Tekmovalci dobe vsa navodila in pojasnila dne 7. septembra ob 11. uri dopoldne v pisarni Tourist Off ce na Bledu. dn Tatvin« natra T veju. Tekom vožnje s tramvajem v Zagrebu je bila ukradena trgovcu Mladenu Mandiču kožnata torbica za spise, v kateri se je nahajalo 20000 K v bankovcih-dn Vojaško društvo tre z rokov angleške armade šteje po poročilu generalnega zdravnika Evatta 64 000 članov. Zdravstveno stanje armade ni bilo nikdar preje tako ugodno kot sedaj. Najbolj disciplinirano moštvo v vojni in najboljši možje v vojašnicah izhajajo iz polkov, kjer se bojujejo vojaki tudi proti nezmernemu uživanju opojnih pijač, zlasti proti pivskim navadam. _________________ Ljubljanske 1 Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice" se vrši v sredo 3. L m. točno ob 20. v dvorani filharmoničnega društva. Prošim vsi in točno! Sprejemajo se tudi novi v godalih izveibani člani; zlasti kontrabasista potrebuje društvo. I Glasbena Matica. Vabimo vse Slovence In Slovenke, da pristopijo kot člani h Glasbeni Matici. Celoletna članarina znaša K 12-—. — Kulturna in narodna dolžnost vsakega Slovenca je, da postane Član Glasbene Matice, posebno v tem času, ko se( je pod njenim okriljem ustanovil slovenski konservatorij. i Ljubljanska garniz, godba sprejme Še nekaj izvežbanih godbenikov proti sistemizirani mesečni plači. Oglaski se je pri kapetanu kapelniku dr. Josipu Čerinu v stari cukrarni. 1 Staro podrtijo bivšega voj. skladišča pri Nar. Domu popravljajo. Baje bodo napravili nekaj stanovanj. To bi se biio lahko že davno zgodilo, tista podrtija je kazila celo okolico. 1 Društvo zasebnega uredništva Slovenije v Ljubljani poziva ene člane, ki bi imeli odvzeti naročeno olje dne 21. pret. m. pa so ta rok zamudili, da odvzamejo istega zanesljivo v četrtek 4. t. m. od 9 do 12. ure dop. in tam tudi plačajo. Sploh se naprošajo člani, da se drže določenega reda, ker sicer povzročajo društvu samo neprilike. 1 Po Ljubljani se potepata dva Italijana, bivša vojna ujetnika; nadvse čudno je, da nista bila odposlana v domovino, nego se nemoteno gibata v ljubljanskih kavarnah, kjer kakor nalašč prav naglas gostoličita svojo makaronščino. Baje stanujeta v hotelu >Wilson«. Umestno bi bilo, da se sl. policija pobriga za omenjena gospoda in jih s prvim ekspresnim vlakom pošlje v naročje njiiu materi Italiji. Sokol. Ljub- i S K s Nedeljah* telovadba Ijanskega Sokola na igrišč Ilirije je nad vse krasno uspela. Pred vsem nas veseli, di je bilo celo popoldne posvečeno samo telovadbi (brez običajne pijače in veselice) in treba je pohvaliti občinstvo, da je prav dobro razumelo to sokolsko prireditev. Tako lepega obiska že dolgo ne pomnimo. Bilo je do 10.0 0 ljudi. Vkljub gnječe je vladal najlepši red in zopet je treba povdarjati, da je občinstvo pokazalo pravo disciplino in reditelji niso imeli mnogo dela. Spored je bil lep: naš ,.Naprej*' je bil kot nalašč ustvarjen, da se izraža v gibih. Br. Murniku se je posrečilo, da mu je dal pravi izraz. Pri večjem nastopu bo to krasen pogled. Občinstvo je dobro razumelo ta nastop in je burno ploskalo. Sledila je prosta in redna telovadba, ki je pokazala da Ljub. Sokol marljivo dela in da raste. To na3 veseli. Med prereditvijo je občinstvo pozdravilo došie generale: telovadni plesi: barkarola in Faust so se precijozvio izvaiali, končna skupina je bila slikovita, čestitamo