Izhajajo 1, in 15. TSacega uieseca. Cena jim j« za celo leto 2 K., za pol leta t K. — NaroČniao in dopise Bpiejeina J. Krajec v Novem mestu. Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 Dem obsegfijoie se ne sprejme. Uospodairtike stvari, ř - Ííajprostejáa pravila umnega kletarstva. Ker smo v zadnjih dveh Številka}) našega liBta razpravljali pravilno napravo vina, spregovorimo danes ac par besed o tem, kako da gre B pravilno napravljenim vinom v kleti dalje ravnati. O tem smo v „Dol. Nov." sicer že enkrat pisali, pa ne bode škodilo, ako to ponovimo, kajti na Dolenjskem se — kakor nas o tem letošnje Škropljenje trt najizdatneje poa6ujc — kaj rado marsikateri najboljši pouk, najboljši nasvet prav rado pozabi. ~ Prvo pravilo umnega kletarstva se glasi : imej sode vedno polne. Da imamo tu v mislih sode, v katerih leži vino za prodaj, ali sploh za daljšo shranitev namenjeno, ne pa tiste, iz katerih se vsak dan toči, vsak dan pije; razume se pač samo o eebi. In zakaj naj bodo pa sodi vedno polni? Zato, da se ne dela na površju vina kan in da se vino ne vesi. Kan jc glivica, je Živo bitje, katero se Živi od alkohola vina, torej od najvažnejše vinske tvarine. Ako se pusti, da nastaja na vinu kan, postajalo bode vino vedno slabotnejse. In ako se konečno kan tako namnoži, da postane toliko težak, da ee v vinu potaplja, potem je tako vino za pre6 zliti, ker nima nie več moči v sebi in je tudi kalno. Vedno polne se pa obdrži sode na ta na~ iin, da se jih čez kake tri tedne potem, ko se J jili je ob trgatvi polnilo, pa ne prav do vehe napolnilo, konečno prav do vehe napolni ter za-t>ye, potem pa vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni zalije. - Prej se to seveda ne sme storiti, prej mora vsakega aoda nekoliko manjkati pod veho, v kateri je zataknjena kipelna veha. Ako bi se že prej atorilo, to je, ako bi se Že koj takrat, ali prav kratko potem, ko se je kipeči mošt iz kadi v sod polnilo, sod do vehe natočilo in potem zabilo, utegnila bi ga v njemu nastajajoča ogUkova kislina raznesti. Za zalivanje, katero ®® ima, kakor rečeno, vsak teden ali pa vsaj vsakih 14 dni ponavljati (po zimi vsakih 14 dni po leti vsak teden, najboljši vsako soboto) imeti je treba v majhnem sodČeku dobre zalije, to je dobrega čisto nič napačnega vina. Da pa tudi v tem sodČeku na vinu kan ne nastaja, zakaditi se mora vsak teden vrhu njega nekoliko s žvep-lenim dimom. Za to zakajenjc služi najbolje tako zvana Žveplalna kadilnica, kakoršne bi se ne smelo v nobeni vinski kleti pogrešati, kakor-ŠDO se pa po Dolenjskem skoraj v nobeni kletí ne nahaja. Taka, iz bakrene ploščevine narejena kadilnica *) služi tudi za zakajenje praznih sodov, da ne splesnijo, in kakor rečeno, v nobeni kleti bi ae je ne smelo pogrešati. Ako konečno zalije zmanjka, zakaditi je treba se ve da, sè žveplenim dimom tudi nad vinom v sodu, kar naj se zgodi še posebno« tedaj, kadar se iz soda kolikor toliko vina odtoči, in ako ne kaže, ostanek takoj v manjšo posodo pretočiti. Drugo pravilo umnega kletarstva se glasi : pretakaj vino o pravem času. Pretakanje vršiti se ima v prvem letu vsaj trikrat, namreč prviČ o božiču, drugič o veliki noči in tretjič o binkostih. Pretakanje vina ima dvojni namen, namreč prvič ta, vino stanovitno napraviti, in drugič ta, vino v kratkem času do svoje mogoče popolnosti dovesti. Stanovitno napravi pretakanje vino vslcd tega, ker se s tem pretakanjem iz spodnjega dnišča đrožje odstrani, v katerih, ako se jih ne odstrani, kaj lahko vino pogubljivo kipenje ali boljši rečeno, gnijenje nastane, katero v navadnem jeziku po Dolenjskem kubin imenujemo. Stanovitno napravi pa pretakanje vino tudi vsled tega, ker pride pri pretakanju sè zrakom v dotiko. Ta dotika pa stori, da se kisik v zraku spoji z beljakovinami, katere se v vinu raztopljene nahajajo in katere tudi lahko vina pokvarijo. Učinek tega spajanja je ta, da se beljakovine strde ter strdjene na vamp soda vležejo, od koder se