Velja v LjcUIjsai in po pošti: telo teto poi teta . *lot!t leta . is mesec . K 3 >0 — 185 -„ 3>-.. 30 - Za inozemstvo: celo leta ... K 400 -P«« :cta. . . . „ 200— ifttrl leta . . . n 100-— u mesec ...» 35 — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . « . 4 dolarja Četrtletno. . . 2 dolarja NoyI naročniki aaj pcsnjajo naročnino no nakaznici. Oglasi se taracuna;« pft -*r*bllenem prestar* in sicr ter 55 mm r*okB Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. P'2. Telelon štev. 360. — Uj-rsvništvo je na Marijinem trgu ~ štev. 8. Telefon štev. 44. —-1 ■■■ ...... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov I. o^ vor dopisnica ali znamka. — Dopisi Rokopisi ce ne vračajo. "H l K Sf. gT~| Razprava o prestolonasledstvu. LDU Beograd, 5. Jan. Na scočnjl seji ministrskega sveta $0 bila na dnevnem re. da tri slavna vprašanja: I. vprašanje na-slcdstva prestola v primeru, da resent Aleksander ne bo Imel otrok; 2. vprašanje W>ravu!h enot; 3. vprašanje zgornje zbornice. Sklenilo se je, da se počaka, da podajo klubi svoja mnenja o teh vprašanjih. Ker jo večina poslancev odsotna In ker so danes odpotovali na božične počitnice že ostali poslanci, se bo o teh vprašanjih razpravljalo, ko so vrnejo v Beograd vsi poslanci. LDU Beograd, S. Jan. Glavni odbor demokratske stranke ]o imel včerft] važea sestanek, na katerem so jo sestavilo po-ročilo, ki so predloži prvi naslednji kluba-vi seji. Razpravljalo so fe tudi o snočnjl seji vlade ter o posameznih člcstlh ustavo. Večina članov demokratskega kluba ie glcdo vprašanja prcstolonasledstva mnenja, da krona nc sme preiti na žensko linijo dinastije KaragJorgJovlx?,v. Sicer pa sc bo o teh vpraSanjlh podrobneje razpravljalo dne 10. t. m., ko se vsi poslanci vrnejo v Beograd. Italija proti povratku Habsburžanov na Madžarsko. Milan, 6. Jan. (Izvirno poročilo.) Na podlagi informacij, ki jih je dobil na merodajnih mestih, potrjuje diplomatski so-trudnik lista »Corriere deli a Sera« v Rim«, da se Italija nikakor lie bo omejila zgolj na platonski ugovor proti eventualnemu povratku Habsburgovcev na madžarski prestol, kakor Je bilo že tovora 0 y rj. mu krožijo vesti, da sc v Budimpešti pripravljajo na vzpostavitev monarhij« lu da nameravajo madžarski politiki pozvati bivšega cesarja Karla, naj zasede prestol. Države, ki so sosede Madžarske, pa nika- kor ne bodo trpele, da nastane v Budimpešti središče novih zaplelljalev t srednji Evropi in da sl bo premagani narod, kakor so Madžari, dovolil, uničiti sadove zmago ItalSe In zaveznikov. Tudi Jugoslavija, Češkoslovaška In Romunska vedo zelo dobro, kaj nameravajo madžarski in habs-burgovskl zarotniki, namreč obnovo uničene podonavske monarhije. Vse sosedne države se bodo gotovo odločno zoperstavile takemu poskusu In bodo odgovorila z blokado, ki bo preprečila vsak procvit Madžarske. Angfieški delavci proti foolfševizmu. LDU Pariz, 6. jan. »Journal« Jav tja iz Londona, da je delavska stranka objavila razglas vsem socialistom bi komunistom sveta, v katerem se moskovska _ internacionala obsoja. Moskovska internacionala nima niti velikopoteznosti niti trajnosti toliko, da bi si zagotovila obstoj internacionale. Manifest protestira proti neopravičenemu vmešavanju moskovskih voditeljev v narodne organizacije. katere bi radi spravili v svojo odvisnost. NOVA ZGRADBA BEOGRAJSKE UNIVERZE. LDU Beograd, 5. jan. Za »gradbo univerze v Beogradu je deponirana vsota 20 milijonov dinarjev. Poleg tega je dobila univerza še 100.000 dolarjev za zgradbo univerze od Carnegijevega instituta. S tem je dana možnost, da se črmprej prične graditi vseučilišče. Univerza bo obstajala jz 14 poslopij: rektorat, pravna, filozofska fakulteta, geografski! Institut, fizikalični m kemični institut, tehnična fakulteta Itd. Cutl se potreba, da se čimprej dovrši delo z a regulacijo terena. Ker Je dosedaj kupljenega za zgradbo univerze premalo prostora, bo morala država odkupiti 5e nekaj zasebnih parcel. IZPRAZNITEV ZASEDENEGA OZEMLJA. LDU Beograd, 5. Jan. Z ozirom na vesti Iz merodajnih krogov mora Italija do 10. t. m. evakuirati. okraje, ki 1» rapallski pogodbi pripadejo nam. Isti dan bo naša vojska zasedla to ozemlje. Prebivalci pripravljajo velike manifestacije za sprejem naše vejske. JUGOSLOVANI NAMERAVALI ZASESTI OTOK KRK - PRAZNE GOVORICE. Rim, 6. jan. (Izvirno poročilo.) Ker je bila ttfkaj razširjena govorica, da nameravajo' jugoslovanski vojaki zasesti otok Krk, je bil tjakaj poslan torpedni rušilec. Po izpovedi prebivalstva ni govora o kaki zasedbi jugoslovanski! vojakov, — Kakor poročajo z Reke. se legionarii popolnoma mirno odstranjujejo z Reke. PROGRAM SESTANKA ANTANTNIH PREMIERJEV. JLDU Pariz, 6. Jan. Londonski poročevalec »Matina« javlja: Razgovor ministrskili predsednikov bo o-mejen izključno na nastopne točke: 1. uničenje m znižanje nemškega oboroževanja; 2. državna bramba ali stalna vojska; 3. varnostna ali redna policija; 4. narodna bramba, Orjescli in druge prostovoljne organizacije; 5. omejitev trdnjavskega topništva; 6. nemška vlada mora izročiti formule za sestavo razstreliv in plinov. 'tizM oročilo.) Danes dospe v Prago 15 članska delegacija angleške delavske stranke. mod njimi Thomas Adamson, Henderson ter sedem drtfeih članov parlamenta. Z deputacijo pride tudi ustanovitelj društva za prnsveto delavocv. Mousbridge. SINFAJNOVSKI PARLAMENT SE SESTANE. LDU London, 6. jan. Usti poročajo. da bo vlada dovolila, da se sestane sinfajnovski parlament. POLITIČNI ATENTAT NA PRISTAŠA KRALJA KONSTANTINA. Carigrad, 5. jan. (Izvirno poročilo.) <*lan vojaške komisije kralja Konstantina v Turčiji major Dragu-mis, je bil težko ranjen po strelu, ki ga ie nanj oddal pristaš Venizeiosa. Njegov brat je bil pred letom pri antivenizeMstičnih demonstracijah v Atenah ubit. Šalobarde. Niz dogodkov zadnjih dni nas stil k razmišljanju in primerjanju. In rezultati so žalostni, sramotni. Madžarska vlada Je uklitila ves trgovski promet z Avstrijo. Madžari so prijeli Dunajčane tam, kjer so najbolj občutljivi, pri želodcu. Ustavili so jim žlvcžno pošiljke. Vso to zato, da Jih kaznujejo za njihove zahteve po zapadul Madžarski ln prisilijo avstrijsko vlado k popustljivosti v mejnem vprašanju, — Ko so svoj čas Avstrijci kar na debelo podkupovali naše omahljivce na Koroškem, je ostal Beograd gluh na vse prošnjo, naj intervenira na Dunaju ln čo treba, pritisne nan) z omejitvijo živežnih dobav. Ravno nasprotno; Avstrijci so dobil) ie več žita, moke, mesa ln masti, da so z n;i31m biagom vzdržavall propagando proti nam. Med Slovenci samimi so se našli ljudje, ki so na Izdajalski način podpirali naše sovražnike In kop&Il grob lastnemu rodu. Naša javnost, naša vlada nima moralne moči, preiskavo končati in krivce kaznovati. Kot dobro dresirani psi smo so no-slušno uklonili antantlnemu diktatu, zapustili svoj čas Celovec, odpravili pozneje demarhacijo, Izročili naposled po krivičnem plebiscitu celo Koroško Avstrijcem. Tl pa sc seda] smejejo določbam mirovne pogodbe ln odredbam plebiscitne komisije, pa zatirajo in Iztrebljujejo naše ljudi. Avstrijski prvi minister, državni kan-celar Mayr govori i-zzlvafioče o dellnltlvnl rešitvi koroškega vprašanja ln odstranitvi' zadnjih ovir za prijateljsko razmerje z nami. Naša vlada molči Dr. VVdsklrchner