Ljub. Sokolu k tej prireditvi, ki pomeni zanj velik moralen in gmoten uspeh. Občinstvo je imelo zopet enkrat priliko videti uspehe sokolske vzgoje in upati je, da‘ se z novim šolskim letom naše telovadnice napolnijo z novimi sokoli in sokollči. s Zlet ,.Ljubljanske Sokolske Župe“ se vrši 7. septembra 1.1. na Viču. Zlet je celodneven. Zajedno praznuje Sokol na Viču desetletnico svojega delovanja. Opozarjamo bratska društva, da začete priprave vstraj-no nadaljujejo, da bodo rastop dostojna manifestacija sokolske misli s Sokol v Radovljici priredi dne 7. septembra 1.1. javno telovadbo z ljudsko veselico, tia kar bratska društva in prijatelje Sokolstva že danes opozarjamo. s Ribniški Sokol prirepi 7. sept javno telovadbo, združeno z društveno tekmo in ljudsko veselico. s Sokol v Cerknici si je postavil nov gledališki oder. V nedeljo dne 7. avgusta 1.1, se vprizori Dete lovo veseloigro .Dobrodušni ljudje' in Dolinčanovo dramo ,.Kmetska o sveta", na kar prijatelje pokrajinskih odrov in Sokolstva sploh opozarjamo. / s Sokol Litija Šmartno opozarja, da so priprave za proslavo njegove 10 letnice, katera se vrši dne 7. septembra 1.1. v polnem teku. Veselični odsek že marljivo posluje Zlasti živo je pa v telovadnicah v°Li-tijl in v Šmartnem, kjer se člani in članice pripravljajo za društveno tekmo, s katero hočejo svoj 10 Iftni ju- bilej častno proslaviti. Bratska društva, katera nas nameravajo posetiti, prosimo, da nam pravočasno javijo morebitne želje glede kosila in drugo. s Sokol v Konjicah. Ustanovni občni zbor telovadnega društva Sokol v Konjicah se je vršil v nedeljo dne 31. t. m. s Izlet mariborske sokolske župe v Ptuj. Dan 7 septembra bo za Ptuj in njega okolico narodni prazniki Pred 11. leti smo se ptujski Slovenci pripravljali na sprejem naših bratov in sester s severa in juga. Danes se pripravljamo, da sprejmemo brate in sestre iz juga in severa v slovenskem Ptuju. Pred 11 leti smo se s skrbjo pripravljali na dan skupščine sv. C. i. M., a danes, nam žari oko v zanosu in prosto dvigamo pogled, saj smo zmagovalci. Takrat nam je „Ptuj“ delil batine, nas obmetaval s kamenjem, pobijal naše ljudi z železom k tlom, 7. sept. pa bomo sprejeli naše drage brate in sestre radostnih src v slovenskem Ptuju, na tistih tleh, ki so nam bila 1. 1908 prepovedana; saj so policaji z revolverji v rokah zabranili skup-Ščinarjem uhod v mesto. 7. septembra bo ,Ptuj“ pokazal, da so mu bratje Sokoli in sestre Sokolice dobrodošli. s Sokol v Šoštanju uljudno prosi vsa bratska društva in druga narodna društva, da č s tem, da bi posnemali brate Hrvate. Pomisliti je treba, da ima gledališki igralec kljub d.brl plači vendarle težko staliSče v tem času, ker Ima za toaleto itd. ogromne izdatke. Z fiaattje Izvirna telefonska In brzojavna poročila .Jugoslaviji*. Pogajanja v Betgradu. B e !g r a d, 2. septembra. Pogajanja med vlado in radikalci so tudi danes ves čas nadaljevala. D«* mokra taka stranka je pristala nato, dl odstopi dr. Poljak kot minister z* agrarno reformo in prevzame to mestb dcsectenjl železn. minister Draškovičj Zah pa zahteva, da morajo radikalci popustiti v načelnem oziru. Radikalci, ki so bili poprej odločni nasprotniki agrarne reforme, zdaj že precej popuščajo, tako, da je mogoče, da se v tem vprašanju vendar doseže kmalu sporazum. Vesti Ljubljanskega dopisnega urada. Reka samostojna