jih s sledečim pretakanjem lahko odstrani. Nekateri Dolenjci so mnenja aH pa Še celo prepričanja, da pretakanje vino slabi. In v gotovem oziru imajo prav, kajti prve tri štiri tedne po pretakanju je vino res nekako kalno, zvešano, skratka slabotno. Ali vse to se popravi, in na mah je vino zopet čisto, •) v Novem mestu jih iadelujo klepar g. Ktlisel, čistejši kakor je prej bilo in — posebno pa postane boljšega okusa, boljšega duha, s kratka, pretakano vino postane v vsakem oziru boljši kakor je prej bilo, posebno pa postane stanovitno. Razume se pa samo o sebi, da se more pretakanje z največjo natančnostjo vršiti, to je, pretakati se mora v popolnoma izmit sod, in kakor liitro prične le količkaj kalao vino teČi, vlivati se ga ne sme več v sod ampak v posebno posodo. Ako se pretakanje z največjo natančnostjo, največjo snago ne vrši, potem ne izpolni svojega namena. Drugi slovenski l^atoliàki shod V LJubljani. £ouec. V sredo popoludne ob 3. uri se je pričelo m. slovesno zborovanje. Predsednik je pozdravil v obilnem številu dosle nove odlične goste ter dal prebrati nekaj telegramov izmed obile množice poslanih. Z velikim veseljem so zboro-valci pozdravili brzojavko zagrebškega nadškofa dr. Posil oviČ-a. Prefekt Valentin Podgorc, ki se med koroškimi Slovenci veliko trudi na narodnogospodarskem polju, je govoril o zadrugah in zavarovalnicah ter kazal njih razni pomen za napredek in blagostanje našega naroda. Dr. Viljem Schweitzer je govoril o tisku. Njegov dobro premišljeni duboviti govor v lepi jedemati slovenščini, spremljali so zborovalci ves čas z burnim odobravanjem. Govoril je o važnosti tiska, ter o našem slovenskem tisku, dobrem in slabem. Svaril je pred slabim tiskom, a vspodbujal zborovalee za razširjanje dobrega tiska. Vsi stanovi morajo odločno nastopiti zoper časopisje, ki zastrupuje naš narod. O obrtnih in delavskih razmerah je govoril profesor dr. Matek iz Maribora. Kako se dandanes boré ti stanovi za obstanek, kako jim cerkev edina ponuja in podaja pomoči, kaj je zlasti storil Leon XUL, kot vnet zagovornik teh zatiranih stanov; vse to je prav umljivo razložil govornik. Storimo vsak svojo krščansko dolžnost in delajmo na zboljšanje nezdravih razmer, tako je pozival k sklepu zborovalee na delo. Med tem so prišli kardinal in drugi škofje. Pozdravil jih je prav lepo dr. Lag inja, zborovalci so^ pa navdušeno pritrjevali. Dr. Su š ter si č je na to govoril o katoličanstvu in politiki. S Kristusom se je pričela v zgodovini nova doba, postal je središče vse sgodovine, a tudi predmet velicega sovraštva. Proti njemu so se obračali nasprotniki, ko je se bival na zemlji, a tudi še sedaj grdijo in blatijo Kristusa in krščanstvo premnogi. Na- sprotniki so vedno jednaki: neodkrito nastopajo^ da motijo ljudi. Tako dela tudi liberalizem, ki pod krinko narodnosti obrača svoj srd proti krščanstvu ter s tem spravlja narode v nesreče. Zgled : naša Avstrija v današnjih zamotanih razmerah. Le krščansko ljudstvo, zavedajoče se svojega krščanstva ter svojih pravic in dolžnosti, more pomagati na noge. — (Živahno odobravanje.) — Profesor dr. Krek je krasno govoril o katoliško-narodni organizaciji. Ko organizujemo ljudstvo po katoliških naČelib, ne delamo samo za eno osebo ali pa en stan, kakor nasprotniki lažnjivo očitajo, marveč v prospeh naroda. To, da naši nasprotniki vpijejo, je znamenje, da se čutijo prizadete in da peša njih moč. Na naši strani pa ima kat. narodna organizacija najlepše uspehe. Zato pa na skupno delo v blagor ljudstva ! V stalni odbor II. slov. kat. shoda in za pripravo ITI. shoda so bili potem izvoljeni gg. : dr. ŠušteršiČ, dr. Laginja za Primorje, dekan Žičkar za vStajersko, tajnik Rozman za Koroško, dr, Janko lîrejc za Kranjsko. Tako je bil dovršen dnevni red. Predsednik dr. Šušteršič spregovori na to: „Dovršili smo svoje delo in veseli moramo reČi: Hvala Bogu! Veliko smo pričakovali, da se pa bo kat. zavest na shodil pokazala tako sijajno, tega