rm dtn nedelj in praznikov GLAS NARODA 4 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. m the United State*. Issued every* day eaeeept Sundays and HoBdaye* CSLKFOH PISARNE: 4687 OORTLANDT. Smtered aa Beeemd-Olass Mm kUor, September 2L 1903, at tke Pust Office at New York. IT. Y., nnder the Act of Congress of Marck 3. 1879 TELET ON PISARNE: 4687 CORTLAND*. HO. 67. — fiTEV. 67. NEW YORK, MONDAY, MARCH 22, 1909. — PONEDELJEK, 22. SUŠ CA, 1909. VOL um XVTL — LITMU 1VU Iz delavskih krogov. Pred velikim štrajkom. HA JUGU PRIČAKUJEJO VELIK ŠTRAJK, KI NASTANE VSLED ZNIŽANE CARINE. Strajkalo bode na jugu najmanj 20 ti*oč delavcev vsled znižanja plače. POLOŽAJ. Montgomery, Ala., 20. marca. Ako bode Alabama Iron & Steel Co. valed znižanja uvozne carine znižala rnejim delavcem plačo, pride v tuk. - sov. Zgoraj navedeaa družba ne namerava znižati plače svojih delavcev, toda ako bode tu storil trust za jeklo, potem bode tudi družba prLi-Ijena to storiti. Premogarji so lani a'oer svoj štrajk izgubili, toda kljub temu so na nova boje pripravljeni. Stališče premogarjev. Ne bodo štrajkali? POLOŽAJ PREMOGARJEV V PENNSYLVANIJI JE TAK, DA BODO LE V SKRAJNEM SLUČAJU ŠTRAJKALI. V kratkem pride do nadaljnih obravnav med premogarji in delodajalci KONČNI SPORAZUM? Velikansko'naseljevanje. 10.000 naseljencev. SAMO TEKOM MIN0LE6A PETKA JE DOSPELO V NEW-TORŠKO LUKO 10 TISOČ NASELJENCEV. 8 tem M Je dosegel rekord naaejjeva-nja po xadnji paniki NADALJNI NASELJENCI. Wilkes-Barre, Pa., Pa., 20. marca. Ker se v kratkem vrši konvencija premogarjev, so posamezne lokalne organizacije izvolile že mnogo dele-{gatov, kteri so dobili od unije nalog, ! naj sklenejo štrajk le tedaj, ako dru-I oaee sploh ne bode mogoče postopati. Zajedno se je delegatom tudi naro-i čilo, naj store vse, kar je v njihovej moči. da izposlujejo pripoznanje uni-! je. Šele ako bode vsako nadaljno t obravnavanje z delodajalci zaman, ' naj se odločijo za štrajk. Mnogo de-j legatov tudi ni dobilo nikakih naro-čil, pač pa naj postopajo tako, kakor jim bodo svetovali uradniki centralne organizacije. Do 1. aprila se bode z delom nadaljevalo po vsem okraju trdega premoga. Zatrjuje se tudi, da bodo lastniki rovov imenovanega dneva zaprli v»e svoje rove in sieer za toliko (■-asa. da pride med njimi in njiho-j vimi delavci do sporazuma. O tem ! so premogarji prepričani. Tekom i zadnjega dneva so premogarji svojo lganizaeijo dokaj okrepili. Kacih 30 lokalnih organizacij je imelo v mi-Lolem tednu svoje konvencije. Skupna konvencija se bode vršila, kakor znano, v Serantonu, toda ni-Lče ne ve, kako se bode zaključila, kajti večina delegatov ni dobila posebnih navodil za zadržanje pri konvenciji. Philadelphia, Pa., 20. marca. Družbe, ktere so lastnice večine prenio-govih rovov, dosedaj še niso naznanile, bode li premog s 1. aprilom postal za 50 centov pri toni cenejši, I kakor je bil dosedaj. Premog posta-! ne vsako spomlad eenejši, toda do-| sedaj o tem glede letošnjega leta še ni bilo ničesar slišati. Korče in Benedik. "Bankarja" vGlevelandu. NJIH ZASLIŠANJE ZAČASNO PRELOŽENO. Avstrijski konzul se posebno zanima za strogo preganjalce. ZGINULA POBOTNICA. i: Samo tekom misolega petka je psišlo z raznimi paniki ta Evrope v našo luko 10.004 naseljencev in. s tem ae je dosegal rekord naseljevat ■ga, kajti po sadsji paniki dosedaj tekom jed nega dneva še nikdar ni prišlo v naše mesto ia Evrope toliko aaseljeneev, kako* imenovanega dneva. Našel niške oblasta ae prepričane, da bode letos prišlo v 2jed. države toliko naseljencev, kakor 2e nikoli poprej, kajti v Evropi so prepričani, da so tukaj pričenjajo zopet boljši faurf. Večina Jjadi, lri aa prišli v petek v Ameriko, so Italijani, ki prihajajo ia Sicilije in Calabrija. Xa njimi je števila došlih čifutov največje. Tndi Slovenci so pričeli prihajati v vedno veljam številu. Denarje v staro domovino aa $ 10.3» ............ 60 km, aa 20.55 ............ 100 kron, aa 41.10 ............ 200 kron. aa 102.75 ............ 506 kron, aa 205.00 ............ 1000 kron. aa 1020.00 ............ 5000 kron Poštarina ja všteta pri teh svotah Doma se nakatane svoto popolnoma iaplačajo brea vinarja odbitka. Naše denarne poaUjatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 18. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do f25.00 v gotovini v priporo-ali registriranem pismu, večje po Domestic Postal Money aH pa New York Bank Draft BAKSER OO, i. New York, H. Y. ^IB. rnaan Lastnika ranchov umorili. Denver, Colo., 22. marca. Na nekem ranchu blizo Pueblo, Colo., so včeraj izkopali truplo lastnika istega raneha, Petra Dieterja. Na njegovem truplu sta dve rani od krogelj, iz česar je sklepati, da je bil pokojnik ustreljen. Dieter je prišel v Colorado iz Chicaga pred letom dni in si je kupil posestvo. Kasneje se je spoprijateljil z nekim Benj. Gordo-nom, kterega je povabil k sebi in je slednji nekaj časa pri njem stanovaL V oktobru minolega leta je dospel Gordon v Pueblo, kjer ja promenil več denarnih nakaznic, ktere je Dieter podpisal, in je dejal, da se je Dieter vrnil v Chicago. Potem je Gordon prodal orodje in živino na ranehu in je zginol. Pred par tedni je prišel Dieterjev oče v Colorado, in je povpraševal za svojim zginolim *inom. Vsled tega so ga pričeli iskati in seda i so našli njegovo truplo zakopano na njegovem prejšnjem posestvu. Podzemska razstrelba. V vod otočju Cake Creeka v Capay Valley, Cal., se j© vsled vulkaničnih podzemskih razstrelb napravil precej velik grič. Potok sedaj teče v dmgej smeri, kakor preje. Parmerji, k' bivajo v bližini, pripovedujejo, da se je tam pripetilo vec podzemskih rszstrelb. Več sto akrov veliko zemljišče se je pogrezniio za 80 čevljev, tako, da zamore taui v kratkem nastati jezero. Odvedeni deček v Cleveland*? Cleveland, O., 20. marca. V mino-lej noči bo tukaj prijeli nekega moža. kteri je baje oni, ki je v Sharonn. Pa., ukradel in edvedel Sletnega dečka Willie Whitla. Jetnik4 je policiji baje povedal razne podrobnosti, na podlagi kterih upajo aedaj dečka dobiti Dosedaj dečka Se niso našli, dasiravno ga marljivo iščejo. Posnemamo iz "Glasa Svobode". Zadeva proti Frank Ivorče in Anton Beuedik v Clevelandu, O., ktera je imela priti v obravnavo in h kteri je prišel tudi avstrijski kouzul Hugo Silvistri, je bila na predlog policijskega pravdništva na dan 17. marca preložena. Avstrijskim konzul je za to, da se z obtoženima strogo postopa in zadevo natanko zasleduje, ter želi, da se vidni vzgled postavi in preneha skubenje z razmerami in zaupa jočih tujcev. Korče ia Benedik sta imela neko parobrodno agenturo ter sta uradovala kot zaupljive oso-be za svoje rojake, kteri so hoteli denar v staro domovino pošiljati. Od Fr. Dornik, kteri je Korčetu in Be-uediku svoto $205 za odpošiljatev v Avstro-Ogrsko izročil, je bila aretacija izposlovana proti obedvema po-slovnema drugoma. Korče je bil aretiran, Benedik pozneje v Buffalo najden. Začetkoma je policijsko pravd-ništvo Korčeta za manj krivega smatralo. Držalo se je Benedika za edinega krivca, kteri je zaupani denar poneveril in potem pobegnil. Po zadnjih poizvedbah je pa policijsko pravdništvo to mnenje opustilo in bo takisto strogo proti Korčetu kot pro ti Benediku postopalo. Kakor se go-\ori in po napovedbi avstrijskega kouzula znaša ponevarjena svota približno $12,000; število žrtev je najbrž veliko. Člani podjetja niso za radi poneverbe obtoženi, marveč zaradi kršenja "Foreign Department Law", novi zakon, kteri zahteva, da vsaka osoba, ktera ima banki podobno podjetje, mora $5000 varščine po ložiti. Korče in Benedik sta že ta zakon v nemar pustila. Preložitev zadeve se je zgodila na zahtevo policijskega pravdništva, ktero hoče poiskati pobotnico, koja je trenutkoma zginila. To je pobotnica čez $205, ktero je tožnik Frank Dornik od Korčeta in Benedika dobil in kojo je svojemu odvetniku A. E. Bernstine vročil. V uradu advokata se le ta pobotnica trenutkoma ne more najti. LINČANJE V WEST VIRGINIJI. Za