se je pred meseci, ko je prevzel predsedstvo novoizvoljenega avstrijskega parlamenta ostentativno spominjal »neodrešenlh bratov« Južno od Drave. V Beogradu v naši konstltuantl je molčal starostni predsednik Pašič in je molčal Izvoljeni predsednik Ribar o Primorju ln Korotanu. Antanta je želela in ml smo poslušno lil udano Izpraznili Radgono. Avstrijci so se zavezali, da ne bodo ovirali našega prometa na šplljski progi. Se danes, po dolgih mescih, ljutomerska lokomotiva ne sma preko radgonskega mostu. In naša vlad* ne krene s prstom. Reka b| morala biti po božjem hi človeškem pravu naša. D’ Annunzio pa sc jo smejal nam, smejal antanti in celemu svetu, Igra) komedijo in nam Izigral dragoceno mesto. Res se je sedaj umaknil, a svo] namen je dosegel; Reka ni jugoslovanska. I« zdaj, ko so v RapaUo svečano proglasili njeno popolno »neodvisnost«, si naš« vlada nc upa, stopiti 2 njo v trgovske zveze, ako tega ne odobri — Italija... Ogenj In žveplo so klicali antantlnl olimpijci na Grke, ko so si tl zaželeli zo» pot antanti ne ravno ljubega kralja Konstantina. Grki to molčali in — delali po svoje. Danes s« letaku smejejo, ko se an-tantlul zastopniki pripravljajo, da se slovesno poklonilo še ravnokar izobčenemu In kojkotiranemu vladarju. Ml smo ubogali vedno, parirall aa vsak migljaj la bdi zato vedno znova tepeni Šalobarde ... PREPREČENA' STAVKA BRZOJAVNIH IN TEI-EFONSKIH NAMEŠCENCEV NA DUNAJU. DuuaJ, 6. Jan. (Izvirno poročilo.) Slm-ptatijsko stavke brzojavnih In tetelonsklb uslužbencev, ki bi imela danes Izbruhniti, nc bo, ker pogajanja med nameščenci ko> valnicc denarja in tehniške zveze ter vlado ic niso koučana, marveč se 5e nadaljujejo. Kakor doznava Vaš dopisnik Iz zanesljivega vira, se bo nemara dosegel kompromis, ker bo vlada ugodila zahjevam po povišanju mezde, kolikor ji bo pač mogoče. ZAMENJAVA OBSOJENIH MADŽARSKIH KOMUNISTOV ZA OFICIRJE. Budimpešta. 6. jan. (Izvirno poročilo.) Ruski sovjetski komisar Ci-čerin je Stavil madžarski vladi predlog, da se izmenjajo na Madžarskem obsojeni komisarji m drugi boljše-viški voditelji iz komunistične dobe za madžarske oficirje, ki se nahajalo še danes v ruskem ujetništvu. Bu-dimpeštanska vlada še ni odgovorila. VESNIC BOLAN. LDU. Beograd, S. januarja. Zdravstveno stanje dr. Vcsnlča zelo skrbi njegove prijatelje. Dr. Vesnič bo v najkrajšem času odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s Specialisti za srčne bolezni. BIVŠI RUSKI VOJNI MINISTER GUČKOV OKLOFUTAN V BERLINU. Berlin. 6. jan. (Izvirno poročilo.) Znanega voditelja oktobristov. Guč-kova. ki ie bil svojčas vojni minister v ministrstvu Kerenskega. ie včeraj na tukajšnji podzemni železnici oklofutal tukaj se nahajajoči ruski poročnik Taburitka. Poročnik je spoznal Gučkova. ki velja kot glavni krivec, da je razpadla ruska armada, ker je prvj podpisal revolucionarno dnevno rw)velje za vojake na fronti. Ustavil ga ie z besedami: • »Sedaj te spoznam, izdajalec!« ter ga udaril po obrazu. Gučkov se Je branil s palico, dobil pa je še par udarcev, ki so ga tudi ranili. Občinstvo se Je najprvo zavzelo za napadenca; ko pa mu je poročnik pojasnil, da je Gučkov glavni krivec rusko-nem^ke vojne, se je obrnilo proti njemu. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 4. januarja. Valute ln devize. Curlh, Berlin 8.90, New York 649, Lon. don 23.05, Pariz 38.85, Milan 22.90, Praga 7.15, Budimpešta 1.15, Za."rob 4, Varšava 1, Dunaj 1.45, avstrijske žigosane krone 1, eSMhrasssspiiH šali vse- stopi zahtevalo znižanja davkov, in revno ljudstvo, ki se je nadejalo, da mu vrže izpreinemba na prestolu vsaj skorjico suhega kruha. In tako si videl po ulicah zmerom več trum, oboroženih s partizanami, mušketami in starimi . mokresi ter kličočih *Vivat. Gttise in »Smrt!« temu in onemu vprek. Pariz je čakal, kdaj vodja na plan ter odkoraka proti Louvru! Toda Gttisa ni bilo na izprcgled. Sedel je v dvorcu in se posvetoval z zaupniki, ne meneč se za ljudstvo, ki je rojilo pod okni ter mu klicalo: »V Louvre!« Okrog devetih zvečer se ie pre-: klil posameznik skozi množico, ki ie vrvela na Grfcvskem trgu. Nato je zavil jadrno v ulico Sv. Antona; sledimo mu in stopimo ž njim v zloglasno beznico, pa ga spoznamo, kdo je: Richelieujev vohun Laffcmas! V tej krčmi je čakalo nanj sedem mož. Šestorica jih je slonela za ^mizo v ozadju in kockala, razbijaje s pestmi po liiizi ter preklinjajo tako neznansko, da bi se bil križal od straha sam peklenski rogač,, sedmi pa ie sedel za vrati sam pri ča2i medice. Bil je velik, koščat in nrršav možak s strahovitimi brki in žarečimi očmi. posmehljvega in trdega obličja. Ko je zagledal Laffemasa, je vstal in se priklonil tako globoko, da je obrisal s klobukom po tleh. Laffemas se je mirno spustil za mizo, in brkač mu je sedel nasproti. Tiho. rek na rek. je sledil pomemben razgovor. »Tvoji ljudje —«, je začel Richelieujev vohun. »So pripravljeni. Vaši zlatniki?« »Enako.« »Dobro. Kdaj potemtakem?« »Takoj.« »Takoj. Dobro. Kaj še?« »Treba je opraviti izrahla; nič žalega se ne sme zgoditi dekletu. Položite io v kočijo, ki čaka na vogalu Pizmove ulice«. »Tako se zgodi. Potem?« »Ostalo vas nič ne briga. Ako bi kdo sledil kočiji -*■«, »Naj ga vzame hudič! Zlatnika prosim!« »Aha!« je dejal Laffemas. »Polovico naprej, polovico potem, ko se voz odpelje.« »Izvrstno«, je rekel bandit in nastavil široko dlan. »Kje so tvoji ljudje?« je vprašal vohun nezaupno. »Le dajte, saj jih krotim, tako mi črev svetega Pamfilija, mojega patrona!« Laffemas je potegnil izpod plašča usnjato mošnjo ter izsul nje vsebino na mizo. Komaj je videla to šestorica, je zdajci pustila kocke, kletve in razbijanje; vstali so kakor en mož ter obsuli poglavarja. Dvanajst kljukastih rok Je lezlo proti zlatnikom kakor dvanajst ostudnih pajkov. »Ne boste, otroci! Prvi. ki se dotakne denarja, dobi šest palcev jekla v vamp! Nazaj, kanalje belce-bubovske! Tako! Ali jih vidite, žlahtni gospod? Dobro boste postreženi; krasotica bo ležala v ko-čui» »reden uteffue zmoliti oče naš.« .(Dalje prih.) 0 naši gospodarski bilanci v preteklem letu. Ob zaključku drugega leta našega državnega gospodarstva se hočemo na kratko ozreti na njega glavne faze. Najprej so hočemo pečati z valutnim vprašanjem, od katerega pravilne razrešitve so odvisne nele na-rodno-gospodarske. nego tudi no-trajije-političnc razmere. Ni je menda osebe na Slovenskem, ki si ni na jasnem, da je rešitev valutnega vprašanja v razmerje 1 : 4 jako nesrečna. Ne gre tu za vprašanje, je li upravičeno, da se je dala dinarju štirikrat višja vrednost, nego .kroni. Gre za to. da ni bilo upravičeno, določiti — in to še potom naFedbe — dmar kot denarno edinico. vsled česar bi se krona ne mogla nikdar pov-speti nad četrtino svoje predvojne vrednosti. S tem ie bilo »prfečanom« takorekuč konfiscirano tri četrtine premoženja v denarju, kar je imelo nedogledne škodljive posledice v na-rodno-gospodarskem oziru. Od tega pa tudi dinar ni imel koristi. Nasprotno je pritisk na vrednost krone z ozirom na stalno relacijo škodljivo uplival tudi na vrednost dinarja. Tozadevna naredba ie vzbudila med prečanskim prebivalstvom veliko nezadovoljnost, ki ima škodljive posledice tudi glede vprašanja državne konsolidacije. Z dinarjem kot denarno edinico se je pospeševala tudi