država. Ldu. St. Germain, 2. septembit* (DunKU.) „Excelsior« doznava iz italijanskih krogov, da bo postala Reka s precejšnjim delom svojega zaledja vmesna država. Reka sama bo dobila poseben statut, ki bo zavaroval njefl italijanski značaj. Vrhovno oblast bo izvrševal petčlanski odbor, ki bo sestajal iz 2 Italijanov, 2 Jugoslovanov in enega reškega meščana. Zader bo baje postal svobodno mesto. Mir z Bolgarijo. Ldu Pariz, 2. sept. (DunKu) Agence Havas priobčuje naslednje poročilo o diplomatskem položaju: Vrhovni svet zaveznikov želi izdelati mirovno pogodbo z Bolgarijo, čim' prej bo mogoče. Svet je sklenil, izročiti bolgarski mirovni delegaciji besedilo onih klavzul, ki določajo poli* tlčne meje Bolgarije. Zagotavlja se.1 da bo Bolgarija dobila dohod k Egejskem morju. Bolgarska delegacija bo nato v imenu svoje vlade podala iZ“ javo, da se odpoveduje ozemlju, označenem v mirovni pogodbi. U roda tega ozemlja se bo določila pozneje. v takih okolnostlh ne bo Tractja dala nikakega povoda za zavlačevanje talfU z Bolgarijo. Kulturni pregled. M Jugoslovanski konservatorij. Pouk in vodstvo dramatične šole |>a konservatoriju Olasbene Matice v Mubljani prevzame naš genljalni Igraje in mojster gospod Ignacij Borštnik, ki dospe te dni iz Zagreba v Ljubljano. Vpisovanje v dramatično šolo se bo vršilo v dneh od ^ do 15. sept. ki Časopis za slovenski jez'kf književnost In zgodovino. Prvi in drugi snopič II. letnika znanstvenega slovenskega Usta izideta v začetku novembra t. 1. Iz bogate ir. mnogo lične vsebine naj bodo navedete nekatere razprave. Dr. Fr. Webcr bo objavil razpravo „K fenomenologiji jezika", ki bo podala psihološko-apo-znavno teoretično analizo besednih la smtadLnih oblik pod vidikom njih reiativne okamenelosti in njih razvoja. Razprava bo za znanost veleva?,nega pomena, ter odkriva za raziskavanja razvoja jezikov sploh povsem nove temelje in metode. Dr. Fr. K'drlč bo nadaljeval svoje prispevke k zgodovini slovenske reformacije, dr. Prijatelj pa bo objavil zelo zanimiv članek o razmerju med Kopitarjem in Vodnikom. Ramovšev članek o sorodstvu staroindijskega sama bo prinesel marsikako hovo etimološko razlago in pojasnil tjraz uzmazi v brižinskih spomenikih. *ažen donesek k poznavanju jugoslovanske zgodovine bo članek dr. M. **°8a »Poslednji Brankoviči in goriški grofje". Prva dva snopiča bosta prinesla tudi večje število ocen, tako o Nlederlejevih Slovenskih Starožitnostih (Ramovš), o Izdanjih ..Tiskovne zadruge" (Jurčič I. in Stritarjeva antologija) izpod peresa dr. Kidriča ter o več, za zgodovino Siovencev važnih, Publikacijah Izpod peresa dr. M'lka Kosa. »Male vesti" bodo vsebovaie tanjše’referate in kratke razpravice ti posameznih strok. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino J® važen borec za našo mlado kulturo, ^vedajoč se te važnosti, ga je pre-..Siovenska Matica" v svoje za-“21‘8tvo In upravo. Upamo, da bo s,°vensko Izobraženstvo z vnemo seglo P° njem. Naročnina za II. letnik znaša 25 K In jo ie pošiljati na »Slovensko Matico" v Ljubljani, kjer je tudi Se nekaj izvodov I. letnika po 20 K na razpolago. Zahtevajte , Jugoslavijo" po vsoh gostilnah, kavarnah in brivnicah/ Pridobivajte novih naročnikovi Gospodarstvo. g Vse nemško-avstrijske zavarovalnice v Sloveniji postavila je, kakor se čuje, osrednja vlada pod sekvester. To je pametna naredba, samo žal, bo precej