glasilo •lovenske narodne: podporne: jedno^e —»E—^qawsa——.i -BHfaww—..i ... u i L j» . ,»■ m. ,. . stoeit MIT A. LawvfeU av. !«f ! MST 8*. Loi Tslepteaei UwaAüi MU. year xm i. žar&av.-argiBg a»c*«o, m , «j>ou, «. »ptembr. (sn>t «>. 1124. h0° stkv.-number 21a eefte •# to 1103. Art «f O»«. S. ItlT. ulUrM M J— 14. Iti» ZVIJAČE REPUBLIKANSKIH STARI-NOV SO SMEŠNE. OD VSEH STRANI ST1MJAJ0 fUiClOE V LA FOLLKTA. juda ji» mor« prosti, da so pri-ndili tako cirkuško prodatavo. Chicago, HI. — Kolikor bolj se gjtmo novembru, toliko bolj Ujajo republikanaki starini Jobni cirkuškim tyovnom. Vze-5"je treba v roke le dnevnik, ki varja "napredni konzervati-in republikanska cirkuška vnijada se razvije pred Sitate jem. Ena republikanska luč pripo teduje, kako ao republikanaki lUrini kar v enem mesecu spre ebrnili volilce v Wisconsinu, Min aesoti, Južni in Severni Dakoti, ter to mali prikazati *'napredni wniervztizem" v pravi luči. )rugs starinska republikanska orifejs pa trdi na drugem megli in v ravno tam listu, da je treba volilcem v Minneeoti raz-tobnačiti, da se La Follette dru i 1 najbolj rdečimi rdečkarji, ki g> bili na konvenciji v Minnea-wliiu, na kateri je bil navsoč tu |i Jack Foster. In da jo kaša ie lelj zmešana, pripoveduje ravno iti lilt, da je Foater proglaail La foiletta za kandidata ameriške krfoazije. Ls Follette je v pravem repub likanskrm listu oboje t Kandidat asjbolj rdečih rdečkarjev, ki ta-oj po njegovi izvolitvi uvedejo diktaturo prolotarijata, in kandi-at nazadnjaške ameriške buržo-aajc, ki bo šel le bolj na roko Wall streetu, kot ¿0 111 sedanji republikanski starini. Pametni ljudje vedo, da papir ■Maore protestirati k Vitiljtjo za take oaialv potrpežljivo vse preneati. Ampak zavednemu čitatelju ae gabi taka Msarija, ker pokazuje, da časnk kmki kuliji, ki služijo kapitaliz- ■ smatrajo vse čitatelje za ta-10 neumne, da bodo sprejlli ta-10 duševno zmes za zdravo dušno hrta) o, Časnikarski- kuliji, ki služijo »|»italizniu, res niso bili še nikdar izbirčni v sredstvih, kadar Hilužili kapitalističnim gospo irjem. Večkrat »0 tudi pokazali, * ni*o prav brihtne glave, kadar I» špekulirali na človeško neum-Ampak kaj takega oelo flor ■ v norišnici ne verjamejo, da bi Jta in ista oseba, ki »e poganja Združenih dršavah za najvišjo ■">0 službo bila obenem nazad-lj«k najtemnejše vrate in revo-gmnur najhujše vrate, ki naj ■■»j za zajtrk poje saj enega jSpitalista, za večerjo pa kar r». Z» to je priporočljivo za re-¡»ukauske starine, da gradofl ¡jjj"u« pripovedkami tolažit nor-K 1'lazniee, kajti pri ljudatvu Pjjdnjem zapadu take pripori »odo imele uspeha Harrin, HL — Porota mrliške ga oglednika je obtožila Jota H. Smitha, laatnika garala v Hcm nu, da je ustrelil in ubil Chester Reida v soboto opoldne v pobo a slo- iu. v katerem je bilo ubitih ie pet ločila britaka vlada v mora ttfrnrtti oseb. rajih. t^lkr. Wgijci začeli iz-praznjevati Ruhr. fcujjon 'opničarjav ja sapastil ***** tla; druge vojaške eno- u bodo iledila. F^J. 5. sept. - Belgijska "ik'iaeijg Porurja ae je |^"raj( ko j« bataljon pJ-v zapustil nemška tla . 'i 'družil tvoji poaadki v "'« Odredbe ta odhod rnot iz 1'nrurja, med kata-Sbbh -nott talka artilerije, • I talcev prve na vrati, M" " «ne. Nato pride aa vrato ET" k» bo odhajala v polk,k. j, " armacU v Porurjn /«Deljivih poročilih le ~ * - M< dcaveaniška po % ^ k'm,«j» j« tfmj ^ "»finske omejitve v J»o- WMa ■toi'-, il. »kov Nrc; it ora plačati 1190,00) r>»di ui ta. i b ' — Daaesse Je » ameriška viada sa '«Ukrirlnine radi ''"««la Roberta Im "viea I« vaou dobi Pregled dnevnih dogodkov. 4 Demokratje in republikanei ae opravičujejo pred farmarji, a 0-boji ao krivi vpropastenja far marjev. Stara garda ae vedno bolj sme ii a svojimi zvijačami Premogovniški baroni v Zapad ni Virginiji nadaljujejo z izgoni rudarjev. . Vodja kukluksov v Herrlnu obtožen umora. Dve novi farmaraki enoti odpotujeta v Rusijo. ■t Inozemstvo. MaeDonald je v Ženevi razvil svoj razoroiitveni program. Her riot se mu je pridruHL Dr. Sunjataen namerava intervenirati v civilni vojni na Kitaj skam. Sovjetske čete udulile vstajo na Kavkazu; 24 voditeljev u atreljenih. Belgijske čete zapulčajo Po rurje. Mussolini taji, da je bil napa den. OBE STRANKI OD-GOVORNI ZA KRIZO FARMARJEV. DAWU0V VAÖ1T VI OA&UI TUA xnu. '•"V i _ Taka j« sodba senatorja Skip- * «v Vodja klanovcev v Her rinu obtežen uaora. POROTA XBLXtXXOA OOL1D-MIKA 8MATBA DVA OA SA UBUAVOA. S. Glenn Young, vodja rugraja-Ôav, obtožen. Pobota jo priporočila, da ae Smith pridrži za velcporoto, ti-ralnica, ki ga obtožuje umora in je podpiaana od mrliškega oglednika, se pa izroči šerifskemu de-putiju George Wplkerjn, ki naj takoj izvede nalog, zapissn v ti-ralniei. Mrliški oglednik je izjavil, da je storil najboljše, kar je mogel izvršiti in da aa je obnašal nepristransko napram obema strankama. Reldova vdova je pričala, da je John Hmith, poznan kot klanov-ski vodjs, ustrelil njenega soproga v soboto. Druge priče ao izpovedale, da je Hmith prišel na pozorišče po končanem streljanju. Te priče so dejsle, da sta šerif George Galligan in njegov de-putij oddala atrele, ki ao usmrtili Reidff. Smith je edini, ki je preživel bitko. Porota je pronašla, da je Green Punning ustrelil lerifakega depu-tija J. H. 'Bud' AUiaona, Dun niuga je pa ustrelil Allison, Otto flowlanda, Dewey Newbola In Charlea Wollarda so pa uatrelile nepoznane osebe, ~ Kapitan Bigelow, zapovednik milice, meni, da ostane z milieo v Ilerrinu, dokler vcltporota ne bo podala avojega izrrka. Navidezno je vse mirno v Ilerrinu, ampak tiatl, ki poznajo položaj, pravijo, da Ultra aovraltva še tli in aa olivi v ogenj, ko odidejo vojaške čete. Dan villa, HI. — Zvezna vele-porota je obtožila S. Glenn Youn ga in devet stanovnikov iz Herri-na. da ao nastopali kot vladni n-radnlki in vprizarjali pogone v okraja Wîlliamaon. Drugi obto-šenei ao: D. MeTavanaugh. Leo» nard Berree, Carl Neilaon, Harry Walker, Robert Bandy. Elmer Carlton. Ham CkiMer*. Abe Bieks la Earl Raadleman Young ae nahaja v • Atlanti, Ga., kjer zdravi svajo aogo. v katero mu ja neki aezasnee poslal kroglo bliso Oak vil Is, IU. Obtožba ja poeladlea pretakava, ki aa jo vodili zvernl uradniki o delovanja Youuga In njegovih tovarišev v okraju Williamson. Quiney, 01. — Senator Ship-stead je na shoda v daljšem govoru pokasal Dawesov načrt tak^ len, kakoršen je. Izrekel je obtol-bo, *'da aa vlada ni vporabila namen, ki je določan v ustavi" Povdarjal je, da bo edino tana tor La Follette, ako bo izvoljan predaednikom Združenih držav, izvajal pravo ameriiko politiko v tujezemstvu, katere eilj bo vpo^ stavitev svetovnega miru in var nos ti sa človeštvo. Nadaljeval je, da Dawesov na črt določa $200,000,000 posojila ta Nemčijo, toda po njegovi tod bi ta ta dtnar v smislu določb 1 pogodbi izroči Franeiji, ki zda, dolguje Zdrulanim državam Itir miljarde dolarjev, katerih noče plačati. Shipttead ja naglalal, ko ja ta denar namenjen za po-spelevanjo miru, zakaj ni v pogodbi zapiaano, da te Evropa rat-oboroži, preden dobi denar t Menil je, stkaj ni zapiaano v pogod« denarja za oboroževanje ih voj Povedal je, da ao privatni bit-nilki intereai povzročili, da je fe deralni zvezni aittem speljal farmarje, da to pridelali preveč lita, kar je povzročilo znižanje cen Razobložil je oljni škandal ia ja kritiziral takladnilki department, ker ja Udal doline certifikate po vilji obrestni meri, kot jo jt do-takik tltt Zakaj aneriiki farmarji robeiirajo. Sttvilks kažejo, da farmarji ob «tlujtjo polje la aa bankirje. Washington. — (Fed. Press.) Sedeminpetdetet farmarjev v New Hampahiru je vodilo natan-Sen račun avojih dohodkov in izdatkov v letu, ki je bilo končauo 1. aprila 1922. na fteljo državnega učelišča. Računi teh farmarjev to ob koncu leta izkatovali $700 po vprečnih dohodkov od investicije $6,140 po odbitju vteh itdatkov. Ko ao odbili še petodatotne obre iti od Inveaticlje, je otttlo vsake mu $293 sa delo v celem letu t Nrntrskt ttsts šs vtdao odhajajo v Rualjo. mmmmmmm V septembru odpotujeta zopet dvt enoti i kapitalom $00,000. Hew York. — (Fed. Prett.) -Društvo sa tehnično pomoč tov jlttki Rusiji pošlje ta meaee to pet dve ameriški farmaraki enoti r Rusijo. Enoti imata vsaka 30 do SO Članov it raznih