draginja ter doseglo le to. da imajo cene tendenco, se dosledno prilagoditi dinarski edinici. od česar nima koristi ne Srbijanec. ne »prečan«. Remedura v tera oziru je nujno potrebna, bodisi Iz gospodarskih, bo-disi iz političnih ozirov. Ustavotverna skupščina se bo morala, ako sploh pride do rednega dela. s tem vprašanjem mtezivno pečati. Zali-bog je finančno ministrstvo dosledno izdajalo take naredbe. iz katerih Je zaključiti, da smatra sedanjo relacijo kot definitivno. Izdalo Je namreč poštne znamke m kolke edino v dinarski iznačbi in istotako se ima glasiti nov dinarski drobiž le v dinarski vrednosti, s čemur se hoče via facti ustvariti definHivum. Pa tudi drugače le bilo ravnanje s tem vprašanjem jako nesrečno. Naredba Je sledila naredbi; kar ie ena naredba določala, ie druga naredba zopet ovrgla, kar ie imelo za posledico. da naša valuta, kar se tiče razmerja z inozemstvom, dolgo ni mogla priti do stalnosti. Z različnimi umetnimi sredstvi so hoteli zboljšati kurz naše valute. Vendar pa je jasno vsakomur, ki se koHkortotiko peča z narodno-gospodarskimi vprašanji. da se slaba valuta kake države ne da povzdiginiti drugače, kakor da se zviša produkcija in vsled tega ©ksport, n® pa s tem. da se uanetno ovira uvoz najpotrebnejših predmetov z visokimi carinami Vrhutega pa se je oviral pri nas tudi izvoz s previsokimi carinami, k čemur so prišle še visoke železniške tarife. Vsled tega sc ni izvažala ona množina žitnih in lesnih pridelkov, ki bi se sicer lahko, kar bi blagodejno uplival o na zboljšanje naše valute. Naši finančni ministri so sploh šli s popolnoma krivega stališča, kar se tčc posledic dvignenja naše valute, ker niso poinis-lili, da je škoda, ki lahko nastane za državo s slabo valuto vsled tega, da se valuta naenkrat dvigne, ravnotako velika, ako ne večja.-kakor, ako se vahita poslabša. Prehitro zboljšanje valute ima namreč za posledico, da prodajalci izvoznih predmetov dobijo toliko manj za iste, za kolikor se je domača valuta poboljšala. Radi tega ni bilo na mestu, ko se je v pretečenem poletju z vsemi umetnimi sredstvi delalo na to. da se ie krona, ki je stala še pomladi proti franku 1 : 10, nekoliko časa 1 : 12 in celo 1 : 14 in pol, popravila napram franku v razmerju 1 : 6, in to ravno v času. ko se imel začeti izvoz naših žitnih pridelkov. Kajti ako bi bilo ostalo pri tem visokem kurzu krone, bi bili dobili izvoznik3 naših glavnih, to je žitnih ln lesnih. pridelkov kupnine znižane v razmerju od 10 na 6, t. j. namesto 10 kron po 6 kron. Zboljšanje naše valute pa se -Je doseglo umetno s tem. da se je na eni strani raztrobila v svet vest go-rostasna trditev, da je žetev v naši državi vredna 32 milijard dinarjev, kar je naša javnost In gotovo neSkaj časa tudi inozemstvo verjelo, a na drugi strani s tem. da ie devizna centrala v Beogradu vrgla na trg množino do tedai nakopičenih in zadržanih deviz. Ko so je izkazalo, da trditev o množini naše žetve ne odgovarja dejstvu, in ko ie zaloga na-kupičenih deviz pošla, je nastopila zopet reakcija ter ie kurz krone pa-idel napram franku na razmerje 1 : h. okoli katerega se je gibal do konta leta. V, interesu našega narodne:, ga gospodarstva in trgovine je vsekakor. da se kurz kr orle oziroma dinarja ustali, t. j. da je podvržen neprestanim izpremenjavanjem ter da se boljša vzporedno z zboljšanjem našega gospodarstva polagoma, a ne nenaravno sunkoma. Kakor je bila nesrečna roka naših finančnih ministrov v vprašanju valute, tako se ne more reči. da je bila tarifama politika, kar se tiče železniškega prometa, umestna in koristna našemu izvozu. Nočemo preiskovati. ali je bil finančni ali železniški minister kriv temu. da so se železniške tarife zvišale preko one mere. ki jo more prenašati narodno gospodarstvo. Fakt je. da se ie to prekomerno zvišanje izvršilo deloma radi tega, ker so se hoteli z rednimi dohodki železnic pokrivati taki stroški. ki imajo značaj investicij in ki bi se morali pokrivati z izrednimi krediti. Kar se tiče carinarstva, se le v preteklem letu carinarska politika tirala tako, da pomeni naravnost uničevanje naših mladih razvijajočih se industrij. Povišanje carinskih postavk za 100% je vse prej kot razumno. K temu je prišel še 10% obrtni davek od vrednosti uvoznih predmetov. Slednjič je še omenjati, da je davčna politika v naši državi brez vsakega sistema, ter da se iščejo viri dohodkov mnogokrat tatu. kjer bi se ne smeli iskati, ako ne želimo podra-ženja Življenskih potrebščin, dočim so neobdavčeni dohodki, katerih ob-dačenje bi se lahko vršilo brez ogrožanja Širših slojev. Posebno težek davek je naložen na električne svetilke, kar ugroža napredek elektrifi-ciranja posebno v Sloveniji. V vseh državah se dela na to. da se električna industrija pospešuje, s čemur sfc odpomore pomanjkanju premoga, pri nas pa se z neznosnim obdačenjem električnega toka gre naravnost za tem. da se ta industrija zatre in ž njo napredek vseh onih industrij, kj so t »jo v zvezi. K trošarini na električne svetilke pride pa še visoka carina na njihov uvoz. ki je tako visoka, cla stanejo n. pr. svetilke z 32 svečami 120 kron, dočitn so stale pred letom 30—40 kron. Višek vse naše finančne in ekonomske politike pa je gorostasno dejstvo, da sta pšenica in moka. ki ju pridelujemo pri nas v takem izobilju, da ju lahko izvažamo, tekom dobrega leta poskočili v ceni za 100— 200%. n. pr. nulerica od 6 na 16 K kg. V Franciji pa, kjer morajo žito uvažati iz inozemstva, se plačuje pšenica samo po I frank za kg. — Bilanca naše finančne in gospodarske politike Ie, kakor se vidi iz zgornjih izvajanj, jako neugodna ter je pričakovati boljših uspehov le tedaj. če sj bodo naši državniki in naši poslanci postavili za cilj predvsem državne ne pa »patrljotske« koristi in tedaj, kadar s® bodo delili ministrski portfelji vendar že enkrat po zmožnostih in ne po strankarski pripadnosti. ___________ Trumbid o našem notranjem položaju. Urednik splitske »Novo dobe« je poset’1 dr. Trurabiča in mu Je postavil nekaj vprašani o našem notranjem političnem položaju. Bivši naš zunanji minister Je dejal: Volitve v konstituanto niso dale povoljnega uspeha v toliko, v kolikor niso s tvorile podlage za večino, id bi bila sposobna, da prevzame upravo države v s vol e roke. Potemtakem se parlamentarni položaj bistveno ni izpremenil v kolikor današnja konstituanta nima homogene večine. Ker je pa položaj tak. je treba gledati, da se sestavi večana potom koalicije. Na tej podlagi je sestavljena tndi današnja vlada, čeprav nepopolna, kajti očitno je. da radi-kalsko-demokratska koalicija pričakuje. da bo stopila v vlado še kakšna druga skupina. Menim, da koalicijska vlada s parlamentarnega stališča ni idealna, kerne more izvesti nekega določenega programa posebno ne v tem slučaju kjer gre za ustavo. Mislim, da bi se dve največji stranki, ki sta danes na vladi in katerima so mnoge točke temeljnega programa skupne, morali ujediniti in stvori ti eno stranko. Parlamentarizem sloni na principu večine, brez večine je parlamentarizem oslabljen. Država potrebuje reda, iu če more ta red napraviti samo srbska večina, ie bolje, da se zgod tako. nego da ostane država izpostavljena negotovosti, Taka stranka bi imela odločilno besedo in odgovornost in če bii dokazala, da zna voditi državo, bi ojačila svoj položaj ki konsolidirala razmere v državi, nakar bi se. začela situacija razčiščevati Glavna naloga sedanje vlade je rešitev ustavnega vprašanja. Današnja vlada ne more tega vprašanja rešiti sama, ker nima večine, katero zahteva poslovnik in glasovanje za ustavo. Vlada se mora torej potruditi. da ojači svoj položaj s tem, da pritegne še druge stranke v vlado. To pa je dosegljivo samo s kompromisom.