CSENA LIR 25
Poštnina plačana — Spod. abbon. post. - tl *v.
GOSPODARSTVO
r K G O V I N A LETO VIII. ŠT. 188
F I N A N C A
INDUSTRIJA PETEK, 3. DECEMBRA 1954
OBRT ♦ KMETIJSTVO
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
mu SE PA HJ POVOJI HUNSKE ZUNANJEIMINE
M NE ZGANE?
Industrializacija je izpremcnila sestav jugoslm/anskega izvoza - Hamesto surovin jiolizdellii in kanoni proizvmli - Izmenjava z vsem svetom
Da je gospodarska bodočnost Trsta i življenjsko povezana z razvojem stikov z zaledjem, o tem pač ne more po 25 j telni izkušnji predvojne italijanske u-prave na Tržaškem in v vsej nekdanji | Julijski Krajini dvomiti niti najbolj : napeti iredentisti. Trst nima lastnega državnega podiočja, kakor n. pr. Reka. Henetke ali Genova, na katerem bi se lahko gospodarsko izživljal, kjer bi ! lahko plasiral izdelke svoje industrije in obrili ali blago iz čezmorskih dežel, j Nove politične meje so ga skoraj po-| rinile na morje.
Ce bi morala pametna gospodarska politika že pred drugo vojno, ko je bi-i lo Trstu zagotovljeno vsaj zaledje Ju-| lijske Krajine, stremeti za tem, da raz-; bije obroč političnih meja in čez te j razprostreti področje gospodarskega u-dejstvovanja, mora takšno politiko narekovati zdrava pamet toliko bolj danes, ko imamo politično mejo v Repen-tabru in Miljsk^ hribih.
Gospod policijski načelnik naj oprosti5, če moramo ugotoviti, da za skok čez politično mejo ne zadostuje potni Ust, čeprav bi nam ga izda! v enem | din e v u in ne v treh tednih. Za to ne zadostuje niti formalna ureditev cb-| mejnega prometa, o kateri zdaj razr I pravljajo v Vidmu. Niso dovolj niti morebitne nove, bolj stvarne smernice pravnih in gospodarskih oblatev iz Rima. Osnovni pogoj za pospešitev izmenjave gospodarskih dobrin z zaledjem je ustvaritev zdravega ozračja na meji, v samem Trstu, o katerem smo že spregovorili v najem članku i:Ne-| zdravo vzdušje« in katerega potrebo je naglasil tudi sam predsednik italijanske ! vlade Soelba, ko je v tem svojstvu prvič stopili na tržaška tla. Ako ne na-I poemo vseh sil, da se tudi duhovno zbližamo in poskusimo razumeit lastna duhovna stremljenja — med temi stremljenje našega človeka za prizna-| nje popolne enakopravnosti — potern bo to notranje nesoglasje nenehno postavljalo tudi zapreke gospodarskemu razvoju.
To spoznanje mora prodreti iz samega Trsta, oziroma iz tistih, kj ustvar-; jajo javno mnenje in oblikujejo duha j tržaški mladini, že dobrih 50 let obstajal pravzaprav dva Trsta — eden i ki ustvarja javno mnenje in hkrati vlada, a drugi, ki ne pride do besede in si: v današnjih konkretnih okoliščinah j ne more uveljaviti, čeprav ima zdrave j poglede na življenjsko stvarnost. Ta ! drugi Trst je nažolost podlegel vsaj trenutno 5. oktobra 1954 v Londonu.
Vladajoče stranke v Trstu pologa jo po zeleni travici, ki je v jesenskem deževju bogato pognala v tržaškem pri-j stanišču in se še vedno pozibavajo v iredentističnih sanjah o coni B, Istri in celo Dalmaciji. Ta Trst in n jegovi duhovni voditelji pošiljajo v velike italijanske dnevnike (nCorriere (tel'a Se-ra») žolčne članke proti londonski spo-I menici in dvojezičnosti, češ, da ogroža italijanstvo Trsta in izroča oblast j slovenskemu razumništvu, ki zna oba jezika. Predstavniki tega Trsta prepovedujejo uporabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu ter kot «do-I brin patrioti postavljajo Italijo pred vsem svetom v položaj kršiteljire sve-j čanih mednarodnih dogovorov, na ka-j terih se črniio še ni posušilo.
V takšnem ozračju se predstavniki gospodarskega življenja v Trstu ne ura j jo na dan s stvarnimi predlogi in načrti, ki bi izkoristili konjunkturo za pospešitev trgovinska izmenjave z Jugoslavijo in s tem pripomogli k ublažitvi tržaške gospodarske krize. Tržaška trgovinska zbornica n. pr. se je- zadovo-I Ijila z ustanovitvijo odseka, ki naj prouči nove možnosti razvoja gospodar. k;h stikov z Jugoslavijo.
Uradni gospodarski Trst torej molči I v trenutku, ko tržaški poslovni krogi i ne vidijo dneva, da bi rte vrata trgovi-j ni in obmejnemu prometu z Jugoslavijo čimprej odprla. Molči, ker bi njegov stvarmi glas pokvaril nebeške akorde iredentističnih strun.
Italijanska konkurent ma gospodarska središča so seveda bolj pametna. »V ! teh dneh veselja po vsej državi (žara-j di prevzema oblasti v Trstu) naj opozorimo, da s povraikom italijanske u-I prave še niso bila rešena vprašanja Trsta in njegove okolice in da samo trajen in iskren sporazum z Beogradom I lahko prepreči, da postanejo še težav-j nejša«. Tega seveda nismo čifali v nekem tržaškem listu, temveč v milanskem «11 Solen. Milanska trgovinska zbornica je proučila nove možnosti razvoja trgovine z Jugoslavijo na poseb-j nem sestanku in ugotovila, da ustvarja industrializa ija Jugoslavije nove možnosti z.a plasiranje industrijske o-| preme proti primernemu kreditiranju ter da so predstavniki italijanskih poslovnih krogov, ki so nedavno obiskali Jugoslavijo, odnesli ugodne vtise glede možnosti nadaljnjega razvoja trgovin-j ske izmenjave med obema državama.
Znano nam je, da so bile med predstavniki italijanske industrije, ki so o-biskali Jugoslavijo tudi': predstavniki največjih italijanskih podjetij, kakor so Innoeenti, Pirelli, Fiat itd. Vsi ti Ijud-I je, ki jim pač nihče iz Trsta ne bo mogel dajati lekcij iz patriotizma, so šli ] takoj na delo.
Zakaj se Trst ne zgane? Gemu čaka, da mu drugi izpred nosa odnesejo zaslužek, ki ga je tako potreben?
Pobudi Slovenskega gospodarskega ; združenja za ustanovitev tržaško-jugo-slovanske trgovinske zbornice, ki smo jo omenili v zadnji številki in naveza-j vi stikov tega združenja z jugoslovan-: skimi trgovinskimi zbornicami, bi mo-i rale slediti še druge širše akcije trža-j ških gospodarskih krogov.
Tržaški poslovni ljudje se morajo končno osvoboditi iredentistične more, ki jim jemlje gospodarski polet in obilja vsako neodvisno pobudo ter jih spravlja pred njihovimi tovariši v Italiji v položaj manjvrednosti.
Povojno zunanje - trgovinsko blagovno izmenjavo Jugoslavije lahko delimo na dve razdobji, ki se med seboj bistveno razlikujeta po dveh značilnejših momentih. Prvo razdobje obsega čas od 1S45 do 1948. Strukturo jugoslovanskega izvoza v tem obdobju še vedno predstavljajo tradicionalni artikli jugoslovanskega predvojnega izvoza, od katerih več kot 60% odpada na poljedelske proizvode, a večji del od ostalega na nepredelane proizvode efestrativne industrije in les. Izvažajo se v glavnem surovina in v precej manjši meri polizdelki, da bi se uvažalo investicijsko blago kot tudi surovine (bombaž, volna, koks) za reprodukcijo (predelavo), a poleg tega še neobhodno industrijsko blago za široko potrošnjo, ki se v deželi še ni proizvajalo v zadostnih količinah.
Drugi značilen moment za to obdobje je v smeri zunanje-trgovinskra blagovne izmenjave. Namreč več kot 50% od celotne blagovne izmenjave Jugoslavije v obdobju od 1945 do 1948 leta odpada na dežele vzhodnega bloka in to iz dveh razlogov.
IZMENJAVA V SKLOPU VZHODNIH
DRŽAV
Nova družbena ureditev na en! strani in odpravljanje polkolonialnih o-stankov v gospodarskih odnosih Jngo-silavije s tujino, ko so bili pod udarcem prve in druge nacionalizacije zajeti tudi neposredni imovinski interesi posameznih tujih dežel, oziroma podjetij, na drugi strani. To sta bila glavna vzroka, da so se posamezne dežele, ki po svoji gospodarski strukturi in potemtakem strukturi izvozne in uvozne trgovine najbolj ustrezajo potrebam jugoslovanskega uvoza in možnostim jugoslovanskega izvoza, obotavljale navezati ekonomske stike z Jugoslavi'o Zaradi tega so dežele vzhodnega bloka praktično bile ©dime, s katerimi je bilo mogoče vršiti rsdino blagovno izmenjavo. Glede na to je od celotnega obsega blagovne izmenjave Jugoslavije z inozemstvom v letu 1945 odpadlo več kot 60% na dežele vzhodnega bloka, a ostalo je bilo v obliki neposredne blagovne izmenjave - kompenzacije - iz-viršeno z ostalimi deželami. Tudi v letu 1946 odpade okrog 60% celokupne blagovne izmenjave Jugoslavije na dežele vzhodnega bloka; vendar je bila že v tem letu povečana blagovna izmenjava z nekaterimi zahodno-evropskimi deželami, kakor z Avstrijo, Itadijo, Švico, Holandijo in Trstom:
Od leta 1949 dalje se začenja drugo obdobje jugoslovanske zur anj.e-trgovinske blagovne izmenjave. Zaradi gospodarske blokade s strani ZSSR in ostalih vzhodnih držav se je celotna jugoslovanska zunanja trgovina morala preusmeriti na popolnoma druga tržišča, kar ni bila lahka naloga.
Agrarno - surovinska struktura jugoslovanskega izvoza in pospešeni tempo industrijske izgradnje sta v tem času zahtevala vse močnejšo povezavo gospodarskih odnosov z industrijsko razvitejšimi deželami, od katerih je Jugoslavija morala kupovati investicijsko opremo za izgradnjo svoje industrije. Zato mi čudno, da so bile evropske industrijske dežele udeležene z več kot 65% od celotne zunanje-trgov: n ske blagovne izmenjave Jugoslavije od 1949 do 1953 leta.
IZMENJAVA Z VSEM SVETOM
Od leta 1950 dalje se blagovna izmenjava Jugoslavije širi tudi na druge celine, in to predvsem na industrijsko razvitejše dežele, kot so n. pr. ZDA Na smer zunanje trgovine Jugoslavije po letu 1950 vpliva tudi njim notranji industrijski razvoj in s tem naraščanje možnosti izvoza polizdelkov in končanih proizvodov. Pred vojno in v prvih letih po drugi svetovni vojni je Jugoslavija izvažala predvsem rude in nepredelane proizvode ostalih gospodarskih sektorjev (les itd.). Zaradi tega je njena zunanje-trgovinska izmenjava bila omejena predvsem na tržišča sosednih bližnjih držav, kot so Italija, Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška itd. Po letu 1950 se v strukturi izvoza po-
arin.twiTaxt.ri »n tu i—■!" n m n tmaua&m
ii.
Daljšo potovanje po morju je seveda mnogo bolj zanimivo kot kroženje po tržaški tovarni strojev, o kateri sem zadnjič pisal, še bolj zanimiva so bila morska potovanja nekdaj, ko še ni bilo parnih strojev in so mornarji poznali samo jadrnice, ki so se nešteta tisočletja berile z vetrovi in morskimi valovi. Kakor povsod drugod, pa je tehnični napredek tudi na morju pregnal romantiko. Nastopila je doba parnih strojev. Najprej na suhem in kmalu potem tudi na morju. Prvi parni stroj za ladje je bil napravljen v tovarni strojev pri Sv. Andreju leta 1846. Mehanizacija pomorstva je začela s parniki na kolesa, ki so bili pritrjeni na obeh straneh ladje in ki so še zdaj v navadi za rečno plovbo. Zadnje take parnike je bilo videti v Trstu še okoli leta 1890, ko so že prevladovali parniki z Resljevim vijakom (propelerjem).
Do leta 1925, ko so bili pri Sv. Andreju zgrajeni prvi Dieslov! motorji za ladje, je gradila ta tovarna samo parne stroje, za izdelavo katerih je potrebovala velike množine železnih cevi in sklepov ter medenih pip in za-klopnic. Vse to je dobavljala tovarni tedanja slovenska tvrdka Inž. živio in drug, ki je imela svoje skladišče v ulici Zonta. Odkar so Dieslovi motorji izpodrinili parne stroje, pa se je u-poraba omenjenih tehničnih potrebščin zelo skrčila; sicer pa izdeluje danes razne zapornice tovarna sama. Tudi dobava premoga se je zelo skrčila, ker so vsi orodni stroji na električni pogon. Tržaška tovarna strojev
javljajo visokovredni industrijski končni proizvodi, s čimer je bilo omogočeno, da se zunanje-trgovinskia blagovna izmenjava razširi tudi na oddaljenejša področja, a tudi na tržišča manj razvitih dežel. Namesto rude bakra, svinca, cinka, Jugoslavija izvaža elektroli-tični baker in bakrene polizdelke, rafinirani svinec itd. V strukturi izvoza .se pojavljajo popolnoma novi proizvodi, ki so proizvedeni v novozgrajenih tovarnah in kombinatih, kot poljedelski stroji in orodja, železne konstrukcije, električne centrale, elektromotorji in agregati, vagoni, pogonski motorji, elektro in telekomunikacijska oprema, medicinski aparati in instrumenti, ladje, derivati nafte, sinter - magnezit, polivinil - klorid, razni proizvodi fino-mehanike, kinoprojektorji itd.
Obogatitev strukture izvoznih artiklov je omogočila1 povezavo jugoslovanskega gospodarstva čez svetovni trg praktično z vsemi deželami sveta. V teku ilet 1951 do 1953 in letošnjega leta se je prav zaradi zgoraj navedenih novoosvojenih proizvodov jugoslovanske industrije povečala blatgovna izmenjava z deželami Bližnjega, Srednjega .in Daljnjega Vzhoda, a s skoraj vsemi temi deželami so bili v lanskem letu zaključeni trgovinski sporazumi. Razen tega se je tudi povečala blagovna izmenjava z deželami Južne Amerike.
V lotih 1946 in 1947 js Jugoslavija imela aktivno plačilno trgovinsko bilanco. a v ostalih letih pasivno. Pasiva v letih 1949, 1950 in 1953 so posebno visoke. Visoka pasiva v letu 1949 so posledice ekonomske blokade, ker je že leta 1948 Jugoslavija morala veliki del svojih inozemskih naročil preusmeriti v zahodno evropske dežele; ta naročila so y letu 1949 morala biti plačama.
Visoka pasiva v trgovinski bilanci v letih 1950 in 1953 so posledice katastrofalnih suš, ki jih je jugoslovansko poljedelstvo, ki še vedno prispeva o-krog 40% k povprečnemu letnemu jugoslovanskemu .izvozu pretrpelo v letih 1950 in 1952. Posledice teh suš so se občutile tudi v letih 1951 in 1952.
Pasive v trgovinski bilanci so se pokrivale s pomočjo kreditov, ki jih je Jugoslavija prejela v tujini (Exim-banke, IBRD, .Zahodne Nemčije, Belgije, Avstrije, Švice, Francije, Ve). Bri-
V Beogradu še vedno trajajo pogajanja za ureditev finančnih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. Na dnevnem redu je tudi vprašanje plačevanja vojne odškodnine s strani Italije, ki dolguje Jugoslaviji še 85 milijonov dolarjev. Z druge strani se je Jugoslavija obvezala, da bo plačala Italiji za podržavljeno imetje italijanskih državljanov največ 50 milijonov dolarjev. Na dnevnem redu je menda tudi plačevanje invalidnim vsem tistim, prebivalcem cone A, ki jo je doslej plačevala Jugoslavija.
Sama trgovinska pogajanja se še niso začela. Napovedan je bil obisk italijanskega ministra za zunanjo trgovino Martineilija v Beogradu. S tem se bo pomen gospodarskih pogajanj še bolj poudaril. V italijanskem senatu je bil isprejet predlog, naj se med pogajanji uredi tudi vprašanje italijanskega ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah.
Kakor .smo že poročali, je bila v Milanu ustanovljena Italijanska trgovinska zbornica za Jugoslavijo. Ljubljanski listi so poročali, da Trgovinska zbornica LR Slovenije ni bila o tej pobudi obveščana, čeprav je Slovenija neposredni mejnik Italije in gre menda za mešano zbornico, v kateri naj bi bili tudi predstavniki jugoslovanskih podjetij.
mm—pmm——.....................
nam tudi brzino tehničnega, napredka razlaga zelo zgovorno. Medtem ko je prej človeštvo mnogo tisočletij uporabljalo le ene in iste jadrnic?, smo v teku zadnjih sto let prišli od parnikov na kolesa, parnikov na vijak in motornih ladij do današnjih ladij na parne turbine in že govorijo o ladjah na atomski pogon.
