Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (14/23 0C), soboto (13/24 0C) in nedeljo (14/23 0C) bo delno oblačno. Četrtek, 20. avgusta 2015 številka 33 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Šoštanj veliko gradbišče Šoštanj je v teh poletnih dneh veliko gradbišče. Najbolj obsežna je obnova Trga svobode (na sliki), ki se je pravzaprav že začela s tehnološko prenovo toplovodnega sistema. Tega prenavljajo tudi na Prešernovem trgu in Trgu Bratov Mravl- jakov. Dela pa potekajo tudi drugje. Za športne navdušence in mlade (tudi tiste po duši in srcu) bodo gotovo najpomembnejša tista ob Tresimirjevem parku (stran 8). ■ mz Kako se bomo greli? Mira Zakošek Pravzaprav so bile novice o nezanesljivi dobavi toplotne energije sredi toplotnega šoka, ki smo ga preživljali, prava ironija, a dejstvo je, da je do začetka nove kurilne sezone le še dober mesec. Večina vsega skupaj najbrž niti ni resno jemala, celo ena od naših novinarskih kolegic je na novinarski konferenci Mestne občine Velenje vprašala, če res mislijo, da bi si kdo upal toplovod Šaleške doline kar tako »izklopiti«. Zdi se res neverjetno, a dejstvo je, da smo to na lastni koži že občutili. In ni bilo prijetno! Je pa tudi dejstvo, da je tolikšno dvigovanje prahu o tem vprašanju sredi poletne vročice ali obdobja novinarskih kislih kumaric več kot komično ali pa morda zelo načrtno. Morda je res modro prepričevati slovensko javnost, ki ima Teša in njegove šestice »poln kufer«, da se želi Šaleška dolina greti na njen račun?!In marsikdo temu verjame in se priduša. Toda podatki iz bilance šoštanjske termoelektrarne jasno kažejo, toplotne energije doslej niso prodajali pod ceno, z njo so celo ustvarili dobiček in ta bo zdaj, ko bo večina toplote prihajala iz tehnološko boljšega šestega bloka s 30 odstotkov boljšim izkoristkom (brez povišanja cene), še višji. Zakaj torej podražitev? In kdo bi nanjo pristal? Morda, če ga prestrašiš z nezanesljivo oskrbo in slovenskim javnim mnenjem, češ da se grejemo prepoceni! Kakorkoli, čas je že, da se odgovorni dogovorijo, kar se morajo dogovoriti in seveda najdejo ustrezno rešitev. Problem pa je treba rešiti na osnovi argumentov in številk, s katerimi se je seveda mogoče tudi igrati in jih politično barvati, a dejstvo je, da vsaj te, če jih pogledamo objektivno, stojijo in držijo! Naj držijo tudi dogovori, ki so bili, in tudi tisti, ki jih je še treba sprejeti. ■ -VO iu-l =o ■u-t ifo :o Tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi bri-zgalnami v Šoštanju je najstarejše tovrstno tekmovanje v državi. Po zagotovilih organizatorja je poleg ohranjanja in opozarjanja na pomen tehnične dediščine namenjeno tudi druženju ter zabavi. Nekatere desetine preizkušnjo z ročno ali motorno bri-zgalno vzamejo zelo zares, druge na tekmovanju sodelujejo bolj po načelu: pomembno je sodelovati, ne zmagati. Naj bo razlog za druženje kakršen koli, pomemben je »štimung«. Ta je bil minulo nedeljo dober tako pri organizatorjih kot tekmovalcih in obiskovalcih prireditve. ■ tp [Druženje in^hranjanje tehnične dediščine Uredba za obratovanje četrtega bloka TEŠ prednostno Še bolj bogat Starotrški dan Velenje, 22. avgusta - To soboto bo stari del vasice Šalek postal prizorišče zgodovine. Tradicionalni Starotrški dan, ki ga pripravljata Turistično društvo in Krajevna skupnost Šalek, se bo letos začel ob 15. uri. Na stojnicah bodo predstavljali izdelke domače in umetnostne obrti in domačih dobrot. V popravilo lahko rokodelcem prinesete tudi kakšno kmečko orodje. Mojstri vam bodo klepali kose, nabrusili srp ... Poleg tega bodo pekli vola, pražili krompir in poskrbeli, da nihče od obiskovalcev, ki bodo lahko občudovali grajsko gospodo in viteze, ki bodo prikazali tudi boje z ognjem, ne bo žejen. Organizatorji pripravljajo tudi bogat kulturnozabavni program na osrednjem odru. Med drugim bodo nastopili rogisti, predstavili bodo dvorne in ciganske plese, prvič pa bodo izvedli tudi predstavo, v kateri bodo reševali začarano grofično. a bš »Pod zvezdo smo bili močnejši« Graška Gora, 22. avgusta - Na gori jurišev, polni zgodovine, ki je oblikovala mnogo usod, tudi letos ob že 29. spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj, pričakujejo okrog 2000 ljudi. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič bo ob 10. uri odprl Spominski park Graška gora, ki ga je Muzej Velenje uredil med spomenikom Nošenje ranjencev in spominsko sobo XIV. Poleg stopnic do spomenika so ob po- Na vladi so se že odzvali na pismo, ki ga je predsedniku dr. Miru Cerarju poslal velenjski župan Bojan Kontič, v njem pa ga prosil za pomoč pri razrešitvi zagate z zvezi z zagotovitvijo nemotene oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Kratkoročno je najbolj sprejemljiva možnost prenos evropske direktive o industrijskih emisijah, po kateri bi med drugim lahko podaljšali delovanje četrtega bloka TEŠ. S tem bi ob izpadu bloka 6 (v času remonta petega bloka) zagotavljali ogrevanje. Ob tem je treba sprejeti še dve drugi odredbi. Okoljsko ministrstvo ti uredbi pripravlja prednostno in jih bo predvidoma poslalo v javno obravnavo septembra. a mz ti postavili spominska obeležja. Krajanom, ki so intenzivno sodelovali pri narodnoosvobodilnem boju, danes pa si prizadevajo ohraniti spomin, bo župan poklonil skulpturo Sebastjana Juriča, zlato plaketo pa bo dobil Moški pevski zbor Kulturnega društva Ravne, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Osrednja slovesnost na prireditvenem prostoru pod šotorom se bo začela ob 11. uri s kanonado. a tf Osmi Rudar proti tretjemu Mariboru Obeta se razburljiv večerni derbi na stadionu ob jezeru (22. avgusta ob 17.45). Igralci Rudarja pričakujejo polne tribune in glasno bodrenje. Luka Prašnikar trenutno drugi strelec v ligi. Več na strani16. Kunigunda je med nami! miaT.iiiBi Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 20. avgusta 2015 LOKALNE novice Bolnišnici gre na bolje Energetska sanacija vrtca Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so praktično vse javne zgradbe potrebne energetske sanacije. Analiza stanja (opravili so jo med pripravo lokalnega energetskega koncepta) je pokazala, da po prenovi in s tem večjih prihrankih najbolj »kliče« objekt centralnega vrtca. Zato je občinska uprava naročila izdelavo tehnične in investicijske dokumentacije za njegovo energetsko sanacijo. Izdelavo projekta, ki bo osnova za kandidiranje za nepovratna sredstva, so zaupali družbi Adesco iz Velenja. Po pogodbi bo lokalna skupnost za to plačala 12.600 evrov z DDV-jem. Projektanti naj bi se dela lotili v teh dneh in ga končali najkasneje v treh mesecih. Na občinski upravi so še povedali, da bo v projektu »obdelana« tudi širitev vrtca, ki je delno že izvedena z modularnimi enotami, za katere poteče poslovni najem prihodnje leto. Za drugi del širitve pa imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Čaka pa jih odločitev o vrsti gradnje, ki bo najbolje dopolnjevala obstoječi objekt. ■ Tp Cesta Skorno Šmartno ob Paki - Po napovedih naj bi se v teh dneh začela popolna rekonstrukcija ceste na odseku lovski dom-kmetija »Župan« v Skornem. Projekt za izvedbo rekonstrukcije ceste je pripravila družba Optimus inženiring z Dobrne, projekt za stabilizacijo potencialno plazovitega dela na začetku trase nad cesto pa družba Blan iz Mozirja. Glavni izvajalec del bo družba VOC Celje, s katero je lokalna skupnost podpisala gradbeno pogodbo za posodobitev 655 metrov v višini nekaj manj kot 110 tisoč evrov. Na gradbišče bodo najprej stopili delavci velenjskega podjetja PUP, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo za ureditev kamnite obloge (vrednost del znaša slabih 15 tisoč evrov). Glavnina gradbenih del naj bi bila končana v enem mesecu. V tem času bo vožnja omogočena samo prebivalcem na tem območju in interventnim prevozom, za vse druge bo urejen obvoz. ■ Tp Cesta Podkraj-Arnače zaprta Velenje, 17. avgusta - Cesta Podkraj-Arnače je od minulega ponedeljka do nedelje, 30. avgusta, popolnoma zaprta zaradi obnovitvenih del na mostu in sanacije vozišča. Obvoz bo urejen po cestah Jemše-Blažič in Zgornje Laze-Spodnje Laze. Spremembe prometnega režima so označene z ustrezno prometno signalizacijo. Končujejo dve cesti Vinska Gora, 14. avgusta - Kmalu bodo v Vinski Gori končali obnovo dveh daljših odsekov lokalnih cest. Cesta Jovan-Klanč-nik je dolga 982 metrov, odcep Strahovnik pa 434 metrov. Obe cesti bodo namenu predali v petek, 28. avgusta, ob 16. uri pri bivši gostilni Jovan v Črnovi. ■ bš Rok za oddajo vlog se izteka Velenje - Mestna občina Velenje je tudi letos objavila razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Med prosilce bodo razdelili 50 tisoč evrov, vsak upravičenec pa bo lahko dobil 1.000 evrov nepovratnih sredstev. Rok za oddajo vlog se izteče 31. avgusta. Zadnji rok za izgradnjo naprav pa se tudi hitro približuje. ■ bš Iščejo prostovoljce Velenje, 17. avgusta - Poročali smo že, da se Slovenija v Evropskem letu za razvoj prvič pridružuje projektu Najboljše novice iz sveta (World's Best News). 11. septembra 2015 bo s pomočjo 300 prostovoljcev v več kot 20 krajih po vsej Sloveniji razdeljenih 10.000 izvodov časopisa, ki bo s pozitivnimi zgodbami iz držav v razvoju pokazal, da lahko ustavimo globalno revščino. Najboljše novice sveta, ki jih ustvarjajo prostovoljci iz 13 evropskih držav, bodo delili tudi v Velenju. Na različnih lokacijah v mestu jih bodo med ljudi delili v petek, 11. septembra, med 7.30 in 10. uro. Poleg časopisa bodo delili še simboličen zajtrk - lonček kefirja. Koordinacijo projekta je v Velenju prevzel Mladinski center Velenje. Za izvedbo tega iščejo 10 prostovoljcev. Prijavite se lahko do 31. avgusta. a bš L_l\ R_Ä_TL_ JT J\ ILTIÍ_SLTjJ/ILVJJ Pravi naslov za uspešno reklamo! Zr;j Potem, ko je bil v letih 2013 in 2014 negativen poslovni izid, so letos trend obrnili na bolje Milena Krstič - Planine Topolšica - V Bolnišnici To-polšica 230 zaposlenih letno opravi od 2.500 do 2.600 sprejemov, okoli 21.000 pregledov in blizu 10.000 specialističnih preiskav, pravi direktor primarij Leopold Rezar. Bolnišnica ima 130 postelj, od tega jih je 90 namenjenih bolnikom, ki potrebujejo akutno obravnavo, 30 jih je »rezerviranih« za tiste, ki potrebujejo nego ali rehabilitacijo, 10 pa za enoto intenzivne terapije. V Bolnišnici Topolšica ste se pred leti otepali precejšnjih te- Primarij Leopold Rezar žav. Vsake toliko časa se je pojavilo vprašanje obstoja. Biti ali ne biti? Zdaj ko je bolnišnica preurejena, se za njen obstoj najbrž ni treba več bati? »Obstoj, če nam obnova ne bi uspela, bi bil dejansko lahko ogrožen. Petdeset let stara bol- nišnica, ki je pokala po vseh šivih, ni imela dobre prihodnosti. Usmeritev, ki se izraža tudi z novimi določili statuta, je jasna -zdravljenje pljučnih bolezni, s tem da se - to moram poudariti - za lokalno prebivalstvo ohrani internistična dejavnost. Pomembna je tudi nega, vendar ta ni naš primarni cilj, je bolj ekonomski kriterij. Naša strokovna usmeritev pa je rehabilitacija kroničnih pljučnih bolnikov, pri čemer smo med prvimi v Sloveniji. V zvezi s tem bomo skušali navezati stike tudi s tujino in v povezavi s čezmejnim zdravstvom ustvariti novo dejavnost.« Poslovanje? Kar nekaj pretresov je bilo v zadnjem obdobju. »Leto 2012 smo zaključili uravnoteženo, pozitivno. Leta 2013 smo imeli težave zaradi obnove, ki je zastala, in nismo v celoti uresničili programa. V tem času se je zgodilo tudi izplačilo tretjih in četrtih plačnih nesorazmerij, kar je bil vzrok za negativen poslovni izid ob koncu leta. Lani pa se je zgodil drug paradoks. Zaradi izjemnih meteoroloških okoliščin je bilo izjemno visoko število prehladnih obolenj. Ta pa so naša, če se lahko tako izrazim, »prva frontna linija«. Program smo presegli, plačanega pa nismo dobili. Leto smo zaključili z negativnim izidom. Letos kaže bolje. V prvi polovici leta smo program sicer presegli za 9 odstotkov, a kljub temu poslujemo uravnoteženo.