« Koroške razni ere. V Rožu na Novega leta 1921. Nemško hvalisanje o spravi s Slovenci je grda hinavščina, "tor se hoče z Nemci spraviti, mora postati neinčur, t. j. taknzvani prijazni Slovenec. O tej spravi trobijo posebno vneto celovški časopisi, a drugih vesti sploh ne dobim, ker smo odrezani od vsega sveta. Posebno hinavski je novi Sloveski časopis »Koroška domovina«, ki hodi najbrže skozi ravno tiste umazane roke. kakor ie hodil lažnjivl list »Koroško Korošcem«. S tem listom na katerem niti odgovorni urednik ni podpisan, da ne vemo. kdo se za njim skriva, hočejo speljati Slovence na nemški led. Pri tern ko časopisi hvalijo rešeno. nerazdeljeno Koroško, pa nam od samih dobrot po trebuhih kruli. Masti že nismo dobili od plebiscita. Sladkor velja na karte 96 K za kg. a smo menda sedaj dobili zadnjo pošiljatev. Noč in dan mislimo na tiste lepe čase, ki smo jih preživeli v ljubljeni, bogati Jugoslaviji. Ne moremo pozabiti naših vrlih učiteljev. orožnikov in financarjev. ki smo jih ljubili kot svoje brate. Naj bodo tisočkrat pozdravljeni od vseh zavednih koroških Slovencev! Varnostni organi so nas takrat vse prebivalstvo nepristransko varovali in nihče ni bil preganjan zaradi nasprotnega mišljenja. Danes pa se zaveden Slovenec niti pokazati ne sme pred Nemci in nemčur-ji. ker ga takoi neusmiljeno pretepejo. Slovencem so pobrale oblasti vse orožje, Nemci in nemčurji pa so vsi oboroženi ter streljajo po Slovencih. Na ta način nas hočejo prisiliti k spravi! Dokler so nas lovili za plebiscit, so nas obsipavili s slovenskimi letaki, danes pa ni besedice slovenske v še tako važnih razglasih, K vsemu temu pa moramo molčati, toda na tihem se tolažimo, da nobena krivica večno ne traja. Beležke. Naša korupcija v italijanski luči. Rimski »Messaggero« opisuje korupcijo v naši državi tako-le: »Politiko Jugoslavije določajo banke. Vse zadeve, trgovina in narodno gospodarstvo ic odvisno od milosti bank. Banke so pohlepne, kakor so poMepni ljudje na vladi. Vsi ministri so predsedniki bank. Ime »demokrati« ali »radikalci« ter njiho- vi politčni programi so samo maska, za katero se skriva cela mreža bankirskih interesov, K temu je treba prišteti še takozvanc strankarske banke, ki so monopolizirale vse živ-ljenske potrebščine. Korupcija je ko-losalna. Še nikoli nismo poznali tako velilce korupcije, kakor je ta, k! izpodjeda temelj države. Lahko bi na-, šteli celo vrsto dejstev. Za 30 milijonov je bilo predano neki strankarski banki veliko gozdno podjetje, vredno nad 200 milijonov dinarjev. Neka strankarska banka je prevzela vse rečno brodovje. To brodovie Jo vredno okolu 1 milijarde dinarjev; banka jc vložila samo 2 milijona, država pa 4 milijone dinarjev. Dobiček pa se bo delil na polovico. Tako so banke monopolizirale vso rečno pa-roplovbo. Banke določajo cene z« prevoz !n njihov pohlep Je tako velik, da so cene za prevoz po rekah mnogo večje nego cene za prevoz po železnici, kar je menda edini slučaj na svetu. — Komentarja k teina ne pišemo. Razna poročila. Zastopnik ministra za prehrano, dr. Milivoj Jovanovič, Je prevzc! dolžnosti g. Jojiča, dosedanjega ministra za prehrano ln obnovo zemlje. Mir v Bosni. V vse) Bosni vlada popoln mir. Sarajevska policija Je pozvala vse tujce, na) se tekom 48 ur prijavijo na policiji. Kdor tega ne bi storil, bo izgnan. Konec hajduka. Pne 23. dec. ie policija v moravskem okraju prijela zloglasnega hajduka Sušnianoviča ln Borečima. Glede svoiega druga Petra Stanojeviča iz Boro-dina Je Sušmanovič izpovedal, da ie Stanojevič dne 19. avgusta 1. 1. na Prudu v Moravi umrl. Moravski okraj ie sedaj rešen razbninlkov.' Znano Meteljkovo sliko »Državna zbornica v Varšavi 1773,« ki Je bila last avstrilske države, je kupila te dni poljska vlada. Prvotna cena, ki Je bita svojčas nekaj nad' par stotlsoč, Je biia -zdaj dvignjena na milijon kron. Preosnova francosko vlade. V mero-daijnlh krogih razširjena govorica, po kateri namerava ministrski pr Jsednik Lel-gucs preosnovatl svoj kabinet spričo dm-stva, da bo najbrže v kratkem več mini strov imenovana v senat, kar bi škodo valo ravnotežju zbornice, ki bi potem v vladi ne bila zadostno zastopana, sc fev melno demontira. Vrhovni svet zavozulkov v Pariz« »Temps« javlja: Francoska vlada Je pri stala na datum 19. Januar, ki ga Je predlagala angleška vlada za da« zborovani* vrhovnega sveta zaveznikov v Parizu. Konstantinov svetovalec v Španiji. Dr Streh, bivši svetovalec kralja Konstantin* Je dospel iz Lnccrna v Ma ’ .!. RarobJevo premoženje konfiscirano »Pesti Hirlap« poroča, da ic bilo na podlagi zakona, ki se tiče izdajalcev domovine, konfiscirano premoženje grofa Mihaela KaroljMJa. Gospodarstvo. 100 GRUDEN mm uiii LJIHIIifl, MARIJIH IM 8. TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA . DRUŽBA. Od ljubljanskega zastopstva Trbovdl-ske premogokopne družbe smo prejeli i ozirom na časopisne komentarje o emisiji novih delnic naslednje pojasnilo: Družba ima foraielno še svoj sedež na Dunaju in Je tedaj še podvržena tudi avstrijskim zakonom; centralna vlada v Beogradu namreč še ni rešila prošnje družbe, da se JI potam pogajanj z avstrijsko vlado omogoči prenos sedeža v Ljubljano brez velikanskih žrtev, katere bi zahtevala Avstrija; ta namreč stoji na stališču, da mora družba v Avstriji likvidirati ln sl pridržuje obdavčenje likvidacijskega dobička, Imovinsko oddajo itd. Prenos sedeža pod temi okolnostml je za družbo neizvedljiv. Pri lem se gre tudi za to, da se brez velikih žrtev reši razne penzljske fonde, ki so deponirani v Avstriji. — Družba bo svoj sedež prenesla v Ljubljano, kakor hitro se rešijo ta vprašanja. Treba je- daljo upoštevati, da Je pri družbi v zelo znatni mert vdeložen all-tranl In nevtralni kapital, posebno francoski. in da zastopniki teh delničarjev seveda v prvi vrsti zastopajo Interese le-tch. Francoski delničarji imajo odločilni vpliv na družbo iu s tem mora tudi naša vlada računati. Dalje imajo francoski posestniki obligacij na družblnih posestvih vkuliZeno ca. 20,000.000 fr, posojila, katero se obrestuje ln plača v zlatu; pri sedanjem stanju valute In z ozirom na določbe scnZermenslro mirovne pogodbe Je to za družbo ogromno breme. Razume se, da Francozi radi lepih oči naše vlade ne odstopijo od svojih vknjiženih pravic. Vsled vojnega stanja je sedaj plačati velike zaostanke od 1. 