spremembo so sedaj linčali belega. Elkins, W. Va., 20. marca. V bližnjem Whitmetu je bivši kaznjenec Jos. Brown ustrelil tukajšnjega policaja, vsled česar so ga zaprli. Kma-lo po polunoči je pa množica napadla zapore in jetnika odvedla seboj, nakar so ga linčali s tem, da so ga obesili. Grozen umor. Washington, 19. marca. Zamorce James Dorseya, Richard Pinesa in Calvin Johnsona so iz Alezandrije morali tajno prepeljati v Fairfax Court House, Va., da na ta način preprečijo linčanje. Zamorec Henry Smith je namreč imenovane tri svoje rojake ovadil, da so na grozen način umorili umetnika Chas. Schultzeja iz Chicaga, 111. Imenovani zamorec je tudi povedal, da so ga njegovi rojaki prisilili, da se je udeležil zločina. Kakor pripoveduje Smith, so navedeni zamorci Schultzeja najprej davili. Pri tem je moral Smith držati Schultzeja za roke. Končno so ga zaklali in mu pobrali ves denar, kar ga je imel pri sebi. Morilci so nameravali truplo pokojnika potem položiti na železniški tir, toda končno so se premislili. Smith je bil pri tem zločinu le v toliko deležen, da je ostalim lopovom pomagal truplo odnesti tja, kjer so je kasnejše našli. Vsi trije so skušali dokazati, da niso deležni umora, toda tp se jim ni posrečilo. Dorsey je tudi izjavil, da je pripravljen umreti, toda predvsem mora vedeti, da bode tudi Smith kaznovan. Razni požari. V Rochestru in drupd. TEKOM JEDNE NOČI JE V ROCHESTRU, N. Y., NASTALO OSEM VELIKIH POŽAROV. V Worcestru, Mass., je zgorela tovarna Wright Wire Co. V MEN IK T Rochester, N. Y., 21. marca. Tekom včerajšnjega večera je nastalo v tukajšnjem mestu požarov skoraj hkrati, tako, da so imeli gasilci obilo posla. Jedva pa, da so bili požari pod kontrolo, že je pričelo o polunoči iz nepopisnih razlogov goreti v stranskem poslopju East Side Savings Banke. Požar je bil tako velik, da je vse dolenje mesto razsvetljeval. Škoda, ktero je napravil požar, znaša najmanj $105,000. Pri gašenju je ponesrečil nek gasilski poročnik, ki je padel raz četrto nadstropje gorečega poslopja. Worcester, Mass., 21. marca. V tovarni Wright Wire Co. na Hammond St. je včeraj nastal požar, ki je napravil za $100,000 škode. Pri gašenju so bili štirje gasilci ranjeni. Pomožni mašinist Spooner je padel raz streho in je pri tem zadobil nevarne notranje poškodbe. Mexico Ciudad, Mexico, 21. marca. V hiši S. Concepcion Mercado se je včeraj prevrnila petroljska svetilka in takoj nato je nastal požar, ki se je v kratkem razširil po vsem poslopju. Od tu se je požar razširil tudi na druge stavbe. Šest Merca dovih otrok je zgorelo in Mercadova žena je zadobila nevarne poškodbe. Nevarno je bil tudi ranjen Ladislav Diaz, ki je skušal rešiti Mereadovo hčer, ktera je bila tudi nevarno poškodovana. Kingston, N. Y., 21. marca. V tri milje oddaljenem Old Hurleyu je zgorel Centennia House, kterega so zgradili v letu 1718. Od tedaj naprej so poslopje vedno rabili kot hotel. Vse za vojno med Avstrijo in Srbijo. VSA POROČILA JAVLJAJO, DA JE VOJNA NEIZOGIBNA, IN O TEM JE VSA AVSTRIJA PREPRIČANA. Tudi cesar Fran Josip je sprevidel, da je Avstrija prisiljena pričeti z vojno. RAZVOJ POLOŽAJA. Za preložitev inauguracije. Washington, 22. marca. Trinajst governerjev, med kterimi je tudi go-verner državo New York; nadalje petdeset senatorjev in 160 članov kongresa, se je zavzelo za predlog, vsled kterega naj se inauguracija predsednikov Zjed. držav preloži od 4. marca na zadnji četrtek v apriln. Do tega predloga je prišlo, ker je povodom zadnje inauguracije vladal v Washingtonu nepopisen snežni vihar, v kterem se je ve polno ljudi prehladilo. Kaj it e za Roosevelta. V New York jo dospel parnik Hamburg, s kterim odpotuje jutri bivši predsednik Roosevelt s svojim sinom Kermitom v Neapolj. Z imenovanim parnikom je dospelo iz Italije nekaj nad 900 italijanskih naseljencev, med kterimi je pa mnogo tacih, ki so državljani Zjed. držav. Raznn teh je prišlo tndi trinajst siromakov, kteri so prišli na parnik skrivaj, ne da bi plačali potnino. Slednji se bodo morali vrniti nazaj v Italijo, vendar se pa lahko tolažijo s tem, da bodo potovali v njihovo domovino v spremstvu bivšega predsednika Roosevelta. Kajite, v kterih potuje predsednik Roosevelt s svojim sinom, so danes opremili z najboljšim pohištvom, kar ga je sploh dobiti. Razstrelba smodnika. Spokane, Wash., 19. marca. Tovarna smodnika Coeur d'Alene Concentrating Co. nedaleč od Wallace, Idaho, je zletela v zrak in pri tem so bili trije delavci aa mestu abiti. Uradniki imenovane družbe so prepričani, da imajo opraviti z zločin nom in da je nekdo razstrelbo s zlobnim in škodoželjnim namenom priredil. Razstrelba je bila tako jaka. da so zletela vsa poslopja imenovane tovarne v zrak, izimši poslopja, v kterem je bil shranjen nitroglicerin. Nedavno je bil v Wallace nek nepo-znanee, ki je ljudem, a kterimi je občeval, večkrat izjavil, da bi bilo najboljše, ako bi tovarna zletela v zrak. Dunaj, 20. marca. V tuk. mestu vlada popolno prepričanje, da se bode že te dni pričela toliko časa pričakovana vojna, ktero so vse od oktobra nadalje odlašali. Še včeraj so optimisti zatrjevali, da bode cesar Fran Josip storil vse, kar je v nje-govej moči, da prepreči vojno, kajti Fran Josip je še vedno upal, da se mu bode posrečilo ohraniti mir. Sedaj je tudi ta iluzija zginola. Iz najboljših virov prihaja namreč vest, da je tudi stari cesar sprevidel, da zadnjega koraka ali vojne Avstrija ne more. več odlašati, kajti stroški Avstrije h> že sedaj ogromni, tako, da so vse vrednostne listine pričele rapidno padati in da le malo manjka, da ne pride vrhu tega tudi do finančne panike. Xa Dunaju že sedaj čuti prebivalstvo vpljiv bodoč? vojne, dasiravno ;e slednja ni niti pričela in dasiravno se bodo vršile bitke daleč od Dunaja. Tuk. ulična železnica je morala omejiti svoj pro-met, kajti na tisoče njenih vslužbencev, ki so rezervni vojaki, je moralo oditi k svojim polkom. Dan za dnevom in noč za nočjo vozijo vojaški transportni vlaki na jug monarhije vojaštvo in vse to vpljiva na prebivalstvo tako, da se je polastila vseh ljudi splošna razburjenost. Samo včeraj in danes so vojaške oblasti na Dunaju pozvale pod orožje 25.000 rezervistov. Avstrijska vojska je deloma pri srbski meji že razpostavljena v vojnem redu in vojskovodja severne vojske, general Albori je že dospel v Temešvar, kjer bode njegov glavni stan, ko se prične vojna proti Srbiji. Tukaj sedaj že vsakdo ve, kaj vse se bode zgodilo tekom prihodnjih par dni. Avstrijski poslanik v Belgradu, Forbach bode danes, ali pa najkasneje v ponedeljek izročil srbski vladi avstrijski ultimatum, s kterim bode Avstrija zahtevala, da prične Srbija nemudoma z razoroževanjem. Nadalje je tukaj vsakdo prepričan, da Srbija ne bode ugodila avstrijskim zahtevam, kajti v Avstriji dobro vedo, da se Srbija vda le sili. Potem se bode pričela vojna, ktera se naravno ne more drugače končati, nego da bode Srbija poražena in ako jej Rusija ne pomaga, da zamore končno izgubiti tudi samostojnost. Kakor hitro bode Srbija odgovorila na avstrijski ultimatum se prične vojna, kajti vojne sploh ne bode potreba napovedati. V toliko je prav lahko prorokova-ti. Ko se pa prične vojna, nastane vprašanje, bode li mogoče vojno lo-kalizovati, tako, da vsled tega ne nastane še kaka druga večja vojna. Ako se bodo pričele ostale vlasti v Evropi vmešavati, poi^m zamore iz tega nastati splošna evropska vojna. Splošno se pa sodi, da ostane vojna lokalizovana. Tukaj tndi trdijo da Rusija ni pripravljena na vojno, dasiravno je znano, da koncentruje na avstrijske j meji mnogobrojne čete. Baje je Rusija Avstriji še naznanila, da ostane v slučaja vojne nevtralna in to velja tudi • Italiji, ktera pa Avstriji nikakor ne zaupa, kajti avstrijska vojna mornarica je sedaj gotova % anobilizaeijo in to nikakor ne ugaja Italiji Nekteri "avstrijci" so takaj bahajo, da zamoreta Nemčija im Avstrija vas Ewe po strahova«. Dunajska iasepistfe s* bavi tudi s bližajo bodočnostjo. Tako