« Prenova se še nadaljuje? Kdaj računate, da bo zaključena? »Do konca letošnjega leta. Finančni razlogi, zaradi katerih je prenova zastala, so bili letos odstranjeni in zdaj s polno paro nadaljujemo. Pohvalimo se lahko, da so bile v letošnjem vročem poletju vse bolniške sobe in celotna bolnišnica klimatizirane. V najhujši vročini je bilo v bolniških sobah 25 stopinj.« »Prekolesarimo svet« za manj samomorov Slovenija. 10. avgusta - Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi samomora vsako leto umre okrog 800 tisoč ljudi. Po nekaterih ocenah je številka še višja, saj zaradi stigme, ki je povezana s samomorom, prihaja tudi do prikrivanja smrti, ki so posledica samomora. Od leta 2003 tudi v Sloveniji zaznamujemo 10. september -Svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnje geslo Preprečevanje samomora: Podajmo roko - rešimo življenje, spodbuja k razmišljanju o tem, kakšno vlogo ima nudenje pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. Geslo poudarja, da lahko dosežemo pozitiven učinek in spremembo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora poteka tudi akcija Prekolesarimo svet. Ta simbolizira povezanost celotnega sveta v prizadevanjih Savinjsko-šaleška naveza za preprečevanje samomora. Kolesarimo lahko na prostem ali doma, sami ali v družbi. Mesec dni, v času od 10. avgusta do 10. septembra bodo tudi v Sloveniji prekolesarjeni kilometri šteli skupaj z drugimi udeleženci iz vsega sveta. Pobudnik aktivnosti je tudi letos Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Lani je bil cilj prekolesariti 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje, presežen za štirikrat, saj je bilo skupno po celem svetu prekolesarjenih 196.282 kilometrov, od tega kar 40.000 v Sloveniji. ■ bš Ob meji najbolje vedo, kaj je meja Ob meji o meji: naj se ta zgodba že konča - Mladi brez hmeljskega zaslužka -Šmarska Kalvarija - V Domu tudi hotel Le kaj bi nam v letošnjem letnem času kislih kumaric krajšalo čas, če ne bi bilo »domoljubnega« pogovora med našo damo in gospodom o za nekatere zakulisnem delovanju v zvezi z arbitražnim sodiščem. Ta pogovor je pokazal, da znajo Hrvati še kako dobro slovensko, saj so vsebino, ki so jo »ujeli« njihovi prisluškovalci, takoj prevedli in raztresli naokoli. In se je zgodilo, kar se je zgodilo. Bilo je pestro in padali so arbitri, mi pa smo sklenili, da nima več smisla, da jih imenujemo sami, naj še to za nas naredi arbitražno sodišče. Zdaj bomo, kot kaže, še dalj časa čakali na končno odločitev sodišča. In to v strahu, ker morda za nas odločitev le ne bo tako ugodna, kot si sami mislimo in kot se bojijo Hrvati. Toda predvsem v obmejnem območju, tudi na vzhodu naše regije, kjer se odnosi med državama odvijajo na konkretni »vsakodnevni ravni«, večina ljudi meni, naj se ta proces vendarle že konča. Naj nekdo o tem odloči! A hkrati upajo, da bosta vrhova držav to res tudi spoštovala. In ko so eni naši vodilni o tem - predvsem o tem, ali naj vendarle mi imenujemo novega arbitra - modrovali, so nekateri od njih še kar mirno dopustovali. Zlobneži pravijo, da na Hrvaškem. Sami se o tem (še) niso izjasnili. Saj se jim zdaj nima kaj zgoditi, ker je preveč resen čas, da bi se ukvarjali s takimi notranjimi »malenkostmi«, ko pa rešujemo velike zunanje. Predvsem pa to ne zanima mnoge naše starše, ki se že pripravljajo na novo šolsko leto. Ta je za mnoge res bolj stresen čas kot pa za njihove šolarje. Lažje je stopiti v šolo, težje seči v denarnice. Še posebno, ker tisti, ki najbolj potrebujejo, še niso izvedeli, ali jim bodo odpisali kaj dolga ali ne. Če bi se jim odvalilo vsaj majhno breme, bi bil začetek šolskega leta vsaj malo bolj brezskrben. Brez skrbi še nikakor ne. Včasih, ko je bilo obiranje hmelja še ročno, so si s tem opravilom v tem času mnogi otroci lahko služili denar za zvezke in knjige. Zdaj vse to delajo bolj strojno in dela za mlade roke ni več. In letošnje obiranje hmelja, ki ga je seveda največ v Savinjski dolini, se je že res začelo. Prve kobule najzgodnejših sort so že v sušilnicah. Sledile jim bodo druge. Po napovedih letošnji pridelek ne bo tako dober kot lanski, pridelali naj bi dva tisoč ton zelenega zlata. Je pa »klima« med hmeljarji vendarle ugodnejša kot prejšnja leta, saj ni več takih težav s prodajo. Naš hmelj gre seveda večinoma po svetu, saj še vedno veljal za zelo kakovostnega. Spodbudno je, da so vso lansko zalogo že prodali. Zdaj seveda zrejo v nebo, da jih ne pri prizadejalo kakšno neurje. Morda so tudi nekateri ob zadnjem Marijinem prazniku poromali v kakšno cerkev. Romanj je bilo tudi na našem območju kar precej. V Šmarju je bilo ob Marijinem prazniku in godu svetega Roka tradicionalno romanje k cerkvi sv. Roga. Mnogi so k cerkvi nad krajem krenili po znani šmarski Kalvariji. Tu so si lahko ogledali 14 kapelic s kipi. Vendar ti že nekaj časa niso originalni, ampak replike. Originale so obnovljene postavili v šmarski muzej baroka, ki je bil ob tem romanju tudi na ogled. Slovesno otvoritev pa pripravljajo to jesen. Nad muzejem bo bdela šmarska knjižnica. Tudi ta je v teh poletnih dneh sredi naložbe. Izvajajo energetsko sanacijo, za ta dela je občini uspelo dobiti evropska sredstva. Z drugačno jesenjo je povezano dogajanje v Laškem. V tamkajšnjem domu, kjer prebivajo ljudje v jeseni življenja, so namreč odprli vadbeni center na prostem. Balinišču, ki so ga že imeli, so dodali še več naprav za razgibavanje in sproščanje. Ne bo pa namenjen le tistim, ki bivajo v domu starejših, tudi ostalim starejšim. V Termah Olimia pa bodo na poseben način »proslavili« 10-letnico s Plečnikovo nagrado za arhitekturo nagrajenega hotela Sotelia. Prihodnje leto ga bodo obnovili in prilagodili sedanjim potrebam, ki se tudi na tem področju zaradi zahtevnosti gostov precej spreminjajo. Pa še to: v laškem domu starejših so dobili še poseben hotel - hotel za čebele samotarke. Da ne bodo tako osamljeni. ■ k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 3 13. avgusta 2015 AKTUALNO ii'^AS 19 Julija najvišja mesečna proizvodnja v zgodovini TEŠ V sušnem obdobju TEŠ znova dokazal, kako pomembno vlogo ima v slovenskem energetskem sistemu - Poskusno obratovanje šestega bloka uspešno poteka - Rešitve za nemoteno dobavo toplotne energije še iščejo Mira Zakošek Šoštanj, 12. avgusta - V drugo je novinarska konferenca v Termoelektrarni Šoštanj uspela. Teden prej je bila zaradi zeleno-belega prahu, ki ga je skupaj z grozilnim pismom prejel direktor dr. Matjaž Eberlinc, odpovedana. Povedal je, da pisma ni v celoti prebral, na osnovi tistega, kar je videl, pa je moč razumeti, da so bile grožnje izrečene zaradi dogajanja v zvezi s toplotnim ogrevanjem. Julija kar 443 GWh elektrike, kar je rekordna mesečna proizvodnja Letošnje sušno obdobje in visoke temperature, ki povzročajo množično uporabo klimatskih naprav, so narekovale velike potrebe po električni energiji. Bloka štiri in pet sta ves julij večino časa obratovala s polno močjo. Tako so dosegli najvišjo mesečno proizvodnjo v vsej zgodovini Termoelektrarne Šoštanj. V omrežje so posredovali kar 443 GWh električne energije. Mesečni načrt so tako izpolnili kar 144-odstotno) Proizvodnja je bila precejšnja tudi v ostalih mesecih letošnjega leta, skupaj so v se je začelo enoletno poskusno obratovanje. »Ves ta čas je deloval nemoteno in brez napak, ki bi terjale zaustavitev. Z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov pri novem bloku 6 nam je šitev namreč ne omogoča hkratnega obratovanja v polni moči bloka 5 in 6. Na bloku pet pa je predviden tudi celovit remont, s katerim bodo zagotovili nadaljnjo zanesljivost obratovanja. > Stroške storitev zunanjih izvajalcev so znižali za 40 odstotkov. 5 velikih pogodb so zmanjšali, 5 so jih odpovedali, dve pa združili. ) Program racionalizacije so že pripravili, sistemizacijo usklajujejo skupaj s socialnimi partnerji. Konec leta so imeli 439 zaposlenih, trenutno jih je 412. Torej so število zaposlenih z mehkimi metodami že zmanjšali za 6 odstotkov in bodo do konca leta dosegli načrtovano 10-odstotno zmanjšanje. Kljub izjemni proizvodnji izguba Kljub tako dobri proizvodnji pa je Termoelektrarna Šoštanj v prvih mesecih letošnjega leta poslovala z izgubo. Ta je bila pred- ) Veliko pozornosti namenjajo dodatnemu izobraževanju, vtem trenutku se usposablja za delo na novih napravah kar 179 zaposlenih. sedmih mesecih proizvedli 2040 GWh, tako da so letni načrt proizvodnje že izpolnili 99,6-odstot-no. Sušno obdobje je tako ponovno pokazalo, kako pomembno je, da ima Slovenija različne vire domače energije. videna, tako kot je predvidena tudi za naslednje petletno obdobje. Na to vplivajo sedanje rekordno nizke cene električne energije in seveda velika naložbena vlaganja. Jim je pa za letos načrtovano izgubo uspelo znižati za 8 odstotkov. Na to je poleg dobre proizvodnje vplival tudi že delno uresničen program racionalizacije in nove sistemizacije. Odpovedali so nekaj zunanjih pogodb in začeli odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. HSE je TEŠ dokapitaliziral v višini 248 milijonov evrov Naložba v šesti blok je za TEŠ veliko breme in sami ne bi zmogli premagovati likvidnostnih težav. Tako, kot je bilo dogovorjeno, jih je HSE junija dokapitaliziral v višini 248 milijonov evrov, ki so jih v celoti namenili za naložbo, ki je po besedah direktorja Eberlinca v celoti pokrita. Letošnji stroški financiranja znašajo 32,8 milijona evrov (pri- Dr. Matjaž Eberlic in Miha Pečovnik hodnje leto bo ta obveznost znašala skoraj 49 milijonov evrov) Poskusno obratovanje šestice uspešno poteka Blok šest tako tehnološko kot ekološko povsem izpolnjuje pričakovanja, je povedal direktor projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 Miha Pečovnik. Blok je dobil 27. maja, po uspešno končanem tehničnem pregledu, odločbo upravnega organa, po kateri uspelo zvišati neto izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov, s katerimi sta obratovala bloka 4 in 5, na 43 odstotkov, s katerimi obratuje blok 6,« pravi Pečovnik. S sodobnimi čistilnimi napravi so tudi bistveno zmanjšali izpuste škodljivih snovi v ozračje, pri čemer so preliminarni rezultati celo boljši od načrtovanih. Na bloku 5 predvideni večji posegi V skladu z evropsko direktivo je potreben blok 6 večjih ekoloških izboljšav. Med drugim morajo za dosego manjših emisij predelati kotel. »Poznavajoč zakonodajo in tehnično postrojenje v TEŠ, bi ta morali biti izvedena že v času prejšnjih vodstev TEŠ,« je dejal Eberlic. Vgraditi pa morajo tudi nov transformator, s katerim bodo blok 5 priključili na 220 kV omrežje. Trenutna tehnična re- Toplotno oskrbo bodo zagotavljali Eberlinc je zagotovil, da si bodo prizadevali zagotavljati nemoteno dobavo toplotne energije tudi v prihodnje. Nadaljevanje pogajanj o novi pogodbi je bilo včeraj (po zaključku redakcije). Eberlinc je dodal, da so ceno oblikovali na osnovi akta o metodologiji določanja cen, ki ga je sprejel svet Agencije za energijo. Občinam lani 3,4 milijona evrov Eberlinc je tudi poudaril, da je TEŠ v vsej zgodovini deloval družbeno odgovorno in tako želijo tudi nadaljevati. V lanskem letu so občinam in krajevnim skupnostim plačali za dobrih 3,4 milijona evrov odškodnin. Prejšnji direktor Dermol obtožbe zanika Na izjave, da prejšnje vodstvo ni pravočasno zastavilo nujne naložbe, se je odzval nekdanji direktor TEŠ in sedanji podžupan Peter Dermol, ki pravi, da so načrtovali izvedbo remonta in vsa nujna investicijska dela na bloku pet za jesen letošnjega leta. »Zakaj tudi po 9 me- secih, ko mene ni več v TEŠ, postopki izvedbe naročil za posodobitev bloka 5 niso zaključeni, mi ni znano,« pravi in dodaja, da so bili leta 2014 začeti in v času njegove odstavitve tudi skoraj že zaključeni postopki naročanja. 