1914 dalje, ki znašajo 4,000.000 frankov v zlatu. Obstoj družbe Je odvlsc od tega, kako se to vprašanje s sveta spravi; gre se pri tem za svoto, ki presega 100 milijonov SHS kron. Po dolgih pogajanjili so se Francozi odpovedali plačilu zaostankov v zlata proti temu, da se ibn odstopi 44.000 delnic uovo emisije. Od 120.000 novih delnic dobe tedaj Francozi 44.000 komadov; start delničarji imajo pravico do treh novih delnic za 10 starih ln dobe 36.000 delnic, Jugoslovanska skupina dob! 30.000 komadov, sindikat za emisijo delnic pa obdrži 10.000 komadov, skupaj tedaj 120.000 delnic. Glede emisije ln razdelitve delnic so potrebna pogajanja s tremi državami; po dolgih pogajanjih sc jo dosegel ta kompromis, In pari tem se Jo Jugoslaviji odkazalo še 10.000 delnic več kot Je bilo prvotno nameravano ta mogoče. Frl določitvi emisijskega kurza se je moralo ozirati na stare delničarje, katerih interese ste ščtttll avstrijska, posebno pa francoska vlada; vrli tega ie treba seveda ozir jemati na stanje kurza delnic na inozemskih borzah. V spričo tega kurza Je emisijski kurz šc vedno zelo ugoden. Končno pa družba navili delnic ni izdala za to, da subskribouti izrabijo diferenco med emisijskim In dnevnim kurzom, ampak le za to, da so okrepi v svrbo poravnave starih obvez ln ogromnih bančnih dolgov, ki so nastali po velikih izgubah družbe od prev.ata dalje. Družba je danes brij nacij analizirana kot katero koli d ni go večje industrijsko podjetje v Sloveniji; francoski in Jugoslovanski delničarji imajo v upravnem svetu večino, pri reprezentanci Je skoTo izključno slovensko osobjr, na rudnikih pa tujerodni el cm On t perccutueluo ne pridi? v prit c v. BORZA. Trst, 3. jan. London 10.150 (v naših lrronah 54.422), New York 2875 (v naših kronah 15.416), Pariz 170.75 (91.556), Cii-rih 438 (23.485), Berlin 3915 (20.992),'Dunaj 450 (24.129), Praga 33 (17.695), Beograd 1865 (t. j. 5362 kron). Budimpešta, 3. Jan. Berlin 840 (v naših kronah 22-579), Praga 677 . (1S.1P8). * Beograd 372 (2688), + Nov kredit Narodne banke državi Med ministrstvom za finance ln Narodna banico se Je podpisal dogovor, po katerem Je Narodna banka poleg izrednega kredita, predvidenega v prvotnem sporazumu, ot-tvorHa državi brezobrestni kredit 2 in pri milijarde dinarjev. Država mora vrniti dolg v roku 10 let ln mora jamčiti zanj I svojimi produktivnimi domenami. -h Eksploatacija petroleja v Hrvatskt Narodna banka d. d. v Zagrebu je v zveri s The Anglp - saxson Petroleum companv llmlted v Londonu po dobljeni koncesiji sklenila dogovor z ministrstvom za šum« iu rude glede iskanja in eksploatacije ml nerahtih olj, zemeljskih plinov ta drugih vrst bitumena (zemeljske smole). Koncesija velja za površino okrog 2400 km’ v zagrebški, belavarsko-križevskl la požeški županiji. V smislu člena 11. dogovora t državo ie PO Narodni banki ln Ansrio-sak-sonskl petrolejski družbi v Londonu osnovano Jugoslovensko petrolejsko dioničar-sko društvo s sedežem v Zagrebu. -1- Revizija carinskih zakonov. Kakoi poročajo, bo v kratkem organizirana komisija ministrstva za finance, katere naloga bo, da izvrši revizijo carinskih zakonov, Skrajni čas! + Tobak v Savinjski dolini. Pridelek tobaka prvo leto poskušnje je pokazal, da je Savinjska dolina za to najprlpravnejša. Najlcpšt tobak le oddal veleposestnik Len-Ico v Št. Petru, ker je znal ž tujim najbolje postopati. Kmetovalci v Savinjski dolini so se začeli živo zanimati za novo kulturo. Prav lahko je mogoče, da bo pri ugodnih' cenah tobak Izpodrinil hmelj, kateremu so cene nestalne. Strokovnjaki so preračuni!!, da se na ha more z umno /iio pridelati tobaka za 20.000 K dočlm vrže pšenica na istem prostoru po lanski ceni U 12.000 K. + Dohodki naših carinarnic so znašali do 20. decembra p. L 435.138.380 dinarjev v srebru. + Stclnbelsovf gozdovi v Bosni. Ministrstvo za šume in rude je določilo komisijo, ki je preiskala afero s Stefnbeiso-vfrn lesnim podjetjem v BosnL Afera Je dvignila pred kratkim po časopisju mnoga prahu. Komisija J« sedaj odločila, da se dogovor, po katerem naj sc Stefnbelsovo le. sno podjetje proda, uniči in da pride podjetje v svoje staro stanje s tem, da država najde financijsko možnost, da ga financira. + Carinjenje v slmplonu. Ministrstva za promet Je zahtevalo od generalne carinsko direkcijo, da se carinska manipulacija pri slmplon-expresu vrši za časa vožnje v vlaku, da bi so tako preprečila prevelika zakasnitev tega vlaka. Kakor znamo, jo imel tg vlak radi carinjenja vedno veliko zamudo. -1- Zadruga kovinarjev v Ljubljani prodaja pri Sv. Jakobu vsak! tržni daa razne vozove. Kupčije pa se nočejo ni5 živahno razviti, kor so si kmetje priskrbel! ceoojše vozove Iz demobilizacijskesr* blaga. + Vinske ceno v Slovenili so sledeče: domača viua po 22—25 kron liter, boljša vina po 25—28 kron. H- »Slavla«, delniška družba za lesno Industrijo in uvoz blaga v Zagrebu, jc na redni glavni skupščini sklenila, da za prv« poslovno leto izplača 5% dividendo. Nada« Ije se je sklenilo, povišati delniško glavni« co na 10 milijonov kron ter izpustili v na« slovu besede »ln uvoz blaga.« -1- Prehrana pasivnih krajev- Mhiistr« stvo za prehrano jo nabavilo 1445 vagonov, koruze za prehrano pasivnih krajev. Od te količine dobi Dalmacija 600 vagonov, Črna gora 300, Hercegovina 300 in Lika a Primorjem 245 vagonov. + Tvornicaina sladkorja v Osi eku lit Dervcnti Je dovolil minister za prehrano, da prodajo 100.000 kg sladkorja pod pogojem, da ga posamezni kupci ne dobe več, kot po 500 kg. Kupci pa 6cjnora}o obvezati, da ga bodo prodajali po 2 dinarja matij, kakor pa so sedanje tržne cen« sladkorju, Dnevne vesti. — Božič praznujejo danes naši oratje pravoslavne vere. Želimo jim orav vesele in srečne praznike. — Kdo ie izgubil, vojno? ’ neki 'oernjski župniji so za novo leto po-•iušali pridigo o posledicah greha, 'ridigarju se je gotovo zareklo, da ia izdal svoje tajno mišljenje z besedami: »Tudi svetovno vojno smo izgubili zaradi grehov in izprijenega ljudstva!« Mi srno vedno mislili, da sta vojno izgubila Karl in Viljem, Slovenci pa smo izgubili le Karla in nadležno Avstrijo, po čemur smo stoletja zdihovali. A to našo zmago in osvoboditev imenujejo taki patri-iotje izgubljeno vojno. — Srbijanska kontrola. G. Ačimovič. vodja carinarne v Ljubljani ie. kakor smo že včeraj poročali, povišan za carinskega nadzornika v Mariboru. Na njegovo mesto v Ljubljano pa pride dosedanja carinski upravnik iz Sarajeva. Carinska uprava je pri tern prezrla in zapostavila Slovenca, dosedanjega namestnika Ačimoviča v Ljubljani ter poslala sem Srba. ki ne pozna razmer. Ali ie carinska uprava tako nezaupljiva do Slovencev ali pa dela tudi ona le po navodilih beograjskih fa-miltj. ki spravljajo na vsa boljša mesta svoje protežirance ne glede na zmožnosti in ne glede na krivice, ki jih vslcd tega trpe pošteni in vestni uradniki, ki pa nimajo »zvez«. — Delegat ministrstva financ dr. Savnik. star, izkušen in vesten uradnik, ki ie v najtežjih časih od prevrata doslej vodil zadovoljno svoje posle, dobi »pomočnika«, mladega Srbijan-ca. Ali je to slučaj ali sistem, da ne sme biti Slovenec, četudi je strokovnjak na vodilnem mestu brez srbi-janskega »pomočnika«? Kaj hočejo gotovi krogi res priklicati razmere, kakršne so bile pod Avstrijo, ko je bil Slovence le sluga in nižii uradnik. — Olajšave pri Izvozu poštnih paketnih pošiljk v Inozemstvo. Izvozne pošiljke * blagom domačega izdelka ali iz prostega prometa kraljevine sc lahko predajalo pri vseh poštah v kralicvinl. V krajih, kicr to carinarnice, oskrbnielo zacarlriienjc pošiljate!!! sam!, ki potem pošt! predajo že racarlnjcnc in plombirano pošiljke. Carinske poštne napovedi, ki spremljalo Izvozne posute pošiljke, opremljalo carinarnice * opombo: »Prosto za izvoz.c Sele