Da, tehnika napreduje z zares orjaškimi koraki in proizvaja neizmerne množine dobrin; glede razdelovanja teh dobrin živimo pa še vedno v dobi jadrnic. Ko že govorimo o Dieslo-vih motorjih, je treba podčrtati, da je bila tržaška tovarna, strojev prva, ki je Italiji leta 1925 zgradba tak? motorje za ladje »Esquilino« in »Vimina-le«. Pomembnost tržaške tovarne strojev je razvidna tudi iz sledečih podatkov, objavljenih leta 1932 v angleškem listu »Glasgow Hera’d«;
Leta 1931 so izdelal? Združene Jadranske ladjedelnice »GRDA«, h katerim pripada zdaj tovarna strojev, za 228.000 konjskih sil ladijskih motorjev, Ansaldo 200.000, Odero-Terni-Orlando 183.000, Loire Company (Francija) 164.466, Viekers-Armstrong (Anglija) 144.000, Micubiši (Japonska) 112.274, General Electric Company (USA) 92.500, Havvthorn Leslie (Anglija) 92.000, Spanish S. B. Company 84.000, Parsons Company (Anglija)
Potemtakem je značilno za drugo obdobje jugoslovanske zuraanje-trgovinske blagovne izmenjave: povečan izbor izvoznih artiklov in zamena preje nepredelanih s predelanimi izvoznimi artikli in glede na to razširitev zunanje-trgo-vinskih odnosov na vse dežele na svetu. Treba je poudariti, da se je v vrsti artiklov Jugoslavija rešila odvisnosti od uvoza (n. pr. koks), in to z izgradnjo novih kapacitet na osnovi domače surovine.
Od leta 1949 dalje postajajo glavni partnerji v zunanje-trgovinski blagovni izmenjavi Jugoslavije industrij,ske dežele, kot Zahodna Nemčija, ZDiA, Vel. Britanija, Belgija, Francija, Švica, Italija, Avrstrija. Blagovna izmenjava s temi deželami obsega povprečno za obdobje 5 let, to je od 1949 do 1954 leta več kot 70% od celokupne blagovne izmenjave Jugoslavije s tujino.
Jugoslavija je v teh deželah kupovala investicijsko blago, opremo, .specialne stroje in ostale industrijske proizvode, kj jih sama ne proizvodi, a izvažala je pretežno poljedelske pridelke, les, (lesne proizvode in polpredetane kovine in nekovine.
PREGLED TRGOVINSKE BffiLANCE
Celotna jugoslovanska blagovna izmenjava se je po drugi svetovni vojni razvijala tokole (v milijonih dolarjev);
tanije, Holandije), a od leta 1951 še s pomočjo (itakoimenovano ekonomsko pomočjo) s strani ZDA, Vel. Britanije in Francije.
J. K.
UGODNEJŠI RAZVOJ V LETU 1954
K sestavku našega sodelavca naj dodamo še nekaj podatkov o jugoslovanski zunanji trgovini v letu 1954, kj jih je navedel podpredsednik jugoslovanske vlade Sv. Vukmanovič med svojim obiskom v • Waslhingtonu. Dejal je, da jugoslovanski izvoz v zadnjih dveh letih stalno narašča. Industrijski izvoz je v letu 1953 narastel za 21% v primeri s prejšnjim letom, leta 1954 pa se je dvignil za nadaljnjih 9%. Letos se je zvišal tudi izvoz v kmetijstvu, posebno izvoz živine. Povečanje živinskega sklada in ostali! ukrepi za napredek v kmetijstvu že kažejo uspehe.
MILANSKA ZBORNICA O GOSPODARSKIH STIKIH Z JUGOSLAVIJO
Dne 23. nov. je bil v prostorih trgovinske zbornice v Milanu sestanek, na katerem je predsednik oddelka za zunanjo trgovino dr. Dalla Volta poročal o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji glede na možnost povečanja prometa z Italijo. Izrazil je mnenje, da bo industrializacija Jugoslavije zahtevala po večanje uvoza industrijske opreme iz tujine. Glede na svoj dolg nasproti tujini želi Jugoslavija odlog plačila za nabave v tujimi. Govornik je navajal tudi statistične podatke o razvoju jugoslovanske zunanje trgovine. Neugoden položaj jugoslovanske trgovinske bilance je letos pokvarila še slaba žitna letina:	Jugoslavija sicer omejuje
uvoz, da bi uravnovesila svojo bilanco, vendar je to omejevanje v zadnjem času nekoliko popustilo. Razprave so se udeležili tudi drugi govorniki, med katerimi so nekateri nedavno obiskali Jugoslavijo. Poročali so, da so iz Jugoslavije odnesli ugoden vtis. Glede na plačilne težave so nekateri predložili, naj bi se uvedli kompenzacijski posli za določene vrste blaga.
di/tomobili
»Fiat - Crvena Zastai/a“
V zvezi z vestjo, da bo tovarna »Crvena zastava« v Kragujevcu izdelovala
82.400, kar pomeni, da je bila tržaška tovarna v tem pogledu prva na. svetu.
Prvo parno turbino je napravila tovarna pri Sv. Andreju leta 1903; teh turbin je izdelala do konoa l:ta 1952 za 1,569.670 osnih konjskih sil. V ladjedelnici Sz. Marka je bila leta 1931. zgrajena ogromna 48.502-tonska oceanska ladja na parno-turbinski pogon »Conte di Savoia«. Najvažnejšo vlogo pri parnoturbinskih motorjih igrajo turboreduktorji. Parne turbine imajo namreč določeno zelo visoko število obratov, ki se ne dajo direktno regulirati, zato so potrebni omenjeni turboreduktorji, ki zmanjšujejo število obratov na zahtevano brzino. Tudi te turboredukterje gradijo v tovarni pri Sv. Andreju.
Krožiti po tovarni ni preveč varno, saj sem moral podpisati izjavo, da sl jo cgledam na lastno odgovornost. O-zirati se je treba na vse strani, okoli in okoli, navzgor in navzdol, povsod se nekaj premika in približuje. Spodaj na podu so tračnice za vagenčke. Pod stropom žerjavi. Tako se sicer i-menujejo, toda niso prav nič podobni navadnim žerjavom, ampak so železni, premikajoči se mostovi, na katerih visijo škripci, ki prenašajo kovinaste predmete od drugega orodnega stroja do drugega. Največji taki žerjavi so v obeh ogromnih pritličnih, tri nad-
Po atentatu na ministrskega predsednika egiptovske vlade Gamala Abd el Nasserjia, ki ga vidimo na podobi, je vlada aretirala v Aleksandriji glavne člane »Muslimanske bratovščine« in po sklepu ^-evdluoioinarnega sveta odstavila samega predsednika republike Naguiba. Za atentatorja Abdela Latifa, kakor tudi za vrhovnega voditelja Muslimanske bratovščine Hasana ©1 Ho-deigya je na procesu državni pravnik zahteval smrtno kazen. Kazni še mico bile izvršene, ker hoče sodišče izreči razsodbo šele ob koncu procesa proti vsem članom Muslimanske bratovščine, ki jiim doslej še ni bilo sojeno. Ta tajna organizacija je bila ustanovljena leta 1929 z namenom, da prepreči prodiranje zahodne civilizacije v Egipt in da vse javno življenje preoblikujejo v duhu korana, muslimanskega svetega pisma. Muslimansko bratovščino obtožujejo, da je organizirala že več umorov egiptovskih državnikov in da je tudi zdaj hotela smrtno zadeti najodličnejšega voditelja zadnje revolucije v Egiptu. Muslimanska bratovščina odločno nasprotuje reformam nove vlade. Splošno je mnenje, da dosedanji predsednik republike Naguib, ki je sedaj konfiniran, ni v neposredni zvezi z Muslimansko bratovščino, jmč pa da so se organizatorji atentata hoteli skriti za njegovo ime.
avtomobilska vozila po licenci FIAT (Fabbriche italiane automobili Torino) navajamo naslednje podrotanosti;
Tovorno vozilo vojaške vrste (džip), ki se da uporabiti tudi v druge namene, je že izdelano in zdaj je samo še v praktični preizkušnji. Nato ga bodo poslali v promet. Tudi tovorno vozilo 615 z zmogljivostjo 1,5 tone (kamionček) bo kmalu izdelano. Osebni avto 1400 z bencinskim insDieslovim pogonom na nafto bo dovršeno do srede januarja. Tovarna »Crvena zastava« je od družbe FIAT odkupila licenco za izdelovanje raznih vrst avtomobilov: luksuznih, civilnih in vojaških tovornih vozil (džipov), kamiončka 615 (zmogljivost 1,5 tone) ter raznih vozil za prevoz živil, ognjegasnih vozil, avtobusov (s 16 sedeži) in traktorjev.
Tovarna »Crvena zastava« je namestila stroje ip ostalo opremo za izdelovanje in montiranje avtomobilov na površini, bi je do zdaj ni izkoriščala. Neizkoriščene dvorane so obsegale okoli 20.000 kv. metrov. V Kragujevcu so že do zdaj izdellovali traktorje in avtomobilske priklopnike. Tovarna razpolaga s strokovnim osebjem, ki ima izkušnjo v izdelovanju tehničnih izdelkov, ki zahtevajo isto spretnost kakor izdelovanje avtomobilov, saj je bila tu že ■nekdanja tovarna orožja. Po sporazumu s tovarno FIAT bodo za zdaj razne dele, kakor motorje, nabavljali še v Italiji in montirali v Jugoslaviji. Pozneje bo-
stropja visokih dvoranah, od katerih je ena za veliko mehaniko in druga za montažo. Nekatere prenašajo do 50 ton, ena pa kar 75 ton.
V dvorani za montažo sem se po lestvici povzpel na 9,2 metra visoki in 13 metrov dolgi Dieslov motor, ki ga montirajo za Lloydovo družbo. Namenjen je za ladjo, ki bo vozila v Kongo. Tam sem videl tudi dva manjša, že preizkušena Dieslova motorja za Reško ladjedelnico; bila sta dva zadnja od 12 (ako ne 18), ki jih je naročilo beograjsko podjetje Brodoimpeks. Predno se poslovimo od dvorane za montažo, moram omeniti še neodvisni elektro-generator, to je skupina dveh strojev:	elektrogenerator združen s
svbjim lastnim, razmeroma majhnim Dieslcvim motorjem, kar omogoča ladji, da ima svojo lastno električno energijo za razsvetljavo in druge namene tudi ko miruje in ko ne delujejo veliki ladjini motorji.
Se nekaj sem videl pri Sv. Andreju, kar me je zelo zanimalo. Ko sem namreč mislil, da sem si že vse ogledal, me je inž. Morgagno odvedel v zgradbo, ki že od zunaj ni bila prav nič podobna drugim tovarniškim oddelkom. Notri pa je bilo vse čisto, mirno, z belimi majolikami obloženo in z belimi aparati napolnjeno. To je bil eksperimentalni laboratorij s svojimi razni-
	1945	1946	1947	1948	1949	1950	1951	1952	1953
Izvoz	9,2	55,7	173,0	302,0	192,0	160	184	246,2	70
Uvoz	21,6	35,0	165,4	315,6	291,5	236	242	271 0	183
Za finančnimi trgovinsKa pogajanja
Italijanski minister za zunanjo trgovino obišče Beograd
Kaj sem še videl pri Sv. Andreju
Od ladij na kolesa do ladij na atomski pogon
v
Sovjetska zveza je že leta 1952 pričela v Vzhodni Nemčiji z likvidacijo mešanih gospodarskih družb. Tako je opustila velike tovarne sintetičnega bencina Leima, Troeglitz, Boehlen in v Schwarztheide. Vse kaže, da je ohranila svojo udeležbo samo pri rudnikih, ki pridobivajo uran.
V	zadnjem času so Rusi pričeli likvidirati mešane družbe tudi v drugih zavezniških državah, le v Albaniji no; tu je sicer prav malo rusko-albansbih družb. V Romuniji je bilo po vojni u-stanovljenih 16 mešanih družb (So-vrom). Te družbe so nadzirale velik deil romunske industrije zlasti petroleja, zemeljskega plina, petrolejske opreme, .notranji j>romet, ladjedelnice, premogovnike, letalsko industrijo in izdelavo traktorjev. Sarno nad 4 takšnimi družbami je Sovjetska zveza ohranila še svoje nadzorstvo.
V	Bolgariji so ustanovili po vojni 5 sovjetsko-bolgarskih družb. Od teh so
POGAJANJA MED ITALIJO IN ALBANIJO. V kratkem se bodo seštali predstavniki Italije in Albanije, da bi rešili medsebojne finančne zadeve in eventualno sklenili trgovinski sporazum. Ni še znano, kje naj bi bil sestanek' v Rimu ali Tirani.
VEČJA PROIZVODNJA OPEKE V LETU 1954. Na sestanku združenja italijanskih opekarn, so ugotovili, da je proizvodnja opek v sezoni 1954 bila mnogo večja kot v prejšnjem letu. K temu j,e doprinesla tudi ugodna jesen. Računa se, da bo povpraševanje po o-peki v tej zimi in sezoni 1955 ostalo približno na isti višini kot v letu 1954, posebno pa, če bodo zopet pričeli z javnimi deli v Severni in Srednji Italiji, ki so v zadnjem času skoraj prenehala. Na sestanku Združenja so odločili, da bo njihov prihodnji sestanek v Benetkah in Trstu v maju 1955.
OGROMNA SKODA ZARADI SUSE NA SARDINIJI. V septembru, oktobru in deloma tudi novembru je na Sardiniji vladala velika suša, ki je povzročila ogromno škodo živinoreji. Pašniki so se posušili in onemogočeno je bilo sejanje jesenske krme. Tako se čuti na Sardiniji veliko pomanjkanje krme. Isto velja tudi za kraje v Laciju, A-bruaih, Melise in Kampaniji, kjer niti zadnji dež ni koristil zaradi nizkih temperatur, ki so mu sledile. Ministrstvo za kmetijstvo je sklenilo, da bodo živinorejci v oškodovanih krajih preje!i potrebno krmo, katero bodo lahko plačali do 31. julija 1955. Na Sardiniji bo dežela prevzela jamstvo in obresti za posojila, ki jih bodo dajali denarni zavodi kmetom za nabavo krme,
NEMCI PROTESTIRAJO PROTI ITALIJANSKEMU DUM-PINGU
Na zborovanju združenja tekstilnih industrijcev v Aachenu so prisotni zahtevali od nemške vlade, naj ' jih zaščiti pred uvozom italijanskih tkanin. Uvoz tkanin iz tujine doseže zdaj skoraj 20% proizvodnje tkanin v Nemčiji. Najbolj konkurirajo nemškim izdelkom volneni izdelki iz Italije, in sicer iz Prata. Na sestanku so nemški tovarnarji trdili, da so italijanski izdelki po kakovosti mnogo slabši, ker so izdelani iz že rabljenega materiala. Uvoz volnenih tkanin iz Italije doseže polovico uvoza tkanin iz tujine. Govorniki so bili i zelo ostri in so postavili tudi trditev, da italijanske tovarne iz Prata lahko prodajajo svoje blago po tako nizkih cenah in s tem u-stvarjajo pravi »dumping«, ker izkoriščajo delavstvo. \
do sami izdelovali v\>e dele avtomobilskega vozila. Ko se bo proizvodnja dovolj razvila, bodo ta Vozila lahko tudi izvažali. Računajo, da bodo prihodnje leto lahko izdelali 2000 avtomobilov, čez tri leta pa bo proizvodnja narastla na okoli 10.000 .komadov na leto. Gez nekaj let bo sama avtomobilska industrija v Kragujevcu lahko zaposlila o-koli 10.000 ljudi.
mi oddelki:	kemičnim, tehnološkim,
radiološkim itd. Kdo naj hi vse to o-pisal? Navesti hočem samo dva primera. Fotografiranje iskre in radiogram konstrukcije. Pokazali so ml najprej aparat za fotografiranje iskre. Na njega se postavi drobec kovine. Ko se spusti električni tok, se kovina zaiskri in hkrati iskra fotografira. Svetlobni spektrum na sliki nam potem natančno pove, iz katere kovine je drobec, ki nas zanima, ker izžareva vsaka kovina svoj posebni spektrum.
še bolj zanimiv je aparat za radiograme — ki je kakor so mi zatrdili — največji v našem mestu. S tem aparatom fotografirajo notranji sestav predmeta. Pokazali so mi zelo zmanjšanj posnetek iz plastične tvarine, ki je bil napravljen nalašč zato, da se preizkusi nosilnost nekega projektiranega podstavka v obliki mosta. Radiogram malega plastičnega posnetka je kazal na desni strani nekoliko skrivljene temne proge, kar je pomenilo, da je projektirani most na dotični strani prešibek. Zato so ga morali pri dokončni izdelavi primerno ojačiti. Ko si človek ogleda ves ta laboratorij, dobi še večje zaupanje v solidnost izdelkov tržaške tovarne strojev.
Na poti v tovarno strojev s?m opazil na neki stavbi v neposrednem sosedstvu tovarne napis nad vhodom, ki je pričal, da je tam nameščena tehnična fakulteta tržaške univerze. Potem ko sem si ogledal vso tovarno in še posebno njen laboratorij, mi je bilo takoj jasno, zakaj so tehnično fakulteto namestili tako blizu te znamenite tržaške tovarne.	—od—
zdaj prešle popolnoma v bolgarske roke ladjedelnice Korpso, Sowbolostroj in Tabso (za civilno lealstvo). Pri družbi, ki pridobiva uran, je ostalo vse ne-izpremenjeno in prav tako pri Gorub-so, ki upravlja rudnike svinca, cinka in nekatere druge.
Na Madžarskem je Sovjetska zveza odstopila od Družbe za donavsko plovbo in Družbe za letališki promet; zdi so, da je ohranila svojo udeležbo pri Družbi za pridobivanje boksita in izdelovanje aluminija, kakor tudi pri Družbi 'Masopetrol, ki vodi petrolejsko industrijo. Po vsem lem ,si je Sovjetska zveza pridržala nadzorstvo -nad petrolejsko industrijo v vzohdnih državah; saj nadzira Sovrom-petirdl, Masopetrol in av.srij.ske petrolejske vrelce v Zi-sterdorfu.
Sovjelsbo-kitajske mešane družbe, ki so jih ustanovili leta 1950 in 1951, bodo likvidirali do 1. januarja 1955. M.ed temi je tudi petrolejska čistilnica v Sin-Kjangu, nadalje ladjedelnica v Dai-renu in 'letalska družba.
m
nase
i i i
§enje
Istrska injekcija italijanskemu narodu
Indro Montanelli je italijanski publicist evropskega slovesa. Njegove prispevke priobčujejo tudi veliki srednjeevropski listi. Zato smo toliko bolj pričakovali, da bo o Trstu in istrskih priseljencih napisal nekaj izvirnega, nekaj lastnega. Bili smo razočarani. Po Trstu je pobral, kar lahko pobere količkaj spreten reporter in pod to več ali manj duhovito zbirko mnenj iredentističnih duhovnih in političnih glavarjev postavil svoje ime.