si nismo mislili. Po današnjem dnevu ni težak odgovor ; v katerem taboru je Slovenija. Narod v celoti po vseh stanovih in vseb slojevih je danes tukaj zastopan. Shoda se je udeležilo okolí 300 Županov, kakih 160 društev, na shodu so cerkveni naši voditelji s svojo duhovščino, navzoči številni zastopniki drugih slovanskih katoličanov; zares lep katoliški sbod." Zahvali se na to vsem, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu. Kardinal M i s s i a se na to dvigne ter stopi na govorniški oder. Preteklo je pa dolgo (ïasa, predno je mogel govoriti. Nepopisno navdušeno pozdravljanje ni hotelo prejenjati. — Kardinal se je na to zahvalil knezoškofu ljubljanskemu dr. Jegliču, ki je s svojo neumorno in gorečo i delavnostjo pomagal, da se je shod sploh vršil in vršil tako navdušeno. Njemu za liogom naj-iskrcnejša zahvala. Hvala vsem, ki so škofa pri tem podpirali in gotovo tudi z žrtvami te dni prihiteli k zborovanju kat. shoda. Sklenilo se je veliko lepega in dobrega, a doseglo se kar čez noč ne bo vse, dasi se je doseglo že veliko. Treba je, da se današnje navdušenje obrani in razSiri, da izgine iz src katoličanov strah pred nasprotniki. Treba pa vstrajuega ^ dela v medsebojni edinosti in slogi. Treba potrpežljivosti tudi z onimi, ki niso naših mislij, ne povračevati enako z enakim. Će bo našo nastopanje povsod mirno, premišljeno, rstrajao in potrpežljivo, bo Bog blagoslovil naša dela. Na to je kardinal Miesia podelil navzočim zborovalcem slovesen blagoslov. Z velikanskim navdušenjem in novo radostjo do dela so se razšli zborovalci. Naj ostane to navdušenje in ta radost, da se resolueije kat. shoda spremene v dejanju v časni in večni blagor milega nam naroda. Brez strahu na delo! Pot, po kateri Lodimo je prava, ker le ta pot nas pripelje k Kristusu, kateremu se je slovensko ljudstvo po Bvojil) najboijšili zastopnikih ob dnevih kat. shoda poklonilo in posvetilo. Kristus, kraljuj, «magaj, vladaj v javnem in zasebnem življenju! Ijajo na krepak odpor. Praske se vedno nadaljujejo. V bližju Tientsina so nemške čete bile 5. septembra od 8000 Kitajcev poražene. Ako vsa znamenja ne varajo, homatij na Kitajskem ne bode tako hitro konec. Politični pregled. Cesarjev rojstni dan slavil se je tudi letos po vsem cesarstvu kaj dostojno. Tudi pri nas nismo zaostali. Po vseh farah in po vseh šolah 80 imeli sv. maŠo za presvitlega vladarja. V Novem mestu imel je opravilo mil. gosp. proSt dr. K1 b e r t z veliko asistenco, kterega se je udeležilo vse uradnistvo, mestni župan s svetovalci in mnogo drugih. Py sveti masi slavili so cesarjevo 701etnico gimnazija in ljudske iole. Poleg primernih govorov od strani dotičnih vodstev priredili so deklamacije in petje. Bil je Bole prosti dan. Dunaj. Vsi bivši poslanci nemške napredne stranke so sklicani na posvetovanje na dan 20. oktobra na Dunaj. Nove volitve dado politikarjem Že mnogo posla. V mnogih krajih vršili ho se že volilni shodi ; tudi v naši ožji domovini gode se že dogovori za te in one poslance. Ko se bode ias volitev približal, bodemo o tem že kaj več govorili. Vojna v Južni Afriki. Dasi so Angleži že neštevilnokrat popolnoma premagali Bure, vendar še vedno poročajo o burskih napadih. Celo general Dewet, ki je v boju padel, je zopet oživel. Burski oddelki se prikazujejo na raznih krajih in napadajo angleške patrulje. Bataljon Angležev pod poveljstvom generala Kelly-Kenny je hotel iznenaditi Bure blizo Bettfonteina. Buri BO bili pa moČneji, in bataljon se je moral umakniti po triurnem boju. Buri se torej niso udali, io se tako hitro popolnoma se ne udajo. Vojna na Kitajskem. — Hitro „obrača se i^asa kolo". Tudi na Kitajskem se je zelo preobrnilo. Kitajcem raste pogum. Kitajski cesar Je sieer pisal nemškemu cesarju in oMjubil zadoščenje. Nemški ccsar je z vso strogostjo odgovoril ter zahteval zadoščenja. A ostalo je dozdaj le pri pismih. Provzročiteljev nemirov vlada noče izročiti, pač pa se Kitajci priprav- Bomače