3. novembra 2014 je bil odpoklican kot direktor družbe TEŠ, hkrati pa je bil proti njemu sprožen postopek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem so mu med drugim očitali prekoračitev pooblastil, in sicer tudi pri postopku izvedbe naročila za posodobitev bloka 5. Zagate s toplovodom je treba nemudoma rešiti Lokalni odbor SMC Velenje je pozval vodstvi HSE in Termoelektrarne Šoštanj k razrešitvi nastalega položaja ob odpovedi pogodbe o zagotavljanju toplotne oskrbe, ki osebno, poslovno in ekonomsko posega v pravice občank in občanov mestne občine Velenje in občine Šoštanj. »Nerazumljiva nam je enostranska odpoved pogodbe podjetja, ki ne bi nikoli našlo svojega prostora brez privolitve in soglasja prebivalcev okolja, v katerem deluje. Lokalni odbor SMC Velenje zato zahteva čimprejšnjo razrešitev situacije, ki je nedvomno nastala zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti in spoštovanja ljudi, ki so svojo mladost, delovno dobo in življenje živeli in preživeli ob enem najpomembnejših energetskih stebrov Slovenije,« je v sporočilu zapisala predsednica odbora Breda Kolar. a mz ^ran spremljevalni partizanski Duletova četa in Novomeška četa. Šaleška nonjmtofl, Godba veteranov Univerze za lil. življenjsko obdobje Velenje, mezzosopran stVo ilataSa Loborec Perovšek, Moški pevski zbor KUD Ravne pri Šoštanju. Arvamt»! orarov Avbreht in Karmen Grabant. Uro pred srečanjem botro ot» 10. uri na Graški gori odprli nov spominski park. Spominski park Oraška gora, ki sta ga na območju med spominsko sobo „XIV. divizija" in spomenikom „Nošenje ranjencev" v sodelovanju uredila Muzej Velenje in Mestna občina Velenje, bo namenu predal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Prijazno vabljeni, da se udeležite obeh dogodkov! ■ mz Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 MESTNA OBČINA VELENJE 20. avgusta 2015 Uspešno poslovanje Mestne občine Velenje v prvi polovici leta 2015 V prvi polovici leta je bilo poslovanje Mestne občine Velenje kljub nižjim prihodkom investicijsko naravnano. Za investicijske odhodke smo namenili kar 32 % proračuna oz. več kot 5 mio evrov, od tega največ za nakup garaž na Gorici, ureditev Podjetniškega centra Standard, vzdrževanje cest po programu koncesije in naložbe po programu kohezije pri oskrbi z vodo. Za tekoče odhodke smo namenili 55 % proračuna oz. več kot 9 mio evrov, od tega največji delež za delovanje in vzdrževanje vrtcev. Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje ter prenos prihodkov iz leta 2014 so bili v prvi polovici leta realizirani v vrednosti 18,746 mio evrov, odhodki in izdatki pa v vrednosti 16,907 mio evrov. Stanje sredstev na računih proračuna MOV je konec junija znašalo 1,839 mio evrov. Na osnovi dobrega poslovanja in načrtovanja denarnega toka Mestna občina Velenje še vedno redno poravnava obveznosti do dobaviteljev in obveznosti pri posojilih. Prihodki občinskega proračuna v tem obdobju so sestavljeni iz dohodnine (42,8 %), nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (19,9 %), najemnine za komunalno infrastrukturo (6,3 %), sofinanciranja projekta Podjetniški center Standard (4,5 %), sofinanciranja naložb po programu kohezije pri oskrbi z vodo (3,3 %), najemnin stanovanj (3,3 %), sofinanciranja ureditve Regijske galerije Velenje (2,2 %) in drugega (17,7 %). V prvi polovici leta je bilo manj realiziranih prihodkov od dohodnine. S spremembo zakona ja- nuarja 2015 sta se spremenila način financiranja in vrednost povprečnine za leto 2015. Od Termoelektrarne Šoštanj v prvem polletju 2015 še nismo prejeli odškodnine za degradacijo prostora na osnov podpisanega sporazuma. V prvih šestih mesecih letošnjega leta bi ta prihodek znašal 375 tisoč evrov. Največ sredstev je bilo namenjenih za delovanje in vzdrževanje vrtcev (13,4 %), za administracijo občinske uprave, tj. za delovanje in dejavnosti občinske uprave in skupnih občinskih organov, razpolaganje in upravljanje občinskega premoženja, tekoče in investicijsko vzdrževanje opreme in prostorov, nakup opreme > Za financiranje projektov je občina v tem obdobju pridobila 2,132 mio EUR sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in od drugih evropskih institucij. Za plače in druge izdatke v zvezi z delom je bilo v Upravi MOV, skupaj z vsemi javnimi zavodi, ki so v lasti MOV, v tem obdobju namenjenih 2,148 mio evrov, kar predstavlja 13 % vseh odhodkov. Za tekoče odhodke in izdatke smo namenili 9,247 mio evrov, kar predstavlja 55 % vseh odhodkov, za investicijske odhodke 5,485 mio evrov oziroma 32 % proračuna in za proračunsko rezervo 27.210 evrov. in izvajanje programov (9,6 %), urejanje cestnega prometa (7,4 %), investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest (5,7 %), športne programe (5,5 %), oskrbo z vodo (5,2 %) in spodbujanje razvoja malega gospodarstva (5,2 %). Pomembnejše investicije v obdobju 1-6/2015: nakup garaž na Gorici (0,888 mio EUR), ureditev Podjetniškega centra Standard (0,845 mio EUR), vzdrže- Dohodnina Nadomestilo za uporabo I stavbnega zemljišča II Najemnina -komunalna infrastruktura Podjetniški center Standard ' 563.343 € Najemnine stanovanj 561.923 € Regijska galerija Velenje 378.794 € 7.334.166 € Program kohezije [ na področju oskrbe z vodo 3.411.030 € Realizacija najvišjih prihodkov v obdobju 1-6/2015 Prenovljen objekt Galerije Velenje Atraktivna lokacija za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju Škale - Hrastovec Na voljo bo tipski projekt, ki ga bodo investitorji lahko prilagodili svojim potrebam. vanje cest po programu koncesije (0,817 mio EUR), naložbe po programu kohezije v oskrbi z vodo (0,750 mio EUR), ureditev Regijske galerije Velenje (0,485 mio EUR), naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo pri oskrbi s toplotno energijo (0,274 mio EUR), naložbe po programu iz najemni- ne za komunalno infrastrukturo za čiščenje odpadnih voda (0,213 mio EUR), investicijsko vzdrževanje in obnova stanovanj (0,170 mio EUR) ter naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo v oskrbi z vodo (0,115 mio EUR). > > Za financiranje investicije Sekundarni cevovod Vinska Gora se je občina dolgoročno zadolžila v vrednosti 500.000 evrov. Črpanja kredita v letošnjem prvem polletju še ni bilo. Prav tako na dan 30. 6. 2015 nismo bili kratkoročno zadolženi. PRORAČUNSKA REZERVA; 27.210 €; 0 % INVESTICIJSKI ODHODKI; 5.484.556 €; 32 % PLAČE IN DRUGI IZDATKI V ZVEZI Z DELOM; 2.147.714 €; 13 % TEKOČI ODHODKI; 9.247.329 €; 55 % Realizacija odhodkov v obdobju 1-6/2015 - struktura odhodkov 11 parcel na območju Škale - Hrastovec bo jeseni pripravljenih za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Predstavitev pomembnejših investicij v tem obdobju V okviru projekta Podjetniški center Standard bomo zagotovili ugodne prostorske pogoje za razvoj podjetništva in spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest v SAŠA regiji. V okviru projektnih aktivnosti smo kupili prostore v objektu Standard (1.846 m2), ki se nahaja neposredno ob glavni cesti Celje-Slo-venj Gradec v središču mesta. V objektu urejamo poslovne prostore za mlada inkubirana podjetja, coworking prostor in pisarne za podjetniški inkubator. Skupna vrednost projekta znaša 1,6 mio evrov, od tega bo EU prispevala 1,3 mio evrov. Prenova objekta Galerije Velenje, ki se v teh dneh že zaključuje, se izvaja v okviru razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 5 13. avgusta 2015 MESTNA OBČINA VELENJE ii'^AS 19 programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Pridobljeno je uporabno dovoljenje, v naslednjih tednih pa se bodo izvajala zaključna dela v objektu in okolici. Nameščanje opreme bo zaključeno do 20. septembra 2015. Prenovo objekta spremlja vsebinska težnja, da se Galerija Velenje odpre v vseh pogledih in smereh ter da aktivno in z novim zagonom ob pomoči mladih izveninstitucionalnih in mestnih institucionalnih sil prevzame vlogo osrednjega povezovalca, koordinatorja in podpornika domačih akterjev s področja vizualnih umetnosti in kreativnih industrij, ob tem pa ohrani in nadgradi vse dosedanje pridobitve strokovnega dela pri vzdrževanju stalne zbirke in izvajanju osrednje galerijske dejavnosti. Na atraktivni lokaciji na območju Škale - Hrastovec bomo prodali 11 parcel, namenjenih gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Na tem območju je že urejena vsa komunalna infrastruktura, z Ele-ktrom Celje trenutno sodelujemo pri izdelavi projektnih rešitev. Na razpolago bo tipski projekt, ki ga bodo investitorji lahko prilagodili svojim potrebam. Javni razpis za prodajo teh nepremičnin bomo objavili predvidoma jeseni. Aprila smo začeli rekonstrukcijo in dozidavo Vile Rožle v Sončnem parku, ki stoji v varovanem območju vrtno-arhitekturne dediščine in je v Registru kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo vpisana kot Velenje - Sončni park (EŠD 10909). Objekt smo vsa leta vzdrževali, vendar je bil zaradi dotrajanosti večine vitalnih materialov potreben temeljite prenove v vseh etažah. Celotna vrednost projekta za Mestno občino Velenje znaša 314.716,19 evra. To vrednost sofinancira program SI-HR v višini 85 %, dodatnih 10 % celotne vrednosti bo krilo nacionalno sofinanciranje, lastni delež Mestne občine Velenje tako znaša 5 %. Za izvajalca del je bil v postopku javnega naročanja izbran konzorcij RGP, d. o. o., in HTZ I. P., d. o. o. Ena o pomembnih investicij v letošnjem letu je bila rekonstrukcija Jenkove ceste. V sklopu rekonstrukcije je bila urejena površina za pešce in kolesarje, prestavitev in ureditev obstoječega avtobusnega postajališča, prestavitev priključka za glasbeno šolo, odstranitev obstoje- čih dreves in ponovna zasaditev ter ureditev parkirišč in dovozne poti pred stanovanjskim objektom Jenkova cesta 15-17. Uredili smo vse priključke, novo javno razsvetljavo, vključili elemente za umirjanje prometa ter prehode za pešce in kolesarje. Dolžina rekonstruiranega odseka ceste je 310 m. Z rekonstrukcijo je v celoti zamenjan cestni ustroj in sistem meteorne kanalizacije, ki se izteka v reko Pako. Vrednost izvedenih del znaša več kot 300 tisoč evrov z DDV, vrednost del obnove mostu čez reko Pako pa skoraj 80 tisoč evrov z DDV. > V Mestni občini Velenje se zavedamo, da so mala in srednje velika podjetja pomemben generator razvoja, zaposlovanja in ustvarjanja prihodka ter ključni dejavnik stabilnosti in socialne kohezije. Razpoložljivost poslovnih prostorov je vselej pomemben dejavnik konkurenčnosti vsakega območja. S pridobitvijo novih poslovnih prostorov bomo podjetnikom omogočili priložnost za realizacijo poslovnih idej v širšem okolju. Kljub zmanjšanim prihodkom skušamo občankam in občanom zagotavljati čim boljšo kvaliteto življenja in še vedno financiramo oz. izvajamo naslednje občinske projekte in programe: mestna blagajna, brezplačno pravno svetovanje, Odbor za pomoč občankam in občanom, brezplačni avtobusni prevoz Lokalc, brezplačna izposoja koles Bicy, zavetišče za brezdomce in javna kuhinja, program za boj proti drogi LAS, program za starostnike, denarna pomoč ob rojstvu otroka, enkratne izredne denarne pomoči, program Centra dnevnih aktivnosti za starejše občane idr. a Vrtci Administracija občinske uprave Urejanje cestnega prometa Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinsklih cest Programi športa Oskrba z vodo Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 2.263.188 € 879.656 € 877.648 € Realizacija najvišjih odhodkov v obdobju 1-6/2015 - struktura programov V PC Standard bodo na voljo poslovni prostori za mlada podjetja. Garaže Gorica Podjetniški center Standard Vzdrževanje cest - program koncesije Program kohezije - oskrba z vodo Regijska galerija Velenje Naložbe - oskrba s toplotno energijo Naložbe - čiščenje odpadnih voda Investicijsko vzdrževanje in obnove Naložbe - oskrba z vodo 816.535 € 750.326 € | 887.693 € | 844.744 € Realizacija odhodkov v obdobju 1-6/2015 - najvišji investicijski odhodki Polflnale 28.8. VELENJE (Veterjsto piaia, 19:3Gh) Nastopili bodo ansambli iz Šaleške doline: SMOtillASJL>, šjBPŽI.j SJ)]j}BJ]J ™ VJ^jJSJ.J SPŽV Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 20. avgusta 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 12. avgusta Na DARSu so povedali, da za omilitev prometnih zastojev v prihodnjih letih načrtujejo več ukrepov; med drugim usposobitev odstavnega pasu za vožnjo in tretji pas na najbolj obremenjenem odseku primorske avtoceste. Iz največjega brazilskega mesta Sao Paulo so sporočili, da je bilo v več nočnih napadih ubitih 19 ljudi. Turška vojska je v obmorski provinci Hatay na meji s Sirijo začela gradnjo betonskega varnostnega zidu, ki bo visok tri metre in dolg osem kilometrov. Toda turški boj je sprožil begunski naval v Grčijo. Japonski premier Šinzo Abe je izrazil globoko kesanje zaradi dejanj Japonske med drugo svetovno vojno, pri čemer je ponovil opravičila in obžalovanja dozdaj-šnjih vlad. sta se zaletela potniška vlaka, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 19 ljudi, dva med njimi huje. Še vedno se niso umirile razmere ob silovitih eksplozijah v Tjandžinu. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 112, še vedno so pogrešali 95 ljudi, med njimi kar 85 gasilcev. Na območju indonezijske province Papua so pogrešali letalo s 54 potniki na krovu. Še istega dne smo izvedeli, da naj bi letalo trčilo v goro. Na Kitajskem se je vnelo skladišče eksploziva. Kitajsko mesto Tjandžin je stresel niz silovitih eksplozij v skladišču eksploziva; v njh je po prvih poročanjih medijev umrlo sedem ljudi, ranjenih je bilo več kot 180. Prestrašeni so bili tudi v Italiji, ki so jo predvsem na jugu zajela silovita neurja in zemeljski plazovi. Skrajneži Islamske države so sporočili, da so obglavili Hrvata Tomislava Salopeka, ki so ga ugrabili v Egiptu. Rusija se je spominjala 15. obletnice tragedije ruske jedrske podmornice Kursk, ki je 12. avgusta 2000 med vojaškimi vajami potonila na dno Barentsovega morja. Četrtek, 13. avgusta Premier Miro Cerar je sporočil, da se je vlada odločila, da pooblasti predsednika arbitražnega sodišča, da imenuje novega slovenskega arbitra. Odzivi so bili -kot po navadi - različni. Po potrjenih reformah v grškem parlamentu je evroskupina potrdila nov sveženj pomoči Grčiji. Finančni ministri območja evra so na osnovi v Grčiji potrjenega svežnja reform potrdili dogovor o tretjem programu pomoči Grčiji v vrednosti do 86 milijard evrov. Sobota, 15. avgusta Kristjani so praznovali praznik Marijinega vnebovzetja, ki je v več Marijinih svetišč, tudi na Brezje, privabil več tisoč ljudi. Vlada je sklenila, da naj slovenskega arbitra izbere kar predsednik arbitražnega sodišča. In čeprav so bila mnenja glede prepustitve izbora arbitra predsedniku arbitražnega tribunala deljena, so bili strokovnjaki enotni, da je dobro, da se sam proces arbitraže nadaljuje. Dva meseca po parlamentarnih volitvah v Turčiji so propadla pogajanja o oblikovanju koalicije med vladajočim AKP in opozicijskim CHP, kar je bila jasna napoved novih volitev. Zaradi suma korupcije so v Črni gori aretirali več vplivnih politikov, med njimi tudi župana Budve Lazarja Radenoviča. Petek, 14. avgusta V Murski Soboti je potekala osrednja slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je na Brezjah znova zbralo več tisoč vernikov. V mestu Gevgelija v Makedoniji, v bližini meje z Grčijo, se je dogajala grozljiva prebežniška kriza, ki ji ni bilo videti konca. Prav tako ni bilo videti konca pribežnikom, ki so na plovilih vdirali v Italijo. Italijanska mornarica je prav ta dan na plovilu v Sredozemskem morju odkrila najmanj 40 mrtvih migrantov, ki naj bi se v podpalubju zadušili. V Veliki Britaniji so razmišljali, kako bi se zaščitili. »Britanska vlada želi doseči, da nezakoniti priseljenci ne bodo mogli vdirati v Veliko Britanijo,« je dejal premier Cameron, ko je javnosti pojasnjeval, da tudi njihova država razmišlja o visokih betonskih ograjah. IMF je ob odobrenem programu pomoči Grčiji pozval k odpisu dolga tej državi. Nedelja, 16. avgusta Približno 50 kilometrov od madžarske prestolnice Budimpešta Pogrešano letalo naj bi trčilo v goro. V Ekvadorju je začel delovati vulkan Cotopaxi. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je razglasil izredne razmere, več sto ljudi iz vulkanu najbližjih vasi so evakuirali. Severna Koreja je zagrozila, da bo napadla ameriško ozemlje, če ZDA ne bodo odpovedale večnacionalnih vojaških vaj. Ponedeljek, 17. avgusta Zunanje ministrstvo je več medijem poslalo poročila o nadzoru, v katerih so domnevno zabeleženi vsi grehi slovenskih diplomatov v zadnjih letih. Nepravilnosti je precej, večinoma gre za negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Slovenija se spominja združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kar so v Beltincih na plebiscitarni odločitvi potrdili leta 1919. Vseh pet podjetij za distribucijo električne energije je zaradi slabe urejenosti omenjenega področja vložilo pobudo za ustavno presojo energetskega zakona. V Zagrebu je popoldne umrl legendarni hrvaški kantavtor in pesnik Arsen Dedič. Star je bil 77 let. Torek, 18. avgusta Slovenska vlada je na dopisni seji potrdila predlog in dala zeleno luč za pomoč Grčiji Evropsko sodišče za človekove pravice je do konca leta 2014 prejelo več kot 8.400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Glede na število prebivalcev je Slovenija tako prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic med 47 državami članicami. Vendar varuhinja človekovih pravic zatrjuje, da brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleža obsodil-nih sodb, tega ni mogoče trditi. Prehranski varuh se je sestal z upravo Mercatorja, saj se po letu dni pod okriljem Agrokor-ja na policah ponuja vedno več hrvaških proizvodov. Pada sicer predvsem prodaja slovenskega svinjskega mesa. EU zapira vrata Julija je zunanje meje Evropske unije prečkalo rekordnih 107.500 migrantov in beguncev, je sporočila Agencija EU za zunanje meje Frontex. Številka je trikrat večja kot v istem mesecu lani in nakazuje na vse večjo mi-grantsko krizo. Nemčija bi lahko po novih ocenah letos sprejela kar 750. 000 beguncev, znatno več od prvotnih pričakovanj. V napadu Boko Harama, skrajne islamistične skupine, je v odročni vasici na severovzhodu Nigerije umrlo do 150 ljudi. Znanstveniki hrvaškega centra za raziskave morja so avgusta ob hrvaški obali na več plažah med Porečem in Puljem zabeležili večjo koncentracijo strupenih alg. Morda bodo morali zaradi njih začasno zapirati nekatere plaže. Tjaša Zajc Družbena pričakovanja Mislim, da mi bolj kot kava dvignejo pritisk rigidna pričakovanja, ki jih vsake toliko časa izrazi kdo od prijateljev ali znancev: Poroka? Otroci?Kdaj bo? Z vsemi temi stvarmi seveda ni nič narobe, prav tako pa ni nič narobe s tem, če jih nimaš. Dlje, ko z določenimi stvarmi odlašaš, več razmišljaš o njih. So smiselne? So smiselne zate? Kdaj? Zakaj? Da družba deluje, v njej veljajo določena pravila. Družbene norme narekujejo vzgojo, ta pa nam vceplja družbene predstave o normalnosti in pričakovanja, kakšen naj bi bil življenjski potek. Veliko ljudi se o tem sploh ne sprašuje, ampak le drsi po časovni premici in pazi, da na njej prečrta pričakovane stvari, dosežke. Šolo. Službo. Partnerja. Družino. Pokoj. Če se življenje ne odvija po tem načrtu, je marsikdo nesrečen. Ampak od kod pravzaprav izvira to občutje nesreče? Res iz tega, da je s posameznikom nekaj "narobe", da mu nekaj manjka, ali razlog tiči zgolj v razmišljanju ponotranjenih okvirov ukalupljene množice? Ena težjih stvari je ustvarjanje svojih nazorov in pričakovanj. To je izziv, ker lahko odstopanje od klasičnih norm - denimo spolna usmerjenost, promiskuiteta ali predolga samskost, življenje s cimri, barva las, prehranjevanje ... - za okolico izpade čudno in pri določeni starosti "nenormalno". Če nekaj ni običajno, ni dojeto kot naravno in je zato čudno in hitro nesprejemljivo, je že pred dvesto leti ugotavljal John Stuart Mill v enem svojih razmislekov o družbenem položaju žensk, ki je bil takrat še precej bolj zapečaten, kot je danes. Vprašanje seveda je, kdo je tisti, ki odloča, kaj je normalno in kaj ne? Smernice so vedno določene s pozicije moči: glede družbenih in medosebnih odnosov jih je v zgodovini močno zacementiral vpliv cerkve. Za pravili, ki jih sploh ne opazimo, ker so tako samoumevna, vedno stojijo pričakovanja in interes nekoga, da disciplinira in podredi druge. Da do neke mere v družbi vlada mir. Na tej točki ima posameznik dve možnosti: ali o družbenih normah ne razmišlja, se jim, ker so dogmatično samoumevne, podreja, živi mirno in posledično zadovoljno in srečno. Izpolnjuje pričakovanja in okolica mu kima! Lepo. Lahko pa se vzorcem obnašanja upira; si postavi svoja pravila in jim sledi, ne glede na to, kaj o tem misli okolica. Kar je težko in pogosto neprijetno, sploh če je posameznik občutljiv na mnenja drugih. Ljudje so navsezadnje nagnjeni h konformizmu, k temu, da jih drugi sprejemajo in so zelo dovzetni za vplive iz bližnje okolice. Lepo to prikazuje biografski dokumentarni film o Amy Winehouse, ki je pod vplivom več nesrečnih naključij - prehitrega uspeha, izkoriščajočega moža in očeta - prehitro propadla. "To je torej pekel. Nikoli si ne bi mislil... Se spominjata: žveplo, grmada, raženj... kakšna neslanost! Pekel so ljudje okoli tebe," je v znameniti knjigi Zaprta vrata zapisal Jean-Paul Sartre. Okolica te lahko vzdigne ali uniči. Od posameznikove osebnosti je odvisno, koliko energije in moči ima, da hodi po svoji poti, ne glede na kamne, ob katere se lahko na njej spotakne, če je zakorakal na makadam namesto zapeljal na utrjeno asfaltirano avtocesto. Umrl je legendarni Arsen Dedič V turistično živahnem predelu Bangkoka je razneslo bombo. Podatki o številu mrtvih so zelo različni, zadnji podatki policije pa pravijo, da je bomba ubila najmanj 16 oseb, od tega tri tuje državljane. Več kot 100 oseb je ranjenih. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je prepričan, da se bo moral svet soočiti z novo Somalijo le lučaj stran od italijanske obale, če mirovni pogovori med rivalskimi frakcijami v Libiji ne bodo končali državljanske vojne. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe I., II. in III. stopnje Energetika Pomembni datumi: Drugi prijavni rok I. stopnja: od 21. 8. do 28. 8. 2015 Prvi prijavni rok II. in III. stopnja: do 24. 8. 2015 Priključi se tudi ti! Fakulteta za energetiko RAKUUE1AZA BERGEIKD krško - velenje Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 7 13. avgusta 2015 ii'^AS GOSPODARSTVO 19 GOSPODARSKE novice Terme Topolšica lani z dobičkom Topolšica - Terme Topolšica so lani ustvarile malo manj kot 8.000 evrov čistega dobička, medtem ko so leto prej poslovale z izgubo v višini dobrih 134.000 evrov. Čisti prihodki od prodaje so sicer upadli za odstotek na 6,2 milijona evrov, jim je pa z varčevanjem vseeno uspelo ustvariti dober rezultat. Največ nočitev so lani prispevali domači gostje, med tujci pa Avstrijci, in sicer 35 odstotkov. Sledijo Nemci in Nizozemci, ki so prispevali po 12 odstotkov. Lani je družba dosegla 65-odstotno povprečno letno zasedenost hotelskih zmogljivosti, povprečje panoge pa je znašalo 60 odstotkov. Načeta nosilna sposobnost planeta Četrtek, 13. avgusta, je bil dan ekološkega dolga. Svetovne okolje-varstvene organizacije so namreč izračunale, da od četrtka v tem letu na našem planetu živimo „na kredit" - ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta. Še leta 2000 je bil dan ekološkega dolga oktobra, letos pa je že sredi avgusta. Ovadili Hildo Tovšak in Mateja Kosiča Celje - Celjski kriminalisti naj bi zaradi suma zlorabe položaja ovadili nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, zaradi suma oškodovanja upnikov pa njenega sodelavca in direktorja nekdanje Vegradove hčerinske družbe Vedela nepremičnine Mateja Košiča. Gorenje Vzdrževanje reorganizirali Velenje - V Gorenju so Vzdrževanje, ki je bilo organizirano centralno, reorganizirali, in sicer tako, da sodijo vzdrževalci, ki neposredno »servisirajo« proizvodnjo, neposredno v posamezne programe. Ocenili so, da je tako bolj racionalno, saj tako bolje poznajo delovni proces, pa tudi stroje in naprave. Vsa večja vzdrževalna dela (tudi remontna) pa še naprej vodijo centralno v okviru službe Investicije in