V	sojem prvem dopisu je italijanski javnosti naslikal portret tržaškega škofa Santina, po rodu iz ribiške družine v Rovinju. Narisal ga je kot bojevitega škoja-Kjtt&arfa; sicer pa ga js ta zaprosil, naj v svoj list ne zapiše ničesar, kar mu bo političnega povedal. V uvodu omenja, da je govor tržaškega škofa dne 4. novembra med versko svečanostjo pri Sv. Justu, kateri je prisostvoval sam predsednik italijanske republike Emaudi, zaradi »visokih in krepkih besed« osupnil nekatere ljudi izven Trsta (v Rimu), ker so videli v njem pomanjkanje »takta« in »diplomacije«. (Škof je v svojem govoru govoru tudi o Istri.) Zato so neka‘..ri mnenj'.., piše Montanelli, da je škofa treba premestiti, drugi pa, da ga je treba še nadalje »trpeti« na tem mestu.
Svoj drugi članek (pod naslovom »Zgubili so vse, a ne zahtevajo ničesar«) je pisec posvetu istrskem oe-guncem. Prikazal jih je kot ponosne in patriotične Italijane, ki so našli v Trstu toplo zatočišče, medtem ko so jih v Italiji sprejeli mlačno — indiferentno. Montanelli zavrača kot povsem zgrešen načrt tistih, ki bi priseljene Istrane radi izselili v Avstralijo. Drugi zopet predlagajo, da bi vse istrske begunce — MontaneUl govori nič manj kakor o 200.000 beguncev — vrnili v Istro in jo tako zopet poitalijančili. »Volk danes smeh Ijajoče zija in vabi nazaj; kaj pa če neki dan stisne čeljusti nad glavo tistega, ki jo je vtaknil v njegov gobec?« Samo tako bojevit škof-križar kakor je škof Santin, piše Montanelli, lahko zagovarja takšen načrt.
Zato pisec predlaga, naj se Italija »poistrani«. Iz Istre naj pokličejo še ckoli 60.000 Itali anov, ki so *a i listali in naj jih s sedanjimi begunci vred vzbrizgnejo v telo Italije, ki je nujno potrebno tako zgrajenih in borbenih ljudi, kakor so Italijani iz 1-stre. To bi bilo tudi v korist italijanskim odnosom do Beogradu; kajti ne moremo niti sanjati, da bi se Istrani in Dalmatinci dali absorbirati od Jugoslavije: ostali bi večno tuje telo v nenehnem trenju s krajevnimi obla stvi.
že sam Trst, katerega prebivalstvo ni dovolj plodno, je potreben takšne injekcije iz Istre. In sicer toliko bolj, ker se je tok furlanskega prebivalstva usmeril proti Benetkam. Ta odtok Furlanov, ki so se prej naseljevali v Trstu, je toliko bolj nevaren danes, ko je italijanstvo Trsta zaradi nameravane vpeljave dvojezičnosti v smislu posebnega statuta ogroženo. Demokrat Indro Montanelli odločno zavrača dvojezičnost; uvedba dvojezičnosti bi priznala slovenskim razumnikom, ki edino obvladajo oba jezika, monopol v upravnih in sodnih službah. Trst je lahko obranil svoje italijanstvo samo s tem, da ni priznal nobenega drugega jezika kakor italijanskega. Ako bi prebivalci Trsta, ki so prihajali iz zaledja, lahko vzgajali svoje otroke v materinem jeziku, bi Trst ne ostal italijanski, še danes (po prisilnem poitalijančenju tisočih in tisočih priimkov) je v telefonskem spisku Trsta nad dve tretjini telefonskih naročnikov, katerih imena se končujejo na -ich ali pišejo s -k, -y ali -j in ki so slovanskega, madžarskega ali grškega porekla. Priznanje slovenščine bi torej utegnilo zadržati a-similacijski proces. Sicer ni vredno učiti se jezika, ki ga govori samo dvo-milijonski narod, od katerega živi na Tržaškem komaj 20.000 do 30.000 ljudi. (Ce je res na Tržaškem samo toliko naših ljudi, čemu se jih Montanelli in njegovi somišljeniki tako bojijo?)
V	tem delikatnem trenutku, ko je italijanstvo 'Trsta v nevarnosti, so Istrani v Trstu dobrodošli, zaključuje g. Montanelli, ki verjetno dobro ve, da je danes v Trstu po odhodu an-glo-ameriške uprave okoli 30.000 ljudi brez dela, prav toliko, kolikor se je priselilo Istranov.
Mil
—•v
Sedanji predsednik angleške vlade Winstoji Ohurchill je te dni praznoval svoj 80-letni rojstni dan. Med proslavo v krogu svojih voiilcev v IVoodfandu je spregovoril tudi o sedanjem mednarodnem položaju. Med najvažnejšimi dogodki v evropski zgodovini je gotovo najnovejši sklep zahodnih sil, da se Nemčija zopet oboroži in postavi na noge vojsko 500.000 mož. Ta sklep je najbolj zadel Ruse, pa tudi Francoze. Churchill je v zadnjem času prav pogosto poudarjal potrebo, da bi prišlo do pomirjenja z Rusi. Pisali so, da si je pomirjenje med Vzhodom in Zahodom zadal kot zadnjo življenjsko nalogo; ko bi to dosegel, bi ikončmo odstopil in ugodil tistim, ki pravijo, da je za to mesto že prestar. Prav v tem trenutku, ko je Moskva predložila, naj se skliče nova mednarodna konferenca, na kateri bi sklepali o novi varnostni pogodbi za zagotovitev miru v Evropi, ne da bi se Zahodna Nemčija oborožila, je Churchill svojem volilcem razkril, da je ob koncu vojne ,ko je bila nemška vojska v razsulu, brzojavno naročil maršalu Montgomeryju, naj skrbno shrani orožje, ki so ga zavezniški vojaki iztrgali iz rok nemških vojakov, da bi ga lahko zopet izročili nemškim vojakom, s katerimi se bodo zahodne sile skupno borile proti Rusom, ako bi ruska vojska hotela še dalje napredovati proti Zahodu. Ta Churchillova izjava je silno razburila angleško javnost in iznenadila tudi njegove somišljenike. Churchilla je kritiziral celo veliki politični list »Times«, češ da se ne zlaga z njegovo željo, da bi prišlo do sporazuma z Rusi. Churchillovo izjavo je potrdil tudi maršal Montgomery, ki je bil tiste dni na potovanju po Ameriki. Dejal je, da je Churchillov ukaz tudi izvršil.
MEDNARODNA TRGOVINA
Težaški lesni trg
Splošno se čuti veliko pomanjkanje lesa, tako na krajevnem trgu kakor na samem mestu proizvodnje. Avstrija ne razpolaga z zadostnimi količinami lesa in je prepovedala izvoz celuloznega lesa, Jugoslavija je pa ustavila do nadaljnjega ves izvoz rezanega mehkega lesa, ker je kontingent za to leto. (400.000 kub. metrov) že izčrpan. Italija mrzlično povprašuje po gradbenem lesu, blagu, ki ga Avstrija izvaža v zelo omejeni količini, ker je tudi nemško’ povpraševanje po njem veliko. Levant povprašuje po blagu, čeprav so se cene zvišale, toda zaradi pomanjkanja lesa tudi to povpraševanje ni našlo odmeva. Verjetno, da se bosta v januarju in februarju zopet pojavili na lesnem trgu Romunija in Češkoslovaška, tako da se bo trgovina z lesom zopet uravnovesila.
Težko je govoriti o povprečnih cenah v sedanjih razmerah, ko je na trgu tako malo razpoložljivega blaga. Avstrijsko blago franco vagon Trbiž, neocarinjeno, se prodaja: jelove deske tombante 24.000-25.000, III 22.000-22.500, III-IV široke rO,500-21.500, ozke tisoč lir manj. Levantska izbira 43.50 dolarja za blago fob Trst, centimetrsko blago 41,50 dolarja za kub. meter.
Malta 427 t itd. Uvoz turškega lesa čez Trst se je izredno zmanjšal zaradi tamkajšnjih finančnih težav.
MRTVILO NA TRGU S KOŽO IN KRZNOM TUDI V ITALIJI Na sestanku Zveze italijanske kožar-ske industrije je predsednik te ustanove, sen. Turani podal obsežno poročilo o stanju mednarodnega trga s kožo in krznom. Na mednarodnem trgu s tem blagom vlada splošna mrtvilo. Ponudba vedno boli narašča, dočim je povpraševanje malenkostno. Uporabo kože so izpodrinili razni nadomestki, gumi, plastične materije itd. Na trg so vplivali tudi razni drugi pojavi, kakor pomanjkanje nekdanjih vojaških naročil. Tudi v Italiji se čuti to splošno mrtvilo. Zato bi bilo potrebno izpopolniti izdelavo tega izdelka in doseči izvoz tudi lahkih kož. Senator Turani je napovedal, da bo v kratkem na blagovni borzi v Milanu pričel poslovati tudi Oddelek za kože.
LES
JUGOSLOVANSKI ZA ITALIJO
Tržaško združenje lesnih trgovcev je bilo iz Rima obveščeno, da je Jugoslavija dovolila uvoz 40.000 kub. metrov lesa v Italijo. Tega izvoza ne zadene najnovejša zapora izvoza mehkega lesa.
ŽIVAHNEJŠA TRGOVINA Z LESOM V OKTOBRU
V primeri s septembrom se je promet z lesom oktobra meseca v Trstu za malenkost dvignil. V Trst je namreč prispelo v oktobru preko 21.983 t lesa proti 20.831 t v septembru, medtem ko so pošiljke po morju dosegle 21.823 t proti 19.458 t v mesecu septembru. Največ lesa je dobavila Avstrija, to je 14.207 t, nato češkoslovaška 4.554 t in Jugoslavija 1872 t lesa.
Med vsemi zainteresiranimi državami kupuje Grčija čez Trst največje količine lesa. Tako je znašal njen nakup v oktobru 4714 t, to je enako kot v septembru. Zmanjšale SO' se pošiljke v Egipt. Te so znašale 3476 t, medtem ko se je občutno zvišal izraelski nakup lesa; dosegel je 3288 t. Arabija je kupila 2276 t, Sirija in Libanon 1359 t, V. Britanija 1204 t, Sudan 1114 t, Turčija 775, Italija 541, Libija 453,
TITOV OBISK INDIJI. Predsednik FLR Jugoslavije Tito je 30. novembra odpotoval z Reke na ladji »Galeb« na obisb v Indijo in Burmo, kjer se bo zadržal 18 dni. V predsednikovem spremstvu so podpredsednik zvezne vlade A. Rankovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in poleg drugih državnikov tudi njegov tajnik dr. Jože Vilfan. Pred odhodom je predsednik Tito v posebni poslanici jugoslovanskim narodom poudaril, da so takšna potovanja koristna, ker omogočajo jugoslovanskim državnikom, da se seznanijo z notranjim razvojem v tujih državah in z njihovim glediščem glede zunanj epoiitičnih vpraš anj.
SOVJETSKI PREDLOG ODBIT. Zahodne države so odbile vabilo Sovjetske zveze na posebno konferenco v Moskvi ali Parizu, na kateri bi se dogovorili o zajamčenju evropske varnosti, ne da bi se Nemčija oborožila. Ce^ prav je Jugoslavija načelno pozdravila to pobudo zlasti, ker je bila naslovljena na 23 držav, se pravi ne samo na velike države, je vendar po mnenju jugoslovanske vlade rok (29. nov.) za sklicanje konference prekratek. Konferenco bi bilo treba sklicati kasneje. Glede na gledišče zahodnih držav je sovjetska vlada organizirala konferenco v Moskvi, katere so se udeležili samo predstavniki njenih zaveznic in Vzhodne Nemčije.

DENAR POSTAJA CENEJŠI PO SVETU. Valutni izvedenci ugotavljajo, da se je denar po zaklčuku sovražnosti v Koreji splošno pocenil, se pravi, da so se znižale obresti, po katerih se denar lahko najame pri denarnih zavodih. V ZDA so najprej znižali obrestno mero od 2 na 13/4%, potem v začetku tega leta na 11/2%, Dne 17. septembra 1953 so v V. Britaniji in Franciji znižali obrestno mero od 4 na 3 1/2%. Februarja 1954 je sledilo v Franciji znižanje na 3 1/4, v Londonu meseca maja na 3%. V Belgiji se je oktobra 1953 znižala obrestna mera na 2 3/4% (od 3%); v Zahodni Nemčiji so junija 1953 znižali obrestno mero od 4% na 3 1/2%, nato v maju 1954 na 3%; v Holandiji aprila 1953 od 3% na 21/2% in v Avstriji septembra lanskega leta od 5% na 4% in končno junija 1954 na 31/2%. V Švici so za dolgoročne kredite znižali obresti junija 1954 od 2,90 na 2,62%.
DENARNI OBTOK V JUGOSLAVIJI NARASTEL. Konec oktobra je dosegel v Jugoslaviji denarni obtok vrhunec, in sicer 82 milijard 700 milijonov. V primeri s položajem konec lanskega leta se je povečal za 14 milijard. Nasproti septembru je v oktobru narastel za 4 milijarde. Glede vzrokov tega naraščanja ugotavljajo, da so dohodki prebivalstva v prvih desetih mesecih tega leta v primeri z razdobjem lanskega leta narasli za 13%, tako da znašajo 400 milijard dinarjev. Od tega odpade 206 milijard na plačne sklade, ki so bili konec letošnjega oktobra za 16% večji kakor lani. Medtem je bilo zaposlenih 200.000 novih delavcev in uslužbencev, deloma pa so bile plače tudi zvišane. Pou večasi so se dohodki kmečkega prebivalstva za 12 milijard, ,in sicer v prvi vrsti zaradi večje prodaje živine.
DNE 20. NOVEMBRA so po vnej Jugoslaviji obhajali obletnico proglasitve Zvezne republike Jugoslavije v Jajcu. Ob tej priložnosti je moskovski list »Izvestja« objavil članek, v katerem ugotavlja, da so sovjetski marodi z velikim zadovoljstvom pozdravili izboljšanje odnosov med obema državama.
SILNE NEVIHTE so te dni divjale v Rokavskem prelivu in ob zahodni o-bali Vel. Britanije. Doslej so zahtevale okoli 50 človeških žrtev. Vihar je potopil tudi 7.300 tonsko trgovsko ladjo »Tresiiian«, ki je vozila 9.000 to pšenice, medtem ko je neko peirolejsko ladjo preklal na dvoje.
TEČAJ DINARJA. Na obračunskem mestu v Ljubljani je dinar notiral 24. novembra: 1 dolar 1146 dinarjev, 1 angleški funt 3175,50,	100 zahodno-
nemškoh mark 28.141,30, 100 belgijskih frankov (Zagreb) 2510,94, 100 francoskih frankov 304,76,	100 švicarskih
frankov (Zagreb) 21.300, 100 italijanskih lir (Ljubljana) 195, 100 lir STO 176, 100 hol. flonintov 23.696 in 100 švedskih kron 17.425 dinarjev. Dinar na prostem trgu dne 30. nov. v Rimu IGO dinarjev 93 lire in v Milanu 90. Nev/yorška banka Deak and Co. je 19. nov. plačala za 1 dolar 588,23 dinarja (uradni tečaj 300) ali 628,93 lire.
Od iredentističnih sanj do gospodarshe resničnosti
Na Križišču §i@¥ensif€go, italijanskega in inrionskega jezika
m.
V našem posebnem primeru, mislim, je treba zajeti narodnostni (etnični) položaj okoli gornjega Jadrana predvsem v njegovi celoti, v njegovih glavnih potezah. Tu je za našo orientacijo med dvema velikima etničnima enotama, med Italijani na eni in Slovani na drugi strani, povsem dovolj, ako upoštevamo eno samoi njihovo značilnost (karakteristiko) — jezik. Ako si torej ogledamo jezikovni zemljevid, tedaj moramo — ako je natančen — ugotoviti na njej dva jezikovna bloka: prvi furlanski, drugi slovenski; izmed teh se posebno prvi prepogosto spregleda. Imenujem ju bloka zaradi tega, ker zapirata izvirnemu področju italijanskega jezika njegovo vzhodno mejo od konca do konca, med Alpami in morjem.
Furlanski jezik se govori v skrajnem severozahodnem delu Italije, na ozemlju, ki se razteza od levega brega reke Piave, približno vse do vzhodnega roba nižine, ki jo obkoljuje že na obronkih iznad nje področje slovenskega jezika s svojim širokim lokom od Bele (Fella), levega pritoka Til-menta (Tagliamento) do morja, okoli izliva Soče, Pravi, neposredni zahodni sosed slovenskega jezika je torej furlanski in ne italijanski jezik. Ta je to samo, v kolikor je prodrl na furlansko področje, posebno v njegova mestna središča in v kolikor se je — potem, ko je potisnil starejšega brata od morske obale — v ozkem pasu vzdolž morske obale raztegnil do naše jezikovne meje. Toda tu je obstal pred samim podnožjem gričastega o-zemlja, kjer se ta vzpenja iz ravnine; kjer je vdrla izpod kraškega podzemlja na plan Timava skozi sedem žrel ter se v kratkem, toda vendar precej širokem toku izliva v morje.