brezuspešna, ker nem. avstr, zavarovalnice imajo tu pri nas samo zastope, medtem ko so njinove centrale v Nenšk! Avstriji. Tu je torej zelo malo kaj sekvestrlrat, kvečjemu se obtežijo zavarovane, ki so naši državljan! s tem, da bada morali rediti še gospode sekvestrei Ce se pa hoče nemške zavarovalnice sploh izključiti iz našega ozemlja, poten to ne gre tako hitro in naj jih vlada postavi pod nadzorstvo vešča-kav. Ce je vlada poverila ta posel ljudem, k! so kdaj bili nekaj časa a-gjitje kake družb.1, ba s tem prs-aneto malo pomagano. Uitrojstvo zavarov. družb je tiko zamotano, da ni tu postavljati sekvettra vsacega krojača, marveč treba strokovnjake. g Naredba povsrjeništva za kmetijstvo glede dovoljenja sladkanja letošnjega vinskega prid alka. Na podlagi § 5 vi iškega zakoaa z dne 12. aprila 1907, drž. zik. št. 210 dovoli se z ozirom na neugodne vremenske razmere siadkanje letošnjega vinskega pridelka. Poraba sladkorja je dovoljena od početka vinske trgatve pa do 30. novembra 1.1. Najkasneje d> 15. dec. 1.1. Imajo tisti, ki so sladkali vinski mošt ali vinsko drozgo pristojnemu okrajnemu glavarstvu naznaniti množino vinskega mošta ati vinske drozge, Iti so jo sladkali in množino v to porabljenega sladkorja. Proden, se: Rf Proda se klavir, salonska suknja, uradniška bluza, sive hlače, nova siva obleka, klobuk 66, črevlji št. 37, 41, 43, krojaška miza s 4 klopmi v gostilni na Sv. Petra cesti št. 78. _________12»7 Pianino se proda pri vodstvu šole v Rožeku v Rožu po zelo ugodni ceni. .296 Pripravo za izdelovanje sodavice (znamka Schultz) velikega tipa proda za 2600 K Anton Starki v Ptuju. 1295 Lepo pasestro na lepem kraju, obstoječe iz poslopja, njiv, vinograda, travnikov, reli se lahko do 10 goved ter 15 prascev, 10 minut od postaje Poljčane se proda. Cena 42.000 K. Anton Kora-žija, Sp Laze pri Poljčanah. Pisalni stroj s cirilico, več stolov in miz in l konja proda ceno Srebotnjak, Kolodvorska ulica št. 31. 1287 a ta i ss: Listnica uredništva. P. n, društvom. Živimo v dobi društ venih veselic. Nekatera društva nas kar bombardirajo z dolgoveznimi reklamnimi noticami. Nekateri mislijo, da se suče ves svet okrog njih in da časopisi izhajajo edinole radi njihovih veselic. Nekatera društva pošiljajo za eno in isto veselico dan za dnem po dva do tri dopise. Danes smo prejeli za neko veselico že dvanajsto(l) reklamno notico. To je pa že od sile! Saj radi podpiramo društveno . delovanje, a izrabljati se ne pustimo. Pišite kratko, s črnilom in le na eno stran. Navedbe, da bo n. pr. srečolov, ša-jj\va pošta, da bo dobra pijača in baje izvrstna jedača itd. opustite; pa tudi sicer ne pišite pustih, puhlih fraz. Reklamo delajte z letaki, lepaki, vabili itd., a časopisa ne izrabljajte brezmiselno. Pomislite, da so še tudi drugi na svetu, ki imajo druge interese in ne samo za »šaljivo pošto, dobro jedačo in pijačo itd.« — Kdor pa hoče delati reklamo, naj plača oglas ali reklamne notice. Društvo napravi z veselico po par sto, da par tisoč dobička, časopis pa naj dela zastonj reklamo in če ne — pa je velika zamera. Izdajatelj in odgovorni urednik : Anton Pezck, Tiska „Zvezna tiskarna* v Ljubljani Kupujem imrekoT les, jelka, hrastov In bukov bodi sl okrogel ali rezan. Cene za les nti ložen v vagon se naj imtia nijo na V. SCAONETI, parni žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 419 Kopini dobro ohrr.njeno zimsko suk njo. Ponud >e na upravništvo .Jugoslavije". 