Vzdrževanje. Esotech prenavlja toplovodni sistem v Šoštanju Šoštanj - Sredi junija je v Šoštanju stekla tehnološka prenova toplovodnega sistema na območju Prešernovega trga, Trga svobode in Trga bratov Mravljakov. Sistem je bil dotrajan in zastarel. Dela izvaja Esotech, opraviti pa jih morajo do 24. septembra. a mz V stečajno maso Vegrada 33 tisoč evrov Nekdanji generalni direktor slovenske policije Marko Pogo-revc mora v stečajno maso Vegrada v več obrokih plačati 33 tisoč evrov. Takšen je izkupiček poravnave med nekdanjim šefom policije in stečajnico Vegrada. Proti nekdanjemu generalnemu direktorju slovenske policije je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril namreč vložila odškodninsko tožbo zaradi previsokega popusta pri nakupu novega dvoetažnega stanovanja v naselju Drogerija v ljubljanski Šiški v višini 93.000 evrov. Pogorevc je namreč ob vselitvi v to stanovanje ugotovil vrsto napak, tako da mu je takratna direktorica Vegrada Hilda Tovšak kupnino v višini 335.000 znižala za 127.000 evrov. Stečajna upraviteljica je sedaj temu popustu oporekala, da je previsok, na koncu pa sta stranki sklenili poravnavo, po kateri mora Pogorevc Vegra-du plačati še omenjenih 33.000 evrov. a mz V zelo kratkem času ena najboljših družb v dolini Lani v družbi Veplas dosegli 12, letos načrtujejo 17 milijonov evrov prihodkov - Iščejo posle v letalski industriji Tatjana Podgoršek V družbi Veplas Velenje že nekaj časa zatrjujejo, da imajo pogumne načrte. To jim širše okolje sicer priznava, a hkrati dodaja, da so jih doslej uresničili malo. Vstopili v svetovne gospodarske sisteme Predsednika uprave družbe Franca Vedenika takšno razmišljanje žalosti. »Imamo jasno začrtane razvojne cilje in jih tudi uspešno uresničujemo. Kljub temu, da nas je gospodarska kriza močno prizadela, da je bilo lansko leto prelomno zaradi preselitve velikega dela proizvodnje medicinskih kadi iz Švedske in Nemčije, je lani družba, ki jo tvorijo štiri hčerinska podjetja, doživela «šok«. Leta 2012 smo dosegli 6 milijonov evrov prihodkov, lani kar 12, za letos jih načrtujemo 17 milijonov evrov,« pravi Ve-denik. Toliko naj bi jim prinesli posli v »hiši« - naročila izdelkov za poslovne partnerje, ki sodijo med velike in izredno zahtevne svetovne gospodarske sisteme z nekaj milijardami evrov prometa na leto. Eden takih je Sie- mens, AgustaWestland (največji svetovni proizvajalec helikopterjev), Carthago (največji svetovni proizvajalcev avtodomov), švedski ArjoHuhtleigh (eden od vo- pa seveda ne bo enostavno. Največja vrzel se za zdaj kaže le v proizvodnji izdelkov za letalsko industrijo. V preteklosti so namreč v ta del proizvodnje veliko vložili, vlaganja pa še ne pokrivajo vseh stroškov. »Upam pa si trditi, da bo Veplas v zelo kratkem času eno najboljših podjetij v okolju, ki mu zaradi njegove majhnosti ni naklonjeno.« Polno zasedene zmogljivosti Vedenik je zatrdil, da imajo v tem trenutku proizvodne zmogljivosti povsem zasedene in tako bo tudi v nadaljevanju leta. Dva meseca pred kolektivnim dopustom so imeli celo 12-urni delavnik, prav tako so morali nekateri zaposleni delati med njim, da so lahko zadovoljili potrebam in zahtevam kupcev. Franc Vedenik: »Zavedamo se, da bo v prihodnje še težko, vendar smo na pravi poti.« dilnih proizvajalcev medicinske opreme na svetu, ki je vstopil v solastništvo podjetja), FACC (večji dobavitelj opreme Airbu-sa) ... Pot do njih je bila - po besedah sogovornika - zelo težka in dolgotrajna. Zahtevala je veliko vlaganj, energije, odrekanj vseh zaposlenih, saj je za to treba izpolniti vrsto pogojev, pred tem pa pridobiti potrebne certifikate. Veplas ima edini v Sloveniji certifikat za proizvodnjo izdelkov za letalsko industrijo. Na nedavnem obisku so ga potrdili tudi predstavniki Airbusa. Če bodo - po njegovem mnenju - z obstoječimi poslovnimi partnerji »živeli«, bodo imeli dovolj dela in jim ne bo treba iskati novih kupcev, kar Opravičilo ministrstva Poročali smo že, da se je družba Veplas Velenje kritično odzvala na lanskoletni izbor dobavitelja zaščitne opreme za slovensko vojsko. Kasneje se je pokazalo, da so imeli v Veplasu prav glede kakovosti čelad izbranega angleškega dobavitelja. »Naša ponudba za izdelavo 6.000 čelad, kolikor jih je naročila Slovenska vojska, je bila za malenkost višja od izbranega dobavitelja, a je bil naš izdelek precej kakovostnejši. Predstavniki ministrstva za obrambo so se po našem odzivu oglasili v Veplasu. Namesto morebitnega dogovora in potrditve besed naše politike o podpiranju domačega gospodarstva smo prejeli opravičilo, češ da ne znajo pripraviti razpisa, na katerem bi imeli domači dobavitelji majhno prednost.« Kot je zatrdil Franc Vedenik, se sedaj preko poslovnega partnerja v Avstriji dogovarjajo za posel za tamkajšnjo vojsko. »Velika verjetnost je, da ga bomo dobili in izdelovali čelade za avstrijsko vojsko, za domačo pa jih ne moremo.« Sindikati sprašujejo, kako je z vodenjem Premogovnika? Bojan Zabukovnik in Asmir Becarevic v imenu sindikata delavcev rudarstva in energetike (SDRES) opozarjata na morebitne nepravilnosti v zvezi z vodenjem Premogovnika Mira Zakošek Sindikat SDRES je naslovil na svet delavcev Premogovnika Velenje, upravo, nadzorni svet ter na HSE zahtevo, da preverijo morebitno nepravilnosti, na katere so naleteli ob pregledu in proučitvi notarskega zapisnika zadnje skupščine delničarjev. V vednost so dopise poslali tudi nadzornemu svetu HSE in Slovenskemu državnemu holdingu. Ne razumejo, da lahko podjetje še vedno vodi- ta mag. Ludvik Golob (predsednik uprave) in Boris Štefančič (član uprave za prestrukturiranje), ki naj bi na omenjeni skupščini podala odstopni izjavi. »V sindikatu SDRES se sprašujemo, kako še naprej nekomu verjeti, če pred skupščino poda odstopno izjavo, vse to se zapiše v notarski zapisnik in po tem opravlja funkcijo, kot da ni podal odstopne izjave?« so med drugim zapisali. In kaj pravijo v upravi Premogovnika? »Glede odstopnih izjav uprave Premogov- nika Velenje bi želeli ponovno pojasniti, da je predsednik uprave mag. Ludvik Golob na skupščini 9. julija povedal, da zgolj razmišlja o odstopu, ni pa odstopil. Na konstitutivni seji nadzornega sveta Premogovnika Velenje, ki je bila 10. julija, je povedal, da ostaja na funkciji predsednika uprave Premogovnika Velenje, o čemer smo javnost že obveščali,« so dejali in dodali, da je bil po skupščini opravljen tudi razgovor med novim predsednikom nadzornega sveta Stojanom Niko-licem in članom uprave za prestrukturiranje Borisom Štefančičem, ki mu je predlagal, da nadaljuje prestrukturiranje. Ta je ponudbo sprejel in umaknil odstopno izjavo 27. julija na seji nadzornega sveta. Nagrade še v tem mesecu Uprava Premogovnika je ob 3. juliju sporočila, da bodo stimulacije ob prazniku in jubilejne nagrade izplačali kasneje. To se bo zgodilo do konca tega meseca. a mz Ugodni nakupi in še zabava Velenje, 12. avgusta - V četrtek ob 10. uri dopoldne, ko so na parkirišču pred velenjskim In-tersparom Šalek na Selu začeli veliko prodajno akcijo zadnjih kosov, se je tam trlo ljudi. Eni so prišli iz radovednosti, drugi zaradi zabave, tretji, ker so jim obljubljali dober nakup in ob njem še slastne čevapčiče. Vsak nakup nad 20 evrov so namreč nagradili z njimi. Ko so se vrata šotora odprla, je bila nepopisna gneča tudi v njem. Nihče ni prišel iz njega praznih rok; eni so izkoristili priložnost in kupovali vrednejše stroje in naprave, drugi malenko- sti. Vodja velenjskega Interspara Darja Stermecky nam je povedala: »Odločili smo se, da pripravimo noro znižanje cen tekstilnih, tehničnih in različnih artiklov za dom, ki so nam ostali v majhnih količinah. Zadnje kose smo znižali kar do 70 %. Vse dni, do nedelje, pa smo poskrbeli še za zabavni program ob šotoru, saj želimo, da se naši kupci tokrat tudi zabavajo.« In res se je vse štiri dni tam veliko dogajalo. Prvi dan je kupce zabaval svetovni prvak na diato-nočni harmoniki Nejc Pačnik, gostom pa je hrano stregel ljubitelj kuhanja iz oddaje Master Cheaf Jernej Goličnik. V četrtek je nastopila godba na pihala velenjske tretje univerze pod vodstvom Aljoše Pavlinca. V petek je z nastopom navdušil mladi, večkrat nagrajeni ansambel Lun-ca, v soboto pa so gostili ansambel Šepet. Program so zaključili v nedeljo, ko so nastopili številni učenci diatonične harmonike iz šole Jožeta Šumaha. Prišli so mladi harmonikarji iz Savinjske in Šaleške doline. Dobra novica je tudi ta, da so kupci šotor vsak dan izpraznili, zjutraj pa so vanj dali nove artikle, ki so do večera prav tako skoraj pošli. Očitno sta dober nakup in zabava dobra kombinacija. a bš Da sta dober nakup in zabava dobra kombinacija, je v Intersparu Šalek dokazala štiridnevna velika prodajna akcija, pospremljena z zabavnim programom. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 8 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Pošta bo postala lekarna Letos za naložbe blizu 1,2 milijona evrov - Izjemna prva polovica leta - Med večjimi projekti še vedno kanalizacija Tatjana Podgoršek Prva polovica leta je bila za občino Šmartno ob Paki po pridobitvah izjemna. Vsaj tako meni tamkajšnji župan Janko Kopu-šar, pri tem pa ima v mislih predvsem dokončanje največjega projekta v zgodovini obstoja lokalne skupnosti - kohezijski projekt nemotene oskrbe s pitno vodo, zadovoljstvo pa poraja še izgradnja kanalizacijskega omrežja v vasi Paška vas. Aktivnosti v tem času nadaljujejo, nalog jim ne bo zmanjkalo še v preostalem delu leta. Za naložbe bodo letos namenili blizu 1,2 milijona evrov. Največja naložba v drugi polovici leta cesta v Skornem Prejšnji mesec so z izgradnjo pločnika Bole-Drobničev ovinek ter manjšim odsekom pločnika pri centralnem vrtcu v Šmartnem ob Paki poskrbeli za večjo varnost pešcev, prejšnji teden so stekla dela pri sanaciji manjšega plazu v Skornem, kjer čaka na obnovo in posodobitev ceste lovski dom-kmetija Župan. Pogodbo za izvedbo prve faze rekonstrukcije so že podpisali, odločitev o morebitnem nadaljevanju druge faze v tem letu bo »padla« v teh dneh, ko bodo jasnejše finančne zmožnosti. Za cesto so v letošnjem proračunu predvideli 200 tisoč evrov. Prej- šnji teden jih je Lekarna Velenje obvestila o izboru izvajalca za preureditev stare pošte za potrebe lekarne, v njenih obstoječih prostorih pa bodo uredili pediatrično ambulanto. Ta projekt naj bi končali letos, vreden je 140 tisoč evrov (od tega bo polovico denarja zagotovila lekarna, preostalo občina). Kopušar upa, da bodo rešili težave s pristojnim ministrstvom glede soglasij za postavitev označevalnih tabel. Strokovne službe na ministrstvu so mu zagotovile, da bodo stvari kmalu uredili, da bodo lahko nato postavili table v smeri iz Rečice ob Paki proti Paški vasi. Do konca leta naj bi »ugledal luč« projekt za energetsko sanacijo centralnega vrtca s prostorsko širitvijo, s katerim se bodo prijavili na ustrezen razpis za pridobitev nepovratnega denarja. »To so večje aktivnosti, predvidene do konca leta. Se pa spogledujemo tudi že s prihodnjim in pripravo potrebne dokumentacije za vlaganja v razvoj.« V ospredju kanalizacija Med večjimi projekti za leto 2016 ostaja širitev kanalizacijskega omrežja. Pridobljeno imajo gradbeno dovoljenje za vlaganja v čistejše okolje v naselju Gavce. Kanalizacijo bodo uredili v dveh fazah. Bodo pa morali pred začetkom izvedbe projekt prevetri- ti, saj možnosti za sofinanciranje v tem trenutku ni, 31. december 2017, ko bo potrebno opremiti območja z javno kanalizacijo tam, kjer je to načrtovano, pa še ni spremenjen. Kopušar je tudi povedal, da bodo morali za zagotovitev potrebnega denarja za letošnje načrtovane projekte sprejeti rebalans proračuna. Ne nazadnje bo lokalna skupnost zaradi spremembe višine primarne porabe dobila od države 50 tisoč evrov manj denarja v primerjavi z lani. Pred začetkom rekonstrukcije ceste v Skornem je bilo potrebno odstraniti manjši plaz. To je način življenja »Vsega ne moreš meriti v denarju,« pravi eko kmetica Darja Primožič - Pridelovalci in predelovalci bi se morali bolj povezati Tatjana Podgoršek Odločitev Darje Primožič iz Šmartnega ob Paki, da bo po več kot 20 letih pustila službo in osemurni delavnik, redno plačo »zamenjala« za eko kmetovanje, bi v današnjih časih marsikoga presenetila. Odločitev ni bila težka Darja se je ob takšnem glasnem razmišljanju samo nasmehnila in dejala: »Vse drži, a to je moj način življenja. Rada imam naravo, jo spoštujem, saj vse, kar potrebujemo za preživetje, dobimo od nje. Poleg tega je na mojo odločitev, za katero mi ni žal, vplivalo to, da so starši zakorakali v jesen življenja in potrebujejo nekoga ob sebi. Otroka imata vsak svojo službo, tako da odločitev ni bila težka.