Furlanski jezik je res romanski jezik, toda ni narečje italijanskega, temveč glavni člen posebne, retoromanske jezikovne skupine, v katero sodijo poleg njega:	romanski v Graubinden-
skem ali Grizonskem kantonu in ladinski v drugem delu tega kantona in v nekaterih dolih Južnega Tirola. V Švici je bila romanskemu jeziku priznana individualnost ter z zakonom zajamčena prostost uporabe in razvoja. Odnos furlanskega jezika nasproti italijanskemu v enotni Italiji ni urejen na podoben način in slabo kaže, da bi se izpolnile nade tistih, ki želijo za svojo Furlanijo avtonomijo na podlagi nove italijanske ustave. Za nas je važno to, da je meja med furlanskim in slovenskim:	jezikovnim
področjem že stoletja ustaljena in da so bili odnosi med obema narodnostnima življema do zdaj vedno odnosi dobrega sosedstva.
Slovenski blok pomeni v okviru te razprave tisti del slovenskega jezikovnega področja, ki se razteza do morja med Timavo in Trstom. Po njem sta furlansko in italijansko jezikovno področje na zahodu ločeni od »mešanega pasu« na našem jezikovnem področju, na vzhodu. Izraz »mešani pas« uporab-ijam zaradi kratkosti, in to v posebnem smislu, a ne v tistem, v katerem se navadno uporablja. Razložil ga bom nekoliko pozneje. S slovenskim blokom je prekinjena: kontinuiteta med pravim italijanskim naravnim jezikovnim ozemljem, ki se je s tankimi tipalkami raztegnilo do Timave na eni in »mešanim pasom« na drugi strani. (Prav to potrjuje tudi akcija, ki so jo nedavno začeli Italijani, da bi prebili slovenski blok vzdolž obale, in ki jo zdaj hočejo pred očmi Zavezniške vojaške uprave naglo dokončati z množičnim naseljevanjem svojega življa.)
naučili in vzljubili kot jezik bujne kulture. Naši ljudje iz krajev pod beneško oblastjo so radi odhajali na študije v Padovo. Na neko podobno podlago je zadel italijanski jezik v Trstu in Miljah (Muggia); v prvem so med drugimi prebivalci živeli tudi Slovani. Iz teh dveh mest je predhodnik italijanskega jezika, furlanščina namreč, izginil šele pred nekaj manj kakor dve sto leti. Drugi starejši brat italijanskega jezika v naših krajih je bil tisti romanski jezik, ki je v obalnih mestih Dalmacije že davno umrl, a se je do neke mere ohranil v zahodni Istri, v Rovinju in Vodnjanu.
»Mešani pas« je, kakor je bilo rečeno, tudi del našega jezikovnega področja. Na tem pasu ni »mešani pas« enoten predel, kjer se povsod poleg našega govori tudi italijanski jezik, temveč ustvarja skupino jezikovnih o-tokov, katerih prebivalstvo je pomešano', čeprav ne povsod v istem razmerju; ti jezikovni otoki so medsebojno ločeni s pasovi povsem slovenskega življa, To oboje velja, posebno glede največjega med temi jezikovnimi otoki, namreč glede mesta Trsta, Italijanski jezik v »mešanem pasu« ni kratko' obmejni drobec matične glavnine v Italiji; on ni nastal po njenem postopnem širjenju v smeri vzhodne obale Jadrana, bodisi z o-svajanjem nenaseljenih predelov, bodisi z asimilacijo prejšnjega prebivalstva. Nasprotno, on je tu — razume se, da pravim to brez omalovaževanja — jezikovna usedlina, naplavljena v teku zgodovine v raznih razdobjih, pripeljana od zunaj, a ne samonikla.
Benetke so do konca XVIII. stoletja vladale zahodnemu delu Istre in skoraj vsej Dalmacijii, v katero se po nekem morda zgrešenem izročilu vključujejo tudi predeli južno od Dubrovnika, Državna uprava je v vseh panogah javnega življenja uporabljala isto narečje italijanskega jezika, ki se govori v samih Benetkah. Samo po sebi je umevno, da se je tako širil italijanski jezik do neke mere v večjih in manjših središčih. Ta jezik je veljal kot nekakšen mednarodni jezik pomorstva, in trgovine na obalah ne samo Jadrana, temveč tudi vsega vzhodnega Sredozemlja, Z druge strani so se ga v našem narodu, kakor tudi v drugih deželah po svetu mnogi
Zanimivo pa je za politično plat vprašanja, ki ga obravnava ta knjiga, n posebno, značilno nekaj drugega. Propad Benetk in razširitev avstrijske državne oblasti, ki je kmalu nato sledila, tako na vso zgornjo Italijo kakor tudi na vzhodni obali Jadranskega morja, ni imela za posledico, da se na področju od Trsta do Boke Kotorske vpelje namesto italijanskega jezika, recimo nemški, to je tisti državni jezik, katerega uporabo in moč so tako dolgo uporno branili avstrijski oblastniki na škodo slovanskih jezikov. Italijanski jezik je tudi pod novo vladavino v vseh primorskih deželah ostal privilegirani jezik. Takšen položaj se ni izpremenii niti tedaj, ko se je morala, Avstrija umakniti iz gornje Italije. Nasprotno, po ustavnih preobrazbah in vpeljavi občinske in pokrajinske avtonomije (razume se, niti zdaleč po jes demokratičnih načelih) so Italijani, katerim so nepravični volilni zakoni zagotovili oblast tudi tam, kjer so bili v manjšini, pridobili nova sredstva za, širjenje italijanskega jezika. Odtlej sta spremeba številčnega razmerja med obema na-rodnostima, in — kot končni rezultat — razširitev italijanskega jezikovnega področja do skrajne možne meje glavni cilj italijanske politike nasproti Slovanom:	najprej v kronovinah
stare Avstrije, nato v novih pokrajinah kraljevine Italije, a zdaj na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Narodnostni položaj, katerega razvoj in sestav sem poskušal označiti in katerega ravnotežje v coni A Svobodnega tržaškega, ozemlja rušijo Italijani še nadalje, zares ni pripraven za u-porabo narodnostnega načela niti tedaj, ko bi hoteli postopati po nekem drugem še bolj subjektivnem merilu, kakor je to jezikovno merilo (kriterij). Drugače se vidi zadeva samo tistim, ki žele potisniti slovenski narod od morja in okrniti našo državno mejo na zelo občutljivem in važnem odseku.
(Se nadaljuje) Dr. Josip Vilfan
MILAN. Surove kože fco prodajalec: krave z repom do 30 kg 225-235 lir kg, nad 30 kg 230-240; voli 40-50 kg 220-2,30, nad 50 kg 210-220; biki nad 40'kg 160-179; teleta surove osoljene kože 3-6 kg 570-670, 6-8 kg 490-530; konji 165-185; mezgi 115-125; osli 85-95; ostriženi ovni 500-540; koze .1100-1200 lir komad; kozlički 460-500 lir komad; jagnjeta 390-450 lir komad.
NOVE CENE KONOPLJE, Nova cena konoplje je bila določena na 30.125 lir za stot in je y veljavi od 16. septembra. Dejansko ta cena ustreza ceniku, ki ga je že 'uporabljal Konzorcij proizvajalcev in ki pomeni povišek za okoli 12%.
VIŠJA CENA NIKLJU NA ANGLEŠKEM, Mond Nicke! Compan,y je zvišala ceno rafiniranega niklja za 36 funtov; tako stane zdaj tona, niklja 519 funtov za notranjo uporabo na Angleškem. V tem razmerju je bila tudi zvišana cena izvoznega niklja. Zadnjič je bila cena niklju zvišana 14. januarja 1953, in sicer od 454 na 483. PODRAŽITEV PŠENICE NA SVETOVNEM TRGU
Iz Londona poročajo, da kaže cena pšenice na svetovnih trgih splošno težnjo navzgor. V Chicagu se prodaja pšenica v terminski kupčiji po 2,30' dolarja za bušel, se pravi, da je sedanja cena za 12% višja kakor lansko leto v tem času. V enem samem mesecu je narasla za 4%. Na londonski borzi Baltic Exhange notira tona vrste Mantitoba cif Britanija v terminski kupčiji za december okoli 600 šilingov, se pravi 7 šilingov več kakor v začetku novembra, in na liverpoolski borzi cental 23 šilingov, se pravi 1 šiling več. Sredi polebja bi bilo skoraj prišlo do zloma v kupčiji s pšenico, medtem ko je zdaj kupčija, zelo živahna. V prvih treh sezonskih mesecih, se pravi do začetka novembra so že prodali 35% letne proizvodnje, in sicer 3,7 milijona ton, medtem ko so v istem razdobju lanskega leta prodali komaj 2,3 milijona ton, se pravi 20% letne kvote. Ugotovljeno je že bilo, da bo letos svetovni pridelek pšenice za 25% manjši kakor lansko leto. Do-
segel bo verjetno 1658 milijonov bu-šlov (lansko leto 2206 milijonov). Računajo, da bo nazadovanje po posameznih državah naglednje: v Združenih ameriških državah od 1168 na 960 v Kanadi od 614 na 298, v Avstraliji od 204 na 140 milijonov bušlov. Samo Argentina je pridelala nekoliko več, in sicer 260 milijonov, lansko leto 220 milijonov bušlov. Tudi poročila iz Sovjetske zveze so neugodna. V Ukrajini se je pridelek zmanjšal za 10 milijonov ton v primeri z običajno letino. Ruske 'pšenice letos verjetno sploh ne bo na svetovnem trgu. Tudi v podonavskih državah je bilo manj pšenice kakor lansko leto. V V. Britaniji so bile izčrpane zaloge ministrstva za prehrano. Tako bo morala Anglija uvoziti 1 milijon ton več pšenice kakor običajno. Pri vsem tem ne računajo splošno na nov skok cene, ker- so stare zaloge v izvoznih državah še močne.
AMERIŠKA PŠENICA ZA JUGOSLAVIJO
Na vprašanje, kakšen uspeh so i-meli jugoslovansko-ameriški razgoro-ni v Washingtonu, je podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Svetozar Vukmanovič, ki je vodil jugoslovansko delegacijo, odgovoril:	Lahko rečem,
da smo prav tako kot v težkih dneh zadnjih let našli razumevanje in pomoč pri vladi ZDA. Doseženo je bilo soglasje glede dobave pšenice naši državi, da bomo laže prebrodili posledice suše. Glede pšenice je, kot vedno, gledišče naše vlade, da se ne zadolžuje za reprodukcijske namene, ker bi taka zadolždeev še boli obremenila našo plačilno bilanco, oziroma Zavrla gospodarski razvoj države. Zato smo prosili pomoč v pšenici in jo tudi dobili. Jugoslovanska delegacija se je razgovarjala tudi s predsednikom Mednarodne banke za obnovo ter proučila možnost uporabe tretje transe posojila pri Mednarodni banki za kmetijski razvoj. Predsednik Blake je pozdravil ta namen in dogovorjeno je bilo, da bo še to zimo posebno odposlanstvo Mednarodne banke obiskalo Jugoslavijo, da bi z jugoslovanskimi strokovnjaki proučilo financiranje načrta za razvoj kmetijstva.
'V pMtanisču
JUGOSLOVANSKE LADJE
Jugolinija. »Hrvatska« je priplula
19.	nov. z Reke, vkrcala 1400 t dn odplula 20'. nov. v Kazablanko. »Hercegovina« je prispela 22. nov. iz Benetk z 240 t, vkrcala 70 t in odplula 22. nov. na Reko. »Učka« je prispela 29. nov. z Reke, vkrcala 500 t in odplula
20.	nov. na Daljni vzhod. »Srbija« je priplula 30. nov. iz ZDA, izkrcala 174 t, vkrcala 121 t in odplula 30. nov. na Reko. »Zagreb« je priplula 30. nov. z Bližnjega vzhoda s 584 t, vkrcala 1720 t in odplula 3. decembra na Reko. »Skopje« je prispela 30. nov. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 1200 t in odplula v Benetke.
Pričakuje se prihod: »šabca« 3. dec. iz Turčije, »Skopja« 4. decembra iz Benetk, »Velebita« 12. dec. iz Severne Evrope, »Črne Gore« 17. dec. iz ZDA.
Jadrolinija. »Pelješac« je priplula 23. nov. iz Grčije z 240 t, vkrcala 70 t in odplula v Grčijo. »Istra« je prispela 30. nov. iz Grčije s 72 t, vkrcala 27 t in odplula 1. dec. v Grčijo.
Pričakuje se prihod »Lastova« 7. decembra.
nam pojasnili, da je ta vest še preu-ranjena, čeprav je res, da naraščajoče potrebe prometa med Jugoslavijo in Južno Ameriko zahtevajo uvedbo tak-šne proge s pristajanjem ladij tudi v Trstu.
POCENITEV KAVE V JUGOSLAVIJI. V Jugoslaviji pričakujejo dovoz večje količine kave (iz Brazilije). Poleg tega prispe te dni še okoli 250 ton kave. Zaradi tega računajo, da se bo kava pocenila in bo stala okoli 2100 dinarjev kg.
JUGOSLAVIJA NA MEDNARODNIH SEJMIH
V prihodnjem letu se bo Jugoslavija udeležila mednarodnih sejmov .v Frank furtu (spomladanskega in jesenskega sejma), nadalje v Milanu, Trstu, Smirni im Solunu; dalje na Dunaju, v Damasku in Sao Paolu pa tudi v Karačiji V Pakistanu.
NOVA PROGA JUGOLINIJE V JUŽNO AMERIKO
V biltenu Zveze tržaških trgovcev smo našli vest, da bo Jugoslovanska linijska plovba dne 1. januarja 1954 uvedla pomorsko progo med Reko in Južno Ameriko, ker se je promet v o-beh smereh povečal, in sicer na podlagi trgovinskih sporazumov, sklenjenih med Jugoslavijo in državami Južne Amerike. Proga bo enomesečna. Na njej bosta vozili moderni jugoslovanski ladji »Srbija« in »Makedonija«. Poleg tovora lahko sprejme prva 43 potnikov, druga 10. Ladji vozita z br-zino 14 milj,
O tem smo prosili pojasnila pri tržaškem zastopstvu Jugolinije. Tu so
Ze ho je bil za predsednika Združenih ameriških držav izvaljen Woodrow Wilsan (1913-1921), so prebivalci ob reki SV. Lovrenca samjlali o prometu in trgovini med odprtim morjem in pristanišči ob Velikih jezerih v osrčju Združenih ameriških držav. Ta sen. se bo uresničil okoli leta 1960, ko bo dograjen prekop po reki Sv. Lovrenca do Atlantskega morja. Ostra borba med zagovorniki im protivniki te nove prometne žile je trajala dobrih 50 let, dokler ni končno maja meseca ameriški Kongres odobril gradnjo novega prekopa. Ko bo novo delo dokončano, bodo tudi veliki parniki (s tonažo 10.000 ton) lahko pluli od obale Atlantskega morja po reki Sv. Lovrenca v bogato osrčje Združenih ameriških držav tja do mesta Buffalo, Cleveland in Toledo ob jezeru Erie, na kanadski strani pa do Toronta. Po vseh teh mestih žive tudi Slovenci, zlasti v Clevelandu j,n Torontu. Obstajajo tudi načrti za podaljšanje te nove prometne žile do drugih Velikih jezer, se pravi do mest Chicago, Detroit, Milwaiukee in Duluth.
Prekop, ki ga bodo gradili bo dolg 46 milj (74 kilometrov) in vsa morska pot (po reki Sv. Lovrenca in jezerih) bo do obale Atlantskega morja do zadnjega pristanišča v osrčju Amerike dolga 4.000 km. Izvedenci menijo, da ne bo novi prekop po svojem, pomenu nič zaostajal za Sueškim ali Panamskim.
Na dolgi progi 4000 km je že okoli 95% te prometne žile plovne tudi za velike parnike, in sicer so to Velika jezera in spodnji tok reke Sv. Lovrenca, medtem ko je sedanja struga na dolžini 190 km nad Monrealom zdaj dostopna samo za ladje, ki obsegajo okoli 15000 ton. (Evropski rečni prekopi navadno dopuščajo plovbo ladjam te tonaže). Velika jezera so med seboj povezana s prekopi in zatvorni-cami, medtem ko so obšli znane Niagarske slapove med jezeri Erie in Ontario s prekopom IVeJland. Po tem prekopu je že zdaj promet zelo velik; lani so od Dulutha ob Gornjem jezeru do Chicaga, Clevelanda in raiznih pri-Stanišč ob jezeru Erie prepeljali okoli 106 milijonov ton železne rude. Ker leži Gornje jezero 200 metrov nad morsko gladino, so speljali vodo po prekopih in zatvornicah. Skozi zatvornice pri Sault St. Marie med Gornjim jezerom i.n jezerom Huron že presega ladijski promet skupni promet skozi Panamski, Sueški, Mamchesterski in Kiel ■ ski prekop.
Reko Sv. Lovrenca bo treba samo na spodnjem toku poglobiti. Velike teža-
4000 km v osrčje Amerike
Nov prekop bo stal okoli 5 mili! ar d dolarjev
ve pa nastajajo med Monrealom in jezerom Ontario, kjer boi pri Mednarodnih brzicah (Intemational Rapids) treba popolnoma na novo zgraditi prekop, dolg 74 kril. (Panamski prekop je dolg 90 km). Na kanadski strani je že bil tu zgrajen prekop, ki pa je globok samo 4 metre.
ZA GRADNJO PREKOPA POJDEJO MILIJARDE DOLARJEV Za gradnjo prekopa na tem odseku je Kongres nakazal kredit 105 milijonov dolarjev posebni družbi, ki bo pozneje pobirala prevoznino od ladij, ki bodo plule po tem predelu. Kanada bo prispevala za gradhjo prekopa okoli 200 milijonov dolarjev, in sicer na odseku, kjer se struga vleče po kanadskih tleh. Poleg prekopa bo treba zgra-
stanišča na Vzhodu, to je ob atlantski obali. Računajo, da bo samo Ne\v York zgubil okoli 15% svojega današnjega prometa, ko bo odprta nova pomorska pot. Zgubo bodo imela tudi 'druga pristanišča, kakor Boston, Philadelphia, Baltimore in celo New Orleans ob Zlati obali. Nasprotniki gradnje so tudi predstavniki velikih železniških družb na Vzhodu, ker bo prekop oškodoval železnico. Tako stane danes prevoz tone blaga od 'Clevelanda po železnici do pristanišč ob Atlantskem oceanu 13 dolarjev, po vodi pa bo stal 1,70 dolarja. Med. nasprotnike je treba prišteti tudi premogovnike v Pensilvaniji in Ken-tucky, ker se bojijo, da jih bo nova prometna pot zrinila s kanadskega trga.