krajev Ame rtke, ki so zložili več ko $50,000 ta moderne ttroje, gssolin tt traktorje, obleko in druge potreb IČine, ki jih vzamejo seboj. Dru da države ne * smejo porabiti]ltvo ^ do d,D®» P0»1»10 25 takih enot v Rusijo. Večinoma so Rusi toda zrtveil je prccej Američanov ln drugih narodnosti, ki Žele po skusiti svojo srečo v sovjetskih rapublikah. Vsaka enota mora iSu»ti vso potrebne stroje in dru ge pripomočke za móderuo obde tavanje zemlje ter dovolj hrane it obleke za najmanj šest mese Druitvo poroča, da najutpe! nejši fertj za ektperim< litirtnjt'je Tombov v južuovzhodnl Rusiji. Ondotni ameriški imigrantje so se zavzeli xa gradnjo električne postaje, ki bo stala $15,000 in dajala električno ailo kmetom vteh aoaed-njih vaai. prve enote to v Rnalji že dve leti in lani to pridelale prvo letino. Zemljt, katero daje aovjetaka vlada amerilkim eno tam, je bila prej lastnina velepo aeatuikov, katere je revolucija razlaatila. Vaška enota dobi 200U do 3000 a k rov. Dotaknil te je tudi reform, t katerimi mialijo republikanci in demol^ratje pomagati farmarjem. Te reforme je primerjal a aladko vodo, ki ae daje bolniku mesto zdravil. Povdarjal, da krivda zadene republikansko in demokratično stranko, da ao bili farmarji hudo zadeti goapodarako. Federalni rezervni zakon je bil sprejet ob času demokratične uprave in defla-taeija je pričela ob Času demokratične uprave, do pike je pa bila izvršena ob času republikanske uprave. , • "Kongres je dal bankirjem moč, da kontrolirajo denar in kredit naroda," je menil senator Shipttead, "in kongrea mora bankirjem zopet vzeti to moč. Henator je nato poavetil precejšnji del tvojega govora "vladni aodnijaki prepovedi," ki je šelez-nilkim delavcem vzela in omejila nekatere njih ustavno zajamčenih pravie. •TBBI1 SEDANJE ČLOVEŠKI DRUŽBE SO NAAU. 2RTEV ROPARJEV PRISILJENA PITI JB BILA fcOANJE La« Angelas, Oal. — Kdward C Krnit h, star 22 let, je padel med raabojnike, ki ao mn vseli uro in petdeset dolarjev denarja. Nato so ga vzeli k aabi v avtomobil in ga prisilili, da je izpil stekleniči-co slabega žgsnja. Hmith se je nekaj časa branil, ali udarec po glavi ga je knulo prepričal, da mora odpreti nate POORMANBOA ČLOVEKA SO in piti žganje. Ko je odprl uata,|»ASLI V TOVORNIM VOZU, ao mu banditje vlili žganje vanje Skril ta Ja prt tvoji sestri v Mi ehlfaon. Ohioago, ni — John Hehmid-ta, zavarovalninskega meletarja in zemljilčnega trgovca, ao našli, katerega ao iakali razljučenl ljudje, ki so mu poverili avoje prihranke. Obtožili ao ga, da jih je prikrajšal sa približno potda-aet tisoč dolarjev. Hehmidt ae je seveda akril pred njimi, Poslovil se je po frsneoako In bežal k sva-ji sestri v Kenvlile, Micb. Njegovo skrivišče nI oatalo dolgo prikrita, kajti privatni de« tektivi ao ae obesili na njegovo sled, kakor leivski psi, kadar slede divjačino. Oblasti v Fenvillu no ga pridržale, dokler ne pride ponj policija iz Chieaga. Kasneje so ga banditja vrgli ls avtoasobila in obležal je neaave. aten ob cesti. Tu ga ja našla po liel|a. Odpeljali to ga v bolnilai eo In iaaeaall t želodčno a^aalko žganje iz njega In mu tako rešili Nvljeoje. MacDONALDOV RAZOROŽITVE-NI PROGRAM, Angltlkl delavski ministrski pred. tednik ja podal na aboru Ugs narodov v Ženevi novih Štiri najst talk, kako zagotoviti tva-tovni mir. FRANCIJA MOOOCE OSVOJI MAODONALDOV NAORT.. Ženeva, Svioa, 5. sept. — Fran ooaki premijer lierriot je danea v svojem govoru na aeji lige tiaro dov dejal, da ae prlncipijeluo strinja a MaoDonaldpviui razorožit venim programom. Komisija lige narodov uaj takoj proučuje vprašanja razaodišča. Toda malt države morajo imeti nektk tiatem zaščite. Herriot jo tudi rekel, da Francija ne živi v sovraštvu in ne želi miterije Nemčiji. Nemčija lahko takoj proal za vstop v ligo, ako žele, a sprejeti ae mora na podlagi enakih pogojev kakor druge države. * MaeDonald ln Herriot odpotu jeta jutri domov, £enm, Ivioa, 5. sept, — Ram say MaoDonald, angleški llborit ski premijer, je v svojem govoru na včerajtnji seji lige narodov olektriziral delegate l>4 držav in občinstvo natlačenih galerij » 1 novim načrtom, ki ima po njego vem mnenju prineati mir Kvropi in vsemu svetu. Njegov govor je tako vplival na delegate, da je Herriot a ostalimi francoskimi delegati vred pozneje dejal v pri vatnem ratgovoru, da j« Francija pripravljena opuatiti mirovni iti varatveni načrt lige narodov lu oavojiti MacDonaldov program Herriot bo danea govoril o zadevi in delegatje napeto pričakujejo njegova govora. v Vaa znamenja kažejo, da ja načrt, sa katerega ae je ogrevala Francija in z njo vred mala eliten-ta — ker jamči za tedanje meje Frtnclje in njenih ttveznikov — izgubljen. MaeDonald ga je po polnoma pobil. Francija niktkor ne more dobiti večina zt sprejetje istega. Franeoska delegaeija je snoči priznala, da je sa Francijo najbolje, če vozi akupaj z Veliko Britanijo, Dejstvo, da Združene države, Nemčija — in eelo sovjetska Rusija do gotove meje — odo bravajo MaeDonaldov program, jc tudi prepričalo llerriota, da je zopet potreben kompromis. MaeDonsIdov progrsm v glsv-nem je, da komiaija lige narodov, ki ae havi z razoroženjem, savrž«» sedanji načrt in gre na delo za nov načrt. Ko bo komiaija gotova z delom, noj avet lige narodov akliče svetovno rasorožitveno kon fercneo, na katero ae morajo po vabiti tudi Združene države, Nem čija, Turčija in Kuaije. To se naj sgodi nsjkasneje v enem letu Konferenea a« mora vršiti v Kvropi; najbolje je, če se vrši V te ne v i Glavne točke MaeDonablovega govora, katerih je po arečiiom ali neareču m naključku štirinajst, SO| 1. Zgodovina nas uči, da milita riatieoe elijance niso nobeno jam stvo sa mir, Vae take alijanee morajo enkrat za vsHej Izginiti, 2. Velika Britanija ne more sprejeti nikakršnih obvernoati, ki ao v predložonrta gsraneijakem paktu lige narodov, 3. Na rt ligiue komisije bi rat- PRIJELI SO "KRALJA' NAREJALCEV PO Ohšoafe, m. — Aaron Maab*r pa i« jat I detek jaeno ia gorko. Jiažnozapadni vajtKov je Maekickova tolpa odg« rrovi. Ho|»re tzMa ob SilS, zanlc, toma u «k 7 1t. |vaek ponaredb Padneah, Ky. — 25-UUli Emile K. Gourieut. tukajšnji groeerat, je nekega dne prejel telefonako l»g'» b povzrolil vojno •poročilo, da naj pride k njegovemu eorodaika, ki ja težko lx>» lan. Gourieiu j« atedil a|ioročilu ia od teya êaaa je Izginil. Zdaj ao ra »»allí zapitega v žebznUkeai lovorœm vorn v Mur[»hiaboru, Bitka pred Šanga-Jeni ee nadaljnje. Dr. Snnjataan namerava intervenirati ? prid óekijangtkemu generalu. Mnogo mrtvih na obeh stranah. Washington. D. 0., 5. sept. • Generalni ameriški konstil Ouun-inghnm v Aangsju je brcojavll državnemu departmentu, da jo diplomatski zbor velesil sklenil postaviti vojaški kordou okrog inosetnske kolonije v Ñangaju in tem preprečiti vstop kitajskih čet v tujesemskl del mesta. Ameriški, angleški; francoaki in ja-ponaki pomorščaki ter kitajski prostovoljci bodo tvorili kordon. Peking, 3. sept. — lirsojavka la Kantona sporoča, da se je dr. Sunjataen, predaednik južnokitaj* ake republike, odločil poalati oboroženo ekspedieljo na tever v tvrho, dt pomsga čekijangskim četam pred Aangajcm. langaj, 6. sept. — Čang-tao-lln, vojaški diktator v Mandžuriji, je sagrotil a intervencijo, Ako iavtli tvojo grožnjo, te ejvllna vojna rtitegne na vte kltajtke province, Tukajšnja japonska časnikar-skar agent ura je prejela veet ls Pekinga, dg je fong-tao-lin poslal ultimat peklngski vladi t graVnjo, da pošlje svajo armado na fronto, Če vlada ne preneha z napadi un generala Lu Jung llsiangs, Sangaj, ft, sept. — Bitka ob še-lezitlei Hangaj Nauking, okrog 15 milj od tukaj, se nadaljuje že tVetji dan bres kakega inamenja odločitve. Po novejših poročilih je 40,000 mož savojevanih. Težki topovi in eroplani ae vporabljajo na obali straneh. Celi vlaki mrli-čev iu csnjancev, ki prihajajo v Asugaj ,dokazujejo o lutenzivuo-sti bitke. General U» ja snoči poročal, da se je moral njegov sovražnik, ge Iieral M, ki poveljuje Četam Is provinee Kitngsu, iimtkniti t velikimi izgubami. Bojevanje ja doslej pokazalo, da čekijangske četa dobro drže svoje |Kietojanke. llojna fronta se raateza v polkrogu naokoli mesta. Danes so doa|>ele tri nova ja-lanska bojne ladje pred AangaJ iu japonaki poveljnik je naantnll. da