pišejo listi, da »e bode vejaa končala v prid Avstrije, ake ae bode Avstriji pustilo, da ee bode sama bojevala s Srbijo. Ako se »važuje slab teren, in način srbskega vojevanja, zamore vojna trajati najmanj pet mesecev. Ko bodo Srbija premagana, potem jo bodo jednostavno razdelili is sieer po želji Avstrije med Avstrijo, Bor munsko in Bolgarijo. Tako sanjajo na Dunaju, seveda brez krčmarja. Belgrad, 20. marca. Srbija je sedaj popolnoma pripravljena na vojno in danes se naznanja, da prevzame vrhovno povelje srbske vojske kralj Peter sam, kar je baje že storil. Kakor hitro Se prično sovražnosti, kar se zgodi v par dnevih, odide kralj Peter na bojno polje. Budimpešta, 20. marca. Iz vseh krajev Ogrske prihajajo vesti o srbskih ogleduhih in o napadih na vojaške straže, kakor tudi na skladišča smodnika in druzih vojnih potrebščin. Dunaj, 21. marca. Zahteva po vojni postaja v Avstriji vsaki dan večja. Ono, kar se je včeraj zvečer javilo, da ostane mir zagotovljen, oziroma, da je Srbija sklenila pričeti z razoroževanjem, ni bilo resnično, kajti to je bil le borzijanski manever. Danes pride na Dunaj ogrski mini-sterski predsednik Wekerle, da prisostvuje ministerskej konferenci, koja se vrši pod predsedovanjem cesarja Fran Josipa. Pri tej konferenci bodo natančno določili, kako naj se glasi besedilo zadnje note, ali ul-timatuma, kterega pošlje Avstrija Srbiji. To noto bodo izročili Srbiji že v ponedeljek ali pa najkasneje v torek. S to noto bode zahtevala Avstrija naj jej Srbija direktno in povsem jasno odgovori ter rrazloži svoje stališče. Srbija mora odgovoriti najkasneje do 1. aprila. Tukaj še vedno upajo, da bode mogoče vojno lokalizovati, kajti Rusija baje ne bode ri-kirahi vojne. Berolin, 21. marca. V tuk. dobro iraformovanih krofih izjavljajo, da je položaj gleie Balkana še vedno nespremenjen in skrajno kritičen. Velevlasti skušajo še vedno posredovati med Avstrijo in Srbijo, toda dosedaj so bili vsi tozadevni poskusi zaman. Kikor se javlja iz Dunaja je Avstrija izročitev svoje zadnje note Srbiji preložila za par dni, ker mora počakati, da vidi kaj bodo ukrenile velevlasti. Srbija je včeraj vsem evropskim vlastim uradoma naznanila, da tudi v slučaju da jej pošlje Avstrija ultimatum, ne prične 7 razoroževanjem. Štrajk telegrafistov v TELEGRAFISTOM 00 03 PRIDRUŽILI SEDAJ TUDI VSI POŠTNI VSLUŽBENCL Vsled velikanskega Štrajka j« tndi francoska vlada v nevarnosti. SLAB PROMET. Pariz, 20. marca. Štrsjk telegrafistov, kterim so s« pridružili tudi vsi postni vslužbenci, traja še neprestano dalje in vlada je sedaj v vedno večjih stiskah. O štrajku se je v soboto razpravljalo tudi v poslanski zbornici in tem povodom j® vlada naznanila poslancem o svojem tta-lišču. Vlada je za trdno oklenila, da bode sedanji štrajk vdušila. Po vsej deželi se sedaj agitira pro-ti vladi in agitatorji v svojih govorih že očitno izjavljajo, da bode prišlo do revolucije, ako bode vlada pri svojem stališču vztrajala. Vsi sloji prebivalstva agitirajo proti vladi in zahtevajo, da mora vlada skrbeti za to, da -ce štrajk nemudoma konča in da se vslužbencem da ono, kar zahtevajo. Po vsej deželi se nabira prispevke za pomoe štrajkarjem in kar je pri vsej stvari najbolj značilno je pa to, da se je tudi med pariškimi policaji nabralo mnogo denarja. Lov na medvede v Minneapolisu. Minneapolis, Minn., 21. marca. Na ulicah tukajšnjega mesta so se morali včeraj meščani bojevati z medvedom, ki je prišel v mesto najbrže preko tirov Northern Pacific železnice, ali pa ob reki. Medveda je naj-preje opazil nek deček, ki ga je zagledal, ko se je medved skril pod nek tovorni vagon. Deček je o tem sporočil takoj raznim ljudem, kterih se je nemudoma zbrala velika množica, L-j ti vsi Srbi so pripravljeni boriti ! k.tera J® nameravala medveda spra- se do zadnje kapljice krvi za svoj narodni obstanek. To noto je pripo-slala Srbija vsem vlastim izimši Avstriji. Nadalje naznanja Srbija tudi, da z Avstrijo direktno sploh ne bode obravnavala. Nemška vlada ob vsakej priliki povdarja dobre razmere, ktere vladajo med Nemčijo in Francijo ves čas, odkar se je pričela balkanska kriaz. Obe državi sta nameravali v Belgradu skupno posredovati, ko jima je Rusija nepričakovano prekrižala račune. O položaju v Avstriji in Srbiji se tukaj trajno sodi skrajno pesimistično, vendar je pa vsakdo prepričan, da se bode posrečilo vojno lokalizovati, tako da se bodeta bojevali le Avstrija in Srbija. Vsi avstrijski podaniki, kteri so bivali v Nemčiji, so dobili poziv, da se morajo nemudoma vrniti v domovino, kar so tudi že storili. Avstrijski rezervisti, kteri so živeli v Berolinu, so bili večinoma krojači, natakarji in brivci. Mnogo avstrijskih podanikov je živelo tudi v pre-mogovih okrajih na Westfalskem in ob Reni in tudi ti so morali odpotovati v domovino v kolikor so podvrženi vojaškim dolžnostim. Petrograd, 21. marca. Belgradski posebni poročevalec tuk. lista "Bir-ževija Vjedomosti" javlja, da mu je srbski minister inostranih del dejal, da bode Srbija pričela z razoroževanjem, toda kasneje se je ta vest izkazala za neresnično. V petek zvečer se je v Carskem Selu vršil posebni ministerski svet in sicer vsled tega, ker je prišel v Petrograd od angleške vlade predlog, da skleneta Rusija in Anglija politično in finančno zvezo. Anglija tudi obljubuje Rusiji vsa potrebna posojila za slučaj, da pride do vojne med Rusijo in Avstrijo. Anglija nadalje jamči skupen nastop z Rusijo v vsakem oziru. Zgubljeni zrakoplavcL Pasadena, Cal., 22. marca. V Touf-nament Parku se je predvčerajšnjim dvignil ▼ zrak velik zrakoplav America, v kterem so bili kapitan Mueller in pet premožnih prebivalcev tukajšnjega mesta. Dosedaj o zrako-plavu še ni bilo slišati niti jedne besede in znano je le toliko, da je zrakoplav krenil proti severu. Tedaj je vel veter s močjo po 40 milj na uro. viti srečno v kot in ko je videl, da nc more več bežati, se je pričel odločno braniti, tako, da se mu ni nihče upal bližati. Ker se ga drugače niso zamogli ubraniti, so ga konine ustrelili. Cubanski uporniki so se udali, Havana, Cuba, 20. marca. Takt* zvana "revolucija" v pokrajini Santa Clara je sedaj definitivno končana. Vlada je namreč dobila danes obvestilo od generala Montea-gudo, da so se vsi uporniki udali ia sicer v Pedro Rejas, malej vasi pri mestecu Remedios. Takoj, ko se Je zvedelo o koncu ustaje, je dobil predsednik Gomez iz vseh krajev Cube brzojavne čestitke. Vjeto vsta-še bode sodilo posebno sodišč^. Napadli banko. V Coldwaterju, Okla., so nepoznani roparji prišli v tamošnjo banke, v kterej so železno blagajno s dina-rnitom razstrelili in neznano kam odnesli svoto $2000. .Tudi v Imogene, Iowa, so se po noči oglasili roparji v prrvej nacijo-n al ne j banki, kjer so blagajno ra»> strelili z dinamitom, pobrali ves do* nar in odšli brez najmanjšega sledm. V kolikor je znano, so odnesli voi tisoč dolarjev. . V Danville, Pa., so prišli roparji v Farmers National banko, kjen ae razstrelili blagajno a dinamitom. V blagajni je bilo $5000, toda košitio so roparji odnesli, ni zn&n& Tornado v Alabaml Tee- Fort Deposit, Ala., 22. nt raj zjutraj je tukaj divjal ki je napravil obilo škodeu Ves at-morski del mesta na severa je popolnoma razdejan in veš stanovnikev ta-mošnjih hiš je bilo ranjea9i. Cena vožnja* S TEMI PARNIKI JE MOŽM« PRITI ZA VELIKO 2106 DOMOV. LA SAVOIB 25. marca. NEW YORK 27. KATSEB WILHELM DER GR08SS "GLAS NARODAT (Slovesne Daily.) «aad sod p^btiahed by Che aovuuc publishing company (* corporation.) PJL^HK gA KBKR. Piwdent VICTOR YJLLJAVEC, Becretary. LOUI8 BENEOIK, Treasurer. £Um oI fiuiim ot the corporation end xMf—n of above officer«: 82 Cortland t •treatyBoroogh of Mtnhstten, New York li leto Teli« .Oenedo....... pol leu....... „ Leto u meno Ne« York . Ml leU u mesto New York H Evropo aa f»e loto . . . „ „ pol leu.....2.50 ^ „ „ oetrt leta .... 1.75 f Brropo poiiljamo h km poo tri številke. 