Testi. (Duhovske premamil e.) GoapodN. Stázin ski priđe za župnega npraviteîja na Čatež pri Trebnjem. Premeaćeni so gg.: 1, Sever iz Čemseuika v Cerklje pri KrSkeni, T, Zabukovec iz Toplic v Drago, M. K a ste) i c iz Št. Vida pri Zati6ni v ae-menišče, A. Plešié iz Smlednika v Št. Vid pri Za-tični, I. Indof iz Prećine t Javor pri Litiji, I, Mencinger iz Mirne peći v Prećno, H. Povše iz Žužemberka v Kamnik, J. Koblar iz Hreaovic v Kib-nico, A. Knol iz Rake v Hrenovice, A, Podobnik iz Mirne peči k Sv. Trojici, J. Kramar iz Sv. Trojice v Mirno peč, I. ^arbi iz Hinj v Žužemberk, J. Perz iz Podzemlja v Veliko Dolino. ~ Gospođa P. K. K nb i n 8 k a je namestil neiněki yitežki red v Podzemlju., — Na novo nameščeni sogg. P. Jane v Toplice, Š. Trsk an v Št. Peter pri Novem mestu, F-Zorko T Št. Jernej, J. Bešter v Kostanjevico, F. Majdifi v Mirno, T. Kralj v Loški potok, J. Pravkar na Rako. — V stnlni pokoj sta sla gosp. Kanil Hofer v Čatežu in gosp. I. Kljnčevsek y Šmihelu pri Žužemberku. (Imenovanje.) Okrajni sodnik v Ložu, gosp. Eavnikar je imenovan sodnim svetnikom; gosp. Henrik Sturm sodni pristav v Metliki, pa je imenovan okrajnim sodnikom za Idrijo. (Novo mašo bral) je na Brezjah è. g. P. Arhangelj Appej, rojen v St. Rupertu. Dne 7. okt. pa so imeli nove maSe naslednji gg. íraníiškani : P. Albert Pire v MekinaL, P. Krizostom Wester v Ljubljani, P. Kerubim Tušek pri 9v. Lenartu pri ékoÇi Loki, P. Ambrož Remc v Št. Jurju pri Šmatjt>) P. Maks Brelili v Tunjicah. (Slovensko katoliško politiôiio društvo) za kočevski okraj se je ustanovilo in je imelo svoje osn»»v«lno zborovnnje dne 7. t m. v Dobre-poljah. (Mestna hraniln|ica v Novem mestu.) V mesecu septem. 1900 je 154 strank vložilo 4ÍÍ.884 K 53 h, 134 strank vzdignilo 46.216 K 67 h, torej več vložilo 3.667 K 96 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 16.700 K, stanje vlog 1,479.231 K 16 h, denarni promet 193.841 K 28 h. (Novo mesto:) Dne 7. t, m. priredile so novomeške gospodične pod pokroviteljstvom veleblago-rodne gospe dr. Leopoldine Schegulove lep koncert v korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Bil je tako mnogoštevilno obiskan kot malo kateri poprge. Zftto pa je ostala tudi lepa svota v idealni namen. Živi sliki ste bili divno krasni in v vsakem obziru dovršeni, kar priči\je, da je bil umetnik, ki jih je aranževal. G. akademični slikar Vanpotič sme ponosen biti svojega dela. Prolog je govorila gspdč. M. Rosina ter rešila to težko nalogo popolnoma dobro. G. * ^ * se je izkazal kot goslar, ki nima le izborne tehnične spretnosti, ampak, da zna na svojem instrninen-tu tudi čutno igrati; apremljala ga je preblag, g. dr Ptpenbacher eksaktno, dobra pijanistinja je. Solisti : gspdč. Milka Dolenc, g. dr. Metod Dolenc in g. Jurij Kozina dovršili ao svoje vloge pohvalno. Me- sani zbor Pev. društva in Glasb. Matice je znan, da poje vedno dobro in precizno. Da je g. Hladnik Tirtnos n« org;lah je paé znano, poznamo ga kot imenitnega pianista, a z nastopom ta večer nas je pre-Beneiil. Igral je na glasovirju Chopinovo Polonaise op. 26, istega sklad. Bercense in pa iz Mondschein Sonate, Finale. To je bil res virtuozni naatop. Burno pohvalo je pa žela overtnra Mozartova k „Entfiihrung". Sinemo rač ponosni biti, da imamo take moči v Novem mestu; želimo, da ta orkester vedno skopaj ostane pa nas še večkrat navduši z enakimi skladbami. Igra se je sponesla dobro. Qg. igralcem : gspdá. Idi Vidic, Regini Preatoni, g. dr. Pa.jniČu in g. M. Kaatelie vsa Čast in hvala za njihov ttnd, (Ekacelenca baron Hein v Novem mestu.) Dne 8. ott, zjutraj prišel je gosp. deželni predsednik v dmibi vladnega tajnika g. Viljema Haas-a službeno v Novo mesto. Na vabilo mil. goap. prosta dor. Elberta vzel je stanovanje v kapiteljo, ter ga tudi takoj obiskal. Nenmdno podal se je potem v okrajno glavarstvo, ter tam uradovanje pregledoval. uPo obetln peljal se je v Kandijo v boliiišuico Usmiljenih bratov, PreČ. gosp, prijor