« Na blizu dva hektarja obdelovalne zemlje (h kmetiji sodi še šest hektarjev gozda) - pravi - ima butič-no proizvodnjo sezon- ske zelenjave. Na površinah Bio Brd (tako je poimenovala kmetijo) prideluje vse vrtnine in zelenjavo. Največ je proda na domu stalnim strankam. Te so iz vseh občin regije Saša. Nekaj je je mogoče najti tudi na policah trgovine Domače dobrote v Velenju. Darja je prepričana, da stranke pritegne okus zelenjave, pridelan na zdravju prijazen način, zato so zanjo pripravljene odšteti nekoliko več. Vse se da Se z eko kmetijo, na kateri so pogoji pridelovanja zahtevni, stroški večji, pridelka pa manj, da preživeti? »Ni enostavno, se pa vse da, če ima človek voljo, veselje in pridne roke. Vsega ne moreš meriti le v denarju. 12 let je kmetija vključena v kontrolo, pa doslej Darja Primožič: »Moja služba je tudi moj konjiček.« težav še nisem imela, ker upoštevam predpise: ročno pridelovanje, ročno zatiranje plevela ...« Je pa sogovornica priznala, da je za to obliko kmetovanja potrebnega veliko več znanja. Nekaj ga je podedovala, kmetijska svetovalna služba, društva, civilne pobude imajo prav tako veliko informacij, ki jih redno prebira, sama se udeležuje oblik izobraževanja, predvsem pa se uči iz svojih izkušenj in napak. Na njive in v rastlinjake ne seje hibridnih semen, ampak predvsem domača, kar se ji pozna pri stroških. Kaj pa takrat, ko ni sezone za vrtnine in zelenjavo? Fino je, če imaš dopolnilno dejavnost, izvemo. Nanjo se pripravlja, rada pa bi jo združila s tistim, kar poleg eko kmetovanja še zna - šivanje. Navdušuje se za izdelovanje darilnih blazinic s sivko. Tudi to goji sama. Površine, namenjene zanjo, bi rada povečala. Sicer pa večjih načrtov v prihodnje s kmetijo nima. Skrb za pridelavo čim bolj kakovostne zelenjave ostaja prednostna usmeritev. Več bi lahko naredili tudi sami kmetovalci Po njenem mnenju je država precej storila za promocijo pomena samooskrbe. Lahko pa bi naredila še več. Več bi morali storiti tudi sami eko kmetovalci. »Bolj bi se morali povezati med sabo, nato pa še s predelovalno industrijo. Farmacija, kozmetična industrija potrebujeta kakovostne surovine. Verjetno bi se takrat za zelenjadarstvo in zeliščarstvo odločilo več mladih, saj bi bil odkup zagotovljen, plačilo, upam, pošteno, in redno,« je sklenila pogovor Darja Primožič. uaWAS 20. avgusta 2015 Igrišče ob Tresimirjevem parku do septembra Šoštanj, 12. avgusta - V občini Šoštanj očitno želijo do letošnjega občinskega praznika marsikaj postoriti. V splet teh aktivnosti sodi podpis raznih pogodb, ki se vrstijo kot po tekočem traku. Eden takih podpisov se je zgodil prejšnjo sredo v Mayerjevi vili, in sicer gre za izgradnjo igrišča ob Tresimirjevem parku v Šoštanju. Na priložnostni slovesnosti v vili Mayer je pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - s podjetjem Nivig Šoštanj - podpisal šoštanjski župan Darko Menih. Vredna je dobrih 334 tisoč evrov z DDV-jem. Slabih 206 tisoč evrov bo za izvedbo projekta prispevala lokalna skupnost, 43 tisoč 600 evrov ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostalih 85 tisoč evrov pa v treh letih Fundacija za šport. Po pogodbi naj bi bila predvidena dela končana do 20. septembra. Pogodba predvideva ureditev igrišč za ulično košarko, za odbojko na mivki z mrežo okoli igrišča, balinišče z dvema stezama, rusko kegljišče, plezalne balvane, street workout, zabojnik, lopo, tuš, parkirišče, rekonstrukcijo obstoječega dovoza za parkirišče, pripadajoče pešpoti, razsvetljavo, klopi, koše ter vse potrebne priključke (elektro, vodovod, odvajanje odpadne vode ...). ■ tp Živahno na Grilovi domačiji V starem vinogradu Grilove domačije v Lipju pri Velenju so v teh dneh opravili potrebna dela na trtah, za katere skrbijo domači vinogradniki iz Vinske Gore, člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki. Grilova domačija je v eko muzej urejena viničarija, ob kateri so tudi zeliščni in zelenjavni vrt, sadovnjak, čebelnjak, njiva z nedavno posejano avtohtono sorto ajde in vinograd. Tega so oživili lani in že lansko jesen je Muzej Velenje, pod okriljem katerega eko muzej deluje, pripravili odmevno prireditev - prvo javno trgatev na Grilovi domačiji. Velenjski muzealci tudi za to jesen napovedujejo zanimivo dogajanje ob trgatvi grozdja s starih avtohtonih trt in ob žetju letos prvič posejane ajde. Pri skrbi za urejenost domačije in njene okolice, ki želi biti zanimiva za obiskovalce tudi zaradi pred- stavitev tradicionalnih kmečkih opravil, Muzej Velenje tesno sodeluje s Turistično zvezo Velenje, Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje, Društvom zeliščarjev Velenje, Čebelarskim društvom Frana Mlinška Velenje, fundacijo Sadni gozd Ljudske univerze Velenje in z nekaterimi drugimi društvi ter organizacijami, predvsem z območja Vinske Gore. ■ Jože Krajnc Rotary klub Velenje poskrbel za brezplačne počitnice Ob praznovanju letošnje 10. obletnice Rotary kluba Velenje so člani zbirali sredstva za letovanje otrok iz Šaleški doline. Z njimi omogočajo brezplačne počitnice za otroke, ki jih izvajajo v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in Kampom Mozirje. Počitnic se v času od 17. do 21. avgusta udeležuje 20 otrok iz območja Šaleške doline, ki jih je na osnovi socialnih kriterijev povabila MZPM. Otrokom so želeli zagotoviti pet aktivnih dni, zato se jim bodo predstavili gozdar, gasilec, glasbenik ., obiskali pa bodo tudi nekatere turistične in zgodovinske znamenitosti v regiji. Za izvedbo dnevnih aktivnosti skrbijo pedagoške spremljevalke, za pripravo hrane in pripravo okolja pa osebje Kampa Mozirje. Ves čas so pripravljeni za pomoč pri izvedbi kampa tudi člani Rotary kluba Velenje. Naš čas, 20. 8. 2015, barve: CM K, stran 9 20. avgusta 2015 »»WAS IZOBRAŽEVANJE, MLADI 9 Začetek šole je vedno stresen Ključ pri reševanju zapletov v iskrenem pogovoru staršev in otrok - Na šolsko leto se je dobro pripraviti že avgusta Bojana Špegel Velenje, 14. avgusta - Počitnice se hitro iztekajo. Pred začetkom novega šolskega leta smo na klepet povabili mag. zakonske in družinske terapije Ines Vugrinec iz velenjskega Družinskega centra Harmonija, ki pogosto pripravlja tudi zanimiva predavanja, namenjena družinam. Pred začetkom šolskega leta, pa tudi v septembru, ko bo to postalo realnost, se bodo več posvečali šolarjem in njihovim stiskam, pa tudi stiskam staršev. Naša sogovornica najprej pove: »Brez stresa pred začetkom šolskega leta ne gre, tega se morate zavedati.« Stres pa bo starše in otroke verjetno spremljal tudi med šolskim letom. »Šola vedno prinese veliko sprememb; ali so to spremembe v navadah, novih pravilih in obveznostih, tudi v načinu funkcioniranja družine. Mnogi se srečajo z vprašanjem, kdo bo šel po otroka v šolo, kdo ga bo vanjo peljal. To zahteva od vseh družinskih članov novo prilagoditev,« pripoveduje naša sogovornica. Meni, da je dobro, če v vsaki družini s šoloobveznimi otroki že pred pričetkom šolskega leta sedejo za isto mizo in se sproščeno pogovorijo. »Seznanijo naj ga, kaj se bo z začetkom šolskega leta spremenilo, na kaj vse mora biti pozoren. Ob tem mora otrok vedeti, da lahko staršem vedno pove, kako se počuti, kaj si želi in kaj pričakuje od sebe. Pomembno je tudi, da ve, kaj starši pričakujejo od njega. Če bodo to razjasnili, bo stres pred začetkom šolskega leta za vse manjši.« Otroci se ponavadi ne ukvarjajo s tem, kdaj bodo šli po šolske potrebščine in koliko bodo te stale. Starši pa imajo pred začetkom šolskega leta veliko dela tudi s tem. »Pred njimi je več praktično-tehničnih izzivov. V pogovoru se da to uravnovesiti.« Otrok naj ve, koliko zmore družina Ker je začetek šolskega leta povezan tudi s stroški, ki so za večino precejšnje (ali celo nemogoče) finančno breme, nas je zanimalo, koliko s tem obremenjevati otroka. »Nič ni narobe, če otroku prikažemo realno finančno sliko družine. Kot del družine se mora zavedati, kakšne zmožnosti imata oče in mama. Ni prav, Ines Vugrinec: »Pravila je dobro postaviti še pred začetkom šolskega leta.« da otroka pri tem obremenjujemo s težavami odraslih; ne razlagamo jim na primer o kreditih, ki jih ima družina. Staršem pripo- ročam, da so realni in da otroka aktivno vključijo v nakup šolskih potrebščin in da jim pri tem tudi povedo, zakaj morda ne morejo dobiti vsega, kar imajo sošolci. Praviloma otroci to razumejo, ne odreagirajo negativno,« poudari Vugrinčeva. Še pred začetkom šolskega leta priporoča tudi, da se starši z otrokom dogovorijo, koliko časa dnevno bodo namenili učenju, koliko izvenšolskim dejavnostim. »Otroci potrebujejo strukturo, občutek varnosti. To pa dobijo le, če so aktivno vključeni v postavljanje rutine obveznosti, ki jih šola prinese njim in njihovi staršem.« Če s postavitvijo pravil odlašamo, lahko otroke močno zmedemo, še doda naša sogovornica. Kot tudi, da so danes šoloobvezni otroci zelo obremenjeni. Čeprav je vsak otrok drugačen, nikoli ni dobro, če je obremenitev preveč. »Vedno prisluhnite otroku. Naj pove, kaj si resnično želi početi, kaj ga resnično veseli. Izločite tisto, kar je izbral zato, ker so to izbrali njegovi vrstniki, pa zato čuti, da bi moral tudi on. Od otrok danes mnogi pričakujejo, da bodo glasbeno, likovno in športno nadarjeni, pa še odlični v šoli. Ob tem naj bi se tudi primerno vedli. Kot starši lahko veliko naredimo, da ne bo otrok zaradi preobremenjenosti zašel v krizo, ker morda ne bo zmogel vsega, kar si bo izbral. Nič ni narobe, če otrok poskusi več dejavnosti, a če ugotovi, da ga kaj ne veseli, tudi ni nič narobe, če to opusti. Naj ničesar ne počne zaradi drugih,« poudari Ines Vugrinec. Kot tudi, da vsak starš najbolje pozna svojega, zato bo hitro presodil, kdaj gre pri otroku za rahlo manipuliranje, kdaj pa za resnično stisko. »Pri tem je vedno bistveno, da mu starši prisluhnejo in ne zanikajo težave, ki se morda drugim to sploh ne zdi, otroku pa je. Velikokrat se izkaže, da so »težave« našega otroka simptom za nekaj drugega.« V sproščenem pogovoru pa lahko starši pridejo do odgovora, kaj je tisto, kar resnično »mori« njihovega otroka. S tem bodo na pol poti, da mu pomagajo premagati stisko. ■ Učenci darovali 1300 zvezkov Območno združenje RK Velenje pomagalo 150 šoloobveznim otrokom, Karitas Velenje 72 Tatjana Podgoršek Priprave na novo šolsko leto zaznamujejo tudi dejavnost humanitarnih organizacij, ki pomagajo staršem šoloobveznih otrok pri zagotavljanju šolskih potrebščin na različne načine. Boni za 150 otrok Na Območnem združenju RK Velenje so tudi letos upravičencem namenili bone Mladinske knjige in Papirnice Pentlja v Šoštanju v vrednosti po 50 evrov. Poleg območnega združenja je 3.000 evrov zanje pri- maknil Odbor za pomoč občanom Šaleške doline. »Z boni se starši oglasijo v omenjenih prodajalnah, z njimi pa naj bi prednostno poravnali stroške nakupa zvezkov, delovnih zvezkov ter učbenikov,« je povedala sekretarka Darja Lipnikar. Letos jih je prejelo 150 otrok, kar je 30 manj v primerjavi z lani, izbrali pa so jih s pomočjo socialnih delavcev in pedagoginj na osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Po pojasnilu Lipnikarjeve je bilo letos število prejemnikov manjše zato, ker za te potrebe niso imeli več denarja. V začetku leta so namreč morali kupiti nekaj prehrambnih paketov in za to porabili del denarja, sicer predvidenega za omenjeno pomoč učencem. Večjega povpraševanja po rabljenih oblačilih in obutvi pred začetkom šolskega leta še niso zaznali, a to pričakujejo prihodnji mesec. Skladišče je dobro založeno, manjša je le izbira oblačil za fante. 