MLWAUX.EE'
CHICAGO
mSHINS
diti še razne pristaniške naprave, ta-kO' da cenijo skupne stroške za gradnjo na okoli 5 milijard dolarjev. Ako bodo novo prometno žilo podaljšali do Dulutha, bo merila od morja 7000 km.
AMERIŠKE ŽELEZARNE IŠČEJO TUJO RUDO
NEW YORK PROTI GRADNJI PREKOPA
Boj za gradnjo prekopa je trajal tako dolgo, ker so se gradnji upirala pri-
Ko so se končno tudi velike ameriške železarne, med njimi tudi M. A. Han-na Company, odločile da podprejo agitacijo za gradnjo prekopa, je postal načrt Eisenhawerjeve vlade izvedljiv. Predsednik nadzornega odbora te družbe G. Humphrey, ki je stopil v Eisen-
stale okoli 600 milijonov dolarjev.
MIZARJI
KMETOVALCI
PODJETNIKI
T
n u
d i
Baske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parkete najugodneje
CALEA
Tel.
90441
R S
Viale Sonnino, 24
I>. MEKI
IRSURIESIE, UL XXX OTfOMlEB
Telef 29-812, Telgr. KAPI, Trieste
Import = Export vseh vrst
PEUTOmE in GMDREMPtJI MAlEftlALa
IMPEXPORT
TRST ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA;
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA;
kolonialno blago
tekstil, in raznovrstne"stroj e
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Golt it na
s?..
Uf/nžO'
? s z; z	v" af
S UL, CAROUCC! U
Postrežemo
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
ELEKTRO-INŠTAUCIJSKO PODJETJE
Ambrožič Milan
TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite~našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo
Sosič
S 0 S S I
M A	R š 0
OPČINE, Trg Monte Re 4
TEL, 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „ VIQ UI« A SA ”
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah.
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke • Gene ugodne I
2aklopmh in g laima zaloga:
mm
ZADRUŽNI
KONZORCIJ

Z JEST
trst
Ul. Valdlrivo 3 Telefon 35-034
»GOSPODARSTVO**
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO In Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri FUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov, uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarpa »Graphis«
howerjevo vlado, je lahko ugodno vplival na razvoj agitacije za gradnjo prekopa. Velika ameriška železarska indu-sitrija na Srednjem zahodu namreč čedalje bolj potrebuje železno rudo iz tujine, ker so nekateri ameriški rudniki ob reki Sv. Lovrenca in Velikih jezerih pričeli usihati. Železna ruda v nekaterih rudnikih ima namreč čedalje manjši odstotek železa (komaj 26%). Nekatera železarska podjetja (U. S. Steel Corporation) so si zagotovila rudnike v Venezueli. Omenjena družba M. A. Hama Company je v družbi z ostalimi podjetji potrošila 200 milijonov dolarjev, da bi si zagotovila rudo iz Kanade, zlasti iz-Labradorja. V ta namen so 'tudi zgradili 500 km dolgo progo, ki bo iz Labradorja, dovažala rudo na Srednji zahod. Računajo, da bodo že leta 1957 okoli 20 milijonov ton te rude (prepeljali iz Labradorja. Ta prevoz bo vsekakor bolj poceni po reki Sv. Lovrenca in prekopu kakor po železnica.
Američani na Srednjem zahodu pričakujejo, da bo prekop silno pospešil razvoj njihovega gospodarstva in s tem tudi razvoj mest kakor Detroita, kjer je sedež avtomobilske industrije, zlasti pa Chicaga, ki šteje že danes okrog 3 milijone 600.000 ljudi. Računajo, da bo prekosil celo New York, ki šteje 7,900.000 prebivalcev. Predvidevajo, da bo promet po reki Sv. Lovrenca dosegel 50 milijonov ton na leto, medtem ko znaša danes komaj 10 milijonov in pol. A-meriško ministrstvo za trgovino meni, da se bo promet dvignil celo na 85 milijonov ton.
Ogromne elektrarne, ki jih bodo zgradili ob Mednarodnih brzicah, zahodno od Monreala, bodo dajale okoli 12 milijard kilovatnih ur električne e-nergije na leto. Nove elektrarne bod ;
SEDEŽ. TRST . ULICA P A B I O FILZI ST. 1 O / I < - TELEFON ST. TS-OS
SPOWRSKF.GA ZDRU/EMIAI
Gospodarsko sodišče v Kopru
Kaj so pravzaprav gospodarka sodišča
Vse skupne delovne pogodbe predvidevajo, da so delodajalci dolžni izplačati ob božičnih praznikih svojim u-službencem božično nagrado ali trinajsto plačo. Načelno znaša božična nagrada eno mesečno plačo, vendar hočemo tu v kratkem podati zadevne določbe za posamezne sektorje gospodarskega udejstvovanja:
Trgovinski sektor: na dan pred božičnim praznikom mora delodajalec izplačati svojim uslužbencem božično nagrado, ki znaša za osebje z uradniško kvalifikacijo 1 mesečno plačo, za osebje z delavsko kvalifikacijo pa plačo 26 delovnih dni. Ce pa se je 'delovno razmerje začelo, oziroma končalo nied letom, pripadajo uslužbencem sorazmerni deli mesečne plače oziroma Plače za 26 delovnih dni; pri tem se doba izpod pol meseca nie šteje; dočim Se doba nad pod meseca šteje kot cel mesec.
Gostinski obrati: vsemi uslužbencem, tako z uradniško kot z delavsko kvalifikacijo, pripada kot božična nagrada eno-meseona plača odnosno njen sorazmerni ded, če je delovno razmerje prenehalo, ali če se je začelo v teku leta.
Obrtniški obrati: osebam, zaposlenim v obrtniških obratih, pripada kot božična nagrada plača za 200 ur, oziroma sorazmerni del te plače, če je delavec izstopil iz obrata ali nastopil službo v teku leta.
Industrijski sektor: uslužbencem z uradniško kvalifikacijo pripada kot božična nagrada enomesečnia plača, u-službencem z delavsko kvalifikacijo pa Plača za 200 ur dela, če je ta oseba bila zaposlena v obratu vse leto. Ce pa je nekdo bil v obratu japoslen le del leta, mu pripada kot božična nagrada sorazmerni del enomesečne plače oziroma plače za 200 ur dela.
V vseh sektorjih se Lot osnova za izračunavanje božične nagrade šteje osnovna plača, izredna doklada in vse druge sestavine uslužbenskih prejemkov.
Odbitki od zneska božične nagrade na račun pridobninskega davka kat. C2 (R.M. Cat. C2) se pa računajo takole:
1)	če božična nagrada ne presega 18.461 lir, ni nobenega odbitka;
2)	če božična nagrada presega znesek 18.461 lir a ne dosega 20.000 lir se izračuna odbitek v izmeri 4,40% na razliko med 240.000 lir in zneskom, ki ga dobimo, če znesek božične nagrade Pomnožimo s 13;
3)	če božična nagrada presega 20.000 lir a ne doseže 73.846 lir, se odbitet' računa v izmeri 4,40% na celotni znesek božične nagrade;
4)	če božična nagrada presega znesek 73.846 lir a ne dosega 80.000 lir, se odbitek računa na celotni znesek božične nagrade, delno v izmeri 4,40% in delno v izmeri 8,80%. Del božične nagrade, ki je v tam primem podvržen odbitku v izmeri 8,80%, je vsota, ki jo dobimo, ako od produkta: 13 plača pomnožena s 13, odbijemo 960.000 lir;
5)	če božična nagrada znaša 80.000 lir oziroma, ako presega ta znesek, se odbitek računa v izmeri 8,80% na celotni znesek.
Ta praktična pravila veljajo seveda le v primeru, ako j.e bil uslužbenec zaposlen v obratu celo leto. Ce pa se je delovno razmerje pričelo oziroma pie-nehalo v teku leta, prejme uslužbenec sorazmerni del enomesečne plače in se tudi odbitki na račun pridobninskega davka kategorije C2 računajo temu primemo.
Vsa podrobnejša pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGU.
ZAKONSKE DOLOČBE
Uradni vestnik štev. 3 Generalnega Komisariata za Tržaško ozemlje vsebuje med drugim naslednje nove zakonske določbe:
Odlok štev. 21 določa dodatek za stro ške odmere, ki se mora pobirati poleg izenačenih zavarovalnih prispevkov v kmetijstvu za leto 1954 na 5% teh prispevkov.
Odiok štev. 24 proglaša spremembo u-kaza ZVU št. 15 z dne 24. januarja 1950, bi vsebuje določbe o nadzorstvu nad izvozom nekaterih vrst blaga v I-talijo. Ta odlok razveljavlja člen II. ukaza .ZVU o nadzorstvu izvoza nekaterih vrst blaga iz kovin.
Poslovni. Koledar
POSLOVNI KOLEDAR ZA MESEC DECEMBER 1954
Do 5. decembra morajo proizvajalci in grosisti sodavic, naravne in umetne mineralne vode, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodajo tega blaga izvršene prodajalcem na drobno v mesecu novembru 1954.
Do 10. decembra morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovinski zastopnik! in prodajni agenti za radio-elektrjčne a-parate in material predložiti koncesio-niranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu novembru 1954.
Do 10. decembra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce V.4 in V5/7 za mesec november in nakazati zavodu znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavarovanje.
Do 18. decembra morajo davkoplačevalci plačati tretji obrok davkov in taks po obrazcu davčnega plačilnega lista za 1954/55 in šesti obrok davkov in taks i)o obrazcu davčnega plačilnega lista za 1954.
PRENAGLJEN UKREP O POTNIH
DOVOLJENJIH
Po odloku generalnega komisarja i-talijanske vlade za Tržaško ozemlje, ki je bil izdan 27. novembra, je od 1. decembra dalje za potovanje v Jugoslavijo čez obmejni blok v Femečah, železniško postajo Opčine, dalje Pesek in postajo Draga potreben italijanski potni list ;za potovanje čez blok v Škofijah pa poleg osebne izkaznice še prepustnica, ki jo izda tržaška kvestura (policija v ulici XXX oktobra). Doslej je bil dovoljen prehod meje z osebno izkaznico in dovolilnico Jugoslovanske gospodarske delegacije oziroma z rednlim potnim listom. Zdaj pa je prehod čez državno mejo med cono A in Jugoslavijo nemogoč brez potnega lista, za prehod pri Škofijah v cono B. pa se zahteva tudi prepustnica tržaške policije. Prehod meje je bil torej otežen z novo formalnostjo, ki pomeni novo zgubo časa. .Za nabavo potnega lista je potreben rok vsaj 14 dni. Poslovni ljudje, ki morajo po opravkih čez mejo, so morali odložiti potovanja. Slovensko gospodarsko združenje je pri tržaški kvesturi posredovalo, naj bi novi odlok uveljavili šele prvega januarja, da bi tako poslovnim ljudem omogočili, da si med tem časom nabavijo potne liste. Posredovanje je ostalo brez uspeha. Naj tudi omenimo, da je brez potnega lista ostalo mnogo tržaških dijakov, ki študirajo v Jugoslaviji. Treba bi bilo omogočiti, da jim njihovi starši lahko izposlujejo v Trstu potni list. Tržaška javnost je tudi mnenja, da bi bila oblastva lahko počakala z odlokom vsaj, dokler se ne zaključijo italijansko - jugoslovanska pogajanja o ureditvi obmejnega prometa.
Kmetom in delavcem dvolastnikom bo dovoljen prehod v cono B z obmejnimi izkaznicami, ki jih bo izdajal komisariat za javno varnost v Miljah.
SPREJEM PRI JUGOSLOVANSKEM
GENERALNEM KONZULU
Na dan jugoslovanskega državnega praznika, dne 29. novembra je jugoslovanski generalni konzul Mitja Vcšnjak priredil sprejem, ki se ga je poleg predstavnikov oblastev in drugih ustanov udeležilo tudi lepo število predstavnikov gospodarskih poslovnih krogov.
OBISK PREDSEDNIKA TITA V KOPRU IN BUJAH
V nedeljo, 21. novembra ]e predsednik FLRJ Tito obiskal Koper in Buje. Na velikem zborovanju v Kopinu je imel govor, v katerem je govoril o pomenu londonskega sporazuma glede Trsta. Svoj govor je tudi posvetil zunanjepolitičnim odnosom Jugoslavije ter notranjemu .gospodarskemu razvoju. Omenil je razne težave, kakor slabe vremenske okoliščine, ki so tudi letos nastopile in škodile letini ter ta-
Do 31. decembra morajo trgovci na drobno, gostilničarji in krčmarji, obrtniki in svobodni poklici, ki plačujejo davek na poslovni promet IGE v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu, plačati četrti obrok tega davka za leto 1954.
Do 31. decembra morajo 'imetniki restavracij, gostiln, krčem ,barov, kavam in drugih gostinskih obratov z dovolilnico javne varnosti, plačati registrskemu uradu takso za upravno dovolilnico za leto 1955 in predložiti upravno dovolilnico ^(licenco) zn obnovo policijskim oblastem.
Vsak petek: Trgovci in industrijei, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet s tedenskim nakazilom, morajo plačati ta davek na prodaje izvršene v preteklem tednu.
Hkrati je treba predložiti v obnovo občinskemu higienskemu uradu upravne dovolilnice tega urada. Dalje so dolžni, da do 31. decembra zaprosijo za obnovo dovolilnic pristojnega urada vsi imetniki obratov, bi prodajajo likerje, špirit, profume na alkoholni bazi in podobno.
V,sa podrobnejša pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGU, ki jim tudi po potrebi opravi vse v tej zadtevi.
IUi''Blha" IuhII l'l	lin—Mlin ■—- —	— —
ko zavrle nadaljnjo gospodarsko graditev. Napovedal je gospodarske ukrepe, da bi se življenjska raven prebivalstva čimbolj dvignila. Življenje se bo zboljšalo, ko bodo v kratkem pričele obratovati nove tovarne. Z druge strani pa bodo investicije zmanjšane. Gradili bodo samo to, kar je bistveno potrebno in prepustil nadaljnjo gospodarsko izgraditev bodočim rodovom, da bi sedanji rod lahko laže živel.
UPORABA SLOVENŠČINE PREPOVEDANA. Na pobudo tržaškega župana Bartolija je tržaški občinski svet, v katerem imajo iredentisti večino (po zaslugi volilnega reda), preprečil slovenskim svetovalcem, da bi govorili slovenski, čeprav jim to dovoljuje »posebni statut.«
NOVE BEGUN CE POŠILJAJO;, V FRASCHETTE. Nove begunce iz Jugoslavije je doslej privabljalo Svobodno tržaško ozemlje z anglo-ameriško vojaško upravo. V svoji domišljiji so si kandidati za begunstvo predstavljali na Tržaškem novo Amerika. Ko so sami preizkusili to Ameriko in življenje po taboriščih, so seveda pričeli misliti drugače. Italijanska uprava pošilja nove begunce iz Trsta v staro taborišče Fraschette, ki leži okoli 25 km iz Rima. To taborišče je prišlo že takoj po vojni na silab glas; že podnebne razmere niso tam zdrave. Kdor enkrat zaide v to taborišče, se težko reši iz njega.
Slovenska gospodarsko -kulturna zveza ustanovljena
Pri.prvljalni odbor za ustanovitev Slovenske gospodarske kulturne zveze v Trstu je naglo izvedel vse potrebne priprave, tako da je bil ustanovni občni zbor Zveze že preteklo nedeljo. V prostorih Slovensko-hrvatske prosvetne zveze so se poleg pripravljalnega, odbora zbrali mnogoštevilni predstavniki prijavljenih društev in drugih u-stanov ter po podrobni razpravi o pravilih ustanovili Slovensko gospodarsko kulturno zvezo. Ta bo v imenu vseh članic branila gospodarske in kulturne koristi Slovencev na Tržar škem v novih razmerah. Po ustanovitvi je bil izbran izvršni svet, v katerega so bili izvoljeni Jože Babič, Jože Bizjak, Stanko Bole, dr. Karl Ferluga, dr. Angel Kukanja, Mirko Kosmina., Mirko Luin, Marko Lah, dr. Stanko Oblak, Drago Pahor, Boris Race-žarko, Peter Sancin in Ubald Vrabec. V nadzornem odboru bodo dr. Fortunat Mikuletič, ki je predsedoval občnemu zboru, dr. Andrej Budal in dr. Rudolf Perhauc. Sklenjeno je bilo, naj se glavni svet, ki ga predstavljajo odposlanci včlanjenih organizacij, sestane čez mesec dni. Zboru so prisostvovali tudi predstavniki naše mladine, ki hoče sodelovati pri delu za obramibo našega ljudstva.
Piran, 28. nov.
Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, je bilo ustanovljeno v Kopru okrožno gospodarsko sodišče, katerega krajevno območje obsega okraje Gorico, Koper, Postojno, Sežano in Tolmin. Zato bo zlasti gospodarske kroge na Tržaškem ozemlju zanimalo, kakšna so ta gospodarska sodišča in kaj spada v njihovo pristojnost.
Zakon, s katerim se ustanavljajo gospodarska sodišča, je bil objavljen 20. julija. 2e več let pred objavo tega zakona so obstajale državne arbitraže, ki so se po stopnjah delile na okrajne, okrožne in republiške arbitraže. Pred nje so spadali vsi medsebojni premoženjski spori, v katerih so nastopale kot stranke gospodarske organizacije, zadružne organizacije, finančno samostojni zavodi ter federacija, ljudske republike, avtonomne e-note, okraji, mesta in občine in njihove ustanove, ki jim je priznana lastnost pravne osebe. Kljub temu pa arbitraže niso imele značaja rednega sodišča, marveč so bile bolj podobne (borznemu) razsodišču, ki so mu bile podobne zlasti po tem, da zoper njihove sodbe ni bila dopustna pritožba.