ja pripravljen iakreatl tisoč pomorščakov, če pride kriza Američani Imajo 500 mol, s kate-rimi kpčejo Ičltiti elektrarno ln vodovodno napravo. Ogromne «zloge orošja in streliva, ki Uši v tukajšnjih skladi-ščih, jt dokaz, da je Washington sha pogodita velika farss. Orožje ja bilo stslno vtihotapljano ia Kvrope In Amerike pod noeom inozemskih diplomatov. General Iai ima v tvoji alužbi ruske |e. talce, Mneeoiini Uji, da. Je bil napaden. Zunanji urad parola, 4a Ja veet o atentatu "borani manever ". Rim. 6, sept. — Zunanji urad llalijanake vlade je vleraj demeit-tiral vaat, ds ao neznani nspadalei streljali na Muaefdinija zadnjo nedeljo ponori. Vlada prsvi, da ja poročilo o atentatu "borzni manever", Uimaka 'Tribuna' danea vrtra ja, da so neznen«! rta str^ljsli rt Mueeolintjev gvtOMobU, tods za* det ni liil nihče. III. t odstotkov v ffcieagu. od NOVI ZEPPELIN »O ZASI DEAN V DAYTON V Dayton. Ohio. — Nov, ir\>f* lia "ZR-S" se /a«idra is'aaao na Hcottovem letalskem polju v B*l-levillo, Hj.. dokler Ha agrade caaj iMÍm, lur iaa rtih a "PROSVETA" 2S67-SS S». Ugéto Ae——, Cki—gm, MTME enlightenment^ üflii tl tk« S2»eyie N>lle»«l neeefit Seetoep. Owd kv eh» Stepeïile NetWI De—f* IwMy. Advertidap ratee en ejiMm^t. Subscription : United Statee (iacept'ctSafo) aid Canada 10 par jrearj »criiition ( United Statee (exceot Chicago) »6.60, and foreifa coeaSrlee jl.Op fer y< K23F Detern v eklepeje pr. (A«f. 30-24) peeieei de eeae Je • le« deevMa petekla Ium, da m m «elevi Ile«. KAKO REŠUJEJO FARMARJE! Kapitalistični listi so najbrž prejeli od Wall Streeta nalogo, da toliko časa sugestirajo farmarjem, ki imajo zemljo in kmetije v najemu, da so zaradi Uga farmarski najemniki, da postanejo nekega dne samostojni farmarji, ker drugače je nemogoče, da bi se uredniki velikega dnevnika povspeli do modrovanja, da je najkrajfta pot, ki vodi do lastništva farme, ako človek postane farmarski najemnik. Statistika govori jasno kot beli dan, da se število najemnikov množi in ne pada. Z drugimi besedami to pomeni, da je vedno manj farmarjev, ki lastujejo svoj dom in svoj svet in da jih vedno več prinaja v bančno odvia-nost ali pa v odvisnost velikih zemljiških posestnikov. Znano je, da so farme zapuščene, ki so oddane v najem. Zemlja postaja nerodovitna, ker ja pomanjkljivo pognojena, hiša in gospodarska poslopja pa počasi razpadajo, ker jih nihče ne popraylja. Malokje je zemlja rodovitna, ki se oddaja v najem. Kjer je zemlja rodovitna, pa lastniki zahtevajo tako visoko najemnino, da najemniki ravnotako težko izhajajo kot najemniki, ki obdelujejo slabo zemljo. Pomnožitev števila farmarskih podjetnikov le potrdi, da se v poljedelstvu v sedanjem gospodarskem sistemu vrli tisti proces, ket v industriji. Kakor v industriji vedno več malih industrijalcev prihaja na kant in postajajo sami delavci, ročni ali umski, ravnotako prihaja vedno več farmarjev v take dolgove, da so njih posestva prodana, lastniki pa postanejo farmarski najemniki. Prav malokateremu najemniku se posreči, da postane samostojen gospodar na kmetiji. Imeti mora 2e precej kapitala, zemlja mora biti izredno rodovitna in srečo mora imeti v raznih panogah poljedelstva, da spravi toliko skupaj, da kupi farmo in ostane brez dolga. Farmarski najemnik se malo ali prav nič ne loči od srednjeveškega tlačana. V fevdni dobi je kmet dajal grajščaku desetino. To pomeni, da mu je dal desetino svojega pridelka. Najemnik da veliko več kot desetino od svojega pridelka. Imeti mora svojo živino, svoje orodje in če je farma velika, ki jo ima v najemu, mora najeti tudi delavce za obdelovanje. Lastnik ima skrbeti, da so hiša in gospodarska poidopja dobro ohranjena in v redu. A to je zapisano le na papirju, kajti hiši najemnika in samostojnega farmarja se tako ločita druga od druge kot noč in dan. Pri najemniku je vse v razpadu, pri lastniku pa dobro ohranjeno. Ko pride čas žetve, mora najemnik odračuniti toliko v pridelku, kot je zapisano v pogodbi, lastniku, ali mu pa mora plačati v denarju, ako pogodba govori, da se najemnina plačuje v denarju. Nihče ne vpraša najemnika, kje bo vzel, da plača najemnino, nihče se ne briga zato, ako bo najemnik čez zimo gladov&l s svojo družino, ker je odračunil lastniku toliko pridelka, kolikor ga je moral odraeuniti v smislu pogodbe. Človek, ki modruje, da najložje poutane človek samostojen gospodar na farmi, ako vzame farmo v najem, spada v norišnico. Noben najemnik ni tako neumen, ako bi mogel kupiti farmo od lastnika, da bi jo obdeloval kot najemnik, ampak bi jo ob prvi priliki kupil, da bi ne delal več za lastnika zemlje, ki ne ntori drugega pri obdelovanju zemlje, kot da pride vsako leto po pridelek, ki mu gre po pogodbi, ali pa po najemnino v denarju. Ako mislijo podporniki Wall Streeta s tako pisavo zbegati najemnike na farmah na arednjem zapadu, da bodo glasovali za Coolidga ali Daviaa kot njuna odreie-nika, tedaj se motijo. Tako piaarenje pa tudi pokazuje, koliko razumnoati imajo kapitalistični časnikarji, kadar se lotijo reševat pereča farmarska vprašanja in nadloge, ki tarejo farmarje v arednjem zpadu. Število najemnikov na farmah v srednjem zapadu se množi. To je fakt, ki govori tako razumljivo, da vedno več farmarjev prihaja na kant, vedno manj farmarjev Je pa samostojnih gospodarjev, da lahko raaumejo tudi kapitalistični časnikarji, da je farmarski najemnik v poljedelstvu to, kar delavec v industriji Tudi delavec lahko postane tovarnar, če ... .ako bi tega MčeH ne bilo. SLIKE IZ NASELIM. Orlvitz, Wis. — Vedno som pri čakoval, da ao bo oglaeil kateri naših članov r Proaveti, ali doae-daj le nieem čital dopiaa Iz nale nove naaelblne, kakor tudi aa od naiega društva, Id amo ga usta novili 25. maja. Društvo je seveda še malo, a Šelim pa, da bi ae ▼aaj ti ¿lani udeleževali mesečnih aej, ker aa vsaki Imamo kaj vaš-aega, da bomo napredovali ter bi ae povečalo aaša Članstvo. Kakorhitro amo ustanovili dru štvo it. 537 S. N. P. J., amo IU takoj na delo, priredili smo plkalk 4. Julija, na katerem amo ae le precej dobro zabavali in naa je bilo precejlnje število, akoravno je bilo vreme malo ugnalo lotore. Prišlo je tudi precejl-šUvllo Slovencev is Mihraa* kee. Nekateri smo morali prej odhajati radi avojih poslov, dragi pa so ostali do konca. Be jim prav lepo zahvalimo sa udeležba, zlasti pa g. Kernu is Milwaukee. Oa ja ostal kar več dni. Ali amo na lov na Bullhead, kjer je bilo dosti zabave. Takih Slovencev kot so naši Milvvaučani, smo veaeU, da naa pridejo le večkrat obiskat. Zahvaljuje ae jim eelo društvo. Poeebnih no vie nimamo. Dose-daj amo imeli bolj hladao vreme, bilo je nato par dni gorkih a sedaj se sopet bliža aima. Le toe nismo imeli dosti vročine v našem kraju. Prav rad bi videl, d a bi se Še kaj več Slovencev naselilo v ta kraj, ko nas je tu že preeejšnje število, želim, da bi rojaki pridno pristopali v naša društvo, ker naša organizacija je edina pokroviteljica in mati vsakega Člana. Eeenica je, da človek težko plačuje društvene priapevke ia drugo, ampak misliti moramo nato, kolike nevarnosti prete veikdar človeku, radičessr ja najboljle, da je zavarovan. Človek ja danea morda najboljšega zdravja, a jutri le bolan. Da se preskrbi, je treba savarovanja. Poživljam Člane našega društva, naj se udeležijo seje dne 21 septembra, ker imamo dosti vaŽ m-tra na seji. Bratski pozdrav vsem čitaU-ljcm! — J. Kavči«, tajnik. Ohisholm, Mlnn. — V zadnjem dopisn sem obljubil, da bom poročal, predno ao podam na zahodno stran Minneaote k sorodnikom Jt prijazne naaelblne Chi-sholma. Ostal sem tu toliko čaaa, ker ae is prijaznega kraja nikomur ne mudi. Pa ne aamo to, še zagledal sem se v neko dekle in najrajši bi ostal tu sa vedno. Ali razmere ne dopuščajo, treba je iti in pustiti je treba prijazni Chlaholm ter lepo lzvoljenko in podati se na sapad. Kdaj ae vrnem no vem, ali dekle, ne tuguj, vrnem se prej ali alej. Zadnji dopia sem zaključil, o čem smo se pogovarjali z mladimi delavci. Podali ao ae v eno, jas v drugo smer. Na Prvi aveniji sem srečal skupino obojega «pola, ki so se pomikali pzotl južni strani Prve avenije. Da ae prepričam, kam gredo ljudje, sem se pridružil. Prišel aem že-skoraj na konee prve avenije, ko je za* zvonilo v zvoniku, ljudje pa ao zavijali na