72 paketov Po zagotovilih Milice Kovač iz Karitas Velenje so se na novo šolsko leto začeli »pripravljati« že maja in junija. Takrat so namreč izvajali akcijo Podari zvezek, k sodelovanju pa povabili osnovne šole. V tukajšnjem okolju so se odzvale štiri, zbrali pa so 1300 zvezkov, kar je največ doslej. Prejšnji teden so pripravili pakete šolskih potrebščin za 72 otrok, toliko se jih je namreč prijavilo na njihov poziv do konca junija. Kovačeva meni, da so potrebe večinoma pokrili, saj za zdaj večjega povpraševanja niso zaznali. Tudi v minulih letih so s šolskimi potrebščinami pomagali od 70 do 80 otrokom. »Moram pa ob tem reči, da so nekateri starši zelo malomarni. Čeprav je obvestilo o potrebni prijavi »viselo« v naših skladiščnih prostorih dalj časa in so starši prihajali vanje, tega niso storili. Sedaj pa se čudijo, ker so vlak zamudili.« Sogovornica je še dodala, da z oblačili in obutvijo pomagajo tistim, ki potrkajo na njihova vrata celo leto, družinam pa s prehrano približno vsaka 2 meseca. Odbojkarski kamp za dekleta Šoštanj - Članice Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj so že začele priprave na novo sezono. Za uvod vanjo sta dve ekipi kluba sodelovali na nedavnem Jocotovem turnirju v Plešiv-cu in osvojile prvo ter drugo mesto. V splet priprav sodi tudi odbojkarski kamp za mlajše članice in deklice (letnik 2006 in mlajše) od 27. do 29. avgusta. Potekal bo ob Družmirskem jezeru in njegovi bližnji okolici. Zbirno mesto za udeleženke bo vsak dan ob 9. uri pri šoštanjski ribiški koči. Aktivnosti bodo trajale do 13. ure. Prijave zanj še zbirajo. Organizatorji vabijo na kamp dekleta, ki odbojko že igrajo, ter tudi tiste, ki bi odbojkarice rade postale. a Tp Na tradicionalnem turnirju v Plešivcu sta nastopili dve ekipi in osvojili prvo (na sliki) in drugo mesto. Za zdaj na Debelem Rtiču 31 otrok Velenje - Območno združenje RK Velenje je letos že popeljalo na brezplačne počitnice na morje 31 otrok iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kar je toliko kot prejšnje leto. Prva skupina (21 otrok) je letovala na Debelem rtiču aprila, zadnja pa junija. Denar za letovanje je zagotovil RK Slovenije iz sklada Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj pa so ga pridobili iz Tuševe akcije Peljimo otroke na morje. Na območnem združenju so povedali, da do konca leta pričakujejo še eno letovanje, na katerem naj bi omogočili brezplačne počitnice približno še 10 otrokom iz socialno šibkejših družin v Šaleški dolini. a tp J SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE Ipavčeva 10,3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2015/2016: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). Informativni dan bo v torek, 25. avgusta 2015, ob 15. uri. Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic: • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Vpis vtečaje in postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij poteka na sedežu šole. Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice potekajo skozi vse šolsko leto. Dodatne informacije: 03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@szsce.si Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA O življenju in smrti skozi ženske oči Robert Jukič se je najprej uveljavil kot jazz glasbenik in skladatelj, sedaj preseneča tudi kot tekstopisec - Novo ploščo Ženske je predpremierno predstavil v Velenju Bojana Špegel Velenje, 14. avgusta - Magister jazz glasbe Robert Jukič, basist in kontrabasist, se je rodil v Novem mestu, odraščal pa v Velenju. V petek zvečer, ko je skupaj s štirimi od trinajstih pevk, s katerimi je ustvaril nov avtorski projekt Ženske, čutne skladbe predstavljal v romantičnem atriju Velenjskega gradu, je na odru priznal, da verjetno nikoli ne bi stal na njem, če se ne bi njegovi ki jo je posnel s 36 glasbeniki iz devetih držav, izšla pa je pri ugledni švicarski založbi Unit. Zasnoval jo je kot ploščo, ki govori o človeku od rojstva do smrti. Plošča je glasbena refleksija njegovega pogleda na življenje. To pa velja tudi za album Ženske, ki pa poleg glasbe zaznamujejo tudi njegova besedila. Niso 'na prvo žogo', so globoka, pogosto zelo otožna. Vzbujajo sočutje, se nas dotaknejo. Še bolj, ker je k sodelovanju povabil 13 odličnih z nove plošče pa so poleg Ane odpele še energična bivša pevka skupine Tabu Nina Vodopivec in jazz pevki Mia Žnidarič in Tjaša Fabjančič. Vsaka zase je drugačna, z drugačno energijo, a vse so odlične. In vse, ki jih je povabil k sodelovanju, so bile »za«. Ljubezen in smrt Skladbe za ploščo Ženske je začel Robert ustvarjati že leta 2011. »Plošča je dvojna; eno je studijski del, ki sem ga zaključil ci. Po rinjenju z glavo skozi zid sem po treh letih doumel, da so ženske tiste, s katerimi moram sodelovati.« Ja, Ženske so podobne Dobrotam. Delovni naslov nove plošče je bil Ljubezen in smrt, zato so besedila še bolj izpovedna. Poslušalec jih začuti. V petju uživajo tudi pevke, kar so jasno priznale na odru. Seveda je to le eden od njegovih glasbenih projektov; še vedno je aktualen projekt Kramp, povezan s ploščo Dobrote. Igra v več jazz zasedbah, trenutno ustvarja klasične motive za klavirsko ploščo. »Veliko je na pladnju,« doda. »Že od leta 2010 ponovno živim v Sloveniji. Ne ločujem po glasbenih žanrih, če najdem prostor v projektu, v katerega me povabijo, grem. Če ga ne, rečem ne,« še doda. Kot tudi, da so prvi odmevi na Ženske čudoviti. »Upam, da smo naredili nekaj res dobrega,« še doda, preden se poda na oder. Da je zadel v polno, čeprav so ga kolegi glasbeniki svarili, Robert Jukič je k sodelovanju povabil glasbenike in glasbenice, s katerimi se pozna že iz drugih glasbenih projektov. Na koncertu na Velenjskem gradu so dokazali, da glasbo čutijo enako. 1 starši odločili, da se preselijo v Velenje. Čeprav po vrnitvi iz študija v tujini živi v Ljubljani, se v Velenju še vedno počuti doma. »Ne moreš prerezati vezi, ki so ključne v življenju. Sem Velenj-čan,« pove tudi nam, ko ga na klepet povabimo tik pred pred-premiero nove plošče, ki bo uradno izšla oktobra, ko jo bo predstavil v ljubljanski Drami. Robert verjame v glasbo, rad jo igra in rad jo ustvarja. Pri tem je zelo uspešen. Lani je predstavil osmo ploščo z naslovom Life, pevk, s katerimi je v preteklosti že sodeloval, največkrat kot basist. Ana Bezjak, ena od gostij petkove predpremiere, je na odru povedala, da jo pogosto sprašujejo, kdo je napisal tako lepo besedilo skladbe, ki jo poje v projektu. In ko pove, da je to Robert Jukič, mnogi ne verjamejo. »Za enega džezerja so odlična. In to je kompliment,« je povedala navdušenemu občinstvu in Robertu, ki sta se mu na odru pridružila še pianist Steve Klink in bobnar Sergej Randelovic. Skladbe letos, drugi CD pa je iz oddaje Izštekani na nacionalnem radiu, kjer smo izvedli program s 7 pevkami in godali. Cel spektakel,« med smehom pove Jukič. Kot tudi, da ni vraževeren in da je število pevk, ki jih je povabil k sodelovanju v projektu, čisto slučajno. »Nisem pomislil na to, da je 13 kakšno posebno število. Ko so skladbe nastajale, se je število sodelujočih večalo. Plošča je bila najprej mišljena kot nadaljevanje plošče Dobrote iz skrinje zarote, ki sem jo ustvaril z moškimi pev- kako težko je sodelovati z več ženskami, so dokazala dekleta sama. Mia, ki je zelo čustvena in tega ne skriva, je od navdušenja nad pevskimi kolegicami in njihovim nastopom kar zajokala. In s tem orosila oči tudi marsikomu v publiki. Petkov večer zato ni bil le še en koncertni večer. Bil je veliko več. Dogodek, ki te napolni z energijo in da misliti. O življenju, ljubezni, smrti in sploh vsem. In »kriv« je Robert Jukič. Plesali v Gruziji Štirje Velenjčani in dekle iz Trbovelj so se prejšnji teden vrnili z mladinske izmenjave, ki je na temo plesa in zdravega življenja potekala v gruzijskem mestu Ureki ob Črnem morju. Madinski center Velenje se je prek programa Er-smus+ povezal s tamkajšnjo organizacijo ICPI in skupaj so izvedli izmenjavo z naslovom Second step to helathy lifestyle ali Drugi korak do zdravega življe- Z leve zgoraj se za ples ogrevajo Ana Marija Kolar, Miha Zorman, Lara Erjavec, Maja Sevčnikar in Anja Kuhar. nja. 42 udeležencev iz osmih držav je spoznavalo različne plese z vsega sveta in ozaveščalo zdrav način življenja, je povedala vodja slovenske odprave Ana Marija Kolar. »Spletli smo tudi zelo tesna prijateljstva, zato se že veselimo sodelovanja v prihodnje,« pravi sveža moč pri mednarodnem povezovanju v velenjskem mladinskem centru. Peti festival narodnozabavne glasbe Luče ob Savinji - V okviru 46. Lučkega dne so prireditelji, tamkajšnje turistično društvo Luče, izvedli peti festival narodnozabavne glasbe v tem kraju. Devet nastopajočih ansamblov je spremljala strokovna žirija Tomaž Guček, Irena Vrčkovnik, Neža Petek ter Tomaž Podlesnik. Absolutni zmagovalec v seštevku glasovanja žirije in občinstva je postal ansambel Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah s pevko Anjo s Polzele ter poleg denarne nagrade prejel tudi plaketo 'zlati kolovrat' Luče 2015. a Jože Miklavc Stalna razstava slik Lize Lik Ljubno - Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je pred časom zagotovil, da se bodo oddolžili preminuli sokrajanki, učiteljici in slikarki (nekoč tudi naši delavki) Lizi Lik s postavitvijo stalne razstave. Uredili naj bi jo v tamkajšnjem kulturnem domu. Ob letošnjem občinskem prazniku so to obljubo uresničili. Stalno razstavo so z majhnimi sredstvi postavili v večnamenski Fašunovi hiši, saj so večino del opravili izvajalci prostovoljno. Na ogled je v tem trenutku blizu 20 likovnih del Lize Lik. Za likovna dela, ki jih je lokalna skupnost odkupila od Lizine hčere Andreje Lik, je občina odštela 9.000 evrov. Obveznosti bo občina poravnala v 3 letih. a tp uaSflAS 20. avgusta 2015 SUP Bojan Pavšek Vsakič, ko na prag našega razuma potrka kul noviteta, se zavemo, kako brezmejna sta lahko človeška domišljija in ustvarjalnost. Ne glede na kakšen način, kdaj in kje uleti v nas, pusti pečat presenečenja. Najsi obravnava področja pametnih digitalnih tehnologij, ekoloških božanj zemlje, hibridnih prevoznih sredstev ali nekaj čisto drugega. Kako dolgo nas drži v stanju pozornosti, je odvisno od želja in potreb vsakega od nas. Tudi v športu se rojevajo alternativne rešitve mišičnih aktivnosti, ki so pogosto rezultat spremljanja človeških navad aktivnega preživljanja prostega časa. Večkrat gre bolj za modne (beri: idealno--postavno-dietne) muhe, a nekatere med njimi se navzklic temu uspešno infiltrirajo v tako širok krog ciljnih skupin, da je njihov vzpon med bolj priljubljene športe neizbežen. V današnjem času se je tej skupini pridružil SUP, ki je angleška kratica za veslanje stoje (Stand up paddle) ali 'supanje' - po domače. Ja, to so tisti ljudje, ki stojijo na eni dolgi deski (kot surfu), potem pa se z na videz predolgim veslom preganjajo po vodi sem in tja. Tudi mene je pot pred leti, najprej po naključju, potem pa zelo namerno zanesla ravno v to skupino stoječih na vodi. Zato sem se odločil, da vam ta način preživljanja športnega časa predstavim iz drugačnega zornega kota, kot se ga po večini predstavlja v različnih medijih. Grafika: Bojan Pavšek Verjeli ali ne, SUP se lahko zelo prilagaja karakterju posameznikov. Tistim, ki bi se želeli kratkotrajno posloviti od družbe, omogoča izolacijo. Pri tem lahko v različnih vodnih ambientih in pestrih vremenskih pogojih odkrivajo bistvo lastne samote. Po drugi strani pa pritegne tudi ljudi, ki bi radi preživeli kvaliteten prosti čas v družbi z nekom drugim ali kar s celo skupino. Enostavna izhodiščna platforma gibanja in rekvizitov, ki so za to potrebni, omogoča vrsto izpeljank in nadgradenj, delno pogojenih tudi z različnimi vodnimi ambienti. Območja slane vode, kjer mrgoli valov, postrežejo veslačem s kombinacijo jezdenja na valovih