Namesto arbitraž so bila zdaj uvedena redna gospodarska sodišča, ki so tudi po svoji stvarni pristojnosti več ali manj podobna prejšnjim trgovskim sodiščem, toda s to razliko, da niso sestavni del civilnih sodišč, temveč popolnoma neodvisne ustanove z lastno sodno organizacijo. Razen zgoraj navedenih sporov, ki so prej spadali v pristojnost državnih arbitraž, spadajo v pristojnost gospodarskih sodišč tudi vsi pomorski spori In sojenje gospodarskih organizacij in odgovornih oseb v teh organizacijah za gospodarske prestopke. Za inozemce pa je posebno važna določba, da sodijo gospodarska sodišča, če ni dogovorjena pri-
Kakor smo že zadnjič poročali, je Slovensko gospodarsko združenje dalo pobudo za ustanovitev tržaško-jugoslovanske trgovinske zbornice z namenom, da bi prispevala k poživitvi za uresničenje te svoje zamisli pismeno zaprosilo' zaslombo pri Trgovinski zbornici v Trstu. Nato je prišlo do ustne izmenjave misli med predstavniki Trgovinske zbornice in Združenja. Trgovinska zbornica je izrazila svojo pripravljenost, da podpre vsako pobudo, ki pojde za tem, da se gospodarski stiki z Jugoslavijo poglobijo. Tržaška trgovinska zbornica ima glede upravljanja mešanih zbornic že izkušnjo, v kolikor je poučena o začetnih težavah, na katere je naletela ustanovitev tržaško-avstrijske zbornice, ki uspešno deluje že delj časa. Slov. gospodarsko združenje ima namen resnično- izpeljati svojo zamisel in je v ta namen tudi že stopila v stik z drugimi poslovnimi ljudmi, ki niso člani združenja, ker želi, da bi akcija zavzela res široke kroge ne glede na narodnost bodočih članov trža-ško-jugoslovanske zbornice.
KONKRETNI STIKI Z JUGOSLOVANSKIMI TRGOVINSKIMI ZBORNICAMI
Slovensko gospodarsko združenje je za svojo zamisel o ustanovitvi trža-ško-jugoslovanske zbornice moralo zainteresirati tudi jugoslovanske zbornice, ker si brez sodelovania jugoslovanskih podjetij ni mogoče zamisliti mešane trgovinske zbornice. Tudi sicer je učvrstitev trgovinskih zvez z Jugoslavijo narekovala ožje osebne stike s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva in samimi podjetji. Ta pobuda je našla pri predstavnikih trgovinskih zbornic v Ljubljani, Zagrebu in Boegradu popolno razumevanje.
V sredo, 25. nov. se je odpravila iz Trsta v Ljubljano močna delegacija Slovenskega gospodarskega združenja, v kateri so bili predstavniki najvažnejših uvoznih in izvoznih podjetij, špediterjev in drugih poslovnih krogov, ki so zlasti v stiku z Jugoslavijo. V prostorih trgovinske zbornice LR Slovenije so se sestali s predstavniki omenjenih zbornic in izmenjali misli o sami ustanovitvi tržaško-jugoslovan-
stojnost razsodišča, tudi v gospodarskih sporih med domačimi pravnimi osebami in tujimi fizičnimi in pravnimi osebami. V sporih, v katerih je e-na stranka domača fizična, oseba, druga pa ena izmed zgoraj navedenih pravnih oseb, sodijo namreč redna civilna sodišča.
Po stopnjah se gospodarska sodišča delijo na okrožna, višja in vrhovno gospodarsko sodišče. Okrožna gospodarska sodišča se ustanavljajo za območje več okrajev in mest, višja gospodarska sodišča pa se ustanavljajo praviloma za vse območje posamezne republike, medtem ko je vrhovno gospodarsko sodišče najvišje gospodarsko sodišče v državi.
Okrožna gospodarska Isodišča so stvarno pristojna, da sodijo v vseh gospodarskih, odškodninskih in pomorskih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 1 milijon dinarjev, in gospodarske prestopke, za katere so po zakonu pristojna, da odločajo v prisilnem likvidacijskem postopku (konkurz), da vodijo register gospodarskih organizacij in da o-pravljajo izvršbo. Ta pristojnost je precej podobna stvarni pristojnosti prejšnjih okrožnih kot trgovskih sodišč z že omenjeno razliko sojenja za gospodarske prestopke in pa opravljanja izvršbe, ki so jo prej opravljala tudi v trgovskih sporih civilna sodišča.
Višja gospodarska sodišča so stvarno pristojna, da sodijo na prvi stopnji v gospodarskih, odškodninskih in pomorskih sporih, če vrednost spornega predmeta presega 1 milijon dinarjev, in ne glede na vrednost spornega predmeta v gospodarskih sporih, ki
ske zbornice v Trstu ter o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti, da bi se izmenjava med Jugoslavijo in Trstom pa tudi med Italijo in Jugoslavijo čimbolj razvila. Razpravo je vodila ga. Dermastija, predsednica trgovinske zbornice za Slovenijo, iz Beograda pa je prispel na sestanek tudi glavni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ive Barbalič. Po stvarni in jedrnati razpravi je bil dosežen popoln sporazum. Predstavniki jugoslovanskih zbornic so izrazili svojo pripravnost, da s svojim sodelovanjem pomagajo pri ustanovitvi mešane tržaško-jugosiovanske trgovinske zbornice in da po ustanovitvi tudi v njej sodelujejo po svojih članih.
Popoldanskega sestanka so se udeležili tudi neposredni predstavniki jugoslovanskih podjetilj, ki trgujejo s Trstom in Italijo. Do izraza je prišlo obojestransko stremljenje, da bi prišlo do čim večje izmenjave blaga, kar bi seveda koristilo tudi tržaškemu gospodarstvu. Razprava je bila popolnoma konkretna in se je sukala o trgovini z živino, lesom, sadjem, kolonialnim blagom, s tehničnimi predmeti itd. Poudarjena je bila potreba po čim obširnejši liberalizaciji, ki naj bi onemogočila vsako diskriminacijo pri zaključevanju poslov in podeljevanju uvoznih in izvoznih licenc. Prav sistem teh licenc, kakor se izvaja v Trstu, ovira medsebojno izmenjavo. Diskriminacija pri podeljevanju licenc je kriva, da se je z licencami razvilo pravo prekupčevanje. Tudi okvir tržaško-jugoslovanske izmenjave, ki ga je postavil zadnji trgovinski sporazum (1,2 milijarde lir) je pretesen. Med razpravo o trgovini s kolonialnim blagom so jugoslovanski izvozniki ugotovili, da v Trstu ne najdejo' v zadnjem času razpoložljivega kolonialnega blaga, n. pr. kave, kot je to bilo nekdaj. Radi bi pospešili nakup kolonialnega blaga, ker imajo v ta namen tudi na razpolaga večjo količino deviz.
Predstavniki tržaških poslovnih krogov so odnesli iz Ljubljane najboljše vtise ne samo glede pripravljenost) jugoslovanskih gospodarskih ustanov in podjetij, da storijo kar je v njihovi moči za razvoj izmenjave s Trstom temveč tudi glede samega sprejema.
zadevajo varstvo ali uporabo izumov, vzorcev, modelov in znamk, pravice do uporabe firme, v sporih zaradi nelojalne konkurence in avtorske pravice, za gospodarske prestopke, za katere so po zakonu pristojna, da odločajo o sporih o pristojnosti med okrožnimi gospodarskimi sodišči v svojem območju in da opravljajo izvršbo. Kot sodišča druge stopnje pa odločajo o revizijah in pritožbah zoper sodbe in sklepe okrožnih gospodarskih sodišč.
Vrhovno gospodarsko sodišče je pristojno, da izdaja splošne uzance, da odloča o revizijah in pritožbah zoper sodbe in sklepe višjih gospodarskih sodišč in o sporih o pristojnosti med višjimi gospodarskimi sodišči in med okrožnimi gospodarskimi sodišči iz območja dveh višjih gospodarskih sodišč. Vrhovno gospodarsko sodišče sme tudi odrediti, da sodi v pomorskih sporih eno ali več okrožnih in eno ali več višjih gospodarskih sodišč.
Kakor sodniki rednih sodišč in njihovi prisedniki (sodniki-iaiki), tako so tudi., sodniki gospodarskih sodišč voljeni. Senate okrožnega sodišča sestavljajo en sodnik kot predsednik in dva občasna sodnika (sodnika-laika). Ce sodi višje gospodarsko sodišče na prvi stopnji, sestavljajo njegov senat en sodnik kot predsednik in dva občasna sodnika; če pa sodi na drugi stopnji, sestavljajo njegov senat dva sodnika in en občasni sodnik. Senate vrhovnega sodišča pa sestavlja pet članov, od katerih sta predsednik in en član sodnika, ostali trije pa občasni sodniki. Za določene manj važne spore liz pristojnosti okrožnega gospodarskega sodišča je pristojen sodnik posameznik, ' splošne uzance pa sprejema vrhovno gospodarsko sodišče
Naše višje srednje šole so v letošnjem šolskem letu ohranile v glavnem isto število dijakov kot v preteklem šolskem letu. Višja realna gimnazija (s klasično vzporednico), učiteljišče in trgovska akademija so štele lani skupno 513 vpisanih dijakov (v istem vrstnem redu: 239, 129, 145), letos je na istil zavodih vpisanih 487 dijakov (226, 98, 163). Skupna razlika nasproti šolskemu letu 1953-54 znaša torej 26 dijakov manj.
Manj dijakov imata letos višja realna gimnazija (—i'J) in učiteljišče (—31), medtem ko beleži trgovska a-kademija prirastek 18 dijakov v primeri z lanskim šolskim letom. Moram pripomniti, da negativno razliko ni pripisati malodušnosti naših staršev, temveč drugim vzrokom, predvsem gospodarskim in socialnim. Brez-'poselnoslt to Dziseittev v Avstralija večjega števila naših ljudi sta imeli svoj negativni vpliv tudi na število naših višješolcev.
Letos stojimo pred posebno ugotovitvijo, ki ni bila v prejšnjih letih še tako izrazita, in sicer usmerjevanje naše šolske mladine v strokovno izobraževanje. Je to pojav, ki se v Italiji že nekaj let naglo širi in s tem v zvezi padanje števila dijakov s humanističnim šolanjem, že lansko šolsko leto je imela, trgovska akademija 6 razredov od predpisanih 5, letos pa je število razredov naraslo na sedem. Učiteljišče, ki je lani štelo- 6 razredov (predpisani so 4), je letos sicer ohranilo isto število razredov, ne pa vsaj istega števila dijakov.
Po spolu je stanje dijakov na omenjenih zavodih naslednje: Učiteljišče 17 moških in 81 deklet. Trgovska a-kademija šteje 66 moških in 97 deklet. Na obeh zavodih prevladuje ženski spol, in sicer na učiteljišču v razmerju 4,77 deklet na 1 moškega, na trgovski akademiji 1,47 deklet na 1 moškega, Prvi razred trgovske akademije šteje letos 50 dijakov, na učiteljišču 14, na realni gimnaziji (s klasično vzporednico) 61 dijakov.
Vse kaže, da se je tudi naša mladina začela usmerjati v strokovno šolsko izobraževanje. Cernu ta preobrat? Mislim, da ima ta preusmeritev v šolanju čisto posebno ozadje. Starši, ki navadno odločajo pri izbiri
lienalie mi Meni ladiu
Za izrednega komisarja tržaške radijske postaje (italijanske in slovenske) je vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje postavil inž. V. Ma^ dinvernija. Dosedanji komisar dr. E. Martini-Mauri je bil imenovan za ravnatelja ustanove SIPRA v Rimu. Nadzorstvo nad poslovanjem Tržaške rar dijske ustanove bo poverjeno komisiji treh članov, ki jih bo postavil generalni komisar K,
K našemu zadnjemu sestavku pod naslovom »Nesrečna roka pri tržaškem radiu« moramo dodati nekaj razlage. Slovenska radijska poročila, kii jih čujejo poslušalci slovenske po-stje (Trst II) niso prevod radijskih poročil, sestavljenih v glavnem uredništvu RAI (Radio Audizioni Italiar ne) v Rimu, temveč jih sestavljajo i-talijanski uredniki, ki so jih premestili od italijanske radijske postaje (rado Trst I) k slovenski postaji. Slovenske urednike, ki so doslej sami sestavljali radijska poročila za slovensko postajo, so torej ponižali na položaj prevajalcev poročil, ki jih sestavljajo samo krajevna poročila iz Trsta to nekaterih slovenskih občin na Tržaškem in v goriški pokrajni. * v
na splošni seji, ki jo sestavljajo vsi sodniki in občasni sodniki tega sodišča in po en zastopnik višjih gospodar-stoih sodišč.
Iz prehodnih in končnih določb zakona bi bilo važno omeniti, da ostane za odločanje o gospodarskih sporih, ki nastanejo iz zunanjetrgovinskih razmerij med domačimi gospodarskimi podjetji, organizacijami in ustanovami in med tujimi gospodarskimi podjetji, organizacijami in ustanovami,, še nadalje pristojna zunanjeitrgo,vinska arbitraža v Beogradu, če sta se pravdni stranki pismeno dogovorili za njeno pristojnost.	dr. Fr. J.
šolanja svojih otrok, ki so končali nižjo gimnazijo, se neradi odločijo za učiteljišče, ker je perspektiva za zaposlitev vsako leto neugodnejša, število naših osnovnih šol se je nekako ustalilo in vsa razpoložljiva mesta so zasedena, Absolventom učiteljišča ostaja le malo upanja, da, bi dobili službo. Učiteljišče' je dalo že veliko število maturantov, ki jih naše osnovne šole niso mogle zaposliti. Čakati je treba, da starejša generacija, ki še uči, gre polagoma, v pokoj in izprazni mesto mlajšim silam. Čakati se pa ne da, iskati je treba zaposlitev drugod, ki jo učiteljiščniki le s težavo najdejo
v gospodarskem življenju Trsta in njegovega ozemlja.
Prav iz tega razloga so začeli starši usmerjati svoje otroke na edini slovenski višji strokovni zavod — trgovsko akademijo. Ta vrsta šole daje zaključeno strokovno izobrazbo', s katero se absolventi z lahkoto uživijo v praktično delo, za katero, so poklicani. šolanje traja pet let in če dijak iz kateregakoli razloga ne bi mogel šole končati, bo še vedno lahko prišel do zaposlitve prej kot drugi z drugovrstnim šolanjem. Verjetno je, da naše starše pri tej izbiri vodi še nekaj drugega, in sicer vsakoletna popolna zaposlitev maturantov trgovske akademije. Trst je še vedno važno pomorsko, prometno, trgovsko in industrijsko središče. Mlade sile s trgovsko in gospodarsko izobrazbo imajo zato večjo možnost zaposlitve. Pri pametni bodoči ureditvi pristaniškega, prometa v skladu z londonskim sporazumom bodo možnosti zaposlitve še večje. In če bo londonska spomenica res vsestransko uresničena, bodo tudi nezaposleni učitelji dobili mesta, četudi ne šolska, ampak kot prevajalci in tolmači pri vseh javnih in drugih u-stanovah, saj obvladajo prav dobro, kot vsi ostali naši dijaki, oba jezika.
število dijakov na naši višji gimnaziji je le za 13 enot manjšei v primeri z lanskim. Za naše razmere jih je še vedno prav lepo število (226), dokaz, da si naš narod želi, da pride bodoča generacija tudi do višje izobrazbe, da bomo v vseh plasteh intelektualnega življenja primerno zastopani.	—ar.
S P Li O Š IV A TRGOVSKA
1
UVOZ
IZVOZ
K O P K R (CAPO DIS TRIA)
TELEFON 43 In 100
ZASTOPNIK ZA TRST:
J. ADAMIČ
UL. VALDIRIVO 13, telef. 28=449
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO RIB SADJA IN ZELENJAVE
P M A O tel. št. 15
BRZ0JAV: DRAGONJA UMAG
Čestitamo k PRAZNIKU REPUBLIKE 29 november
Ritarič Ivan
IMPORT * EXPORT
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 = TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510

LJUBLJAM
Mestni trg 2
TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT
VELETRGOVINA PREDMETOV DOMAČE IN UMETNE OBRTI
ZOBOTREBCI, INDUSTRIJSKE ČIPKE - LESNA GALANTERIJA IN POSODA - oKAFI, SITA - RAZLIČNA NASADILA - UMETNI KOVAŠKI PREDMETI ,,KR0PAcc Izvažamo vsako količino : Prodajamo na drobno v poslovalnicah v Portorožu, sv. Nikolaju,
Ljubljani in na Bledu
!