P. Kajetan Popotnik spremljal je ekacelenco krog bolnikov in po vseh oIh sirnih prostorijah bolnišnice. Pohvalno se je izrazil o uzornih napravah, pohvalil vse delovanje in ravnanje z bolniki, Vrnivši ae v roesto, obiskal je yisoki gospod obitelj goap. vladnega svetnika, okr. glavarja Gottfried Friedrich-a; dalje st je ogledal kraje, kjer se namerava zidati poslopje za okrajno glavarstvo. V spremstvu goap. Bohuslav S Ital i ck y ogledal si je cesarske trtnice v Bršlinu, obiskal ondotnega grajščaka in deï, poslanca vitez Langerja. V uradu okr. glavarstva predstavili so se mu c, kr. uradniki. Potem podal se je v kapitelj k večerji, seboj povabivši goap. vladnega svetnika Friedriclia in g. okr. komisarja Krease. Na kapiteljskem dvorišču svirala je mestna godba prav dobro, ter je goap. deželni predsednik pohvalil goap. kapelnika Emeršiča. Prihodnji dan je nadaljeval pregledovanje uradov in po končanem pregledovanju so se mu nadalje predstavili: gg. sodnijski nadsvetnik Schwinger, mestni župan dor. Schegula, šoliid svetnik gimn. ravnatelj dor. D e t e 1 a, župan Z u r c, poštni oskrbnik Vidic, nradniki evidenčnega urada in vodja deške šole P. Inocenc z gosp, učitelji- Gosp. dei. predsednik je potem obisk vrnil gg. aodn. predsedniku Gerdešiča, ki je zjutraj vizitnico v stanovanju oddal, županu dor. S obe gul i, aod. nadsv. Schwingerju, Šol, svetnika dor. Detel i. Po obedu pri vladnem svetniku in okr. glav, gosp, Friedrielm, kjer so bili povabljeni tudi mil. gosp, prošt dor, Elbert in g. okr, komisar Krease, predstavili so se ekscelenci kapiteljski gospodje, kterim je tudi obisk vrnil. Konečno ogledal si je gosp, dež. predsednik državno klet, kjer je gosp. Skalický strokovnjaâko razložil tehnična posla kletarstva. Z večernim vlakom vrnil ae je visoki gospod T Ljubljano. Na kolodvoru poslovili so se p. n. gg. prošt dor. Elbert, župan dor. Schegula in mnogi dostojanstveniki, od kterih se je ekscelenca gosp. dei. predsednik prav prijazno poslovil. -(Sejmi v Kandiji.) Ministrstvo notranjih zadev potrdilo je staro pravico občine za izvrševanje tedenskih sejmov sleherni pondeljek. (Katol. društvo rokodelskih pomočnikov) napravi, kakor čujemo v nedeljo 21. t. m. v svojem domu predstavo z gledališko igro in komičnim prizorom. (Popravek.) V zadnjem listu na strani 180, „dijaška kuhinja v Novem mestu" naj se Čita 400 K mesečno ali 4000 K v šolskem leta. (Pozor presičerejcem) Letos bode po ii-mi hudo šlo z krmljenjem plemenih prašičev, kajti persniue bode kaj malo. Zato opozaijamo naše pre-šičerejce, naj nikar ne Opuste, zeljno, pesno in repno listje, korenevHČe v kadi ali pa jame zatlačiti, da si tako vse to za kaj dobro zinjsko krmo prašičev shranijo. Kdor letos tako ravnnl ne bode, utegne proti koncu zime prašiče z ajdovimi plevami cempirjem pred poginom obvarovati — ako še tega zmanjkalo ne bode. (Hranilnica in posojilnica zaKandijo in okolico,) registroyana zadruga z neomejeno zavezo razpošilja za II, upravno dobo 1899/1900. Iz tega je razvidno da ima posojilnica 446 udov s 672 deleži v prvem, a 736 deleži v drugem in s 297 deleži v tretjem odseku. Denarnega prometa je 246,861 66 K, hranilne yloge znašajo koncem jun. 1900 66 904 59 K. Prošenj za posojila je došlo 234, od teh se je ugodilo 215 in iz različnih vzrokov pa se je odbilo 19. — Stanje posojil koncem junija 1900 84.929 60 K. (Obrtna zadruga) je sklenila zraven črev-Ijarskega učnega tečaja prirediti učni tečaj za krojače. Toraj Vas g. mojstri in pomočniki obrtna zadruga opozarja, da se, ako se hočete v prikrojevanji obleke bolj izuriti, zglaaite pri olirtni zadrugi z& Novo mesto in sodni okraj, da svoje želje izrazite in ako kteri nima svojih pripomočkov, da se prošnja vloži, da vlada nekoliko z denarnimi sredstvi pripomore. Zglasiti se je do 1&. decembra v pisarni obrtne zadruge v hiši gosp. Weiasa. NaČelstvo obrtne zadruge. (Živinorejcem.) Deželni odbor je po naloga deželnega zbora nakupil doslej iz domaČih rej