'GLAB NARODA" uhaja vsak dan m-▼letnii nedelj in praznikov. Dojjui bres podpise in oeobnosti m ne Mtlsnejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po *on«y Order. Pri aprenembi kraja naročnikov »toeltno, da m nam todi prejinje blvalld^c nainani, da hitreje naj-leno nasiovaika. )opiiom in po&iljatvam naredite naslov: "QLAS NAHODA" tt Cortiandt Street, New Yoik City. * Telefon: 4687 Cortland t Resne in vesele strani postavodaje. ne more spremeniti. Dokler je ljudstvo pokorno, tako, da se mirno pusti izkoriščati, se mu po vladarjih tudi dopusti potrebna "svoboda". Kakor hitro je pa opaziti najmanjšo opozicijo med ljudstvom, potem se mora slednje po nazorih zatiralcev zatirati, o čemur največ vedo baš ameriški organizovani delavci. ••• Poleg resne in žalostne postavoda- ---- I jc imamo tudi nekoliko smešne, h sa Ameriko in^Jfcterej spada, v kolikor pridejo Zje- ......1.50 din jene države v poštev, pred vsem ki ustvarja takozvane tempe-4.50 renčne zakone. Namen teh zakonov ni nič druzega, nego doseči, da bi bilo ljudem ob nedeljah tako dolgočasno, da bi že radi samega dolzega časa hoditi v razne cerkve. Nadalje spada k smešnostim tudi vse ono, kar se ukrene proti samcem. Tako je postavodaja države Maine sklenila uvesti zakon, ki naj določa, da morajo vsi nad 30 let stari samci plačevati poseben davek in tako dobljeni denar naj se potem da nad 40 let starim devicam v podporo. Soloni v državi Maine mislijo namreč, da bodo na ta čin preprečili, da bi Yankeeji ne izumrli, to^a to se jim nikakor ne bode posrečilo, tako, da je njihov novi zakonski predlog skrajno komičen. Za izumrljivost ljudi se nam ni treba prav nič brigati ,kajti uverjeni smo, da bode naše potomstvo skrbelo za to, da se človeški rod ne zatre. Vsekako bi pa bilo zelo pametno, ako bi mi skrbeli za to, da bi nam naši potomci ne mogli očitati, da smo mi, oziroma sedanja generacija, uničili vse bogate gozde, premogove rove in vse rudnike, tako, da za naše potomstvo sko- DOPISI. "C1LAS NARODA" (4'Voice of the People") Meed »very day, except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.00. «>i4v*rtiaement on "agreement. I Prohibicija pred najvišje sodišče. Splošne je znano, da so prišle na polja postavodaje najbolj čudne stvari aa dan; v starih časih, ko je za- j raj ni£eSar ne ostane, nego velikan-mogd jeden jedini norec ali lopov ski dolgovi. Taka postavodaja bi bi- ustanovljati zakone, se je pripetilo la mnogo boljša. * naravne le več bedastoč, kakor dan-današuji. Ravno tako je tudi zna-bo, da se ljudska masa le redkokedaj zanima za postavodajo in za zakone kteri so čestokrat taki. da jih masa •ploh ne more razumeti, tudi, ako bi1 se brigala za zakone, po kterih se pa' ° kljub terr.u mora ravnati. Od tod; Ono, kar bi se moralo že davno prihaja tudi dfjstvo, da morajo ved- zgoditi, se bode sedaj vendarle zgo-no vnuki trpeti za vse ono, kar so dilo; to je namreč ideja, ki je po-njihovi dedje zagrešili. j vsem samoumevna in taka, da se mo-V splošnem popledu je naša po- ramo uprav čuditi, čemu se vse to stavodaja taka, da skrbi pred vsem že preje ni pripetilo. -U za nek t ere sloje prebivalstva in ti; Prohibicijsko vprašanje, oziroma sloji izkoriščajo postavodajo v svojo vprašanje, naj li bode dovoljeno vži-lastno korist. Naša splošnost posta- vati opojne pijače ali ne, in so li zavoda ji skoraj nikoli ne ugovarja, kar koni, ki so nastali vsled prohibicij-je najbolj razvidno že iz tega, da na- skega gibanja ustavni in postavni, še ljudstvo tudi v onih slučajih, v pride končno pred najvišje zvezino kterih mu je mogoče, njemu sovraž- sodišče, ktero bode potem izdalo kon-nih pcstavodajaleev nikdar ne pre- čno razsodbo, je li prohibicijsko gi-podi. Ako pa že skuša kaj tacega banje pri nas sploh glasom ustave storiti, potem pride običajno iz dež- dovoljeno, ali De. ja pod kap, kajti novi postavodajalci j Da pride do tega, se imamo v prvej so običajno še slabši, kakor so bili vrsti zahvaliti postavodaji države oni, kterih se je ljudstvo jedva re- Tennessee. Najvišje zvezino sodišče šilo. — | bode moralo razsoditi, so li pravice Glavni pogoj ljudstvu sovražne posameznih držav več vredne, kakor postavodaje je pred vsem ta, da sled- pravice državljanov naše republike, nja skrbi za to, da bogatinom ni tre- Pri tem se bode moralo tudi dognati, ba plačevati skoraj nikakih davkov, naj li bode še v nadalje začasnemu ali pa da uredi davkoplačevanje tako, gibanju umetno vzdrževanega fana-da so davki, koje plačujejo bogatini, tizma in po njem začasno ustanovit neznatni. V tem oziru se skuša ljenej večini dovoljeno škodovati pri nas postopati ravno tako, kakor manjšini ter uničevati in zaplenjeva-v srednjeveški Evropi, kjer se rav- t; vse ono, od česar se na desettisoče najo skoraj v vseh državah po sta- ljudi preživlja, onih ljudi, ki 6o miro-rinskem geslu: "plemstvo" naj pla- ljubni državljani, ki žive vedno in čuje davke s krvjo, duhovni S molit- povsodi tako, kakor zakon določa, vijo in ljudstvo z denarjem. Vsled Ustava Zjedinjenih držav, ki tvori tega imajo v Evropi še dandanašnji podlago vsem pravicam in zakonom. Ukozvani davek na vsako glavo in kteri so pri nas veljavni, dovoljuje druge, čestokrat uprav smešne dav- sicer suverenne pravice posameznim ke, za ktere mora skrbeti pred vsem državam — nikakor pa ustava ne dole siromašno ljudstvo. Vendar je pa voljuje, da se posamezne države ne bilo končno tako lopanje siromakov ravnajo po zvezinej ustavi, za ktero preveč očitno, in poleg tega so dr- se zlasti temperenčniki niti ne zrne-žave potrebovale tudi vedno več de- nijo, tako, da so zlasti v novejšem parja, tako, da s prejšnjimi prihodki času v raznih državah izdali vse pol-Diso zamogle izhajati. Vsled tega so no protiustavnih državnih zakonov, uvedle sistem indirektnega davka, Ustava zveze naših držav namreč do-oziroma skrbele so za to, da se je vse loča: "Nijedna država ne sme usta-ono, kar ljudje neobhodno potrebu- noviti zakone, kteri bi pravice in svo-jejo, podražilo in sicer v prid drža-; bodo posameznih državljanov omeje-ve. To se je tako razširilo, da ima , vali; nijedna država ne sme nikomur vsaka država sedaj vsako leto iz te- brez sodnega postopanja vzeti živ-ga vira na milijarde in milijarde do- ljenje, svobodo, ali celo zasebno last- nino." Tega odstavka ustave ni mogoče spremeniti, in jedino le na tem potu bode mogoče storiti konec tempe renč-nej blaznosti. hodkov, kar vse mera siromašno ljudstvo plačati, ne da kaj opazi. To velja pred vsem tudi o Zjedinjenih državah. Kedor se hoče o tem prepričati, naj le na pristojnih mestih vpraša, in prepričani smo, da se bode uveril, da pri nas živi mnogo ljudi v popolnem prepričanju, da v t evobodnej deželi, kakor je naša re- | Podrazitev premoga v New Torku. publika, sploh ni treba plačevati dav- j Veliki trgovci s premogom v ko«. Zelo zanimivo pri plačevanju New Torku so danes naznanili, da se davkov je pa to, da skuša vsakdo T,r„rri__ _ __ -,„ ___ . __ . , , ' . premog v aprilu nepoceni za 50 cen- svoje davke na druge ljudi prenesti. , , . .... _ . . .. . . . * .. ., , tov, kakor je bilo to daiga leta obi-To je opažati tako pn bogatinih, ka- / J kor tudi pri siromakih, kajti povsodi ?ajna Postopanje prodajalcev pre- pride pred vsem na površje sebično*, moga nikakor ni opravičeno, kajti koja je vsakomur lastna. Tako smo cena premogu še ni padla, dasiravno prav lahko opaževali, da so se naši je v kra|kem pričakovati štrajka. unijski delavci uprav fanatično Se(Janji nestanovitni ,ožaj M . vzemali za varnostno carino, v nadi. . da bodo imeli potem - seveda na V!SČU premo-a bodo lrSovci "kori-račun družili ljudi — boljšo plačo. !stili na ta način, da bodo več tisoč Vsa druga postavodaja, oziroma dolarjev shranili v svoj žep na ra- vsi drugi zakoni pa slone na principu £un siromakov, ki morajo premog na olajšanja izkoriščevanja ljudske vma- drobno kupovati Znižanja pIače ^ se. Dokler je ljudstvo dovolj neum- , , ... oo, da dopusti vladati takim ljudem, P«drazitev kar> » potrebuje - ki vidijo glavni cilj