potem, kadar pošta dobi tako pošiljko, Jo bo mogla odpraviti v Inozemstvo. V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemata izvozne poštne pošiljke ondomc pošte in Jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica.' Carinski uradniki potem na te] pošti pošiljke za-carinijo. — Mesto Sparskih zitamk.se bodo uporabljale, kakor smo že poročali, polovice 10 parskih znamk, prerezane diagonalno. Z3 višje frankature In za inozemstvo pa se te polovice ne smejo rabiti. — Same krpanje. Ni dovolj, da se lezimo nad razdrapanim denarjem, ki ga le treba neprestano lerpati, seda] nas čakalo podobne sitnosti Se s poštnimi znamkami. Zadnje dni je povsc-i po Ljubljani zmanjkovalo gotovih vrst znamk. Sedaj nam poštno ravnateljstvo razglaša, da 5parskih znamk sploh ni, temveč sl na] občinstvo pomaga na ta način, da razreže iO parske znamke dijagrmalno na dva dela. Kako bo občinstvo na deželi razumelo to manipulacijo? Brezdvomno sc bodo začele Izvrševati sleparije z že rabljenimi znamkami, k! so le na eneth robu žigosane. Toliko papirja menda še imamo v Jugoslaviji, da bi vsaj za znamke ne bili v zadregi. Liubljana. — Pravoslavni badnjak (sveti večer) so proslavili pravoslavni vojaki ljubljanske garnizije po starem srbskem običaju. Vojaški sprevod z godbo, zastavami ter okrašenimi konji in vozovi je vzbudil po mestu veliko zanimanje. — Kupčijo s sumljivim blagom cvctejo v Ljubljani in okolici vkljub tenni, da ima-io kupovalcl sitnosti pri policiji In sodišču. Ne čudimo se, da sc polakomijo nizkih con ukradenega blaga brezvestni verlžnlki, toda udeležen! so večkrat tudi ugledni ljudje. Nedavno sta se zagovarjala zaradi ta-dh deliktov neki okoliški župan in neki tubljauskl trgovoc. Ako se ljudje ne bodo spametovali, i-jm v bodoče ne moremo več prizanašat!. -- Na locUaciJs&i večer, ki ga prirede nocoj ob 8. v Mestnem domu mladi slovenski umetniki gdč. Oorčova tn ss. Linah in Meliliar, danes ponovno opozarjamo. Spored obsega lepo točke iz »slovenske moderne«. Prireditev je bila namenjena v korist Dijaškim zadrugam v Pragi in Brnu; ker pa je zahtevala linanca iste pristojbine kakor za veselice in bi bil tako prebitek nemogoč, so se prireditelji odlo-•t:a vstopamo sploh opustiti in prirediti •'rečor ob prostem vstopu, j, — Palača Trboveljske družbe v LJub-ta-il. Sedaj so dograjeni betonski temelji, o bo vreme ugodno, se bo delo nada- ljevalo Uk«) sicer nafootzmoje meseca marca. — Viški Sokol je priredil snoči v svojem novem domu Meškovo dr. .. j »Mati«. Pred predstavo je predaval dr. Lah o pisatelju Mešku, za kar mu je bilo številno občinstvo zelo hvaležno. — Zagonetna tatvina. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru so otroci Zelene jamo ukradli iz nekega vagona 100 kg slanine tor Jo doma cvrli. Zagonetno pr! tem pa je, da Je vkljub temu še tehtal vagon 140 kg več, kakor je bilo deklarirano. — »Komunisti imamo denarja kot črepinji Ose! je, kdor dela, vse naj štradka! Saj dobimo denarja, kolikor hočemo!« Tako Je glasno modroval predsinočjem v pozni uri neki pijanec po Jubilej .n mostu. Ali Je Imel možakar morda prav? In vino veritas, so rekli nekdal Rlmlianl... — Alojzija Petrovčiča, državnega vpo-kojenca v Ljubljani prosimo, naj se Slm-preje oglasi v uredništvu »Jugoslavije« (Učiteljska tiskarna). Maribor. Pravoslavni Svet! večer so tukajšnji srbski vojaki praznovali svečano. Godba je korakala po mestu. Pri tej priliki jih je pozdravil zastopnik Jugoslovanske Matice želeč jim srečen Božič. Za ravnatelja mariborskega učiteljišča Je imenovan ondotnl profesor M. Pirc. .'o imenovanje ima zagonot: ozadje. Splo- šno je bilo znano, da je bfl kot prvi predlagan ljubljanski profesor dr. Ž„ toda bivši poverjenik dr. Verstovšek Je Iz neznanih vzrokov predlog zadrževal od lanske spomladi tik do svojega odstopa. Ali ni taka zloraba uradne oblasti kazniva? Konja splašla. Dne 4. t. m. sta se kočijažu Francu Merberju. uslužbe-nem pri Halbarthu ”■ Kopališki ulici, splašila pred nekim avtomobilom konja v Razgalovi ulici ter se zaletel ta z vso silo v neko drevo. Voz se te razbil, kožijaž je pa padel na tla. Konja sta nato zdirjala, eden proti Ciril-Metodovi ulici, kjer Jo bil ustavljen. drudi pa proti Vodnikovemu trgu. kjer se je zaletel v neki nasproti prihaja ja joči voz, ga prevrgel, sam pa se ie zgrudil na tla, kjer je vsled silnega udarca pogini!. Kn'vda na nezgodi ne zadeva nikogar, ker so bili konji pljašljivi in mladi. Koroško* Nezadovoljni Nemci. Dobili smo v roke nemško pismo boroveljskega Nemca, ki pišo svojemu prijatelju dne 20. m. m. dobesedno: »Reklo se je. da bo vozil prvi vlak proti Jesenicam dne 15. decembra, sedaj pa pravijo, da bo šel 1. januarja. Mogoče pa pride kaj drugega? V nekem dunajskem listu stoji debelo tiskano »Nova nevarnost za Koroško«? Jugoslovanski protest zoper izid glasovanja!« — Neki orožnik mi ie zaupal, da je prosilo v Borovlje 70 mož za orožniškd službe, a sedal noče nobeden priti, še ti. ki so že tu. silijo proč, ker večinoma znajo le nemško. V Borovlje so prenesli ie najpotrebnejšo obleko seboj ter govore: Nič se ne ve, ali ne pridejo še enkrat nazaj« (namreč Jugoslovani). — Nedavno so sociji (delavci v jeklarni in puškarski pomočniki) nalepili po Ho-rovljali velike lepake, v katerih zahtevajo od vlade masti, moke in sladkorja ter groze, da bodo sicer »čuše« (Slovence) in Srbe nazaj po-, klicali. Na vse zgodaj so orožniki trgali lepake z zidov. Ali niso to lepe reči? Marsikaj se šepeče in namiga-va. Ali bi ti ne imel veselja priti nazaj na Koroško za vedno??!!! — V tem smislu gre pismo naprej, pritožuje se čez prehrano, da ni moke, zabele itd. odkar so odšli Jugoslovani. Kruh le na karte namešan iz koruze in drugih primesi, le pšenične moke ni trohice. Ljudje se morajo že v zgodnjh uraluiastaviti pred edino pekarno, kjer čakajo po 3—5 ur. Peka Popatnik in Novak sta morala pekarne zapreti, ker nimata moke. Pogodbe so papirnate cunje. Tega prepričanja jc tudi sedanji novi občinsi odbor občine Blato pri Pliberku. Lovsko društvo občine Blato obstoji že od predvojnega časa. Najemnina je plačana v naprej do leta 1924 občini Blato ln je bU lov po popolnoma zakoniti poti vzet v najem. Novi občinski odbor pa jc dosedanjemu najemniku lov kratkomalo odvzel In oddal svojim ljudem. DcputaciH, katero jc vodil bivši župan Su-tnnič Je izjavil okrajni glavar v Velikovcu, da tozadevno ne more ničesar ukreniti in da ostane sedaj tako. Vložena je tudi pismena pritožba, ki bo pa gotovo rešena še •i v prihodnjem stoletju. TT. - »r—1 tim m .or.f—rua EDIN! SLOVENSKI DNEVNIK. KI P O R O C A STVARNO !N NEPRISTRANSKO. .{E ...JUGOSLAVIJA". ČITAJTE .10! NAROČAJTE JO! NASELJEVANJE V NOVIH KRAJIH JUŽNE SRBIJE. V Južni Srbiji (na Kosovem pollu, v Metohiji, Macedoiviil) se nahaja še mnogo zemlje, ki ic še neobdelana. 