Predstavništvo za Trst in sev. Italijo :
Inž. Čok Andrej - Trst, ul. Reato Angelica B Tel. 48-057
Za Idrijske čipke in ročna dela: Didič Rinseppa - Trst, nlica Carducci 10 Telefen 24-931
P« meilnmdno svlopievoziiio petlje
SOCIETA' GOllANA AUTOTBASP0RTI
G O R I Z I A Via Donizetti N. 27
Tel. 28-43
♦
Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
♦
Specialni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
i/
Tllf 1“
G. M. C0L1BIN & FIGLIfl
UVOZ - IZVOZ
MiUTOVIHTE in IZMUL.KOV
Trst, Ulica I. dellaCroce4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
Jakob Vatovec
TRST - Via Torrebianca 19
Tel. 23-587, 37-561
uvoz	I z v o z
/kolonialnega blaga
/ INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNIH PREDMETOV /	TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
_F. SPADARO_
iSPEOlCIJSK/i TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96 847
SCALO LEGNAMI-PROSECCO
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 -• TEL. 59 Poštni predat 184
Telegr.: SPADSPEDIT
AVTOGARAŽA
M B II A IV I C A A DELAVNICA
TRST- ULICA MORERI 7 TELEFON ŠTEV. 35 608
Trgovina
tkanin
CITTAR
ul. Del Teatre Romane 1, Trst Telefon št. 31:110
Velika izbira tkanin najboljših angleških znamk
IZVAŽAMO VSAKOVRSTNO SADJE, ZELENJAVO, GOZDNE SADEŽE (MALINE, BRINJE), SVEŽE IN SUHE GOBE. PRVOVRSTNE SUHE SLIVE V EMBALAŽI PO ŽELJI KUPCA. PREDVSEM PA PRIPOROČAMO NAŠO PRVOVRSTNO PARADIŽNIKOVO MEZGO POLNJENO V DOZAH, TUBAH IN V SODIH
Stran 4
TRZNI PREGLED
Tržaški trgr
KAKAO
TRST. Po naglem zvišanju cene kakava ;pred dvema tednoma, se je cena zopet znižala in dosegla prejšnje kvo-tacije.
i tali jonski trg
Cene kmetijskim pridelkom na italijanskem trgu so se v zadnjem tednu še okrepile. Največje zvišanje cen je bilo opaziti pri pšenici, koruzi, otrobih, maslu, debelih prašičih in olivnem olju. V zadnjem tednu se je povečalo tudi število kupčij. Za nekatere pridelke bo kmalu še večje povpraševanje, ker se bližajo božični prazniki. Mlini so pakupitii večje količine mehke pšenice na nekaterih tržiščih Severne nalije. Zato je cena poskočila na nekaterih trgih za 50-10» lir pri stotu. Trda pšenica pa gre teže od rok. Večje je povpraševanje po koruzi s strani praši cere j cev, ker se bliža čas zakola prašičev. Cene neoluščenemu rižu so padle. Cene otrobom so se zvišale zaradi pomanjkanja krme, ki je prizadelo obširne pokrajine. Cene krme so visoke in zelo različne od trga dd trga. Na trgu s klavno živino je živahno. Potrošnja mesa se je zvišala zaradi hladnega vremena. Cene sie držijo visoko. Cene debelim prašičem so krepke. Maslo najde takoj odjemalce; cene so neznatno poskočile. Trg s sirom je miren. Cene so ustaljene na nizkih kvo-tacijah. Oživel je trg z olivnim oljem. Prekupčevalci hitijo z nakupom večjih količin olja, ker predvidevajo letos slabo letino in ker je vlada storila ukrepe za zaščito proizvajalcev. Cene so visoke in na nekaterih tržiščih še naraščajo. Mirno je na trgu z vinom. Zanimanje je le za tipična vina boljših vrst z visoko gradacijo. Sveže sadje in sezonska povrtnina gresta dobro od rok. Cene paradižnikovi mezgi so šibke.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7700 do 7900, dobra 7400-7500; trda pšenica dobra 8800-9100; pšenična moka tipa »00«
10.600-	11.000; krušna moka tipa »0« 9800-9900, tipa »1« 9400-9500, tipa »2« 8600-8700; moka za testenine tipa »0« 10.500-10.800; pšenični zdrob tipa »0«
11.600-	11.800, tipa »1« 11-100-11.300; pšenični otrobi 3450-3550; koruza I. 5400-5600, JI. 4750-4850, HI. 4550-4650; koruzna moka I. 6500-7100, II. 5700-5800, IH. 4450-4550; rž 4800-4900; inozemska rž 4600-5100; ječmen 4900-5100; inozemski ječmen 5000-5200; oves 5000-5200; inozemski oves 5200-5300; proso 7100-7600; inozemsko proso 6000-6100.
Neoluščeni riž: Arborio 7000-7400; Vialone 7300-76001; Gigante Verceddi 7200 do 7500; R. B. 6700-6900; Rizzotto 6500-6700; Maraiteilli 6800-7100; P. 6 6600 do 6800; Roncarolo 6300-6500.
Oluščeni riž: Arborio 14.200-14.800; Vialone 14.000-14.700; Camaroli 15.200-15.700; Gigante Varcelli 14.300-14.900; R. B. 12.400-12.600; Rizzotto 12.000 do 12300; Maratelli 12.200-12.600; P. 6 11.900 do 12.200; Roncarolo 11.500-11.700; Pier-rot 10.600-10.900; krajevna vrsta 9800-10.200.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave breje (prvesnioe) 5 stotov teže 130-200.000 lir glava; telice 2 stota težke 65-75.000 — vprežna živina: voli 250-300 lir kg; krave 6 stotov težke 200-260'.000 lir glava — klavna živina: voli I. 6 stotov težki 260-320 lir kg, JI. 170-190; krave 6 stotov težke I. 260-320, II. 170-190; junci 5 stotov težki I. 320-360, II, 200-250; telički I. 400-480, II. 320-370; molzne krave 180-250; prašički za rejo 15-20 kg 620-650 lir kg, 20-25 kg 600-625; suhi prašiči 30-50 kg 540-580, 50-80 kg 450-
TRST. Tržaški trg s kavo je nekoliko bolj živahen. Po kavi v tranzitu povprašujeta Jugoslavija in Avstrija. Avstrija sicer vedno bolj pogosto kupuje to blago v severnih pristaniščih, ki imajo bdljše zveze s pristanišči na viru proizvodnje.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 57,50; Rio N. Y. 3 62; Santos Superior 76; Santos extra prime crivello 18 79; Vie-toria 5 good to large bean 55,50: srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 65; Salvador 76; Kostarika 79,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 490; Moka Hodeidah 1 545; afriška kava, v šilingih za cwt: Uganda prana in prečiščena 395; indonezijska, v holandskih fio-rinitih za 100 kg: Bali Robusta 10-12% nečistoče 420.
Povprečne čeme ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska; Rio N. Y. 5 1350; Rio N. Y. 3 1390; Santos Superior 1610; Santos extra prime good to large bean 1640'; Vietoria 5 good to large bean: srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1530; Salvador 1760; Kostarika 1800; arabska: Gimma 1485; Moka Hodeidah 1 .1560; afriška; Uganda prana in prečiščena 1280; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1270.
SLADKOR
TRST. Cene angleškega sladkorja so se nekoliko znižale, in sicer na 40/12/6 funta šterlinga (v prejšnjem tednu 41/10). Na trgu ni povpraševanja, zato je miren.
515; debeli prašiči 100-150 kg 375-395, 150-200 kg 395-410, 200-250 kg 410-420: svinje za pleme 30 kg 680-720; konji za zakol I. 220-230 lir kg, II. 160-180; žrebeta za zakol 290-300; mezgi za delo I. 90-100.000, JI. 60-65.000 lir glava; mezgi za zakol I. 160-170 lir kg, H. 130-140; oali za delo 65-70 lir kg, ali 40-45.000 lir glava; osli za zakol I. 130-140, H. 110-120: ovce 165-215: jagnjeta 330-350 lir kg.
škatlah po 5 in 10 kg 140-150 lir kg, v škatlah 1 kg 155-165, v škatlah % kg 165-175, v škatlah 1/5 kg 195-205.
Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1954 v sodih 124-128, v škatlah po 5 in 10 kg 155-165, v škatlah 1 kg 165-175.
OLJE
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 500-550; živi kopuni750-800, zaklani 900-1000; živi zajci 280-320; zakleni s kožo 380-440, brez kože 400-470; žive pegatke 650 do 700, zaklane 850-950; žive kokoši 550-600, zaklane 700-800; žive inozemske kokoši 525-575, zaklane 626-675, zmrznjene 500-000; zaklane gosi 400-450; zaklani golobi 800-850; piščanci I. 70(>-725, II. 600-650; inozemski piščanci živi 475 do 525; zaklani piščanci I. 925-975, II. 750-800; inozemski zmrznjeni piščanci 550-650; živi purani 475-525; zaklani purani 600-700; žive pure 525-575, zaklane 700-800; sveža jajca il. 45-46, navadna 41,50 do 42,50; inozemska sveža jajca 26/35.
FIRBNZE. Olivno olje do največ 1% kisi. 460-470, do največ 1,50% kisi. 450-460, do največ 2,50% kisi, 430-450, do največ 4% kisi. 420-430; dvakrat rafinirano tipa »A« 455-460, tipa »B« 425-435; semensko olje 360; olje iz zemeljskih lešnikov 395 lir kg.
VINO
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 810; čajno maslo 880; sir grana proizv. 1953 740-780, proizv. 1954 530-590 ;star 1-30 dni 360-380, 30-60 dni 390-410; sbriniz svež 410-440; postan 540 do 580; emmenthal svež 450-480, postan 520-550; provolone svež 440-470, postan 520-5601; gorgomzoila svež 270-290, postan 360-400; italico svež 380-400, postan 440-450; taleggio svež 310-320, poslan 410-4301; crescenza svež 320-330, postan 350-370.
MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 690-710 lir za stop./stot; Barbera 12-13 stop. 740-770; piemontski moškat 11.200 do 12.200 ilr stot; Oltrepo pavese 10-11 stop. 680-700; Mantovano črno 9-10 stop. 650-660; Valpolicelia in Bardolino 11-12 stop. 720-740; Soave belo' 11-11,5 stop. 730-750; Raboso 10-11 stop. 680-700; emi-lijsko 10-11 stop. 660-680; Romagna belo 11-11 'Stop. 560-610, črno 10-11 stop. 590-610; toskansko navadno 10-11 stop. 640-680; Marche belo 10-11 stop. 625-640, orno 11-12 stop. 660-680; Barletta extra 14-15 stop. 655-675, navadno 12-13 stop. 625-635, Sansevero belo 11-12 stop. 615-635; Taramtimo 14-15 st. 650-670, ISIS stop. 680-700; Scjuinzano 14-15 stop. 660-680; črno sladko iz Brindisija 10.700 do 1.1.400 lir stot; Rionero Barile 12-13 stop. 8700-9100.
KRMA
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvod 1954 v
VERCELLI. Seno s travnika majske košnje v razsutem stanju 2000-2200, o-tava 1800-2000; seno tretje košnje 1800 do 2000 ;ržepa in! pšenična slama stlačena 1000-1200 lir za stot.
		V'	v	V
MEDNARODNA TRZISCA			
CHICAGO	1. 11.	16/11	30/11
Pšenica (stot. dol. za bušel)			 222,‘'j.	229 V2	228’ 8
Koruza (stot. dol. za bušel)			1 55 V2	156 78	T dBVg
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)			 30,-	30.-	30,-
Cin (stot. dol. za funt)			 92.37	91.50	90.87
Svinec (stot. dol. za funt)			 14.80	15.	14.80
Cink (stot. dob za funt)		• • •	■	1 .50	11.50	11.50
		22.20	22.20
Nikelj (stot. dol. za funt)			 60.	60,—	64 50
Bombaž (stot. dol. za funt)			 84.37	34.80	34.90
Živo srebro dol. za steklenico .		 330.—	325,—	320,—
Kava [stot. dol. za funt Santos 2)	. . . .		 72.25	72 75	70.75
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)	281,-	281	257 7a
Cin (f. šter. za d. tono)			 730 -	724 V2	714 7j
Cink (f. šter. za d. tono)			 8174	82 74	80 Vs
Svinec (f. šter. za d. tono)		107 7o	iiov2	102 72
SANTOS			
Kava Saptos C (kruzejrov za 10 kg) .		 433.70	433 40	440,—
Poročila z mednarodnih tržišč so za-	larja za funt proti	takojšnji	izročitvi.
beležila nenavaden pojav, in sicer moč-	V Aleksandriji so	zabeležili	napredo-
no zboljšanje cene volne. Tudi bom-	vanje vrste karnak	good od	73,54 na
baž je čvrstejši. Cena kave je nesta-	73,78 talarja za kantar. Skok		oepe vol-
novitina, meditem ko je csna pšenici ne-	ni predstavlja pravo senzacijo. V New		
koliko popustila. Na medameriški kon-	Yorku od 14-0,5 na	150 stotink dolarja	
ferenci za kavo v Petropolisu so sprožili misel, da bi prišlo do ustanovitve stalnega odbora za kavo, kakor obstoji za žito ali pa za sladkor. Mednarodni komite za sladkor sie je sestal v Londonu. V Boca-Ratonu v Floridi bo letni sestanek Ameriškega združenja za kavo.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 26. novembra nazadovala od 229 1/8 na 227 1/2 stotinke dolarja za bušel piroti izročitvi v decembru. Pridelek v Severni Ameriki bo dosegel 1258 milijonov bušlov (lansko leto 1785 milijonov); preostanek pšenice v zalog ali v ZDA in Kanadi je znašal ob koncu sezone 1497 milijonov bušlov (prejšnje leto 932 milijonov). Francija je imela izredno dobro letino in je pridelala 370 milijonov bušlov (lansko leto 350 milijonov). Francozi bodo prodali velike količine pšenice Zahodni Nemčiji (okoli 250.000 ton). Kanada bo prodala oboli 500 milijonov ton. Cena koruzi v Chicagu je skočila od 155 nat 156 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru.
proti takojšnji izročitvi. Cena v Londonu za česano volno vrste 64’SB proti izročitvi y decembru 127 penijev za funt (prejšnji teden 119 3/4 do 120). V Franciji (Rouhaix) so zabeležili skok od 1140 na 1215 frankov za kg. Po a-meriških cenitvah je bila iletošnja svetovna striža rekordna, saj je dosegla 4350 milijonov funtov, -to je 70 milijonov več kakor lansko leto.
KAVČUK
Cena kavčuka se je ustalila: v New Yorku pri 28,10 (teden poprej 28,30) stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. V Londonu vrsta R S.iS. proti takojšnji izročitvi 23 1/4 penija za funt pri kupcu (teden poprej 24 1/8) in 24 3/8 pri prodajalcu (neizpreme-njena). V finančnem letu, ki ise je zaključilo 30. junija, je bila potrošnja naravnega in sintetičnega kavčuka v ZDA za 134.000 ton manjša kakor prejšnje leto. Padla je zlasti potrošnja sintetičnega kavčuka, in sicer od 664.000 ton na 505.000 ton. V Ameriki bodo pospešili proizvodnjo sintetičnega kavčuka, ker računajo, da to zahteva zboljšanje konjunkture.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku o-stala netzpremenjena pri 3,25 dolarja za funt. Poročilo o sestanku mednarodnega sveta za sladkor v Londonu ugotavlja, da bo mogoče doseči ravnotežje v mednarodni trgovini s sladkorjem, če države izvoznice znižajo svoje izvozne kontingente za 20%. Svetovni izvoz sladkorja bo dosegel 3 milijone 700.000 ton. Vel. Britanija bo ustvarila stalno rezervo sladkorja. Cena kavi je v New Yorku v tednu do 26. novembra nazadovala od 68,90 na 68,62 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Trgovci s kavo s pozornostjo sledijo sestanku Ameriškega združenja za kavo v Petropolisu. Južno-ameriške države zahtevajo, da bi prišlo do sporazuma, s katerim bi ustalili ceno kave', kakor n. pr. obstoji sporazum glede izvozne cene pšenice in sladkorja-Kakao je napredoval od 47.75 na 48,50 stotinke dolarja za funt.
KOVINE
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku napredovala od 34,70 na 35 stotinke do-
Elektrolitični baker v terminski kupčiji je 26. novembra stal v New Yorku 30,75 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v aprilu. Svetovna proizvodnja cina je septembra dosegla 14.800 ton (prejšnji mesec 15.500). V .Združenih državah cenijo, da preseže svetovna proizvodnja cina na leto za 10.000 ton letno potrošnjo, čeprav pri tem upoštevamo ustvarjanje ameriških strateških zalog. Cena činu je v New Vorku nazadovala od 90,85 na 90,37 stotinke dolarja za funt v tednu od 26. novembra. Cena svincu je v New Yorku o-stala pri 15, prav tako je ostala nespremenjena cena aluminiju (22,20). Lito žielezo meizpremenjeno pni 58,60; Buffalo pri 56,50 dolarjev za tono, medtem ko je staro železo stalo povprečne 33,67 (poprej 33,85) dolarja za tono. Steklenica živega srebra (76 funtov) 318 do 322 (prejšnji teden 325-330 dolarjev). Cene pisanih kovin v Zahodni Nemčiji 26. nov.: baker 313 DM za 100 kg, cin 876 DM, svinec 139,06 in cink 106,61 DM za 100 kg.
VALUTE V MILANU

15.	11. 54	29. li.54	Min.	Maks.
Funt šterling	6.175	6,050	5.950 6.175
Napoleon	4.400	4.300	4.200 4.400
Dolar	634,—	636.-	634 — 636,-
Franc, frank (100)	169,—	168 —	168.— 169 -
Švicarski frank	148,25	148.50	148,— 148.75
Funt št. papir	1.710	1.710	
Avstrijski šiling	—	23.80	23.50 24^70
Zlato	720	722	719. ■-	722
VREDNOSTNI PAPIRJI V
BANKOVCI V CURIHU 29. 11, 19S4
ZDA (1 dol.)	4,28 ‘/8
Anglija (1 f.št.) 11,44 Francija (100 fr.) 1,134 Italija (100 lir) 0,674 Avstrija (100 š.) 15,80 Cehoslov.	13.—
Nemč. (100 DM) 98.45
Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.) Švedska (100 kr.) Izrael (1 f.št.) Španija (100 pez.) Argent (100 pez.) Egipt (1 Išt.)
8,52
I11.V*
76.-
1.40
9.45
15.85
10,50
16.11.54		30.11. 54	Min.	Maks.	na je imunizacija s pro-titetan-skim serumom, ki pa traja zelo malo časa. To imunizaci-
Južna železnica	1.481	1.035	1.48J	1.584	jo moremo izvršiti tudi v pri-
Splošne zavarov.	17 330	17.500	17.350	17.625	meru, ko samo domnevamo,
Assicuratrice	5.500	5 550	5.400	5.550	da je žival obolela za tetami-
Riun. Adr. Sic.	7.400	6.990	6.990	7.400	som irane v dotiku z zemljo).