vladanja v izko-, 7am°rejo li delavci še kaj več za- ri&čanju ljudske mase, se t«^ dejstvo; h te vati? Bewburgk, Okla Slavno uredništvo:— Prosim, da mi odstopite nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, da priobčite moj dopis Društvo av. Lovrenca št. 63 K. S. K. Jed note v Newburgbu je imelo svojo redno mesečno sejo dne 14. t-m. Pri tej seji je vse društvo enoglasno izreklo protest zoper ravnanje sedanjega glavnega predsednika in nadzornikov K. S. K. Jednote. Vsi navzoči člani so izfazili, da se Jed-notin dom ne sme delati, ker to ni bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. Ako pa hočejo brez dovoljenja konvencije zidati dom, naj ga plačajo sami iz lastnih žepov, ne pa iz naših težko prisluženih novcev. Marsikedo bode morebiti rekel: saj je v štev. 14 "A. S." dopis iz New-burgha, O., pa ravno nasproten temu. Da, dragi čitatelji, res se je našel nekdo v naši sredini, da nasprotuje vsemu društvu in večini članov K. S. K. Jednote. Pa saj g. dopisnik sam pripomni,-da je bolj "šoflji" vajen nego peresu; zato pa naj raje drugi pot "šofljo" rabi nego pero. Pa vendar, ker ga je že rabil, naj ga rabi resnici na ljubo, da prekliče oni dopis dobesedno, kakor ga je pisal. Ako ga pa ne prekliče, tedaj zamore imeti pri prihodnji seji slabe čase, ker večina društvenih članov ga lahko odslovi iz društva. G. dopisnik tudi piše v svojem dopisu, da "Clevelandska Amerika" ne bode nič kaj zadovoljna, ako bi se zidal dom. Pripomniti moramo, da mi se popolnoma nič ne oziramo ne na "Ameriko" in na novo Jednoto; mi smo in hočemo ostati člani K. S. K. Jednote, da je pa bilo par dopisov od našega društva priobčenih v ''Clevelandski Ameriki", je vzrok, ker jih "A. S." ne sprejme, mi pa kot zavedni Člani smo hoteli vsejedno razkrinkati one ljudi, ki hočejo za naše žulje delati stvar, ki je za sedaj popolnoma nepotrebna, to je Jed-notin dom. Ravno radi tega smo se danes poslužili časti vrednega lista v Ameriki za Slovence, t. j. '4 Glas Naroda", ker je list zelo razširjen, da bode več društev lahko videlo, kaj jim preti in kaj jim je storiti, da se prepreči načrt g. gl. predsednika. Zatorej prosimo vsa slavna društva K. S. K. Jednote, da odločno izrečejo protest proti takemu postopanju in iztrebijo take načrte enkrat za vselej. Zakaj pa imamo konvencije, ako posameznik lahko samooblastno delat Bratski pozdrav vsem društvom K. S. K. Jednote 1 Za društvo sv. Lovrenca št. 53 K. S. K. Jednote: Anton Marin čič, predsednik. Ivan Šusteršič, tajnik. Andrej Slak, zastopnik. Earberton, Ohio. Cenjeni gospod urednik:— Posebnih novic nimam poročat. Z delom gre prav slabo; delamo po tri dni v tednu in k večjem štiri, tako, da ne Bvetujem nikomur sem hoditi. Branim pa tudi nikomur, ako ima polne žepe; takih ljudi pa, mislim, je malo. Kriza nas dobro ob-jemlje z vsemi kremplji; samo ne vem, odkod je prišla, ker ima tako lepo ime, ki je še lepše kakor new-jerseyski vrag. Vsejedno "ga" pa malo "pocukamo", ker tukaj saloo-nerji radi "bukve mažejo". Tu Vam pošljem svotico, ktero sem nabral za vdovo Marijo Sladič. Darovali so sledeči člani društva "Triglav" št. 48 S. N. P. J.: Po 50ebi Jožefa Zupana, ki je man postopač in žganjar ter živi od tega, kar mu drugi ljudje podare. Ta je s početka tajil, končno pa priznal, da je šel iz Češnjevka v Pra-protno polico nekoliko od žganja o-pit ter zažgal mlatilni pod. Povpra-šan po vzroku svojega dejanja je rekel, da je imel nekako notranjo je-ao, v kteri je hotel sploh kako poslopje zažgati, in ker mu je bil pod Marije Maček za to najbolj pripraven, je pa tega skušal vpepeliti. Vsled krivdoreka porotnikov je bil Kopan obsojen na sedem let težke ječe. Nesreča Ko je prills 2. marca ponoči domov žena bivšega posestnika aa Skofeljei, sedaj stanujoča ' na Martinovi cesti št. 19 v Ljubljani Marija Anžičeva, je na stopnicah padla in se ubila Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofa. Pokojniea je hči znane gostil* ničarke iz Brezovice "Debele Lize". Ko sta z možem v Skofeljci prodala posestvo, sta kupila drugo v Domžalah in se v Lj ubija ni le začasno nastanila. Nagla smrt. Ko je prinesel pismo- noša v izseljevalno pisarno E. Tav-šarja v Kolodvorski ulici v Ljublja-ai pisma, je opazil, da leži pisarniški aradnik Hinko Havne za pisalno mino na tleh mrtev in o tem takoj obvestil hišnega gospodarja, kteri je potem preskrbel z Tavčarjem vse potrebno. Na liee mesta došla zdravnika dzja Diner in Rus sta konstato- vala, da je Hayneja zadela kap ter odredila, da se je njegovo truplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je vdovec ter rojen 10. decembra 1873 v Trebnjem in pristojen v Metliko. Bil je zelo miroljuben in marljiv kontorist. Nova pivovarna v Lescah. Gorenjec piše: "Bavarsko nemška pivovarna v Lescah prične z delom to pomlad. Narodno zavedni pivopivci pravijo, da bode ta pivovarna varila svoje pivo za same Bavarce in za nemški "volksrat", ki mu načeluje dr. Eger, ki je menda obenem tudi zastopnik te pivovarne. PRIMORSKE NOVICE. i Sneg v Pulju. Iz Pulja javljajo: Tudi tukaj je bil zadnje dni hud mraz. Dne 26. febr. zjutraj je začelo močno snežiti in snežilo je ves dan. Obenem je razdajala burja. Toplomer je večkrat pod ničlo. Tudi na morju je bilo zelo slabo vreme. Mala demonstracija v tržaškem gledališču. Nedavno je pričel na novo došli italijanski cirkus "Besini" s svojimi predstavami v gledališču "Fenice" v Trstu. Sicer izbornemu izvajanju je prisostvovalo mnogo tržaškega občinstva. Nakrat so se pokazali na izvajalnem prostoru dve Amazonki v garibaldinskih uniformah, del občinstva ju je takoj sprejel z burnim aplavzom. Amazonki sta po kratkem boren ju in jezdenju na konjih razvili mali zastavici — italijanski trikolori — na kar je pričelo italijansko občinstvo ostenta-tivno in burno ploskati, med tem, ko so drugi udeleženci pričeli na vso moč žvižgati, dokler Amazonki z zastavami nista izginili. Nesrečna ljubezen — neozdravljiva bolezen. Sedemnajstletna Ida Trampuš iz Trsta je izpila večjo steklenico karbolove kisline vsled nesrečne ljubezni. — 361etni Umbert Deponer tudi iz Trsta pa se je ustrelil s samokresom v desno sence vsled neozdravljive boleznL Oba sta bila takoj mrtva Moč burje. Na poti med Dolino in opekarno v Lokatišču v Istri je vzdignila burja župana in deželnega poslanca J. Pangerca v zrak ter ga nesla kakih 50 korakov daleč. Poleg več lahkih poškodb si je ranil precej močno levo roko. Vsled opeklin je umrla Podturnom na Goriškem 31etna Josipina StakuL Mati se je za trenotek odstranila iz kuhinje, deklica se je približala o--njižču in si vžgala obleko. Umrl je v Trstu primarij tamošnje bolnice dr. V. Liebmann. štajerske novice. Kaj vse ne napravi pijača! Nedavno je v magdalenskem predmestju v Mariboru begala po'cesti žena pleskarja Usarja v srajci in sp. krilu. Stražnik jo je spoznal in spravil domu na Franc Jožefovo cesto. Tam je pa skočila skozi okno na dvorišče in bežala naravnost v stražnico pri dravskem mostu. Ker ni hotela domu, so jo slednjič zaprli. Žena se je i preveč napila. HRVATSKE NOVICE. Hrvatski podban Czernkovich pojde? Hrvatski časopisi so prinesli vest, da pojde v "penzijon" znani oklofutani podban Czernkovich. Vladne novine sieer to demontirajo, češ da Czernkovich še uživa vodno staro "zaupanje"; — če bi pa že kam šel, bo to le na ta način mogoče, da dobi kako "višje" mesto. S tem je implicite priz lano, da se vendar misli na Czernkovichev odstop. Vojaška diktatura na Hrvaškem? Neki visoki vojaški dostojanstvenik je izjavil, da bo v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo tako v Bosni kakor na Hrvaškem nastopilo izjemno stanje. Zato baron Ranch ne bo več ban, marveč bo stopil na čelo uprave general, ki dobro pozna hrvaške razmere. Na Dunaju imajo že izbrano osebo. Revščina v Dalmaciji. Namestniš-tvo je dobilo od ministerstva zaprošeno podporo 200.000 K za ublaženje bede v Dalmaciji. Skupno se je letos v ta namen že izdalo 600.000 K. BALKANSKE NOVICE. Za