2e prej so bili ti kraji bolj redko naseljeni, a vsled vojne se je prebivalstvo tod še bolj zredčilo. Zemlja ic v teh krajih jako rodovitna, podnebje bolj toplo in precej ugodno, če Izvzamemo sušo, ki poleti dostikrat pritisne. Vsled suše jc pa treba pridelovaU tam rastline, ki se poprej razvijejo (žito) ali pa je treba zemljo namakati, kakor delajo tu-pa tam domačini. Na rutinakanem sveta uspeva vse jako bujno. Kar sc tiče zdravstvenega stanja, so severni kraji (Kosovo, Metohija) popolnoma zdravi, v južnih (Ma-cedoniji) se pa pojavlja tu pa tam, kjer so v bližini močvirja, domača malarija (grobnica), ki pa ni tako škodljiva, kot Je tro-pična malarija. Glede važnosti so kraji v bližini albanske meje še vedno nekoliko ogroženi vsled albanskih vpadov, drugače Je pa ljudstvo mirno in dobrosrčno. Gozdov je precej, nahajajo se pa bolj daleč od oblludenlh Jerajev. V te kraje hoče naseliti naša vlada kmetovalce od drugod, kjer je preveč ljudi, k! imajo dovolj svoje zemlje. Namen ,e dvojen: pomagati svojim državljanom do boljše bodočnosti m dvigniti zaklad, ki leži broz haska v rodovitni zemlji- V svrho naseljevanja se bodo oddajala zemljišča, ki so last države ali občin, potem pa tudi ona. ki so Jih lastniki prej ali med vojno zapustili. Ko se reši zakon o agrarni reformi, razdelila se bodo do dotove mere med nasclnlke tudi veleposestniška zemljišča, Po krabevl uredbi o naseljevanju lužnih novih krajev z dne 24. septembra 1920 dobi vsaka družina, Id se naseli v te kraje 5 ha zemlje. Samo v izJcmnSi slučajih (v bližini mest in prometnih cest) sc ii za-morc nakazati tudi manjšo površino, ne Da izpod 2 ha. Za vsakega oženjenega moškega člana, ki ž;vi v družini, se doda še po 4 ha, a za vsakega neožcnicnega nad 21 let starega še po 3 lia, za vsakega od 16 do 21 let- starega pa še po 2 ha zemlje. Moškim takim članom, ki so starejši od SO let, se z«more zmanjšati površina do 2 ha zemlje. Dotični organ ministrstva za agrarno reformo, ki ima naseljevanje v rokah, sme dodati v posebnih, ozira vrt Inili slučajih, bodisi radi kakovosti zemlje ali družinskih razmer, na družino še do 5 ha zemljišča. Družina, katera prinese ali pripelje seboj potrebni inventar, potreben za obdelovanje zemlje, (kmet. orodje ln živino), dobi še do 3 ha zemlje. V krajih, kjer ni gozda, nakaže se na vsako družino do 2 ha zemljišča, če se ta obveže, da ga v enem letu potem, ko se mu je to nakazalo, pogozdi. • Nadaljnje ugodnosti, ki jih dobijo nasilniki, so sledeče: Brezplačna vožnja. po državnih železnicah od svojega bivališča oziroma od državne meje za se in družino in premičnine (orodje, živino) do najbližje postaje naselbine: brezplačen les za stavbe ter napravo kmetijskega orodja; prosta pašnja po občinskih in sclskih pašnikih; isto ser-vituto na občinske in državne gozdove in arugo, ki Jih Imajo staronasdnikl v dotič-nem kraju. Pravico imajo nadalje na svoboden (brez carine) uvoz živine, poljedelskih strojev, priprav in orodja, semenja, žita za hrano in drugih življcnskih potreb. Naselniki so 3 leta prosti vseh državnih, okrožnih, okrajnih in občinskih davkov. Naseljenci pa so dolžni nakazano Jhn zemljišče obdelati hi sl postaviti na njem stanovanjc in gospodarsko poslopje. Ne morajo pa zemljišča 10 let ne prodati, niti obremenili. Neomejeni lastniki postanejo Šole po 10. letu. V slučaju lastnikove smrti prevzamejo njegova prava ln dolžnost! njegovi zakoniti nasledniki. Kdor sc želi naseliti v Novfli Južnih srbskih krajilt, mora napraviti prošnjo na ministrstvo za agrarno reformo in jo vpo-slatl potom nujbližjega organa tega ministrstva (za Slovence; agrarna direkcija v Ljubljani); v tej prošnji Jc navesti: 1. Ime predstojnika ln vseh članov družine po spolu, starosti, stanu (samski alf poročen), zanimanju (poslu) vsakega posebej; 2. Koliko .zemlje je imela prilieno do sedaj ta družina; 3. Koliko drugega premičnega In nepremičnega premoženja in v koliki vrednosti poseduje družina; 4. Komu in pod kakšnimi pogoji o&tav-ija nepremično premoženje, v kateri vrednosti in zakaj. Nadalje je doprinesti: 5. Uverenje (Izpričevalo), kr. katerega je razvidno, da ni prodal prosilec zadnjih 5 let svoje zemlje in ako jo je prodal, Izjavo, zakaj jc prodal in kaj jc napravil z novci; 6. Podatke o tem, koliko in kakšne živali, katere poljske priprave in kakšno orodje, koliko žita za seme In za hrana pelje seboj; 7. Izjavo, ali zamore prqdmctc, navedene pod tceko 6., ako jih sam nima, s svojimi sredstvi nabaviti, ali ra želi, da se mu jih nabavi in da z zemljo vred, ln kako misli v tem slučaju te obdelovati; 8. Izjavo, da se včlani v družbi, ki je piedvidena po členu 22. te uaredbe. Prošnjo In priloue mora potrditi občinska oblast, lei izda obenem prosilcu izpričevalo o njegovi imovlni in njegovem gospodarstvu. Za one, ki se nahajajo Izven države, vrši to delo rmibližji Konzul ati poslanik al; za to odrejeni organ. Omenjene oblasti so dolžne prošme, ki so predložijo, takoj brezplačno potrditi In Iz-oaisp 'zpričsvala. Prošnje, izpričevala in vse priloge, ki sc tičejo naseljevanja, so proste vseh taks (kolkov). Da se nas-.-.rtikom olajša nabsva semena, živine 'n poljedelskih priprav ter v.,-' stava potrebnih stavb, združijo se nase ni-k' .enega kraja v naselnitko družbo, k tri--1 daje država v gornje namene glasom na-redbe ministrstva za agrarno reformo z dr,e 12. oktobra 1920. brezobrestno po« >jl-io, ki ga vračajo člani družbe v obr ikhi (za stavbe n. pr. se začenja vračati posojilo po 10 letih m se ga vrne v bH polletnih obrokih. Zadruga jamči državi po normalnih pravilih, ki Hh ie izdalo ministrstvo, neomejeno, nasproti drugim pa sl določa velikost jamstva zadruga sama GSedaSIšce in glasba. Vprašanje. Prejeli smo: l. Kaj delajo angažirani ruski igralci ln Igralke v Ljubljani? Predstave v drami uprizarjajo slov. domačini, ki imajo nizke gaze, a zato obilo dola; ruski umetniki, ki pa Imajo visoke gaže, ne uastopajo. Upravičena je torej prošnja, naj slavno vodstvo gledišča pojasni, kaj delajo Rusi, kdaj se bodo slovenski naučili in kdaj bodo nastopili. Imama že Januar, skoraj pol glcdiške sezone. — 2. Člani gledališkega konsorcija, kd Jc svoj čas zbral za slov. nar. gledišče v Ljubljani nad 1 milijon kron, sprašujejo, kaj Je z njihovimi deleži. AJI Je še kousorcij potreben, ko Je gledišče prevzela fn ga vzdržuje država? Naj se skliče občni zbor konsorcija, da se pojasni, ali |e še konsorcij potreben in zakaj in čemu, ali pa se na) razpusti In denar vrne. Književnost in umetnost. Prva umetnostna razstava v Mariboru. Je bila otvorjena od 8. decembra do 2. Januarja. Ta dan je bila zatvorjena. V tem času jo Je obiskalo 2555 oseb, od teh 759 dijakov in vojakov. Od 184 razstavljenih slik je bilo prodanih 28, ln sicer od nastopnih umetnikov: Ludmlle Janovskc, J. Kar-lovič - Janovskcga, Josipa Tscharreja, Josipa Pcteina, Egona Baumgartnerja, Avguste Sautljcve, Karla Corontnija, Josipa Vokača in Ifigenije Cozzijcve. Stroški razstave znašajo okrog 30.000 kron, medtem ko znašajo dohodki le J0.06S. kron. Koledar Družbe sv. C. L M. Je Izšel z bogato vsebino. Stane 16 K, kar Ic malen-kostna svota pri današnji draginji papirja. Priporočamo. Pokrajina. Vrhnika, Organizacija vojnih invalidov na Vrhniki Je priredila na novega leta dan dobro uspelo plesno veselico na korist invalidskemu fondu ter se zahvaljuje vsem podpornikom ln obiskovalcem. V Kranju priredi podružnica Jugoslo-venske Matice 3kupno z žensko In moško podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda« v soboto, dne 8. t. m. ob 20. url v dvorani telovadnega društva »Sokol* zabavni večer s plesom pod naslovom »Naše morje«. Prireditelji vabijo vse prijatelje lepo zabave naj pobile ob tej priliki v Kranj. Posebno