240 žSlu&bei gj Nadmllou' Išče stalno me’ sto kot poslovodja. Govori slovensko, hrvatsko In nemško, oženjen brez otrok, kot poslovodja nad 15 let v večjih mlinih zaposlen. — Cenjene ponudbe se prosijo pod . nadmlinar" na upravo Jugoslavije. 1300 Notarskega kandidata ali uradnika sprejmem takoj — Plača po dogovoru. M. Hafner notar v Ljubljani. 1299 Več čevljarskih pomočnikov kakoi tudi spretnega prikrojevalca zgornjih delov sprejme takoj Lesjak Anton, čevljarski mojster, Kandija štev. 38. 1290 Gospodična s prakso v vseh, v področje blagajniškega poslovanja spadajočih del, zmožna slov. In nemške k respondence, knjigovodstva in strojepisja, prosi primerne službe. Cenjene ponudbe pod „Sirota" postno-ležeče, Ljubljana, gl. pošta. 1280 Francoski tečaj Jotvorl diplomirana učiteljica. Mje-sečni honorar 24 K. Praža-kova ulica 10, III. nadstropje, desno. 1298 B aano: Uradnik, srednje starosti želi priti takoj, event tudi pozneje k ubogi, pošteni, izobraženi vdovi ali gospodični na stanovanje in domačo hrano v sredini mesta. Plača 600 K mesečno. Cenj. ponudbe pod: »Plemenito srce" na upravništvo Jugoslavije. 1291 Stanovanje pri boljši družini z vso oskrbo se išče za 16 let starega dijaka. — Oglasi se naj vpošiljajo pod »Dolenc" na upravništvo Ju-goslavlje. ___________1293 Malo posestvo vzamem v najem. Kot odškodnino dam velike purane. — Naselim se najraje v ljubljanski okolici. Ponudbe pod »Goriški begunci", poštno ležeče. Črnomelj______________ 1289 Dve gospodični (dijakinji) se sprejmeta na lepo stanovanje in hrano pri noljši rodbini v Celju. Glasovir na razpolago. Tudi se podučnje goslanje in francoščina. Naslov pove uprav. Jugoslavije. Komisijska trgovina Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo manufitkturnegu blaga: cefirja, tiskovine, parhenta, klota, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, prltlskačev, rlnčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. KEFIR Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesti 6 naznanja sl. občinstvu, da je otvorll Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Koflrja In Joghnrtu Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile Pri rednem vlivanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo. Proda se! 1 konj 155 cm visok, 5 let star, pripraven za vsako vožnjo, 1 lahka pokrita kočija z usnjato streho, 1 lahek brek, s sprednjim sedežem in streho, preuredi se lahko v sani (sani, streha in sedeži so posebej pritrjeni in se lahko odstranijo), 1 tovorni voz, 1 kočija in 2 komata, vse v najboljšem stanju. Na slov v upravništvu „Ju-goslavije“. Ovčjo volno kupi E. KOCBEK KRANJ ter prosi ponudbe. Cel poper Singa-pore kisova kislina 80% sveče Stearinke Vermut vino žigice, 2/3°rig- zaboje • v riz in drugo blago, kakor tudi bukovo oglje nudi tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi 420 jabolčnega kisa« Ponudbe z navedbo množine in najuižjo ceno na Ljubljana I., poštni predal štev. 163. m priporočaj© $« $l«dce« domač« turdk«: Anončni zavod: Drago Beseljak Cankarjevo nabrežje S Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gospodavctaka ceata 10 Brivnice ~=== Franccheti Zdenka Dunajska cesta 20 F. Drganc Frančiškanska ulica Marija Kirinič, Sp. Šiška Celovška cesta 63 Dežniki, solčniki L. Mikuž Mestni trg 15 