v deželi nekaj pray lepih bikov, kar kaže, da se v deželi že izrejajo prav lepe plemene živali. Deželni odbor je razglasil, da hoče te plemene bike za polovično nakupno ceno podeliti občinam, oziroma tudi živinorejcem. Kakor čujemo, je doslej prav malo prošenj došlo deželnemu odboru za bike. Tej malobrižnosti ae moramo le čuditi, ko se občinam sedaj nudi za polovično ceno dobiti potrebno število plemenih bikov. Vedno tožijo občine, da ne morejo zadostiti določbam zakona za povzdigo živinoreje, to je, da bi nabavile potrebno število bikov. Treba bo strožje izvrševati ta zakon, ker sedaj je videti, da občine nimajo več pomanjkanja na plemenih bikih. — Ker je àe lepih bikov za oddati, naj ae občine potrudijo vložiti prošnje za nje pri deželnem odbor«. (Premovanje konj v Trebnjem) vršilo se je dne 15, sept, za konjerejce polit, okrajev Litija in Novo mesto. Pripeljalo se je 14 kobil z žrebeti, 4 mlade kobile in 14 kobilnih žrebet Premovalno sodišče je bilo s kakovostjo pripeljanih konj zadovoljeno, ne pa z množino; posebno se je malo mladih kobil pripeljalo. Krmljenje, snaženje in podkovstvo je bilo dobro, obrzdanje in pripeljanje, kakor tudi nasprotno vplemenjenje moralo se je grajati. Darila so dobili : I, za kobile z žrebeti : prvo državno darilo 70 K Jožefa Hribar iz Vel. Gabra; državno darilo 40 K Jože Svetan iz StopiČa ; tretje in ^ četrto darilo po 30 K Janez Smolič iz Škovca in Franca Zadel iz Št. Vida p. Z,; peto in šesto darilo po 20 K Franc Bazdarh iz Temence, in Julij Treo iz Male vasi. Srebrne svetinje: Ant, Bizjak iz Skovca, Jože Pavšel • iz Dersniške vasi in France Grabner iz Vel. Gabra. IT. Za mlade kobile: prvo driSarno darilo 50 K Anton Bizjak iz Velke Loke. Druga za ta oddelek namenjena darila se radi premalo vdeležbe niso mogla oddati ter so se v tretji skupini razdelila. m. Za žrebeta : Prro đriavn« darilo 40 Xron, Anton Cřetan iz Ceroyca; drugo darilo 30 Kron, Janez Terliovec iz Žužemberka ; tretje in četrto darilo po 20 Kron, Anton Godina iz Vel, Gabra iu France Bizjak iz Škovca. Srebrne svetinje : France Zupančič iz Trebnjega, Joie Berce iz Korita, And, Zupančič iz Dolenje vasi, Jože Knkman iz Građenje in France Modic iz Žužemberka. (Premoyanje konj v St. Jerneja) vršilo se je dne 17. sept, za. koujerejce polit, okrajev Krško in Oernomelj, Na premovalni prostor ae je pripeljalo 14kobil z žrebeti, 9 mladih kobil in 20 kobil-nih žrebet; v primeri z drugimi leti in k določenim darilom tnalo število, Premovalno sodišče — bbstoječe iz gospodov: C, k. ritmojatra Maks Wimmťí ja, c. kr, koncipista Alojzija Paulin-ii in posestnika Vincenca Ogorelc-a — je bila z pripeljanim materijalom t ïade-Ti krmljenja ín snaženja zelo zadovoljna; nasproti se je inorňlo podkovstvo in pripeljanje konj grajati. Pred razdelitvijo premij so se konjurejci podučili v Tzreji žrebet ter so se opoztsrili na napake, katere delajo pri izbiri plemenskih žrebcev. Darila so dobili: A, za kobile z žrebeti : Prvo državno darilo 70 K France Turk iz Ostroga, drngo 40 K Anton Ulm, posestnik v Klevevžu; ker je pa ta v korist kmečkih konjerejcev odstopil od denarnega darila, ae mu je priznala srebrna svetinja. Tretje in èetrto darilo po 40 K Ignac Bangus iz Čadrež in France Rabst-lj iz Sv. Jakoba ; leto, Ěesto in sedmo darilo po 30 K Janez Kerin iz Sv. Križa, Janez Ver-tačič iz Pristave in Alojzij Božič iz Sela; osmo do dvanajsto darilo po 20 K MIh, Marinšek iz Zupečje vasi, Jože Turk iz Ostroga, Jnnez Skwc iz Skopica, Alojzij Mencin iz Drame in Anton BarboriČ iz Čadreža. B. Za mlade kobite: prvo državno darilo 50 K France Ropša iz Sv, Jakoba ; drugo darilo 40 K Janez Strojin iz Ostroga; tretje in četrto darilo po 30 Kron Jože Globevnik iz Skocijana in France Turk iz Ostroga. Sreberne svetinje: Peter Kerkin iz Gradišča in Alojzij Banič iz Smednika, C, Za žrebeta: I. enoletna: prvo državno darilo 30 K Joie Tavčer iz St, Jerneja; drugo darilo 20 K Jože Korenič iz Čndraža. Srebrno