dobrodošli so gostje v katerikoli pristni narodni noši. Društva pa prosimo, da pošljejo po možnosti vsaj svoje zastopnike. Grahovo Pri CerknlcL Gospod urednik! Stavim Vam uganjko: Kakšna zveza je med sv. Stefanom in »katoliškim« časopisjem? Gotovo ne uganete, toda naš župnik Jo Je pogruntnl. Na praznik sv. Stefana mučenika j« imet naš župnik približno tako prkligo: »Znano vam Jc, da so brezverci kamenjat! sv. Stefana. Ravno tako kamenjajo danes brezverski časopisi sv. katol. cerkve. Taki časopisi so danes tako razširjeni po naši fari, da je groza. Brezverski časopisi kamenjajo sv. očeta, škofe ln nas dušne pastirje. Ne naročajte jih več, ker boste na sodni dan odgovor dajali, liiša, ki ima naročene tako časopise bo večno prokleta in pogubljena teT bo spioh izključena Iz sv. katoliške ccrfvve. Priporočamo pa vam naše katoliške časopise »Bogoljub, »Domoljub« ta »Slovenec«! — Toliko smo torej zvedel! verniki o sv. Štefanu. Ker jc pri nas »Jugoslavija« posebno priljubljen in čitan list, kjer nismo še nikoli brali najmanjšega napada na cerkev, papeža in duhovnike, smo se čudili, zakaj ni »Jugoslavija« med priporočenimi Ihti. Marenberg. Služba občinskega redarja je razpisala tržka občina Marenberg pri Slovenjem gradcu. Za to službo pridejo v poštev tudi invalidi, k! pa morajo biti zavedni Slovenci. Tozadevno ponudbe sprejema županstvo občine Marenberg, ki daje tudi pojasnila o plači. Skrajni čas jc, da dobi ta popolnoma ponemčim jen kraj ob naši severni meji enkrat občinskega redar- ja, ki bo vešč uradnega jezika in ki ne bo stažfl obenem prejšnjim občinskim očetom od Schbnercr-Vereina. Ormož. V noči od 1. na 2. L m. ob pol dveh jc udrla tolpa 6 črno namazanih r<* parjev v pisarno železniške postale. Oboroženi so bili s samokresi, bajoneti in nožL Izsilili so od službujočega uradnika gosp. Rozmana njegov lasmi denar v znesku 303 K ln pa denar od osebne in tovarne blagajne v znesku 1300 K. Zahtevali so tudi kliu. če od postaine blagajne, katere pa je imd načelnik postaje pri sebi. Uradnik je moral iti roparjem pokazat, kje stanuje načelnik. Pokazal Jim je napačno stran In ob tej prilik! se inu le posrečilo pobegniti. Alarmiraj ie čuvaje, nakar so roparji zbežali k Dra- vi in se odnehali preko uie na Hrvatsko. Prisotnosti duha službujočega uradnika g. Rozmana se je zahvaliti, da s« ni dogodila večja nesreča. Njemu se je tudi zahvaliti, da roparji niso odnesli tudi denarja iz postajne blagajno. Zanimivo ie. da ie čuval v pisarni /.a mizo spal in da o celein dogodku ni nič slišal tn ga ie šole načelnik zbudil po odhodu roparjev. To jc v kratkem že drugi slučaj, da so prišli tolovaji s Hr. vatskega na to stran ropat ne da bi se ilm moglo priti na sled Prveč pred približno dvema meseeraa so odnesli železno blagajno od prernogokopne družbe Ladan,e d'linje Iz pisarne, ki se tudi nahaja na kolodvoru v Ormožu. Tudi takrat so odpeltal! blagajno s 15.000 K s čolnom preko Drave ln jo onstran Drave razbili. Potrebne Pi bile strožje varnostne odrebac na Dravi hi v to svrlio pomnožiti orožništvo, sicer srna na milost in ncmJtast prepuščen! roparskim tolpam perko Drave. Drobiž. • Podrobnosti o potresu v Južni Ame. rlkl. Prvo uradno poročilo o potresni katastrofi, ki je prejšnji mesec zadela pokru-line v Južnem Čilu pripoveduje o velikih Izgubah življenja ln splošnem uničenju statičnih krajev. Trlle ognjeniki, .VUlaricea, ' Llakua ta Lamin so brit!vili lavo več nrii) naokoli. Ceste, gozdovi ta nekatere reke so popolnoma Izginile; hribi so sc pogreznili. Veliko število vasi in osamljenih bivališč Je zasutih, druga so pa v razvalinah. Najvcčji naravni fenomen, ki ga jc povzročil potres, je Izgine uje reke Turbio. Struga te reke je v več krajih popolnoma' Izginila s površja zemlje ln zemeljska površina v dotKmih okoliših Je docela spremenjena. Mnogi potoki so Izginili na ravno tak način. Vallki gozdovi ‘blizu mesta Viltarieee so danes gola puščava. Hribi, ki so sa utrgali ln razpršili, sa zasuli naj višja drevesa. V tem leraju se ie pogreznilo tudi več kilometrov glavne ceste ta Ua tisoče glav goveje živine, ki se le pasla na prostranih pašnikih, je bilo pokopanih. Jezero pri VH-lariccl se je dvignilo šestnajst čevljev nad svojim! prejšnjimi bregovi In zalilo ravnine daleč naokoli. • Velikanski parniki plovejo brez premoga. Dva moderni parnika »Acultania« ta »01ympia» sta nedavno tega, prijadrala Iz Združenih držav v Evropo ne da bi bila med vožnjo potrebovala najmanjšo količino premoga. Ta dva velikana kurijo s potrditi« jem In sta od premoga popolnoma neodviv-na. Notranjost omenjenih ladij ic precej drugačna ko naših navadnih parnikov, zakaj tu ni ne saj, ne črnih premogovih nalagalcev, ne v potu svojega obraza trudečih sc kurjačev. En sam mož, zroč na goreči proces petroleja, nadomešča tu tri moške moči, ki so sc preje polnagl v pamikovem »trebuliu« trudili ta potili Poraba petroleja za pogon ladij bo postala kmalu »velika moda«. • InsplrStor Tolstega. V Moskvi je umrl te Ani prljatel) Tolstega, profesor Nikolaj Davidov. Bil je eden najodličnejših ruskih juristov in Je dal svojemu prijatelju snov za njegova štiri dela: Moč teme, Smrt Ivana Iljlčn, Vstajenje ta Živ mrtvec. Soov j« zajemal Iz staTlh sodnih kronik. • Velikanska eksplozija. Nedavno je v neki tovarni za smodnik blizu Pittsburgha v Ameriki nastala strahovita eksplozija. Detonacija Je bila tako močna, da je zazibala Pittsburgh ta druga mesta v bližini, Na tisoče dolarjev vrednega stekla z izložbenih oken je zažvenketalo po tleh. Prva poročila so trdila, da je bilo ubitih okoli 13 ali več oseb. Telefonska zveza med tovarno in mestom Pittsburghom Je bila pretrgana. Eksplozija se Jo pripetila v poslopju za polnjenje sodčkov. To poslopje je seveda uničeno, tovarna sama je tudi poškodovana, vendar ne toliko, da bi se ne dila popraviti. Imate liGlcčine? V obrazu? V celem telesu? Va5e mišice in žive! Vain odpoveduieio? Poizkusite nra- vi Felleriev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 dvoinatih ali 2 veliki špeci-ialni steklenici 42 K. Državna troša-r:na oosebei. Ali trolte na oočasni oreha vi? Na slabem aoeUtn? Zanrtiu? Proti to* mu nomaenin prave Felierleve F.lza-krotrliice! 6 škalllic 18 K. Prava že< lodec okrcDčtiioča' švedska tinktura ! steklenica 20 K. Omot in poštnina nesebei. a naiceneie. Euaen V. Fel-ler Slabiča dopia. tisa tfg 357. Hr-Lvatska, > A. Uto Me! M leg: tele icba, jjmliljsi ustno vodo Kdor si želi nabaviti pristnega in znanoga Vodovodne cevi v premem po 4/4 tn 5/4 cole oddaja mnogo pod dnevno ceno, tvrdlia I. Kazbor&ek. Šmartno pri Litiji. h a loža na naj ee blagovoli poslu/.iti tvrdke: Prva ha!o£l:e trgovina s vinom ANTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah. ©s«aannec!nu®«anHCGnnnnnn© Dobi se povsod. Trgovci popust Glavna zaloga drogerija Dame, gospodje! Ako želite bili elegantno oblečeni, naročite si pri meni |» • B Jl„ .1 roman O. WaEdowa je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 2G K v platno vezan 32 K. F- BRUMAT umum& Josip Gregorin, JTJublJnnu,Trnovska nliea 10. Manufaktura in tkanine Židovska ulica jo najbolj čvrsto slovensko leposlovno ! Ucio izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto lO kron pri Le prvovrstne stenografi njo ===== in str@i©pisk@! ■