Elektrotehništvo Zavod za teh. in elektrotehniko Dunajska cesta 22 Lastne tovarne Glince 16 Janko Pogačar Mestni trg 25 Gostilne Anton Jalen Poljanska cesta 11. Fotograf ičniin reprodukcij. zavod Hugon Hibšer Gospodska ulica 16 Kavarna Josip Ivančič, Zvezda Kongresni trg Kleparstvo Jakob Fliegl Prešernova ulica T. Kom Poljanska c. 8 Krojači " Potočnik Feliks Šelenburgova ulica 6 Ferdinand Gestrin Poljanski nasip 8 Milan Cankar Sv. Petra cesta 33 Optik Jurman Karl Šelenburgove ulice Fr. P. Zajec Stari trg 9 Pisalni stroji Franc Bar Cankarjeva nabrežje 5 ^ Pisarniške opreme Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5^ Modni salon Marija GStzl Židovska ulica 8 in 7 Meh. delavnica Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 Mizarstvo Franc Škafar Rimska cesta 16. Prekajevalnica Jan Chalupnik Stari trg 19 Pohištvo, kupuje _Vid Bratovž, dediči ParfumerijaltT kosmetika Uranus, Mestni trg 11 Urar Peter Gornik Stari trg 20 Fr. P. Zajec Stari trg 9 Ivan Škerle Jeranova ulica 6. Skladišče, javno Balkan, Dunajska c. 33 Skladišče, Špeecijsko Dunajska cesta 33 (Telefon 366) Špedicija Uher J & A __ šelenburgova ulica 4 Slikarstvo in plokarstvo Josip Jug Rimska ccsfa 16 Stare P. Franc Florijanska ulica Špecijal. trgovina z ju veli in zlatnino Lud. Čeme _ VVolfova ulica 3 Štampilje Černe, Dvorni trg 1. Trgovina cvetlic Anton Bajec pod Trančo — vrtnarija Tržaška cesta Trgovina b klobuki in perilom na drobno in debelo Gvido Čadež Mestni trg 14 s papirjem Uranus Mestni trg 11 z gramofoni in ploščami Fr. P. Zaje Stari trg 9 s pohištvom Franc Škafar Rimska cesta 16 prva špecijalna, za rokavice in parfume O. Bračko Dunajska cesta 12 arr~— Manufaktura na debelo Filip Pečenko Dunajska ceata 6. s pisalnimi stroji The Rex & Co. Šelenburgova ulica 7 z vsemi pisarn, potrebščinami Josip Omersa Dunajska cesta 6/1. s šivalnim: stroji Josip Peteline Sv. Petra r.asip 7 s čevlji Aleksander Oblat Sv.^etra cesta 28 s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Stamcer Dunajska cesta 10 z železnino in poljedelskimi stroj i Zalta & Žilič Gospoilsvetska cesta 10 z gramofoni in godbenimi instrumenti Rasberger Sodna ulica šivalnih in pisalnih strojev in koles ' Ivan Jax in sin Dunajska cesta št. 15 Trgovina z kolesi in šivalnimi stroji Ig. Vok Sodna ulica št. 7. Vodovod, inštalac. T. Korn Poljanska c. 8. Zajutrkovalnica trg. špec. blaga in delikates T. Groše! Poljanska cesta 7 JUGOSLAVIJA* da« 3. septembra 1919, išče zasebni uradnik z dobro večletno službo proti visokim obrestim. Odplačilo mesečno do 100 K. — Ponudbe pod šifro „JugosIovan“ na upravo lista. Pevci in pevska društva — pozor! MALA PESMARICA (žepna izdaja 11X 15 cm) Št. 1. Davorin Jenko: Što dutlš, Srbine tužni? Moški zbor. Sprejmemo TRAVERZE več vestnih in pridnih kupim nove ali že rabljene. Ponudbe z navedbo profila in dolžine na stavbeno podjeije Jakob Accetto, Ljubljana, Tabor štev. 2. Uprava Jugoslavije" Marijin trg štev. 8, Ljubljana. St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8, SOTA Odvetnik L IJ. Dr. Pavel Valjavec za kurjavo, izolacjio, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno h plačuje najbolje trg. firm* j. Kušlan, ^anj, (Gorenjsko), Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se cdda potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921» 1922, 1923 — to je za štiri leta restavracija