deano s ulico in ae zgubljali pod zvonik. Šli ao v cer-kcv. Kaj ao imeli opraviti notri, je znano, naprednega mišljenja Človek ne zahaja v cerkev. Drugi dan je bila nedelja, 13. julija. Zbrali eo ae telovadci v Chisholmu iz celega železnega okrožja in tudi iz Chieaga. Občinstva je bilo izredno doeti in telovadci ao vršili svoje veje prav dobro. Naši telovadci ao pokazali drugi javnoati, da tudi Slovenci kaj znamo, In nas bodo imeli drugi narodi sa mnogo bolj civiliziran narod kot so naa do aedaj. Tako naprej, fantje in slovenska dekleta, bodiai v Chisholmu ali po drugih naaelbinah In meetih. Finančne razmere eo pričele šepeti in rekel sem ei. kaj če bi šel delat nekoliko čaaa, čeprav ni ravno taka sila. ee bom vaaj prepričal o delu po šeleaaih rudnikih. Vprašal eem rudarja. Če «e dobi delo. Bekel mi je t "Ti ga boš lahko, ki niai domačin, a do-mač človek težko dobi." — del •*m vprašat rudniškega predde-lavea sa delo, ki mi je dal listek, naj gre» a njim vprašat na rudniški nrad. Is tistega Uetka menda < I »lene jo, Ae je delavee, ki ipraAa sa delo. zabeležen aa trni Leti. Mene nieo dobili med črni-mi ia mi dali delo naslednje ju. tro. I Naslednjega jotra me j« torej kakih 230 čevljev aavpik pod aemljo zagledal v delavski ehle ki taea ia ogovoril »e jat "Od "Po lestvi t vrha aemlje," rekel Bokaaal mi ja rudarja, da grem s njim delat, da mi bo eni pokasaJ, kako naj delam. Delal aem ekong meeec dni, da-aea na tem, jutri aa onem prostora. Koliko bom saalulil, mi pa ni bilo zaaao. Vprašal aem aiaer po plači, a me je oeorno zavrnil, da bom dobil od vozička. Ca jih več spravim na vrh, val bom zaslutil, oziroma bodo zaelužili val ruda rji, kar plača jo od vosttks vsem enako. Kolikor zaelušijo na prostoru na meeec, toliko potem raz-dele na vsa rudarja. Poleg tega sem čul od drugih radarjev po It rani, kdor hoče dobro aaelušlti, da mora mazati s sretfrom. faka-ga mazila je pa telko dobifi, zato sem rekel, da ne bom nič mazal. Vpeljan Imajo Čuden aplošni rud niški sistem v prid rudniški družbi. Rudnik je rasdeljen na več nadstropij, in radarji, ki delajo v gornjih nadstropjih, imajo prebite luknje malo manj kot v vaa-ki prostor. Če je le mogoče, na- ?ravi vsak v svoj prostor luknjo. ' tista luknja atraaajo nakopano rudo in ruda aa vaipljo prav doli ni spodnje nadstropja, odkoder jo isvalajo v glavni rov in od tam na semljo. Radarji, ki jemljejo rudo ia dotlčnih lukenj, so plačani na dan in imajo povalja od rudniškega boaaa, naj vosičke polni jo kar največ morajo. Všaaih se jim zameri radar ali ga na ljubijo radi narodnoati, mu pa odbi-jejo od nakopanega. Ako aa pri toži, jo še aam v kaši in ja najbolj*« zanj, da pobere lila in kopita ter gre iakat dela drugam. Boeai aa pa od najmaajšega do najvišjega držijo nad radarji, kakor bi bilo vae njih in bi bili oni goepodarji Čes jeklarsko družbo. Take so rasmere v tukajšnjih rudnikih. Društvo Karol Liebknecht je priredilo piknik v proeti naravi na obrežju josera Hopaaa. Udeležba ja bila prav velika. Odbor za piknik'je pripravil vaa, kar mogoče za izpopolnitev piknika. Ko smo prišli na meeto, ao prvo naleteli na sitnele, ki ao vpraševali po "tiketih". Seveda ae je moral vsak odsvsti, dragsčc ga niso pu stili pri mira. NS podu sa plaa se ja aukala mladina, par korakov od tam pa je bil aalun a primerno pijačo in koštranom za prigrizek. Posedli amo po travi v seaei topolov ia ušivall, kar ei je kdo kupil za "tikete". Piknik se ja nahajal kakih oaam milj od Cbiaholma, kamor ao avtomobili vosili bresplačno ia je bila, udeležba sato la večja. Kakor aem čul, ao na pikaiku iztržili sa $575. Društvo naj vaako leto priredi tak piknik. — Turist Weirton, W. Va. — V tem mestu biva dvanajat tisoč prebival cev Weirton Steel družba ima tu avoje tovarne aa pločevino in druga kovinake izdelke. Mesto je 38 mUj sapadno od Pittaburgha in le Štiri milj« od mesta Steubenvil-la, Ohio. Delo je vsaki dan, ali dobiti ga je bolj težko. Samo štirje 81ovenei amo tu, ki ao pa prav dobro razumemo med seboj. Drugače ao tu vsake vrata narodnosti.. Pisec je napiaal v Proaveti, da Avstro-ograka nl imela kruha sa njega in ko ee podaja v stari kraj, ima veliko upanja od nova vlade. Ljudje, ki pridejo is starega kraja, povedo najboljše, kake so tam rasmere. Ko danea potuješ v stari kraj, moraš imeti potni liât od belgrajskih oblaati in na meji ti poleg tega preiščejo vae šepo kakor bi prišel med roparje. Ca ata bila prej kje dva šandarja, ao danea najmanj trije. Detektivov je feaje veepolno, Če je taka avobo-da, zakaj eilijo ljudje is države? Ali ae imamo veliko nadejati od take vlade. Trat ao takorekoč prodali, a od Reke ao kar nekako odbelali. Koliko aa je nadejati od takih "političarjev", ki aa takoj prestrašijo in popustijo T Radič jih ja pravilno osnačil na Dunaju, ko je povedal, kako nakladajo ljudstva velike dsvke, da ljudstvo komaj amaguje, delavee pa skoraj nemoteno atreljajo rasni levbdati, katere varuje vlada. Za delavee nl varstva. Take vlade ne moremo odobravati. Posdrav! — kod si po ti. eeleaee, prišel I" —j le po vrta. SLAVA T JTJtVKM UU-VOSU Parla, TU — Tukaj ja padla slana v minolem tedna. Krmarji ee bojo. da ja trpele ko-raaa v aižavah. Vrtnarji, ki pri delujejo aelenjavo, Ičitijo svoj pridelek a dimom V ta »amen »algo vlažno travo, alamo in drač K ki napravi goat dim, da ee vle- NaroAl obrambni din. Y. Dabs. September dvanajsti, praznovan kot "nopredni obrambni daa", ni drugega kot predmet sa utrditev militarizma v Združenih državah. človeka, ki si pradatavi vse strahote svetovne vojne in atral-nega uničevanja, pri katerem ao ae narodi udeleMU kriminalnega pobijanja, so ofrsja aroe za Člo-vekoljubnost, brezpogojno proti takim divjaškim vojnam med narodi in obrne avoja mišljenje za mir. Ampak tako ni s krščanskimi narodi, naaledniki oznanjsvalea miru, najbolj krvavimi meaarji, najdivjejše, ' brezerčne in uničevalne njih horda vae sgodovine Človeškega plemena» sa kar gre hvala njih visoko civiliziranim vladajočim razredom. Ameriški vojni bogovi in njih mali ter v41iki najemniki premi-čejo zemljo in nebo, da apopolni jo nalogo, ki je napol le dovrle-na, da spremenijo amerilko repu bliko v pruski vojalki despoti-sem. Jako gotovo kot pilem te vrste, vojni department, ki je smrtno orodjs Wall Streeta, namerava v usiliti prisilno vojaško velbaaje ameriškega ljudstva in obložiti z uničevalnim in mojril-nim oroževanjem ameriško vlado. Ploakaj na to izdajalako zaroto proti miru in "patrijot" ai v očeh mojstrov Wall Streeta, odkloni jo kot bi moral odkloniti vaak dober državljan in vžgan ti bo pečat izdajniltva domovine ali bolj pravilno domovine avojih mojstrov. Dvanajsti september ima biU proslavljen kot "narodni obrambni dan" po aakonu in šesti aep-tember pa je obletniea prva bitke pri Marni. Te dni naj torej proslavi vea narod v zadoščenje ras-glaščevalcev militarizma in voj nih gospodov v Združenih drža vab,- I Čema "narodni obrambni dan" v Združenih državah f Zato ker amo lahko napadeni f To je bil še iagovor vaakega tatu in slikovca v zgodovini. Ce je narodni "obrambni" dan potreben radi etrahu prad napadom, zakaj bi aa imeli individual* ni "obrambni" dan t Tudi mi amo lahko napadeni. Zato naj imajo Ženske pištole po Šepih in etreli-vo po torbicah, kar poetanimo narod, ki ae atrelja is veseljs, ia tedaj bo naša " pripravijenoat" kompletna in nam bo gotovo ga rantirala, da bomo ohranili mir na svetu. Kako kriminalna idijotičnoat bi bila to in kako brutalno dege-neriranje bi rasdesetkslo narod. Prav tako smešna~logika ja v sa-govoru, da ae mora narod oborožiti kakor cestni ropar, da zabra-ni vojno in ohrani mixv Če bi samo en ngrod, ki se sove krŠčanekega, v reenici bil pošten in čaaten ter bi ne posnsl takega atrahu, ki prihaja la ia lastna alabe veeti, pa bi imel prasnik za uničevanja vaaga morilnega o-rodja, potopil bi alednjo vojno ladjo, pognal v srak poelednjo fortfco in utrdbo ali orožafnioo in do aadnjega razorožil vao armado ia mornarico. Tfk narod bi ae obvesal na moralno priprav-ljenoet, ki bi aagotovila trajni mir, kajti ni ga naroda na semlji, naj bo še tako krvoločen, ki bi se upal napaati ljudatvo tako vi« sokega moralnega poguma in pra-vičnoati. Ca bi vlada Združenih držav mogla daU