vojno. Belgrad, 27. febr. O vojski se tukaj govori kakor o gotovem dejstvu. Splošno se trdi, da izbruhne v nekoliko dneh. Odrejena je mobilizacija donavske in drinske divizije, to je, nekako 100.000 vojakov. Danes dopoldne je vsa belgradska garnizija prejela svetotajstva, a takoj potem je 4. pešpolk dobil povelja, da zavzame pozicije okoli Belgrada. Vsem poveljstvom so se poslali novi brzostrelni topovi z mu-nicijo. Celo sanitetno skladišče je prenešeno iz Belgrada v Niš in Cu-prijo. Vil. belgradsko okrožno poveljstvo se preseli v Mladenovac, odkoder se bo mobilizacija odrejevala in izpeljevala. Rezervni častniki se ne smejo več preseliti iz svojega kraja. Mobiliziran je tudi ves tren donavske divizije in prenaša ves vojni materijal iz Belgrada v notranjost. Vsako noč vozijo na progi Belgrad-Niš-Kragnjevac vojni vozovi. Vojaki ne smejo več na dopust. Belgrad, 27. febr. Generalni štab se je posvetoval s poveljniki divizije, naj se li Belgrad brani ali pusti sovražniku brez obrane. Na predlog generala Živkoviča se je sklenilo Belgrad braniti. Zaradi tega se veliko rodbin že seli iz Belgrada in Zemu-na. Belgrad bo infanterija branila iz topčiderskih brd, artiljerija pa bo postavljena na Torlaku. Savski železniški most je miniran in bo razgnan v zrak, kakor hitro se začno sovražnosti. Težke topove bodo prenesli iz Niša v Belgrad, da z njimi obstreljujejo avstrijske pozicije. Na Savi in Donavi se bo srbska vojska držala defenzivno, ofenzivno pa divizije timočka, šumadijska in ibar-ska ob Drini. Rezervo bo tvorila mo-ravska divizija. Vrhovni zapovednik srbske armade bo v slučaju vojske z Avstro-Ogr-sko minister general Živko-rič. Srbske čete vdrle v Bosno. Dunaj, 1. marca. "Montagsrevri" javlja, da so srbske bande vlrle na bosan-sbo ozemlje ter tam zasedle važne pozicije. Ustreljeni vojaki v Bosni "Glos Narodu" v Krakovu javlja, da je poveljstvo 14. pehotnega polka obvestilo starše 8 vojakov, da so le-te ustrelile srbske band' v Bosni. RAZNOTEROSTL Izdan roparski napad. Iz Budim- I pešte se poroča, da je hotel neki bivši sobni slikar Kalos napasti in oro-j pati ondotnega bogataša Milerja. | Kako je v stanovanju in kje ima Milo r shranjen svoj den^r, si je zapomnil, ko je pred časom v njegovem stanovanju delal. Miler je stanoval sam s svojim slugom. Ker je Kalos vedel, da s.im brez večjega hrupa ne opravi, hotel je pridobiti 181etnega Tomazija za pomočnika. Ta mu je v resnici obljubil pomagati, toda ko stj. se natanko domenila, je ovadil clIo stvar policiji, kL-a je potrebno ukrenila, da so ticks, revno ko j« M-gel Mi.V feveg. rlugo ob tla, zgrabil. in odpeljali. Mlier je ^el tem t-oom v sroii sobi rpal in ti niti slutil v kaki nevarnosti da je biL Ko so mu povedali, je bil ko" ^i^jen in < bi j ubil Tomazijn odlično nagrado. Petrograd, 26. febr. V očigled tež-koČ sporazuma med Avstro - Ogrsko iu Srbijo se ^seslo^ansko t'L^ nja na Euskem zelo ojačuje. Predsednik ruske sokolske zveze je priredil zLir-ko za srbski vojni zaklad. Grof Tlo-stopSin namerava veliko protiav-strijsko in protinem^ko manifestacijo. Laška oklopnica "Vetor Pisani" je v bližini mesta ^Taranto zadela ob skalo in dobila močne poškodbe. Panika t gledišču. V gledišču Majestie v Clevelandu, Ohio, se je minolo sobto podrl del stropa in sicer med predstavo. Šest osob je bilo pri tem več ali manj ranjenih, vsled česar je prišlo do male panike. Ljudje so se končno še dovolj hitro pomirili. Utrditev Jamaike. Kingston, Jamaica, 20. marca Angleška vlada je sklenila zgraditi za obrambo otoka, zlasti pa tukajšnje luke, novo trdnjavo, ktera bo opremljena z največjimi topovi. Tudi baterije sedanjih trdnjav so pomnožili. Osodepolna zmota V Chicagu, 111., je policaj Alexander Scott pomotoma streljal na 26-letnega Jos. Finna, o kterem je mislil, da je kak ropar. Finna je tako dobro pogodil, da je j»bležal na mestu mrtev. 'Pokojnik ostavlja vdovo in 6 mesecev staro dete. DVA IZKUŠENA ZIDARJA se priporočata rojakom po Pennayl-vaniji in drugod v zidavo vodnjakov ali cistern, podzidavo hiš, zidanje in obokan je kleti (kevdrov), kakor tndi vsa petonska cementna dela Za najino delo garantirava, posebno za vodnjake. Brata Teraa, P. OL Box 176, Claridge, Pa (17, 19, 22, 24, 26, 29 — 3) r? PRIPOROČILO. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo zlatarsko tvrdkc DERGANCE, VIDETICH & CO. ki se nahaja na 1622 Arapahoe St. Denver, Colo. Imenovana slovenske tvrdka prodaja samo zanesljivo, pošteno blago. Svetovati je vsem Slovencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In zakaj tudi pri tujcih, ko imamo dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo! Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje fine, zlate ure is sploh kako zlatnino, naj se obrne ns slovensko tvrdko Derganee, Vide tic t & Co. v Denverju, Colo. Opozarjam* tudi na oglas, ki ga ima dotiČna t vrti ka v našem listu. Upravništvo "Glasa Naroda". Kje sta moja dva bratranca JURIJ in IVAN PERUŠEKT Svoječasno sta bivala nekje v Clevelandu, O. Prosim cenj. rojake, Če kdo ve za njih naslov, naj mi naznani, mu bodem zelo hvaležen. — John Pe-rušek, 315 So. 1st Avenue, Great Falls, Mont. (20-23—3) Mar- s. Koripp. Knajpova zdravila ! Sedaj siii o priprav 1 jeni vsakovrstna nar čila točno izvrševati. A-ko kašl.aš, ako 8 i prehiajen, ako imaš kake vi>te katar, a-ko trpi£ na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajporib zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ jo-štno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednoti, pravi blKgoslov za sve trj>eče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. Pozor t Slovensko Zdravilne proslavlja v tem lets tei priliki bode slavni zdravnik Dr. t THOMPSON med Slovence porazdelil 10.000 krasnih srd Bih uiigalmkov t spomin Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko H poštnino potrebnih znamk (Itempsov) dobi takoj ta lep Spoanh v dar. PiSne tak .j danes v materinem jeziku, ter našla \jaj te: Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson, 27th Street, N©w York. Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piSa po lepo slikani slovenski cenik. Cene eo teto nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. J/ NARAVNA. %J | KALIFORNIJSKA VIKA? f!. NA P Kil II A J /1 * % % % # * * * NA P KO DAJ. Dsbro črno vi o o po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vlso od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 O o #3 galon e posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont Si.San Francisco, CaL ft ft * ft ft ft ft ft Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoe St., Denver. Cola. CO) lpagoie Generale liaisaiianimiit (Francoska parobrodna družba.) mam čbta do iuvre, pabiza. Švice, inomosta in uubuaik Poštni parnOd so:; *L» Pro renče" na dva vijaka. 'La Savoie" „ „ „ , "La Lorraine" „ „ n * 'La Touraine" , M tt "La Bretaene"............... 'La Gasgognc".............. 14,300 too, 30,000 konjskih I O l inn or .VLrt ...............12,000 „ 25,000 ...............12,000 „ 25,000 ...............10,000 „ 12.O00 ............... 8,U00 ,, 9,.)00 ............... 8,000 „ 9.000 usesti statisti at* Glaina Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Taraikl od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih on 10. ur itnoludne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton Su N. J Kje je moj brat IVAN RAVŠELJ, po domače GREGORCf Doma je iz Lipsenja. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegrov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Anthony Ravšelj, P. O. Box 5. Coalwood, Mich. (19-23—3) Kje je moj svak ANTON MESTEKT Doma je iz vasi Martinjaka pri Cirknici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi; sporočiti mu imam nekaj zelo važnega. — Jacob Zabukovec, Box 7, Trestle, Pa. (20-22—3) ANGLEŠČINA IN LEPOPISJE v 3 do 6 mesecih. — Lahka metoda Pojasnila daje: Slovenska korespondenčna Sola, Box 181, Station B, Cleveland, 0. (18-3—17-4, 3x n t) •LA SAVOEE •LA TOURAINE •LA LORATNE •LA PROVENCE •LA SAVOIE 25. marca 190» L aprili 10«' « %prU 15 aer IS*? f2 snrils 19«* •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE 89. apr. 19fl I maja 1MB II. maja 190« 20 maja 1909 27. maja 1909. POSEBNA PLOVITBA. Parnik Chicago na 2 vijaka odpluje 27. marca. Samo II. in UL razred. ' ^ nJrMArW 'i.:', .'slkju;! f< % ^SU w« KuOzrrtirtslci, generalni sv • *pa«L Deaocn St., Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, % tako se obrni na Martin Geršiča, 30^-303 Ec Northern Ave., Pneblo, Colo Tudi naznanjam, la imam ▼ zalogi vsakovrstno sobo meso. namreč: ilobass, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseli slo vans >AL ^cse&s ae obilni cbisK m HARMONIKE < bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem l* j popravljam pc najniijih cenah, a del« trpeino in zanesljivo. V popravo za rešljivo vsakdo po51ic. ker sem ie nar 16 let tukaj v teta posla in sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vza me m kranjske kakor vse druge harmo nike te računam po delu kakortoo vd< zahteva brez nadalinih unraSnni JOHN WENZEL. 1017 E. 62nd Str.. CleveLami, O POZOR SLOVENCI IXT HRVATI I Podpisani priporočam vcem potujočim rojakom v Chicagi, 111. in okolici svoj dobro urejeni SALOON. Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodi,ji.m fina smot-ka. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovoo zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V svari sem z banko Frank Sskae* C«, v New Yorku. Svoji k svojim! JOSIP KOMPA&E, 8908 Qreenbay AvM 80. Chicago, UL iPozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mašilo >« pleSaste in eolobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popo) noma zrastejo 1 Revmatisem ali trganj• v nogah, rokah in kriin Vam po polnoma odstranim. Potne noge kur je očesa, bradovice ln ozebline Van v S dneh popolnoma odstranim, da )• to resnica se i*niči $600. Upraiajtt s« P Jakob Wahčlč, F». O. Box 69 CLEVELAND, OdlO. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (prejo bratp Cosuiich.) HajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence ir. Hrva?t - Avstrijski tobak, bosniški, hercegovski in dalmatinski — Pišite po oenik, kteri obsega cene raznovratneira tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St f New York. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". SSBGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM (N REJ&& >n«po4ajaavedenlaovlparobrcdl^ G«D8 lOŽDib HstkO! iz NEW Y0RKA za IU. razrid S« it*. TRSTA.................—........... ...... LJUBLJAJETE_________...._____________________$i8.6» &XKX......................................^.$28.1- ZAGREBA_______________________■,,—........ £j>BIX)VOA............................... n. isa ?TRnrr> do TBOTA aH RBKX.—.............WO.OO, $66.00 > 99$ m Phelps Bros. & Co„ Gen. Agents, I Wubinftoo Street« NEW Y0ti dva vijaka imajo bremžičn; braojav: AUOX, XiATTBA, »A.BTHA WASHINGTON, ▲BGSBTDIA« V mm*elh »ajn le juniju ae bodeta sgoraj utoIwicwt \>rodoife w V padišahovej Iplaal Karol May. četrta knjioa. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanj«.) "Misliš, da je ta pot nevarna*" "Zelo nevarna. Ko prideš v Kistendil in ako hočeš potem k morju, aormš kreniti preko Šardaga v Perzerin in tam se skrivajo Škipetarji in rasni beguni. V&i so siromašni; oni imajo le svoje orožje; vsi morajo života l« od ropanja. Vzeli bodo vse, prav vse, kar imaš in morda tudi tvoja livljenje." "Temu se bodem branil!" (Starček zmaja z glavo in reče: "Bir gene kan v ar on bin kuestahlik — mlada kri ima obilo poguma! £b li si še mlad. Seboj imaš sicer mnogo orožja, toda kaj ti to pomaga prati desetim, dvajsetim ali celo petdesetim sovražnikom 1" "Moj konj je zelo hiter 1" "Nisem poznavalec konj, vendar pa vidim, da je tvoj vrane« krasen; trni, ki se podajo v gorovje, imajo tudi hitre konje. Oni te bodo dužli." "M«i konj je polnokrven; ime mu je veter in dirja tudi, kakor "Dohitele te bodo njihove kroglje, kajti kroglje so hitrejše, kakor Mjhitrejfii konj. Škipetarji so dobri poznavalci konj; oni bodo takoj spo-snali, da j« tvoj konj boljši od njihovih, in vsled tega te ne bodo pričakovali odkrito, temveč streljali bodo nate iz zasede. Kako se hočeš pred njima savarevati?" "Previden moram biti." "Tudi to te ne bode režiio, kajti pregovor pravi: Zakinma dir kavi kab&hatan — previdnost je predpogoj zločina. Ti si pošten, človek; oni bodo desetkrat tako previdni, kakor si ti! Dovoli, da te posvarim!" •'Jell to svarilo morda v zvezi z onim, kar si mi hotel povedati?" "Da." "Potem sem pa zelo radoveden." *'Toraj naj ti povem, da imajo oni neke vrste varnosten papir; ta papir imajo prijatelji, znanci in. zavezniki hajdukov." "Kako pa ti to veš t" "O tem pri nas vsakdo ve, toda le malo jih je, ki vedo, na kak načm jO mogoče tak papir dobiti." "Ti pa to veš?" "Ne, jaz ostanem na svojem vrtu in nikdar ne potujem. Toda moj brat Širnia ve o tem. To ti lahko povem, ker ti zaupam, in ker bodež to dečeLo itak Jemalo ostavil." "Jako bi mi bilo drago, ako bi mi tudi on zaupal!" " "Zaupal ti bode, ako te jaz pošljem." "Ali mi ne moreš dati kako znamenje?" "Neanam pisati. Toda pokaži mu tvoje rožno olje. On pozna steklenico *tančno. On tudi ve, da olja ne prodam ali podarim človeku, ki ni tega vreden. I* ko mu olje pokažeš, mu povej, da te pošilja njegov oje-kardaš (polubrst) ali pa jari-kardaš. Nijeden Človek ne ve, da imava različne matere. Ako mu pošljem kako zaupno poročilo, potem se poslužujem besed qje, ali pa jari vedno kot znaka, da zamore dotičnemu zaupati." ' '' Hvala I Ti toraj misliš, da mi bode zamogel tvoj brat dati kako pojavilo a onem varnostnem papirju?" "6ai tako upam. V tem kraju je--" Pri tem preneha govoriti in posluša. Daleč za vrtom se zasliši žvižg, kteri se potem še enkrat ponovi. "Gospodar me kliče," nadaljnje starček. "Sedaj moram k njemu. Si vse zapomnil, kar sem ti povedal?" "Vse." "Toraj pazi, da na poti ničesar ne pozabiš. Alah bodi s teboj in dodeli naj ti dovoljenje, da donesek ženskam tvoje domovine vonj iz mojega vrta." Zamoreon li imenovani sestanek s čuvajem vrta nazvati srečnim? Ne-■reČetr ysekako ni bil. In je li ono, kar mi je dejal glede varnostne listine resnica* Starček nikakor ni izgledal kot lažnik. Na vsak način je toraj dobro, dft »biščem njegovega brata, čegar kovačnica se mora vsekako nahajati kraj ?oti, P° kterej morajo priti tako moji spremljevalci, kakor tudi oni jeedec, kojemu seno nameraval zastaviti pot. Ja« jezdim dalje. Konj se je med razgovorom nekoliko oddahnil in v^ed tega je zamogel sedaj tem hitrejše dirjati. Ako hočem potovati naravnost, potem moram kreaiti preko višin, kjer je pot naravno zelo težavna. Vsled te<*a sklenem, da se držim po možnosti v bližini omenjenih višin. Ko pride reka Burgaš iz TokaČiske gorske planote, skuša z naravnost proti severu vodečizn tok<*m doseči reko Ardo, v ktero se tudi izliva m meer pri Adi. Ob tej mali rečici se nahaja Košikavak. Topi kot, kterega tvorita obe reki, obdaja nižino, koja proti jugu polagoma zvišuje in pride končno v gorsko planoto Tašlik. Tej višini sem se hotel izogniti. To se mi končno posreči, dasiravno mi pokrajina ni bila poznana, m dsairavno nisem našel nikacih potov ter sem bil poleg tega primoran tako-rekoA prebresti in preplavati več manjših rek, ktere se izlivajo od leve strani v Ardo. . Solnoe se je vedno bolj bližalo zatonu in končno zgine za daljnimi gorami. Ker sem vedel, da je mrak le kratek, poženem konja, dokler ponovno ne pridem do precej široke vode, kjer opazim, da se nahaja pod me-aof v nižini, kjer teče reka, most, ki vodi preko vode. Crwem jok temu mostu in tu najdem cesto. Ko pridem preko mosta' tp««. — r prvič v Turčiji — kažipot. Ta je bil izdelan jednostavno iz skale, ki jo štrlela iz zemlje in na kterej sta bili napisani dve besedi. Ako bi ne vedel kak je namen tega kažipota, potem bi se o tem prepričal, ko bi prebral prvo besedo "kilavuc", kajti ta beseda pomenja po naše "kažipot". Dr^a beseda je pa bila "Dere Kjoeji". Da pomenja ta beseda ime v-t« i tiri, sem takoj vedel, toda sedaj je nastalo vprašanje, kje se nahaja ta vaa. Kažipot j« tu, ime vam je tudi zapisano na njem — toda kamenj J* bil na vrhu raven in na tem prostoru sta bili napisani imenovani besedi. Ono, kar sem ravnokar imenoval cesto, vodi naravnost in na deenej ob vodi ravno taka eesta. Ktera toraj vodi r Dere Kjoeji? Kake koristi jo toraj kažipot? , Nekaj časa premišljam, da voda, ob kterej sem ravnokar prišel, ne moie biti Burgaž, kajti ako bi jezdil ob njej, bi prišel predaleč na sever. Vsled tega sklenem jezditi naravnost. Medtem ^ popolnoma stemni, tako. da niti ne vidim jeli konj na ce--li, vendar veni pa nanj popolnoma zanesel. Tako jezdim kake »x>: ure dalje, ko prične konj tiho prhati in majati z giavo navzgor i.i navzdol j. JO> napne ni >v«..je .,< i. opazim i a desno temen predmet, iz kterega vodi iftka viši> a iiiravu. .i im.ti nebu. Bila je hiša. kije imela visok dimnik. Jeli to ona kma.