Jerolimič	4.650	5.000	4.650	5.000	Ko se je bolezen že pojavila,
»Istra-Trst«	460	500	460	500	moramo najprej razkužiti ra-
»Lošinj«	10.500	8.100	8.100	10.500	no, ker prav tamkaj so bak-
Martinolič	4.450	4.750	4.450	4 750	čili, ki izločajo tetanusov strup.
Premuda	13.100	13.100		.		—	V teh primerih moramo žival
Tripkovič	11.650	11.650		.		. 	.		pustiti samo, ker nujno potre-
Openski tramvaj	2.000	2.000	—		.		buje mir. Medtem pa pokliče-
Terni	285,—	238 -	208,-	285	mo živinozdravnika, ki bo u-
ILVA	300,—	304,-	300	307	krenil vse potrebno. Tudi v
Zdr. jadr. ladjedel.	370	397	370	397	tem primeru je možno zdrav-
Ampelea	1.300	1.300			—	Ijenje s protitetanusovim se-
Arrigoni	1.000	1.000	—	—	rumom, seveda bo uspeh zdravljenja odvisen od možnosti,
.SEDEŽ: TRST - ULICA FABtO FlLgt. ŠT. 10 1. - TELEFON ŠT. 5r*;58%
SO
(Misli izkušenega
om
Vzgojitelja )
Preveč bi bilo zahtevati od našega podeželskega učiteljstva, da bi bili nekakšni kmečki ali celo kmetijski strokovnjaki im bi skozi takšna očala zrli na svoj poklic. Niti ni to v njegovem poslanstvu niti bi ise bilo skladno z »duhom časa« in njegovimi, čeprav zgrešenimi ideali. Nekaj od tega od učiteljstva pa lahko zahtevamo in nam more ono brez posebnih žrtev tudi dati. Naj to izrazimo v naslednjih mislih :
Učiteljstvo si tudi v tern izobrazbenem sistemu pridobi, čeprav glede na stvarne razmere nezadostno znanje iz priredeznanstva ali iz učne discipline, ki zavzema v sodobnem gospodarstvu vedno bolj pomembno mesto. Kaj radi pa pozabljamo, da zajema pojem »gospodaistvo« tudi kmetijstvo, pa čeprav je to nasproti drznim in orjaškim podvigom industrije na skromnem mestu. Je pa in bo tudi v bodoče tako, da je kljub temu kmetijstvo, pa naj bo še takOi industrializirane', prvobitnega pomena. Zgodovinarji trdijo, da je zgodovina pravzaprav navajanje golih dejstev. Naj se ta še tako potvarjajo in pirikazujaja namesto socialnih bojev — ki so kresali napredek — veličino vojn in njihovih junakov, vladarje in njihove osvajalne podvige i. e., zgodovinske resnice, da so prva zrna kulture sejale kmeC-ko-delavske roke, se ne da o-vreči. Cim pa so to vlogo docela prevzeli drugi stanovi iz fevdalnega in kasneje kapitalističnega razreda, se je kultura prelevila zgolj v — civilizacijo, se pravi nestvor — mo-loha, ki mu je sredstvo in cul.) — zlato tele.
Omalovaževanje, zapostav-
ljanje, izžemanje kmečkega stanu, kar čutimo tudi tukaj, je izzvalo te/Ke posledice socialnega in moralnega značaja. Ta pojav, to kričeče protislovje zahteva že samo po sebi korenite spremembe družbenih odnosov.
Tudi pri nas imamo kmečke domove, dasi bolj skromnega pomena, vendar vedno vredne, da jim posvečamo več pozornosti, več smisla, razumevanja in ljubezni. Gre za našo zemljo* in človeka, za naš dom in njegov kruh, za stan, ki igra v našem narodnem in družbenem življenju pomembno vlogo'. Gre pa še za nekaj več: za moralno povezavo nied mladino in našim kmečkim krovom oziroma njegovo zemljo.
Nele vredni, ampak naši kmečki domovi so tudi skrajno potrebni, da podeželske šole prilagodijo pouk o prirodo-znanstvu tako, da bo zbudil v mladini primemo razumevanje o pomenu vasi (kmetstva), ljubezen do svoje zemlje sploh ter ji nudil nekaj praktičnih napotkov. Naj za primer navedemo obravnavanje rastlinskega življenja, usvajanja hranin iz zraka in zemlje, vloge listov in korenin, svetlobe, zraka, zemlje, vode i. e., o načinu razpadanja neorganske in organske prirode, o zadevnem izkoriščanju v prid poljskim kulturam i. t. n. Polje je obširno, prijetno, zabavno, privlačno. Ce in v koliko bo učni uspeh dosežem to zavist od pedagoške sposobnosti učitelja, a prav toliko, če ne še bolj, tudi od njegove duše in srca. Te misli naslavljamo tudi na učno osebje srednješolskih zavodov, ki more v smislu gornjih izvajanj tudi mnogo prispevati.	J. P.
Kmet in vrtnar v decembru
Na njivi in na polju. Razvažamo gnoj na njive, ki smo jih namenili ranemu žitu in krompirju; če nam vreme dopušča, ga tudi raztrosimo in podor jemo. V nabrežju je primeren. čas za setev pšenice »Mentana«, v kolikor se gojitev te pri nas še izplača. Očistimo odvodne jarke in napravimo po potrebi nove, da ns bo voda zastajala po njivah in delala močvirja. Ta mesec je tudi zelo pripraven za preora-nje travnikov in njiv.
Na vrtu. Nadaljujemo z gnojenjem in prekopavanjem zemlje za prvo pomladansko setev. Hlevski gnoj dopolnjujemo z umstnimi 'gnojili, ki jih trosimo še pred kopanjem in pri tem upoštevamo tudi vrste vrtnine, ki jih bomo gojili na posameznih delih vrta po načrtnem kolobarenju.
V zavetni in sončni legi sejemo v tem času kodrostao solato rezivko in rano glavnato solato »Kraljico maja«. Sadimo tudi na odprto, četudi nekoliko v vetrovne lege čebulček in česen. Ako je na vrtu dovolj zemlje na razpolago, sejemo v njegovo sončno lego tudi zgodnji grah »ekspres« ali »a-laska« in podobno. Sicer sej-
Tetamis je nevaren tudi živalim
To je bolezen, ki je nevarna tako za človeka kot za žival. Povzroča jo bakcil tetanusa, imenovan z mednarodnim izrazom »clostidium tetani«. Ta bakcil je skrit v zemlji. Okužba nastane, ko je kakšno rana prišla v doitiko z zemljo, ki vsebuje bakcil tetanusa. Pri tem je zanimivo, da obolenje ne povzroča bakcil kot tak, temveč strup, ki ga ta bakcil izloča — tetanospasmina imenovan.
Med domačimi živalmi so za to vrsto obolenja najbolj dovzetni kopitarji (konji in o-slij. Mnogo manj ovce, koze in govedo, ker kri teh živali vsebuje v majhnih količinah protitetanski strup. Inkubacijski stadij te bolezni traja 4 do 20 dni. Cim krajši je inkubacijski stadij, tem hujši je potek bolezni.
Glavni znak bolezni je silno skrčenje mišic, žival stoji mirno, težko premika vrat, ušesa so pokonci. Ce jih zganemo, se vrnejo takoj na prvotno mesto. Tudi rep drži žival bolj pokonci ali pa nekoliko na stran, žival ohrani tek, ne more pa grizti. V takih primerih je potrebna tekoča hrana. Temperatura ostane običajna. Ko se pa žival bliža k svojemu koncu, poskoči temperatura na 42-43 stopinj. Običajno pogine žival med 3.-10. dnevom po kliničnem pojavu bolezni.
da se strup še ni lokaliziral v živčnih središčih. V primeru, da je strup že v živčnih središčih, je vsako zdravljenje nemogoče. Obolenje za tetanusom preprečimo s tem, da razkužimo pril naših doma ih živalih (zlasti pri konju) vsako rano ali ranico, takoj ko jo opazimo.
človek se ne naleze tetanusa od živali, temveč oboli ns isti način kakor žival. Meso cibcMiih živaili za tetanusom je užitno. Prodaja se v mesnicah kot slabše meso. Seveda mr ramo zavreči vse meso o-koli rane, ker so tam bakcil; tetanusa, žival pa moramo v.bjti, preden pogine.
D. R.
Naplev našili Hov
V četrtek, 18. novembra so na sedežu Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu nagradili kmete, ki so se udeležili V. vinarskega natečaja in III. natečaja za izboljšanje živine in hlevov. Tržaška hranilnica (Cassa di Ri-sparmio di Trieste) je za natečaje prispevala 800.000 lir. Svečanosti so 'prisostvovali predstavnik vladnega komisarja, predsednik Tržaške hranilnice ter izvedenci in uradniki Kmetijskega nadzorništva. Dr. Piccoli, ravnatelj Urada za kmetijstvo, je v svojem , govoru napovedal, da bodo prihodnje leto še bolj razširili natečaje, da bi tako spodbudili kmete k boljšemu obdelovanju zemlje in skrbnejši reji živine. Doslej so pri nagrajevanju na-gradnikov upoštevali kakovost vina, odslej pa bodo ta natečaj razširili tudi na kokošje-rejo in rejo malih živali, kuncev itd. Prvega natečaja se je letos udeležilo 149 kmetovalcev, drugega pa 90. Razdeljenih je bilo skupno 79 nagrad.
Zmagovalcem vinarskega natečaja so podelili eno častno diplomo z zlato kolajno, dve častni diplomi s srebrno kolajno, več navadnih diplom in denarnih nagrad 32 kmetom v skupnem znesku 275.000 lir. Za zboljšanje živine in hlevov pa je prejelo nagrade 37 kmetov v skupnem znesku 495.000 lir. Najvišje nagrade za dobro kletarstvo in vinarstvo so dosegle 25.000 Ur, nagrade za zboljšanje in vzdrževanje hlevov pa 50.000 lir.
mo grah pri nas rajši v vinogradih.
V	vinogradu in sadovnjaku. Pripravimo si kole in beke za vezanje trt. Kole olupimo, dokler so še sveži in jih namakamo vsaj teden dni približno v 5% vodni raztopini modre galice (brez apna), da bo trajal v zemlji več let.
Ob suhem vremenu nadaljujemo s paštnanjem za nov nasad trt in sadnih drevesc. V zavetnih legah in če je prej skopana zemlja dovolj rahla, sadimo še vanjo mlade trte in drevesca. Zadnji čas je, da odpravimo pred mrazom prvo zimsko škropljenje, ki je zlasti važno za breskve in je prav koristno tudi drugemu sadnemu drevju.
V	kleti. Ne odlašaj več s prvim ,pretakanjem vina. To delo moraš opraviti ob jasnem in mirnem vremenu. Sode s pretočenim vinom moraš pogosto — vsaj enkrat tedensko — dopolniti do vehe. Ta naj bo tesno zaprta ali zače-pana s čepom iz zdrave pluto-vine. Ne odpiraj vehe po nepotrebnem in vino za poskušanje toči le skozi pipico iz trdega lesa ali pa iz rogovine.
Kmetu hii radi »zeli zemljo
Zemlja, ki je danes pravna last ustanove »Ente delle tre Venezie«, je bila poprej lastnina goriške pokrajine, ki jo je kupilo od mesarja Fogarja, očeta nekdanjega tržaškega škofa, ki živi zdaj v Rimu. že dalj časa traja spor med u-stanovo »Ente delle tre Venezie« in slovenskimi kmeti iz Pevme, ki obdeluj;jo zemljo kot najemnjifri »e ustanove;, Kaže pa, da se je »Ente« odločila za ta korak z namenom, da bi vzela zemljo domačinom — Slovencem in jo dala v u-živanje nedornačinom - prišlekom, seveda po izvršenih preureditvah, ki jih danes navaja za izgovor.
Slovenski kmetje zahtevajo, da se jim izroči zemlja v lasi na podlagi zakona o razlastitvi veleposestev, ki je v praksi v notranjosti Italije. Zaradi tega se obe stranki tožita. Jasno je, da bi se v času, ko traja tožba, ne smela izvršiti nobena upravna sprememba, ker je vsa zadeva sporna.
Kljub temu daje ustanova vsako leto po odvetniku odpo vedi najemnikom, da bi jih tako zbegala in pregnala z domače zemlje. Nekateri so se tega prestrašili in opustili obdelovanje, drugi pa vztrajajo in mirno čakajo na razsodbo.
Po zakonu o kolonstvu se najemna pogodba more odpovedati do 15. maja. Odpoved pa postane veljavna 11. novembra istega leta. Tudi letos so poskušali s takimi odpovedmi, ki so bile ieročene prizadetim 9. novembra, kar seveda ni v skladu z zakonom o kolonstvu.
Vso zadevo ima v rokah sodišče v Benetkah, ki je razpravo o tem preložilo na poznejši čas. Čeprav bi se sedaj sodišče izreklo v prilog ustanove, bi za letos ta odpoved ne veljala, ker ni bila izvršena do 15. maja, kakor zahteva zakon.
Tako torej naj naši kmetje brez skrbi obdelajo najeto zemljo. Vsa javnost na Goriškem upa, da bo medtem zmagala pravica. Zemlja naj pripada tistim, kii jo obdelujejo. Zemljiško preobrazbo je treba dosledno izvršiti tudi tam, kjer gre za Slovence.
ZA BOLJŠE VINO V JUGOSLAVIJI Proizvodnjo in prodajo vina bodo' v Jugoslaviji uredili z novim zakonom, katerega načrt je pripravila posebna komisija strokovnjakov. Namen novega zakona je pospeševanje proizvodnje boljših vrst vin in preprečevanje proizvodnje umetnih in ponarejenih vin ter prodaje pokvarjenih vin. Z vinogradništvom v Jugoslaviji se preživlja 1 milijon prebivalcev. Vinski pridelek doseže 5% (22,6 milijarde dinarjev) vseh kmetijskih pri-
HDKft USTANOVLJENA V LETU 1903
KOSTORIS ADOLFA
TRST-TRIESTE VIA CARDUCCI 39 - TEL 94-160
VELIM IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK - BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE = PODLOGE
OB PETDESETLETNICI ustanovitve našega podjetja želimo opomniti cenjeno klientelo, da Imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago.
PRIPOMINJAMO, da so se že Vaši starši redno radi po-služevali naše tvrdke.
IO % popusta na že tako ugodne cene damo tistim, ki se predstavijo v naši trgovini z listom t Gospodarstvom.
Obiščite nas!
delkov. Pred vojno so potrošili v Jugoslaviji okoli 28 litrov vina letno na enega prebivalca; po vojni je potrošnja padla in dosegla komaj 20 litrov. V Švici n. pr. znaša 34 litrov, na Madžarskem 35, v
Grčiji 69, v Italiji 77, v Franciji 126 itd. Zakon predvideva stroge kazni proti kršilcem, tako denarne kazni od 200.000 ' do 2 milijona dinarjev za vsa podjetja,, ki bi izdelovala u-metna vina ah bi vinu dodajala alkohol in močne pijače, vodo itd. Za razne druge prekrške bodo podjetja kaznova- ’i na do 200.000 dinarjev, zaseb- * niki pa od 50.000 do 100.000 |! dinarjev.	[
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI IN AVTOBUSNI PREVOZ IN TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
MICI ZOFiUorizMrica, '/le AUien 11-13, MM
Veletrgovina z alkoholnimi pijačami Zaloga istrskih vin kot: refošk, malvazija, Barbera, Pinot, merlot, kabernet itd. ter žganja in likerjev
.1 KOPER
VRŠI PLAČILNI PROMET Z INOZEMSTVOM
PREJEMA VLOGE NA TEKOČE RAČUNE IN HRANILNE KNJIŽICE TER NAJUGODNEJE OBRESTUJE © ODOBRAVA DOLGE IN KRATKOROČNE KREDITE DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM V POTROŠNIŠKE NAMENE © KMETOM IN OBRTNIKOM V GOSPODARSKE NAMENE
l/RSI l/SE DRUGE BARČKE PODLE
TRGOVSKO PODJETJE ZA PREVOZ Z LESOM IN GRADBENIM MATERIALOM
KOPER [posluja]
TELEFON ŠT. 96
IZVAŽA VSE VRSTE LESA TER VRŠI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI PREVZEM VRST LESA V F. L R. J. ZA DOMAČA IN INOZEMSKA PODJETJA
JUGOMEM LINIJSKA MA
DIREKCIJA - RIJEKA
Telegrami; JUGOUNDA - Tel. 26-51, 26-52, 26-63 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REM! POTNIŠKO BEaGOVRII PROMET iZ JSDHJIVA
O:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7 DNI
BLIŽNJI VZHOD	„	7 DNI
SEVERNO AMERIKO	10 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A DR I A„ Agenzia Marittima dl V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št. 1
„Vini€ola
PERT0T Damo
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajec
Oglejte st našo zalogo! Dostavljamo na dom
TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-155
h
ftd' Suče.
GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITALUO ISTRSFIH PREMOGOVNIKOV RAŠE
~ DRUŽBA Z 0. Z.
TRS
ULICA UDI NE štev.
TELEFONI ŠTEV.; 38 648, 235-73 TELEGRAMI; »REPEAIAFRAK«
T
15
ZASTOPSTVO ZA JEG0SL0VAAISHI LES :
ŠIPAD - Sarajevo EXP0RTDRV0 = Zagreb JADRAN - DRV0 = Reka ISTRA IMP.*EXP. = R e k a
L I G N U M - Zagreb
U.V.S.E.T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIESTE - Ul. F. Eilzi 5 - Tel. 35519
No svojih potovanjih s inozemslvo Švico -Jugoslavijo itd.) se poslužujte naše TURISTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije — Turistične individualne in kolektivne vize
Tiftclhci
SILA JOŽEF
UVOZ
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST Ulica I'. Filzi št. 23 * Telefon 37-004
A;
je
Ti-
lu
Ve
n;
iz
h/
n
v
sk
tr;
Tb
b
la
sk
H
av
ia
se
te
Sr
Sa
Zn
Us
te
Pi
SI
to
la
šk
M
iei
sk
So
k' Sl< Pr sk lei : st: H« bc k
6f