tak narodni primer, kateri je nemogoč in nikdar na bo pod kapitaliatičalm imperializmom« bi doeegla mir sa vea svet in dan njenega moralnega in duševnega triumfa zmage nad lastnim vojnim, stremljenjem bi praa-novela vaa ljudstva po vaem svatu do konea čaaa. Ampak vaa to jo kajpada brea-miaelna Ipekulacija, medtem pa kapitalisem lepo vlada v Združenih državah, katerega temelji ao ravno položeni na roparstvu doma ia na tujem. Tako je v vseh državah po evetu, kar ravno na-pravlja narode naaprotae in jih goni v smrtno tekmovanje, katero prej ali elaj koala v krvavem me-šarjenju ignorantaih in suženjskih podanikov. Kapitalietični vladarji, ki napovedujejo vojne, oetajajo doma v avojih udobnih paletah, d očim " patrijoUčm" podaniki ao pobi-U aa bojnem polju kakor neumno govedo aa profit njih mojetrov in m ovekovečenje suženjstva ia ponižanje. "Mobiliaaeijaki dan!" Raza amen do vaa nagoto in prater taaiČujom do akrajao-sli. Topo glava aOtitarisma aa dviga v tej deželi, mrtvaika glava iuaaltva morlletva u ulasko patrijotizms. Predsednik CooIiodo\vei obrambo, da bodo ostali Upo ma la aa bavili t zadsv.ai, Teapot Doma, ubogi tepčki p« aa pobijajo, mučijo, podivjzjg ia oslepijo. Ves vpliv z sgenturami ia 1 kor mors narekovati deatr 1 vključuje ekoraj vse, vpoeliji»" mllitarizirajo ta narod. Čssopi prižaica, veeuiiližče, oder ia p ao vse služi kriminalni in ki ski zaroti Civične in ■ bratske sveže nsj se udeležijo' dajalske zarite, da naredijo jaka iz vsakega dečka, unifo ranega moriloa, dočim nsj 1 slepo in idijotično čudimo, __ je izvršenih tako veliko števil» morov r Združenih državah, | Gibanje deških in del akavtov, ki je dirigirano is slikovito oglašano v veaelj slikah na oeetnih vogalih f reklamnih oglaaov "Pojdi v kav!", ao mandati vojnih dov in vladajočega razreda, frazami "Bog in moja domoviu* delajo reklamo, veepljsjo ki duh in razvijajo vojno logijo v mladih dečkih in eah pod lažnjivo pretveto, gre sa njih sdravje in dobro Ia krščanska cerkev ae pa tuira, da se Še dalje po na "hiša goapodova", od kat oni čuvaji, glavni stsnl voji organizacij u prsprečenje in poepešitev vojne in Pri tam popolnoma pozabljajo na krščansko doktrino "Ne ubijij'' in brezsramno izdajajo Kri2sse|a ter osnsnjevslca miru. "črni Jack" Pershing h je pa vrnil s potovanja razksfovssjl samega aeba po Franciji in polen žil je venec evetja na grob ne po. znanega vojaka, že postaja lut* no oprsvilo to polsgsnje veoeev, na grob nepoznanega vojska is samo okamnelo slep ne bo ie ipo-znal "bunka" te kapitalistih ceremonije ter ne videl črne roke vojno kujočoga militaries. Poglej v kspitslistično časopisje in kinogledslišča, kake m vsak dan pokasuje Perching, slo-vesen, resen v svoji srmadni » niformi, prsva inkarnaeijt "narodne obrane" In pridruži n ter ploskaj k počaščenju preavetle|S vojsškega vojnega sspovednikS pri njegovem križsrjenja u mobilizacijo, milltarisacijo is mor. ganisaeijo v Združenih driarak. čas je, da čujemo glas ia ljudstva kot ogromen protest. Dol s mobilizacijo io militari, etičnim despotizmom v Zdrnfc* nlh državah. Naj profitarji in njih prffij njenci proelavljajo mobiliueijekl dan. To ja njih dan. • To ni praznik ljudatvs. Vaakd«, kdor sovrsži vojno, nsj zaničuje ta daa in zavrne praznovanje , ; - V DKMOKRATJI 10 OlTlIOU-U DAW1SA. . Slikajo ga kot delavskega •ovratnika. Washington. D. 0. - I*»* kratja lova delavske glsuove «• izdali ao kampanjsko knjiiiee. * kauri alikajo Dawess, republikanskega kandidata, kot delsv-skega fovrainiks. Demokrat je pravijo, da j* I* wea prijatelj bivšega republikaa-ekega aanatorja Lorim«rj-. k« i* bU v letu 19» izključen ii U zaradi korupcije pri ' illinoiski legialaturi Knji*« £ imenuje sagrisenega kar potrdijo ajegove beeede izgovori. Knjižica srn dalje a svojim bratom Bern*» som kontrolira Pure 0Ü * " ^ jo. ki ja ena u vrste v Ameriki. Te med pet in proti katerim je bil. rieše^ £ ba? da aa razpusti Knjiiiea pravi dalje daj« »J wirTk ¿VrOmk * vu* prijatelj eljaih Da wee ja bil sa **JJJJ L ki je v F^ da aaj se ^ OJOTA t. SEPTEMBRA, 1924. Itljvske soviet. Pr eos.) (federated luvk J« latoa ««safovttih. PROSVETA fß lt*v bin ugt os, D. C. — Amerilki ■ mesec« tegs prve tn «»eeece xrK« toiivsU skoraj 60 odstot-S docim je 80 odstot. ijuvk, dolina j« 30 odstot-^Icem. Teko poroča »resni TdeUvtko itetistiko. -rfilo m Ki»", ds je bilo v L^trtletj« 1W4 »sltetih Ljkor v Združenih drla-„iroms ve? kot v istem času BI leta. ko j« bilo 273 t Si stavk j« bilo končanih jffrtavk j« bil slede«: M poravnanih s PrmogovBiiU banal v Wwt Virglaiji ai odjiajilo. BMOBITI 81 HOftEJO KAD II BUDABJI. rk je bilo m itivksrje, 54 z «nago sa liijalce, 33 je bilo kompromi-in v devetih alučsjih so se pri vrnili na delo, čsksjoč ns rorek ra**>diiČ8.« ijreé stavk je bilo na vzhodu, rti 255. Po industrijah ae rie dele takole i 103 v kroja Industriji, 47 v stavbnih atro-( 45 v premogovnikih, 20 tilni industriji, ostalih 87 pa Mih industrijah., \n j večja lia je bila krojaška v New |u v kateri je bilo pri rtih preko 20,000 delavcev in ■bvaie. Trajala~je 12 dni. V javkali jo bilo prisadetlh 400 delavcev, feoki stavk so bili sledeči : 66 rk u povišanje mesde, 45 pro iiianju mezde, 28 glede krše pegoilb, 21 radi vprašanja od i delavnice, 24 radi priznanja i !n 19 sled neopravičene od are delavccv. ado sli podporo rvdarjaa I kieago. — Workers party pri lit rudarjem v Illinoisu, 0( tih je 40,000 brez dela, da na;i Boio drastične zahteve za od* k brezposelnim. Program, k iriporooa rudarjem, naj ga loie konvenciji Illinoiska de-federacije, ki sa otvorl 8. bra v Peoriji, ' določa, da sjo rudarji imeti delo ali pa o br?T(lela, katero naj pla »jo baroni premoga ali drŽava, vojno je vlada nepreatano nia: "Producirajte, produ |te premojr!" — zdaj bi pa lli rudarji pozivati vlado in ise premoga: "Plačajte nam ». h je delo ali ne." IIVEDA, CIGANKA JI BILA . . . Uttgo, HI. — 14-letna cigan toalija j lini ho je obtožila na* | (časopisje je zaipolčalo i ds jo jo hotel napaati. Po i javni pravdnik Cronson ' posvetovanju s sodnikom 11 tožbo, ker primanjkujejo da jih predloži poroti, ^ka je prišla k pomožne-»vucinu pravdniko In ga kis. ako j<> res on ukazal, da tts črtana. M"i javni pravdnik je pr Nato j«? ciganka odgovorila, "J Po/i. ker bo malo strelja- r" izzval policijakega nta je mlado ciganko o< "a uli hhnjen JB bil * proletariat zopbt 111. — Mra. Clara J v lMilon», Masa., je vze <« mladino 9-letuega _ r I m *eš da je to njen u "Ruaael Hroith r in obdržala je de* ,h« meseca pri sebi. Po ko 7a j« naveličala NaU je zopet nazaj v do: 1 /javil«, da nima pr ' >< navad in da dra "*«*tro". In tako ;a «Kček zopet pak proletarljat, ko »*'» iaiua" naveličala avo rju>» '»račke. te • »tj uroii., ia/. KONZUL DEPBAV dakt. ^Jl 111 - ilrški generalni ■•'•s Matlis v Chieagu mi t< dni izginil in ' zginila $35,000, ki ■ i/ume potnik liatov k (iráki "pravnik '"gtonu je odredil ill, N i. I»;. H v "cua illimoib1i ni ebaoub pbiô- JV*ÎH0DB/I ti dbb /-e konvencijo ' f^leraeije ""m sto delegatov 'l4ae v |M«ndelj#k «bra. 1 i rajal« od Spraviti jih hočejo v jato. Morgan town, w. Va. — (Fed. reaa.) — Svoboda 19 članov lokalne organizacije United Mine Workers of America pride v ne-varnoat, ki je na atavki v Bra d/ju, ko jih bo L Grant Laszslle, sodnik na okrožnem sodišča okra-a Monongahela zaslišal zaradi ža-ienja sodišča na obtožbo, da so prelomili sodnijako prepoved, ki je ispoelovala Brady-Warner Coal korporaoija. . Sodnijaka prepoved ja bila dovoljena 19. maja, tb ja tiatega dne, ko je Sam Birady pričal postavljati rudarja is kompanijakih kil na ceato. V sodnijski prepovedi so Zelo stroge določbe, kakr šne so všeč nek stari m premogov niškim podjetnikom, da zlomijo s njimi stavko. Sodnijaka prepoved prepoveduje nagovarjati atavkokase, da naj prelomijo pogodbo a deloda-alcem. O tej določbi pravijo, da sta namen ščititi pogodbo, ki jo morajo atavkokazi podpisati, kadar prično atavkokaaiti in ki je med jrudarji poznana pod imenom 'yellow dog". Pogodba prepoveduje stavkar« , em stopiti na kompanijsko lastnino, ns nerabljen gričav svet, k se razprostira ob cesti reke, kar pomeni, da nimajo pravice hodit 10 svojih domov, ki ao bolj sads, n oddaljeni od reke. Poročevalec