svetinjo : Janez TIřPTlí*íl dobre hiše ee sprejme v poduk v trgovino z manufacturnim blagom pri Jos. Medvedu trgovcu v Novem mestu, (2A2-1) Novo lepo stanovanje T Eandiji h. št. 23. se odda s I. novembrom v najem. Ist« obstoji iz 2 sob in potrebnih prostorov. — Veè pove J{i8 Wfndischer v Kandiji. (S46^l) Za vkladanje t železniiae vozove na novomeškem kolodvoru sprejme se zanesljiv moi, kteri je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. — Ponudbe naj se pošiljajo gozdarskemu uradu v Ruprlivrhu, poita Novo mesto. (sts—i) (rompir v večjih množinah potem pa . ^ se bode oddajalo konflc oktobra po nizki ceni. Kavno tam sprejme se takoj ni^iiea 'iPi ■v pouk. lati mora biti di>brih BtarŘev, 15 do 16 let atar in imeti veselje do vitnarstva, Sadno drevje in pojasnila o sprejemu ueeiic» daje Jakob Cet, vrtnar na Ruperčvrhu pri Novem mestu Kranjsko. ki je dovršil eno ali dve srednji soli, sprejme se takoj v trgovino z manu-iakturnim blagom pri P. M U H VI C v 'j Novem mestu. f212-4) W-fon/^^roníťk s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in OliuiiUVclIlJC/ yrtoin se 1. oktobrom odda V Kandiji it. 9. nekaj prešičev prav dobre pasme ima oddatj grajsko oskrbništvo na Ruprčvrhu pri Novem mestu. (244-1) Pri Rohrman-ovih Z knpnje se divji kostanj S od 15—25 tega meseca. (248^1) mM e lots, pt^^ se proda prj Andrej 5ali-ju v ČeičI vasi. Prodajalna v Novem mesta na Glavnem trgu, ob voglu, Križetijske ulice, je takoj oddati in sicer nameata 12 gld. mesečne najemnin« za 10 gld — VeĎ pove lastnica ravno tam. Poláková prodajalna v NOVEM MESTU, kjer se je nad 50 let vspošno tržilo, jo ob novem letu T najem oddat!. Pojasnita se dobe pri opravniitvu tega lista. DOLEN JSKE t NOVICE. stev. 20. so 6e ^'n^e, ktitenl KÁtluem er Kiieipp - oto sLftdno iftvo ne rabijo, akorovno ^íB tako dobro diňeůa in sdrava t» vina K.er Se vai ne ktere velike prednosti ima Kathreiner-java ^Ta, kater« skosi en ek-Blrakt boboT« rastline dnh in okna bobove kaTe sadobi. Taista toraj cdrnii na neprecenljivi na£in dobre idravjn deltgoie laatnoeti domaAega aladnega preparata I preljub^raim dubom bobove bve. Katbredner Kneippova aladna kava alaU poeebno la primes k bobori kavi, diii M tudi ako se sama pon-kije. Dobi se povsodi, ne sme se pa nikoli odprta prodajati in je Buno pristna t snanih iarir-oUl savojUi a podobo inp-Bika Kzieippa in « imtnoea >tUlhr*la«r>. anez Jax-a najstarejša in največja íDvarnifta n\m šivalnih strojev T Ljubljani, Dunajska cesta St 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec T Metliki. (210—29) Tl^f^lrS) kateri ima veselje do mesarske obrti, ^cLKdt^ aprejme takoj v pouk Jožef Hro- vat, mesar r Žužemberku. 20 veder prav dobre stare slivovke «e prodn prav po nizki ceni radi selitve t Gabrjah èt 87 pošta Vel. Brusnice v hiši Ane Luzar. HiSa na prodaj. Proda se hiša v Zatičini št, 12, pet minut od farne cerkve, obstoječa iz Štirih sob in d^eli kletij. Zraven apada tudi pod, svinjak, sadni vrt in dve njivi 8 posevkom štirih mernikov. — "Već poye lastnik Josip Bele, dnvčni iztirjatelj v Piulolfovem. 2) TÎ'îwqÎÎiÎ*"! ^ jtotrebnim orodjem in dvemi JVUValjIJcl mehovi je takoj oddati. Tudi stanovanje se zrnven dolii ter se za obila poslu janiôi. — Več po^e lastnik kovaćije lanez Drganc v Semiču^ naznoitjam, da Idmii v zaloitl redno iriioo In trpatso blngo vsake vrste eb {oatlta tospodi; duJuirnlka. Tïiill slav. p. n. o^filnstvu na-iiiFnijftin, lia iniiim v lalogl vsak» rriitij maderaa âtote t«i tuďl nepca-iiioíljiv tirolski leden za Uavlloka. Tad! imain uarejouo tiavlloko vaako vslikoati xí gutpodeLa daíko pu nizki cuni. nilïkuni lultin« («nnt -I krojalkl mojHter, lV«vo meHto, \>llkl trg; Ht. WS t- pliporoCa «e pní. dnhoviíUii v izdalovonj« vtmlccurrxtTic! oblolie, paRoIino Jt;^'" talarje, površnike itd, "^ïj po najokuBnejfein in najnoveJSom kroju, — Izdelujem vsako, v to Htrolto apad^ofle doto nataníno po merî. Priporoiam bo preft. duhovSíini, da me lil^voli