v zdraviliškem domu proti najemnemu znesku 8000 K in pa 15% obrabe inventarja, kateri se bo pa cenil šele koncem sezije. Navedeni najemniški znesek je smatrati za najmanjši ponudek, vendar pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. P. n. interesenti za gori razpisano restavracij0 se vabijo, da si isto za sedaj na licu mesta ogledajo* dokler še traja sezija. Ponudbam, katere je vložiti do 20. septembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu zdravilišča v Ro-gaški Slatini, je poleg ponudb zneska priložiti sledeče dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, p 3. o zadostni višini obratne glavnice. V Rogaški Slatini, dne 31. avgusta I9i9. Ravnateljstvo državnega zdrfvilišča ROGAŠKA SLATINA. Naznanilo. Slavnemu občinstvu, osobito svojim cenjenim obiskovalcem vljudno naznanjam, da sem opustil podružnico na Miklošičevi cesti nasproti hotela „Unionr, pač pa nadalje vodim svoje staro podjetje na sv- Petra cesti. Zahvaljujem se za izkazano naklonjenost ter prosim, da mi isto ohranijo tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem Matija Podkrajšek, brivec in damski frizeti Ljubljana, Sv. Petra cesta 32, v Zanklovi hiši* uraduje odslej naprej v hiši Wolfova ulica 6, I. nadstropje. * Ljubljena Telgr: Uherspcil. Inter. Telefon 117, Kontoristinjo popolnoma veščo slovenske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno računarico sprejme za takojšni nastop lesna industrija, Prednost imajo one, ki so perfektne v lašč ni ali francoščini ter so v lesni stroki že delovale. Pismene ali osebne ponudbe na „Pannonia“ društvo lesnih industrij-cev, Ljubljana, Šelenbur-gova ul. 7 / II. nad Jadransko banko od 10. septembra 1919. Plača po dogovoru. 7D51P? PLEBKRRUM J^aznemilo. Sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem zopet otvoril čevljarsko obrt in se vsem odjemalcem zahvaljujem za prejšnjo naklonjenost ter se priporočam za nadaljna naročila. Ivan Šetina, Ljubljana, Študentovska ulica. BARVA in KEMIČNO - CISTI * vsakovrstno blago obleke in PERE in SVETLOLIKi domače perilo ovratnice, zapesnice (pošilja po isto na dom) in srajce tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. se prično 1. oktobra 1919 novi tečaji za ste-nogratijo, strojepis, pravopis in poslovili nastavki, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik. Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. uro dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I. nadstropje. — Prospekti brezplačno. izšel je 3—5 snopič »Narodna knjižnice* Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS pozor poslovenil dr. J. Olonar; cena K 6‘— In 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO" povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 81—, Razpošiljam po najnižjih cenah samo na trgovce: kavo, čaj, cimet, poper, paprika, fino francosko pralno milo, toaletno milo, čokolado, kakao, metle in krtače ter vse druge predmete. okusno vezani K 10 V založbi „Zv«zne tiskarne* ro izšle izvirne pesnitve iv. Albrehta ..SLUTNJE1* in.Janko Olaserja ^POHORSKE POTl“. Cena Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg rte?. 25, import ter eksport Stolni trg, štev. 3, Maribor Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun . proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice,devize,vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.