Federallsiranaga tiska se je razgovarjal s stavko taaem, ki ga imsFščititi sodnijska prepoved. Pronašel je, da na po trebnje nikogar, ki naj mu pri govarja, da paj ostavi stavkoka-ško delo. Vaa, kar on potrebuje, je denar, da odpotuje ia atavko saškega okraja. Tvrdka ga drl trdo priklenjenega, kajti aadol-Žen jo tako globoko ▼ kompani, ski prodajalni, da vidi malo a pa nič denarja na plačilni dan On ima družino, in potrebuje denar, ako aa hoče aaliti. Nekaj ja tudi belopoltnih stav kokasev. All (a je zamorec, f ka terim ja govoril poročevalec Fe deralisiranega tiska. Bradyjev: agantja ao ga zvabili sam ia con nellsvlllskega kokovega okraja Pennsylvaniji. Nastanili ao ga hiši, is katere so pognali ptavkar je. Dve leti je minilo, kar ja aa pustil Alabamo, kjer ja živel Živi ljenje brezupnega farmarskega najemnika. Ko je bila etavka letu 1922, se je nahajal v jugo zspadni Pennsylvaniji. Delavsk agent ga je spravil na delo Frickovem rudniku, v katerem ; a bila proglašena atavka. Poznal m delavskega gibanja in je šel de lati. Kssneje so v rudniku usta vili delo in neki drugi agent ga je privedel v Bradyjev rudnik Zdsj sposnava strokovno gibanje delavstva. Naveličal ae je atavko kaškega Življenja in je menil, da bo že našel pot, da ae otreae stav kokaške sužnosti in sicer ravno tako, kot ao jo našli drugi zamor ci, ki ao delali za Bradyja. Bcvetnajst rudarjev so aret rsli dne 8. julija. To ae je 0o dilo, ko je Brady aposnal, da bila atavka zdrobljena, daairavno je dal atavkarje is kompanijakih hiš postaviti na ceato. Obtože rudarji so bili že zaslišani, toda obravnava je bila preložena. Vr šila se bo najbrž koncem tega meseci. Medtem pa Brady uživa vse dobrote sodnijske prepovedi. Bivši governor Gisescoek stopa premogovniške podjetnike pri obravnavi, tvrdka Houston in Towneend is Chariestowna pa rudarje. V oktoberskem sodnijskem rs sedanju ae bo vršil* obravnava proti Bradyjn za deaet tisoč dolarjev odškodnine. Tožitelji so radarji Joseph Morton, Harry Caaal in I*on Antrim, člani lo-kalne rudarake organisaeije v Bradyjn, ki tožijo za odškodnino zaradi škode, ki ao jo imeli, ko ao bili 19. maja t. L nasilno izgnani 11 kompanijakih hiš. Vistl Iz Jacotlavija. Sovjetske éato dnáijo vstajo v Kavkasiji. Carigrad. I. eept — Is Bstn-mm poročaj«, da bo protieovjetaka vataja v Ueorgiji ia Aaerbejdja nu ndašena v najkrajšem čaaa v Tifliau. glavnem rn^ta Georgije. I» Ml« vderaj natreljenik 24 glav. nik voditeljev opora. Med ekaek« tiraatmi je t odi kae« Adroaikov ia kévií georgija».ki miumter Djageli. K veliki rudniški naaroči v KraaOju pri it Jaaftu. Velika rudniška nesreča v Kr-melju, kjer ja postalo okoli 14 rudarjev Irtav dela, jo šele obrnile poaornoat javnosti na neverjetne azmera, pod katerimi ao priailje ni rudarji služiti svoj kruk. Pre tepi in poboji v rudarskih revirjih so organizirani od delodajal oev in njihovih agentov predvsem saradi tags, da obrnejo poibrnoet jsvnosti od nesaallšano Ikanda-ozne uprava v rudnikih po Slove nljl, ki u varnost svojih delaveev ne ukrene niti, ksr je po zakonu predpisano. Naš dopianik si je kraj nesreče osebno ogledal ln konltstiral sle* dečei Rudnik sa je srušil radi skrajno malomarne ureditve, u katero mora odgovarjati lastnik rudnika. Rudnik sa nahaja v vodnem coritu med dvema gorskima gre be noma, ki sa stečeta tja do sav ake doline in v tem koritu sc sa i lasa deževja nabere obilo vode. Na iatem mestu, kjer se je podrl in sasul rov, sa ja pred lati isto zgodilo. Rudniška uprava pa ja jamo aasula s premogovnimi ugsskl (lešom), samo da bi imela manj stroškov. Vsak otrok sprevidi, da ae ugaakl usedejo ia sami po sebi, da propuščajo vodo in da niso pripravni sa sasipanja vrhnje plsstl, pod katero so 8—10 metrov globoko rovi. Pod ugaski so napravili betonsks oboka, ki pa ao se Izkszall preslabi pod telo nsmočene zemlje in ugaakov. Kskor rečeno, ao aa naauti u gaskl uaadll in na maatu, kjer ae ja rudnik podrl, ia bila mala kot lina. Mimo ta kotlina ao bila na pravljeaa laaana korita ki ao to do odvajala dalja. Pri malo več jam nalivu pa so bUs ta korita premajhna ln tako ja voda vdrla v imenovano usedlino, rasmočila ugaske ln zemljo ter a svojo telo podrla betonski sid pod seboj. Voda je s silno močjo , porinila razmočeno blato, ugaaka, kamenje ln tramova porušenega rova glavni rov ter pokopala v te; vodni in blatni lavi nesrečne ru dar je. Rudniška uprava ja dobro vede la, da preti nevarnoat ob deževju ter je zato vaalaj isprasnils rud nik ob neurja. To ja dokas, da je rudniška uprava sama vedela, da so vsrnostne odredbe preslabe za čas neurja! Ksr rudarjem raspuičsjo stro kovne orgsnlzscije, a rudarsko poglavarstvo ne vrši svoja dolž nostl, kakor bi jo moralo, ni nikdo opozoril javnosti o tem pred ne srsčo, dasiravno se je pred leti ns istem mesta podrl rudnik. Zahtevamo, da se takoj odred preiskovalna komisija nepristran skih strokovnjakov, v katere na, delsgirsr svoja aastopnika organi zaeija rudarjev. Komialja naj sa sliši tudi rudarje. Če komiaija ugotovi, da je rud nilka uprava oairoma rudarsko poglavarstvo, ki ni kontroliralo vsrnostne naprave, zakrivilo ne-srečo, potem mora vsa poštena javnost saktevatl, da rndniškk u prava oairoma rudarsko poglavar stvo plača doetojno vsoto kot od škodnino vaem prizadetim pone srečencem In njihovim drožina'm zagotovi stalno pokojnino» Delavftvo v revirjih pa poziva mo, da ee organisira v svojih or gsnlsaeijab, da pridno doptauje v svoj delavski dnevnik ter ns U tiačin apravi svoja «hleve p t« široko javnost. Rudniška nesreča v Krmelju kjer je našlo smrt 11 rudsrjev kot žrtve dela, pa bodi svarilen me mento sa detavee rudarja, ki ao brez organizacije in savednoeti Iz-ročeni na miloet in nemilost isko-riUevaleev, a široka Javnost nsj bolje razume, aakaj plačsni agenti izzivajo nemire v rudniških' revirjih. Vsepovsod povodaji ia mwaw- ske katastrofa. — V zadnji itevil ki smo pisali o vremenski katastrofi, ki Je napravila velikansko škodo v škofjeloški okolici, Ka-kor pa poročajo čaeopisi. ao sliv. jala la mnogo kujše aevlkta dru god. predvsem v Nemčiji in Itali ji. Najkajla pa ja kila vremenska katastrofa aa Kitajakem. ki je cafctevala tiaošo Aoveških žrtev. Pri tej priliki povemo le aeorečo, ki sa je pnp' 'ila valed tek aevikt (tekoma tirolskemu fajmoštru Tudi na Tirolskem ao divjale ae vffcte? Ko je naraael v neki vaei potok ia rasdejal del vaei, je faj. nsoiter aa^el prihodaj« nedeljo pridigo takale: Ker ste proleot-nik*. ne* letnik i. krosverei, sata Vaa je B«g kazaotel ... V tem tonu je pridigoisl prv oae.Uljo. Toda le prikodajl t#dea pa je] preplavil potok oai del v«ei, kjer > farovž fa, tadi fajmoštru voda in božja prevtdaoet ni prisa-naala. Odnesla ma je putka, pete-Uhčks, prešičks, ssmo kuharica se mu je rešils. Prihodnjo oedeljo pa jo zsčel pridigo t Kogar Bog ljubi, tega kaznuje t Ukrepa prejšnja vlada proti atifekovnim organizacijam je ae danja vlada razveljavila. Spalna bolesen ae je pojavila v Zagrebu. Nedavno ae je pojavila v Beogradu ln Novem Sadu. No-kateri bolniki ao uepreatano spe U ksr po deset dni. Zakon o pobijanju korupcija. — Vlsds je predložila bsje skupščini osnutek zakona o pobijanju korupcije. Zakonski osnutek je izdelan po čehoslovsškem vzorcu. Kar ps ko pri nas Še večji mojstri kot ns deškem, so sskon temu primerno poostrili ln mojstrskim izkašnjsm primerno prikrojili. Na Gornji Polskavi pri Pragar akam je požar uničil hišo ln go spodarsko poslopje kmetu I. Pol-jancu. Škoda je selo velike, sava-ro val ni na pa sopet mals. Gospo dlnja je skrivsla v seno na hlevu večjo vsoto densrja, ki Je agorel Stotnika Narodni U«lau«vt|eua 0. mmtIU Podpori! Jediota Imkmm*. iT. juaija 1007. v Oršavl ItlteaU. GLAVNI STANi SSS7-SS »O. LAWNDAL! AVE., CHICAGO. ILLINOIS. Ixvriovalni odbor: UPRAVNI OOSEIti Pr«4*e4alk Vtecaal Catekar. Amir*» VIdrisk. R. F. D. T, Boa IOS. Jokoalowo, F«., »I. tejolk Malik«« Tarli. Ujalk UlaUkaas «Molke Jok« Vofvlak. «r*a«lk |U*IU iote taeeHolk, POROTNI OOSKKi Oarobni rastlini. Delovanje naših možganov je ia alabo proučeno, Nihče na va, tako daleč aega človeška smol* nost mišljenja. Samo v isrednih slučajih, v atanju vilja napetosti sa nensdoma izkaže, día lahko človek dalje vidi nego seže .oko os., da sliši