poCastiti b aonjo-nimi naroíili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naroiUo v najvoćjo itadovoljnost proiastitih narofnikov. Slav. p. n. obíJcfstvu priporoiam Bvojo dobro urejeno krojaèko delavnico, T kateri d«dajo najboljše deUvHko moti; zatorej se jamSi za elegantno, lepo in moderao iavrflitev naroÈil, kakor tudi zato, da se vBalw T moji delavnici narejena obleka iepo prilega^ ^ ^ --- Dovoljujem si iiajoljudneje nakaniti, da sem svojo izbiro y konfekciji za dame leto3 izdatno prtveksal, in da so jesenske novosti v veliki izberi že v zalogi, kakor: dezoi pasci 1 oDice ifi oe 6rine IV raznih bojali in velikostih. Konfekci úú\m Imam v [prvein nadstropju in sem z veseljem pripravljen isto razknzati, brez da je kdo primoran kupiti. Z odličnim spoštovanjem udaní (219-3) Ofos« Med-g-ed« L ïiN P. mmi Advokat je otvoril 01, na Ounaski ces ' L pritličji Medjatove hiše. Lepo posestvo ir;»^!.:" S": vedjem selu tik Trebnja (Dolenjsko), obstoječe iz hise, lepih gospodarskih poslopji, čez 35 orolov njiv, travnikov, sadnega vrta in čez 24 oralov gozda, kateri je v lepi rasti. — Plačilni pogoji, oziroma vse se izve pri lastniku Jožef Uhan-u posestniku v Dol, Medvedjem salu hiš. št. 4 pošta Trebnje. (241 16 let star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme se t )oduk v Ljubljani Već se izve v Njvem meitu, Ljub-janska cesta it. 105 (6i-ui Podjetje brez Jconkarence išče zaoesljne potonlce (ageote) za prodajo novih povsod rabljUlh stvari. Visoka provizija, ozir. gotova plača zajamčena. Punudbenal Kliíieš, Praga št. 1134—II, Brusar Marokuti ""t-eSr"" V Lašče in Ribnico. (24o-i) Službo me vrtnar ilJje^z'Lrt mi vrtnarskimi in gospodarskimi spričevali. Taisti razume tudi vinogradarstvo. — Ponudbe Franc Zupan-tl6-u Hiušce Pošta Radeče pri Zidanem mostu Odprto pismo. Gospod Jos. Medved, Noîo mesto. Hvala Vam lepa za postani šivalni stroj ; vidim da niso prazne besede, ako se o Vaših strojih toliko pripoveduje, Sedaj tudi jaz lahko rečeni : „Kdor sl nilsll iLIipltl Sl-Tiilni stroj, naj gre K g. Jos. Medvedu v Novo mesto." Vas pozdravlja Janez KovaCiČ, (2ie-3J kroj»Ě Podboritom pri Mirni peH. štev. 20. ■Jîe^ ^ 0®(; OĎĚ0 Na debelo! ^ «(o:) Na drobno ! Peter Majdic, trgovina z železnitio m ^ ^^ „MERKUR/' Celje, Grašie ulice št. 12. ■■ • Priporoča svoje lahko tekoče slamoreznice najboljši)» sestavov, kakor tudi izvrstne slamorezne kose Dalje svojo veliko zalogo izdelkov iz kamenšSine, kakor cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in poiiiâtvenih okovov, kuhinjske priprave, štedilnikov in peči od naj priprostoj se tlo najfinejše izdeljave. Gg. poljedelcem priporočam kot najízdatnejáe umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovarniški ceni. Velik izbor železnih nngrobnih križev. Slavno občinstvo vabim najuljudneje, si pri priliki ogledati mojo trgovino in zalogo. Postrežbi tečna! j Velika zaloga! Cene nizke! s o®c C^ Díiío 0®0 Hiša na prodaj. Vinograd v Trški gori, ■ajeïe" jSSrpSi^, "Í: meri ava orala v loj^ le^ «c produ vihov, kuliitije in 2 kleti, svinjaka in divarnice, do _yme l^tslmk Koračm v Bržlinu. [221-2. zgi'iijene 2 VI iste vodijo 4 ulice in je jako prijinivnii za kramarski obrt, kateri se je že veliko let v tej Iiiši njihajal. Natančna pojasnila se dobi pri lastniku gijsp. Kari Duller ju, v Leobnu (Ljubno) Jnsefé. Giir. KtHj. z ieleznini» in ňpec^njn. Krpnkpp-il HpMííI dobrimi spričevali -llH^pjlf^tl. UCVjKcI dovršene ljudske Bule \ sprejme takoj Franc Gu^tin v Metliki, trgovinu (12G-2} y fi V 8 Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovaim zađrn^a z Tieomcjeno zavezo, tiSsK Q^xhí-^e v Ijjvtblja»! »prejoinu in izpltičuje Iinuiiliie vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in bi'oz odpovedi. HraiiiliiiČnc knjižice se !»prejeniajo kot gotov denar, ne da bi HG obrestovanje pretrgalo. (38-18) Noro mMto OdgoTonu arednik, iidiýat«^, MUeinik ia ttaku JL KrajM, ——-■ ■ ' ■■ it.Tn imuiiiiiiiníHiiiiMiMMiiw