-.n-a, kten, sem iskal! Ako je temu tako, potem sem krilt ^n zaifiAli potrfcid. Na levej strani najdem tri okna, ktera so bila tudi zaprta, kar se le re hiše. Ri prične zopet priwii rn baš to se mi dozdeva sumljivo. Dasiravno je bil Ri arabski konj, asm ga vendarle po indijanski izvežbal. Kadar je na ta način prhal, oriro-wm kadar je zrak na ta način preskuševal, potem gotovo ni bilo nekaj prav v "državi Danski". ^_. Vslod t tics vzamem oba revolverja in pričnem okolico hiše preiskovati. ; HO* ja Hla jsdnocadstn>pna in precej dolga. Vrata so bila zaprta in v«B- ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKE, evea. 00*, nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDIdJA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNT BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zveskov skupaj $5,50. CERKVICA NA SKA T J, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELAMI, brofirana $1.00. DARINKA, MALA ČBNOGOSKA, MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, § zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNTKOVA HČI, 20* NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST FREGAJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSK3, 20* OB TIHIH VEČERIH, fino rezano $2.00. OB ZORI. 70* ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIHA. 20* PARIŠKI ZLATAR, 254-PESMARICA "GLASBENE MATI CE" fino vezana $1.50. POTOVANJE V LILIPUT, 10* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 90* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, S sveaki po 00* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, M* REPOSTEV, 20* RIBIČEV SDt UN RINALDO RINALDINZ, M* ROBINSON, broftiraa, 00* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠK3H, 3 sveski $2.50. rokovnači, narodna igra 40* aoarsko Življenje, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 6 zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, velike, 30*. SENILLA, 35* SITA, mala Hindostsnks, 30* SKOZI ŠIRNO JNDLVO, 30* SLOVENSKI ŠALJ1VKC, 3 sveaks po 20* SPISJE, 15* -SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRU SKE ZGODOVINE, 25* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 70A STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50. TRI POVESTI GROFA TOI^STOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.30, flno vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN. 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.56. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 45*. RAZGLEDNICE. Velikonočne, kranjska narodna noža, ljubljanske in drugih mast na Kranjskem, newyorike in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humori ristične po 3*, ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*. Ave Marija, 10*. Kav York < slikami mesta, 40*. ZEMLJEVIDI; ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE LE, mali 10* ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*. mak 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom je priložit] denarno vrednost, bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih znam kah. Poštnina je pri vseh teb eenab že viteta. NAZNANILO. Dobili smo še več ducatov pratik; prodajamo jih po 10* komad, dokler nam zaloga ne poide. Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slovensko-Amerikanaki Koledar že razprodali. SLOVENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 3f££DBNIČX, VOJAJD, Bliža aa £oaflU in » aftt vaje. Da ste prosti se bodete vračali v domovi«* a kim srcem, da se vam ne bede prifiedši v svoj dom, seznam ti a "prično", vam svetujemo, da aa strnete na nas, proti mali odflminia* vam preskrbimo vse, napravim* pnfi-njo, odpošljemo na pristojno nwti. in skrbi ne bodete imeM! Da ne bode nepotrebnega pisar*-nja, vas prosimo, da nam peiljsia svojo vojaško knjižico in nam navedete, kedaj želite zadostiti »roji vojaški dolžnosti. Vse drug* j* na is stvar. Slovenic Publishing Company, 82. Cortlandt St., New York, JI. Y. OGLAS. Išče se W izurjen pevovodja v poučavanju slovenskega pevskega, zbora. Natančna pojasnila daj*: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St.. New York, N. Y_ MARKO KOFALT, 844 & 846 So. 2nd Street. STEELTON, PENNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonn in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht1 in drugih v notarsid posel ■padajočih stvari, ktere točno in poceni irrrfujem. Dalje proda)em parobrodne lictkc xa v stari kraj za vse boljle pamikc in paro-bradne proge ter pc^iljam deaar^r v staro dom< vino po najnižji ceni. Mr. MARKO KOFALT je nai zastopnik za vse posle in ga toplo priporočamo. "GLAS NARODA { I Zdravju najprimernejša pijara je ^LBISY PiVOe^ ; ktero je varjeno iznajbolj§ega impoitiraneya čt-ške;* - . naj nikdo ne zamudi pus':usiti ga v svtno keri i. ' . - r svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbon priljubljeno ter se dobi v vse.'i ^otjš. gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-Jii 6»P2 St. ClaJ- Ave N f kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružn lea 6104 ST. CLAIR AVE. IV. B., CLEVELAND, Os Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak s denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. pošta* hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čme od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesite hranilnice ali poso-"i e po 4 in 4>< odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti tick* v 1 lisieva uloge/ Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. le prezreti! Imateli v staro domo'vino komu Ms-ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. pfco si namenjen šeno, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameri-_ ko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeŠ najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč* HvstrijsKL denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš Ček za ljubljansko kreditno bark i. Trt f? ček takoj izplača, nemore ri ga nihče vkra^ti. k r niemti ne bo pla n". T»ra$I; iz stare domovine kaj a-tianev s. m i:.»s?it;. piši sv..j< f vplačajo v Ljubljansko krcditiu. b:iuk--» h.;i potem izpiutčin«, iSi? rl Si ki nameravajo potovati v staro domovino _ v-^ijiiin .l brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si lzbcr- led-^-ui ^ izmed onih parmkov. kteri so oan;»čeiii v listu pod c - -m 'Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime pariška 11. 1 1, ) i hoda, ila mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, «ia f nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega Čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotreb- ih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu nssliksno. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obi'o sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolaije, ker zagotovo veste, kam pridete'in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe pa mike. To je zelo važno is koristno. M