to ksr nl pristopno uls su. Dr. Henri Bouquet poroča i "Tempsu" o dvsh skrivnostnih rastlinsh, katerih učinek dokasu js naše podssvedno mišljenje, k mu le ni koi sedsnja medicinska znanost. Prva rastlina js neks vrsts ma 11 kaktus po imenu "peufolde", ki raste ssmo v Mehiki. Zmleta v prah pričara ts rastlina čarobna slike, toda ssmo pri zaprtih očeh Domsčini, ki vlivajo "peuiolda' pripovedujejo o čudežnih plesih krasnih nevidnih ljudeh, rastll nsh in livalih, o solnčnlh pokra jlnah, ki nimajo na aebl nič aa-maljskega. Ko pa človek odpra oči, slika izgine. To nl nlkakrlna narkoza, ker Človek a odprtim očmi lahko takoj čita, govori, a pila. Slike pa sa povrnejo aopet tskoj, če človek vnovič samlll. Manj prijetno učinkuje rastli na vaya ia Kolumbija ia aav, B-cuadorja. Učenjaki še niao dolo čili,\ kateri razred rastlin spsds ts čudež. Domsčini imenujejo ya ye "preroško cvetko", jo uživajo samo pri božji službi in trdijo, da je z njeno pomočjo najti akrite zaklade, določiti dober prostor za lov sli pa točko za nspad sovražno trdnjsve. Indijanci, ki niso nikdar zapustil pragozdov svoje domovlbe, opisujejo pravilno in nstsnčno dsljns mests, ki jih I vidijo pod vplivom ysye. ftpanaki zdravnik dr. tyrda Vra-gon, ki je zavžil ya ye v gosdu, oddaljenem 14 dni od najbližje pošte, je jasno občutil, da mu boleha sestra ln da mu je pravkar umrl oče. Vse to sa je Izkazalo pozneje za resnično. Pri Indijancih včaaih povzroča yaye obup In strah. Kdor jo zavživa pogosto-ms, (metana divji, tuli, hodi po Štirih, uteče v gozd in tam pogine. Zdaj je pričela akupina južno ameriških zdravnikov študirati čuden vpliv, ki ga imata yaye in peufolda na naše podzadevno živ. ljenje. ■«a loa, jo*o«iowo, r«., gi. uji RU* Novak. «I. kUaaJalb Joka «peovllalj flaslU Plflp God I «a. poa Jeku Uo4«rw«o4, proá*^«lh. 40? W. Msy ll., SpeteafUM. IIL Martlu totesolkar, Bos STS, R«rk«rioa. óklo. Proa A. VMer, S40S f Mamila A»*-. CkUofo. III.. Joka Taréslj, Roa HeadarsouvilU, PsH Jako Gorl.k, 414 W. Hay SU SprlsscfUld, III. BOLNIŠKI OOItKi OSREDNJE ORROSJEi RU* Novak. prU:4*ik, laiT-SO So. Uwudale Av., Cklaafo, III. VZHOONO ORROSJEi Ja*ok AakrošM. Boa SSa, Mo««. R««. Pa. J«k« Qr«i«ij, taaai p««^v Av«„ CUv«u«A a SAPAONO ORROSJEi A«l«o luUr, B*i 104, Gmm*. Ra«*., «a |«V««e»e4 Maa Mar«, B«a 10«, Bukl, Ml««., aa s*v«»«sapa4. Mik« Sugol, S4SS I. Wte«k*si«e Si., ftflutear. Utek. Nadaornl odbori | Fraak Salta. »raSseSulk. MN W. Hik Si., ^Cklaa«*. »>.. Fraak Soasrak, MIT Pr«...r Av«.. CUv«U«4. O, WUlUai lllUr, 4404 Si. Clal» Ii., CUvvUod, Oklo. Zdruftitvoni odbori Prodsedalki Fraak AUi. IIM So. OawtvrO Av«., Gklea«^ III. Jolko O ve«, aasa W. Hik Si.. Cht««««. IIL Jos. Skok. 4404 Orion Cl., CUv«Uad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. R«r«. aSSS St. CUlr Ave- CleveUad, O. POZOR l~K*rMp**^*t* a fl. «dUralM, ki d«Uj« v M vrli lakoUi VSA PISMA, M ee nanašate «a miIi al. oro4«edolko i Pro4*«dolAlv« S. N. P. J.. HITU S«. Law«4«U Avo., CkUog«, L aaabaoi ' in. VSR ZADrVB ROLNIIKR PODPORE SR NASLOVRi B«laUk« ia|. a tliva S. N. P. J* HIT4I So. Uw«4ate Av«., Ckl*«(a, III. DRNABNZ POIIUATVR IN STVARI. Mm ilšej« al. »evrlvateef« «4bora te leSaole v«M« s« aa*iawi Taj«Ulv« S. M. P. J* SSSf-SS Se. Lavns-4aU Ava., Ckteago, III. VSR SADRVE V IVE I E BLAGAJNIŠKIMI POSLI se MŠIIJaJo na naslovi Blagajalšlvo S. N. P. J.. SSST SS So. Uwo4aU Av«.. OuN|a Itt. Vso urhoško aimém p«sl«vaa|a v «L Uvrtevateass odkoeu so na| MŠlja|o Fraak Zakau. u»«4*s4oik« a*4o«r«t« «4k«r«. U|ir oastev jo s««roJ. Vsi petetvl aa «L porotal mémmk mm «aj poAUjaJ« aa uasUvt Joku Uud«r* woo4, 40T W. Map Si.. SprtegfUld. IU. Vsi 4«plal te drugI spisi. uaaaaulU. ««lasi. oaroéulaa In spUk veo kae te u svoal a tUsR«aa i«4u«t«. «aj se p^UJ« na aastevi **Proe««taH( SSST*SS So. Lawudate Av«H Cki«M*. Ul* MAODOVALDOV BAZOBOtlT- vam PBOOBAM. (Nadaljevanja a prva strani.) sgodovlnarjem, ki Uvs 60 let po vojni, ne pa polltičarjam, ki live med vojno; 9. Arbitraža (rsssodllče) js sdi-na pot sa določitev odgovornoati. Če ne moremo sprsjstl razaodižča, tedaj nl upanja na mir ln najbolje je, da gremo nasaj v dobo oboroževalna tekmovanja in militarUtičnih paktov ter ae pripravimo na prihodnjo vojno. 10. Velika Britanija sa drži washingtonskega mornaričnags pakta ln upa, da Združene države delsjo isto. Vesel bi bil, če bi pra-jel noto is Wssliingtous o valjem aksplorlrsnju problema ras-orožltve na morju. ' 11. RazoroŽenje na suhem Js bolj težsvno. Kljubtcmu ga lahko Isvrlimo v enem letu, če imsmo pravi odbor zs to delo in sodelo-vsnjs Nemčije. 12. Ustava lige narodov določa arbitražo ,ssnkoije in druge even- tualnosti v slučaju krize. Angleška vlada se drži uatave in verjame, da točke 10, 12, 13, 15 in 16 tvore čarter miru. 13. Ameriški načrt Je zanimiv in dobičkonosen. Ifajtuo ta načrt odboru, ki Izvrši priprava za mednarodno rasorožitveno konferenco. 14. (Apel na male narode). Za-atonj ao vaša vojaška bremena. Invadlrani boete, opustošenl in uničeni. Vsi Imate žrtve militari-etične dol>e, če ae ne boste pridružili nalemu programu splošnegs rszoroŽenja. « LISTNICA UBBDBIATVA. Oodahy, Wis. —,Da, Je raes, prszna govorica, ki Iz muhe na-prsvl alona. — Posdrsvt NAUČITE SE ANOLESRO Ml ih •*•«••• «•»•HM. «iuu la . •aolaSfct |Mik pmimm MM v Sm«Sm« te M. ix »•• mi i Osais «sa $*tHmt mm imsSvA. em mm omsps. kam swetsiUs» »sei le f Mit Si «4UA*|«* mo>»»4 K«4a»M tSteS ci^M. m. J (44* w se«4 »«, tm* WUmté a**. NA PRODAJ hiša na 1701 Rbutk Union Ave. — asm stanovanj, 940.00 mosolne emnlne. Cena samo $4«oo.0o. Pogojlt Takoj s« pleša 1100.00, ostalo po SRO.OO na moeee. Tukaj Je ugodna prilika. Za $1000.00 gotovine a ostalo na mesečne obroke, se kupi nova I sobna hiša s velikim podstrešjem, ee« mantiraaa klet In nama kurjava, vso moderno na fi48S V. Slst «t, Hsw thorne, Clsero, lil. Cene a 17100.00. KIJu4l ae na Š4I4 I list St. Za saa.00 gotovino in 11.00 na mesec s« kuni nraaao atuvbiššo (lot), mori 80x118, bllsu Archer In Xi>st-nor Ave. C«na 9116,00. Ramo 14 letov je le oetaio. So SM OO gotovino U 15.00 na m»*«r se kupi voliko pol akr« atav-blAC« (leto) enako mestnim stavbt-Mem ob Joli«t r««tl, bllsu 44tk Si., v Ly»na, III., S bloke Routk od Ogden Av«. Ostali samu 8 od 841. Cena samo $474,00, Za ST00.00 gotovine In 440.00 na mesečno obrobo m kupi 4 sobno kUo Is opek« ln l«sa na 8SOK Walla«e St.. mo•-ImI * «r««i. t* pm-terai«* »• M Iwkala« Tekom vašega življenja Imaviui $20,000,il00 V v sokom valaoen mom«etu bod«to apoanoli in conill ugodaoetl svoao a močno In sigurno banko, In sate ao a aaupanjom okročajto mm nas. Poštoni nanosijivi in poaUolljivi uradniki vam bodo poalrogli prii v Vlaganju danarja, Kupnvonju prvih kipotok (nsorgldl), Potovanju o star« domovino, Pošiljanju donarjo v JugoeUvijo in drugo krajo, Kupovanju drtavaik, šuponakik, moetnlk la akrtaik boadov, Dviganj« poeojil aa aokup domov la aavaravaajo ietik, itd. TapalHaikih paellk, aoeljodetvu, kakor tudi pri veok ostolih kaač nik paellk, ki Jih aom poverite KASPAR AMERICAN STATE BANK Jtoo BLUe I5LAND AVE. CHICACO, ILL Glavnica ia proMtoli........... 1X000,000. VARNA BANKA ZA VLOŽITI VAl DINAR. PEOSVETA SOBOTA. 6. SEPTEMBRA ZADRUGA. (Dalje.) N« zsbodnem koncu prujavor-akega trga prav ti koma mestne hite ja stala čedna, pobeljena bila na jedno nadstropje. Pri tleh je bila prodajalnka z želernino, a pred njo je bilo odprto obokano predvežje. Tu je pred vrati v širokem nizkem naslanjači sedela majhna, silno debela žena, ozirala se po trgu okolo, ustavljala mimo gredoče ljudi in jih izpralevala; a kadar je kdo prišel kaj kupit, ni se ganila, ampak kar z mesta je dajala v prodajalniei ukaze deklici, edini strešajki avoji. Če je bila kupčija dognana, prinesls je deklica iz prodajalniee staro slovensko računsko tablico, iz katere Je gospodinja kar na pa met naredila račun, potem pa iz-kupljene novce vteknila v iep. Tsko je sedevala po ves božji dan ter večkrat je tudi obedovala na istem mestu, in proti zimi se je dobro zsvarovala s toplimi ogrinjali. Kazven svojega naslanjača je dala pred prodajalnico namestiti še nekoliko nepripravnih stolov, da je mogel sesti, kdor je prišel k nji krsmljst, in oglasil je vsak, kdor se je medpotome utegnil malo pomuditi. Videl 41 zdaj moške, zdaj šenake, starce in mladec, ali atalni vsakdanji gostje so bili uradniki vsi od oblastnega glavarja do pisarja Oolija-ta. Zvita lena je znala vsakega tako sukati a svojim izpraševanjem, da bi se izkušen preiskovalni sodnik mogel od nje Še mar-sičnemu priučiti. Polieijeki po verjenik je pri nji večkrat zvedel kako stvar, kateri sam nikakor ni mogel priti na sled. Po vsem Prnjavoru ji niso rekali drugače, nego "strina", in le poredni mladi gospodje so jo Časih prekrstili v Pilijo. K nji je tedaj Zagorski vedel tovariše svoje. Strina jih je takoj zapazila in že zdaleč je zvedave oči nprla v mlade pri-šleee. Nič ni izpremenila resnega (M'— V od.tranljivam H&M magaiirtu » kopitu M ■ lahko hrani S patron ^^^B PiStol« Ja dulca «H pal- rov la takt« lo 10 o*. ■ Btil Ta pištola J« lopo iajad- naioaa ta SoSro narajana. ¿isto tati a#r« tidolka in točna. Ima «ara««) tapira So in popJtooma varna, aka m a Z radoatjo sta zrla po vodi, ki ae je katftr kača izgubljala v temi. " • ' ' Tedaj pa je kontaaa Serafina lahno vzkliknila in a strahom segla po roki avOjepa apremllš-valoa. Grofu Egonu pa ja hotelo zastati kri po B-lah. 411 Ravno pod teraso raatlo je vrhovo grmovje v vodi K njemu pa so Mli valovi pripluli mrlvo žensko truplo. Bela obleka ae je teeno prijemala njenih udov, laaje pa ao plavali kakor zagrinjalo okrog nje. Roki ja tiMaln skrčeni Čez pral. Kadar pa so valovi plusknili, tedaj ae jo vaelej pri-kazal bledi obrazek is vode. Bila je baroneea Zora I Ko ao jo prineoli is vodo, dobili eo*v akrčenej ročiei ost en k e podobe, ki je nekdaj kaaala obličje grofa Milan v Smrt je bila nepričakovano udarila a koščeno avojo pestjo v veselo družbo na Otoku. Kakor listja v piši razpršila ae je takoj in kipoma je bil grad zapuščen, prazen in miren. Na.vae strani ep so se ratili. Baronieo Zoro pa ao polotili v zemljo — in njen spomin se ja tudi poaabil. — . vt Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) "Baroneeat" vskliknll je pijani Bontous, "srečen bodem, Če se še spomina te mojega obrasel Tu pa Vam predstavljam izvrstno družbo I Orof Egon .... ,viteza Trda, oče in sini In jaa sem baron Bontous, Jurij baron Bontous!" Gospodje so bili uže toliko pijani, da niso ču*. till neprijetnega avojega položaja. Ooeplea opaaovala je nekaj časa baronov ol>-ras in potem vprašala: "In kje je Serafina f kje Lucija t K njima sem prišla in doma eem ušla. Rog ve, če se bo ardil brat Koaitantinf" Takoj ae je aamislils, ter zrla pred se, kakor bi jo močno skrbelo, če bi se srdil brst Konštan-tin. A hipoma je aopet pozabila vse. Pristopila je h grofu. Tik njega na mizi je ležala podoba grofa Milana, katero je bil baron pozabil spraviti. RafŠirile so se jej oči. Nepremskljivo je stala nekaj čaaa, kakor Nioba v kamen izpremenjena. Kri jej je zalila obraa. Smehljaj krog uatnie je isginll. H tresočo roko je segla po podobi. Bliže jo je prinesla očem — a potem se jej je kakor zarja razširilo čez obraz In morda so ae jej tedaj razklenile teme, v katere je bila zavita njena glavica. "Milani*1 vzdihla je žareče. " "Da, to je grof Milan, baronesat" " odgovoril je Kgon, tik nje sedeč. "In kdaj bo prišel f" vprašal je hlaatno. " "PrišeH Menim, da nikdar, baroneaa, odgovoril je oni bresarčno. "NikdarI nikdar! Oj t^s Vi n« veste! Brat Konštantin pravi, da prbie gotovo!" " "Vaš brat Koti*iantin je bojazljive« in če to pravi, tudi laž«I" " Grof Egon ae je v vojatkej avojej naravi očitno kratkočasil s uho*, stvarjo, koprnečo pred njim. "In kako, da ne prid«*" vpraAala j« še, ter s strahom in groao uprla «voj izgled v grofa. " "TCer j« mrt«v! ha' ha!" " "Mrtev! In v semljo ««kopan!" Oalabell sta jej nog* tako da ae je zgrudila na kolena. Ali takoj je * divjim krohotom planila kvišku, ter glaano go\«r«č odhitela po stesi. "No. to bod« dane« baronu Konštanttnn napravila litanijel" H ailo se j« amijel urni Kron A drugi s« niso sanjali in vsi ao čutili, da je bila to n«uamiljena in neolikana šala. In grof K*on y> morda tudi tam to čotll. in vlnake njegov« možgane vsiliti s« j« hotelo keeonie. Ali a vinom jo je prrplul \ »em pa ae je ne-keko dolgočasno zdelo in vino jim več ni teklo. V šteli so, ter ee reašli v ORIGINALNA NEMŠKA "LUCESI /VarnboHu») AVTOMATIČNA riSTl JO k ali bar <7 «S nt->—J% paUas . •O«'™*««* ssaSala, • mm U"bra t.S6«) (mM «ar» 4 na S mai Ui*rr asriajsrr j^^txnF iu.i kot i.vrata« atraSaiSba otaftj« taoaaéka atraftalSka paftka). m atraijanja ur«« ¡LSBJrt. IWt,B# aa t«. a« 1« t« or«tja tale lahko. pHljublJaa«. a«- r!22Jî ¡ÎS^ÎW " '•tr!'- »rod takta I« S«4 funta, la i«l«a a r«Saik«n rrad I« »4 palerv. Zalo priprava« K Sa a« a«ai a taLj aa la», kar ao takka vlakna « Sap pavrlalka. Ljublt.ljl Sparu Ja St'o radi Wjajo . a.boj ao VTÎ". ** .Z**!*» *ivJaa. «raSIte. aa ««aa, Itd. ^"L* MiiVM,U* vlt"° •"•'lo k(l aatoaMtiéna pûtoia. ., lLïS!*W yjfmiaala. Cra«a« » iplltof voja kovanja. Zaradinjan. aaualaaatl, prablta« m«4i. aa Saljav«. Smatra a«, da »a pištol« bom najdalj in KîKSE*» I**"*0 »<««> «a avirta, kar mh najîuij d! z. •joči jifieVt t«MMw ptttoio s a* v o Jam Itd. * (on .. Na Otoku sem! In sedaj v tej aimil Če se ozrem skozi okno, lomijo ae Veje pod teflklm snegom. • Kavk« in vrane letajo po vrtu, ter lačno kričijo. Voda je pokrita a ledom in nebo je aivo in temno. Dolgočasno je, dolgočasno, dolgočasno t Ali'to ngaja mojemu dušnemu stanju I Zima mi je v duši. Lucija, jaa aem grozno trpela I Tri lata je sedaj uie preteklo, kar aem videla aadnjič ta puati kraj. Tri leta, ali moje srna je poete lo starejše za deeet let Za vea avet ne maram več. Tu pri oknu Ti aedlm, ter zrem v dolgočasni dan in po mojej duli aa poda temne miall kakor gunaj sneženi oblaki po sivem nebu. Sema sem, sema, moj Bog, kako aama 1 Kako je to vae prišlo I Ti vei, da je grof Kgon letal aa menoj. In čaaik ao asi je adelo, de bi ga lekko rada imela f No, pa je bil prebrleanejii nego aem menila. Ko mu je pri hčeri stvar vršila aa prepočasi, lotil se je matere I Čudno ne mi je «de-ld, da ae je mema hipoma aopet pomladila I Črn* obleka je sginila kar čes noč; vsako jutro pa al je s barvo na 1 Upala lice I Nekega večera, ko sva ravno pri čaji sedeli, in ko ni bilo pri nea nikako družbe, gvedela sem kako in kaj. "Pojdi is sobe I" dejala je mama atrožaju, "jas moram s konteeo govoriti!" Tedaj sem vedela tekaj, ¿emu da mame sa •lanee ni bile povabila družbe. Hotela je sama biti t menoj K» pa je nluga odlel. vadiknila je trudno» "Serafina! aree moje! jaa te morem poljubiti lM Priatopil« je k as«nI. ter m« poljubile na čelo. Kmalu aem iv«d«la, kaj je hotela nenavadna ta iajava gorke ljubezni "Kaj ti j* mama t" vprašala sem skrbno, " "Ali al bolns! 1 »nadeva se mi, de ei čudno ras* I urjenaf" "Serafina' dete mojet" dejala je tiho. "alt M ae srdila, če bi ae tvoja meme zopet nmolilaf" •• "Mamat" " vekliknlla s«m od stna«nja. NI ml pnetU» govoriti t "Poglej grof Egon je danes popro«U aa moje roke!" "Orof P.gon! planila sem kviiku, grof K- gon t** M (Dalje pnfindnjšl.) tes — Lak k o orotj. «lata aavaaa atotlt la araSJ«. aaroioM poaobno aa •tiaSaika Dvajn« 4«|«, ssaAn« SKB1 «et«4ia. ailinSar «a lipaka« In novi «aatal pata lin. kl maaaljiw» i^aprtO »—k« «SSaila. SS kallbar, 4 p«i«M a«v la SS kallbar SU la 4% aaMaa aav, laaaaa kopito. CLAVBOA IZ- ?ii*A $18.50 US pMroa ¿S '3 J0 Im' patroa St-SS kaUbar..... «l»ti aa laantataajo patra« « Z*«4. Wbki saSToJV«»Ogrodja Sa la aajflaoiSoaa Mila. aa« «a najbolj, las« kara la Uvrataa rtasaa. CoMia -nasv- RtvbLVKa aezz rrncuNA ^thjMv^ 1m>jsT iSotel "Ti* 'SS-«^ bps «allia» a«aT aooa f« kalibra: lakraaaaaa Istfotkai avtaaiailSaa tméktàt «sSiiai la »«»lia aa MSI» salasTaik ka»H«. Naa* a« a la. $13.25 14J0 16.25 V A. D AH I SIJI m« as im ii ntNu. OA* ANTONIO, TVZAS CKMJBMI Nktta Dva dni poaneje sprehajala se j« grejaka go-•poda po vrtu poano v noč Hlavei «o peli po grme v ji In mrčee ee j« Oglašal i« vinogradov od vseh al rani. Kont«ee Hemfln« tn grof Egon, sopet »prijasnene. hodile sta po samotnih steseh. In fva-vU jej je vee devtlp«. kater« je 1« kdej čnl Končno sta aUpila na teraso, na a«vern«j strani otoka. od koder aa je kremo « delo po vodi I «o na je bila ravno kar privaelel« nt« hribovje in ave* ada pri aveedi ae jo «trinjele ne jaanem oboka.