ali pa omogočajo večurno namakanje vab za ribiške trofeje. Rečne brzice so poglavje zase in pridejo zelo prav zanesenjakom, ki si z dobrim poznavanjem vodnih tokov servirajo pravcato adrenalinsko dogodivščino. Jezerski, na videz nekoliko umirjeni sladkoplovci, pa nabirajo v svojem repertoarju vožnje s kužki, jutranjo jogo, tihožitja ob polni luni, improvizirano skakalnico za otroke ali pa zgolj znojenje za ohranjanje zdravega počutja. Na (našo) srečo vse to budno spremljajo tudi proizvajalci desk in vesel z raznolikimi repertoarji osnovnih rekvizitov in vseh mogočih dodatkov, ki so pisani na kožo vsakega posameznika. Kar je super za tistega, ki že ve, kaj potrebuje. Vsi ostali pa se morajo prebiti do pravih strokovnjakov z uporabnimi nasveti, ki na prvo mesto ne postavljajo samo želje po kovanju prodajnega dobička suparskih rekvizitov. Premierne izkušnje skoraj vseh, ki jim je uspelo poskusiti su-panje, so v večini izražene v superlativih. Razlogov za takšno izkustvo je več, vendar imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Med njimi prevladuje izklop kopnega ter vklop vodne sfere. Voda kot eden primarnih naravnih elementov nosi v sebi ogromno življenjsko energijo, ki skozi tovrstne aktivnosti oplemeniti vse strukture našega telesa. Potem je tukaj še nenavadna perspektiva, ki stoječemu pri opazovanju vodne površine omogoči izredno velik vpadni kot. Še posebej v plitvinah je videz vodnega dna prav impozanten in učinek skoraj že prevzema del potapljaške izkušnje. Supanje na Velenjskem jezeru je od lanskega leta izvedljivo tudi brez lastne opreme. Ekipa ZOO Stationa je z materi-aliziranjem večplastne Mirotove vizije omogočila, da so tudi na izposojenih supih drsenja po vodni gladini lahko še kako atraktivna in polna nenavadnih doživetij. Tako naravnih kot industrijskih. In če bi kratico SUP še enkrat pojasnili s tem, kar dejansko ponuja, je »Sinergija Uma in Pokrajine« precej blizu bistva. nikoli sam1 Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 13. avgusta 2015 ii'^AS 107,8 MHz 19 Radijski in časopisni MOZAIK Astrologinja Dora z nami že 15 let Kako čas beži, se včasih zavemo šele ob obletnicah. Ko nam je astrologinja Dora povedala, da je 5. marca letos minilo 15 let, odkar je postala sodelavka Radia Velenje, smo se začudili tudi mi. Dora seveda ni njeno pravo ime, začela ga je uporabljati, ko se je pred 25 leti začela poklicno ukvarjati z astrologijo. Izobraževala se je doma, največ pa v tujini, predvsem v Londonu. Lansko leto julija je opravila posebno specializacijo v Turčiji, kjer je našla tudi nove poslovne partnerje. Zato jo poklicna pot sedaj večkrat letno pelje tudi v Istanbul. Letos Dora še ni imela časa za počitnice. Dela ima v teh poletnih dneh veliko, saj ima stranke tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Egiptu in drugih severnoafriških državah. »Veliko dela lahko opravim preko sve- tovnega spleta, včasih pa moram tudi na pot. Name se veliko obračajo podjetja in banke; pogosto svoje poslovne aktivnosti načrtujejo po astroloških napovedih. Zanima jih, kdaj je najbolj ugoden čas za sklenitev pogodb in podobno,« pravi Dora. Da je pri branju zvezd uspešna, pove tudi podatek, da se stranke vračajo k njej. »Nekatere so z mano v zadnjem času, ni pa jih malo, ki mojim astrološkim napovedim zaupajo že četrt stoletja. To velja tudi za posameznike; k meni pridejo s spiskom, na katerem odkljuka-jo, kaj sem jim napovedala in kaj se je uresničilo. Včasih je to prav zabavno,« še doda. Kot tudi, da ji je vedno toplo pri srcu, ko vidi, da je ljudem pomagala v težkih življenjskih situacijah in jih s pomočjo zvezd popeljala na pravo pot. Delo na radiu pa je zanjo »alfa in omega«. Uživa, ko sprejema klice v živo, ko je postavljena pred dejstvo, da brez dolgih izračunov položaja zvezd ljudem s pomočjo tarot kart takoj odgovarja na vprašanja. »Največ- krat jih zanima ljubezen, zdravje, če je pravi čas za nakup nepremičnine in podobno,« pravi Dora. Velikokrat so vprašanja zelo osebna, skorajda intimna, zato v takih primerih poslušal- cem svetuje, da jo pokličejo še enkrat, da jim odgovora raje ne bo podala v eter. »Pri delu astrologa je etika zelo pomembna,« pravi. Ob osebnem obisku pri njej - živi v Spodnji Savinjski dolini - si vzame čas za poglobljeno analizo, ki da največ odgovorov. A tudi astrološka analiza na radiu ni kar tako. Vedno čuti odgovornost do tega, kar s pomočjo zvezd pove poslušalcem. Do oktobra, ko si bo vzela čas za dopust, bo z nami v živo vse nedelje. Kadar ne more priti, vseeno pogleda v zvezde in poslušalcem pove, kako bodo planeti vplivali na njihovo življenje. Njeno je zadnja leta lepo. Sploh, odkar jo je sin osrečil z vnukom in vnukinjo, ki sta prava sončka. Lepšata ji tudi letošnje poletje. a bš GLASBENE novice Se obeta ponovna združitev Pussycat Dolls? Pred desetimi leti je dekliška skupina Pussycat Dolls osvežila svetovno glasbeno sceno in z debitantsko skadbo Don't Cha čez noč postala popularna v številnih državah sveta. Skladba je dosegla vrhove lestvic v kar petnajstih državah, njihov debitant-ski album z naslovom PCD pa je dosegel naklado več kot deset milijonov izvodov. Skupina lepo-tičk na čelu z Nicole Scherzinger je nato nekaj let nizala uspešnice in polnila koncertna prizorišča po svetu. Leta 2009 so se Nicole, Melody Thornton, Carmita Bachar, Jessica Sutta, Kimber- pine Nirvana in ikone grungea Kurta Cobaina bo izšel 6. novembra. Takrat bo na voljo tudi DVD biografskega filma z naslovom Montage of Heck, ki je pre-miero doživel maja. Material za album je pripravil režiser dokumentarca Brett Morgen, ki ima dostop do Cobainove zapuščine. Med posnetki so tudi priredbe skladb Beatlov in še veliko dru- ly Wyatt in Ashley Roberts razšle, domnevno zaradi sporov in prevelikih egov. V zadnjem času pa se vse glasneje šušlja o njihovi ponovni združitvi. Zasluge za to ima Robin Antlin, pravzaprav ustanoviteljica zasedbe, ki je dekleta zbrala v plesno skupino že kakšno desetletje pred njihovim prebojem na glasbeno sceno. Združitev naj bi bila le še vprašanje časa. Novembra album s še neobjavljenimi Cobainovimi posnetki Album z doslej še neobjavljenimi skladbami frontmana sku- gih skladb, ki jih ni poznala niti glasbenikova vdova Courtney Love. Cobain se je rodil februarja 1967 in leta 1987 skupaj s Kristom Novoselicem ustanovil skupino Nirvana. Svetovno slavo jim je prinesel album Nevermind iz leta 1991, ki so ga prodali v več kot 15-milijonski nakladi. Cobain je umrl leta 1994 pri rosnih 27 letih. Naredil naj bi samomor. Jerry Lee Lewis se pripravlja na zadnje koncerte Jerry Lee Lewis, eden od začetnikov rock and rolla, se pripravlja na zadnja koncerta po Veliki Britaniji. Sovpadala bosta z njegovim 80. rojstnim dnem, ki ga bo praznoval konec septembra. Prvega bo odigral 6. septembra v gledališču Palladium v Londonu, drugega 10. septembra v Glasgowu. 3. oktobra bo nastopil še v Beaumontu v Teksasu. Ameriški pevec in pianist je preživel svoje glasbene rivale, kakršen je bil Elvis Presley. Prvi singl Crazy Arms je posnel v Memphisu leta 1956, istega leta, ko je Presley uspel s skladbo Heartbreak Hotel. Že naslednje leto je zaslovel s pesmima Whole Lotta Shakin' Goin' On in Great Balls Of Fire, ki še danes ostajata skladbi, ki sta definirali rock and roll kot glasbeno zvrst. Lewis je slovel po svojem temperamentu in energičnih nastopih s klavirjem. Bil je v prvi skupini glasbenikov, ki so jih sprejeli v hram slavnih rock and rolla, leta 2005 pa je dobil grammyja za življenjsko delo. Meghan Trainor ima težave z glasilkami Pop zvezdnico Meghan Train-or tarejo za pevce ne tako redke zdravstvene težave. Zaradi težav z glasilkami je namreč morala odpovedati nekaj koncertov v sklopu njene MTrain turneje, ki poteka po Združenih državah Amerike. Pevka je obvestila svoje oboževalce, da mora na operacijo glasilk. Prebolela je bronhitis, zaradi česar je veliko kašljala, to pa je škodovalo njenim že tako obremenjenim glasilkam. Zaradi težav z njimi je že v začetku julija morala prestaviti začetek turneje. S podobnimi zdravstve- nimi težavami so se v preteklosti že soočali Adele, Jordin Sparks, Ariana Grande, Sam Smith ... pa tudi številni domači pevci. Starejša sestra Cristiana Ronalda bi rada na Evrovizijo Katia Aveiro, starejša sestra nogometnega zvezdnika Cristiana Ronalda, je izrazila željo, da bi Portugalsko zastopala na izboru za pesem Evrovizije. 38-letna pevka je za ta namen že angažirala producenta - to je RedOne, ki skrbi tudi za slavno Lady Gaga. A za nastop na Evroviziji bo morala najprej zmagati na portugalskem festivalu Festival da Cancao, na katerem Portugalci izbirajo svojega evrovizijskega predstavnika. Ta mora pesem zapeti v portugalščini, o zmagovalcu pa odločajo tako gledalci kot strokovna žirija. Najboljša uvrstitev Portugalske v celotni zgodovini Evrovizije je šesto mesto, sicer pa velja za državo z največ nastopi, a je še brez zmage. Morda pa uspe prav Katii Aveiro. PESEM TEDNA na Radiu Velenje PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1.DITKA- Vesela 2. THE WEEKND -Can't Feel My Face 3. ROBIN THICKE feat. NICKI MINAJ -Back Together Po uspešnici Ne bodi kot drugi in po dobro sprejeti pesmi z naslovom Ne spreminjaj me, ki jo je pevka Ditka predstavila konec letošnjega marca, je mlada Korošica za letošnje poletje pripravila novo veselo pesem s prav takim naslovom, torej Vesela. Besedilo je ponovno delo Ferija Lainščka, uglasbitev in aranžma pa je prispeval Gorazd Čepin. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Anžeta Šuštarja in Alenka Gotar -Še vedno si tu 2. Domačini - Prva dama 3. Ognjeni muzikanti - Danes pijan 4. Grajski kvintet - Ko je ljubezen mlada 5. Sekstakord - Objemi me 6. Event - Hudičevka 7. Fantje izpod Lisce - A ti je vroče 8. Golte - Najbolj nora noč 9. Frajerke - Ljubi me 10. Šment - Na tebi je vse www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ARSEN DEDIČ V Zagrebu je v ponedeljek v 78. letu starosti umrl priznani hrvaški glasbenik Arsen Dedič. Avtor in pevec je bil pred tedni hospitalizi-ran zaradi sepse, do katere je prišlo po operaciji kolka, pred dnevi pa se mu je stanje dramatično poslabšalo. V svoji bogati karieri je izdal 16 studijskih albumov in 12 pesniških zbirk, dobil pa je tudi številne nagrade za svoje delo. Pri nas ga poznamo tudi po izvedbi skladbe Pegasto dekle. SLOVENIJA IMA TALENT Pred nami je že peta sezona priljubljenega šova Slovenija ima talent, ki bo letos potekal pod strogim ušesom in očesom žirije v nekoliko spremenjeni sestavi. Ustaljenima članoma Branku Čakarmišu in Ani Klašnja se bosta pridružila še Lado Bizovičar in Mar-jetka Vovk. INMATE V sredo, 26. avgusta, bo na terasi pred velenjskim eMCe placom poseben koncert velenjske metal skupine Inmate. V okviru festivala Kunigunda bodo premierno predstavili novi album Tree Of Life. Koncert predstavlja tudi uradni izid novega albuma, ki je po prvencu Free At Last (2012) njihov drugi po vrsti. OVERJAM REGGAE FESTIVAL Končana je četrta in najuspešnejša izdaja festivala Overjam Reggae Festival. V idiličnem okolju Soče in Tolminke se je v štirih dneh, od 12. do 15. avgusta, zbralo več kot deset tisoč ljubiteljev reggaeja, ki so uživali v glasbi izvajalcev, kot so Gentleman, Mellow Mood, Capleton, Cham in drugi. LAIBACH Skupina Laibach se ta teden mudi v Severni Koreji, kjer so pripravili nastopa ob 70. obletnici osvoboditve Korejskega polotoka izpod japonskih kolonizator-jev. Skupina se je privadila na bivanje v državi, kjer je svoboda precej omejena, in sprejela njihova pravila. Med drugim jim je biro za cenzuro prepovedal izvajanje treh pesmi. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 12 ^^ Hermanu Pergovniku, bivšemu predsedniku Krajevne skupnosti Topolšica, gasilstvo veliko pomeni. Pred leti je bil predsednik tamkajšnjega prostovoljnega društva, danes je med drugim član veteranske ekipe. Tudi njegovi sokrajanki Vidi Podvratnik je gasilska dejavnost od nekdaj zelo blizu. Tudi ona je danes članica ženske veteranske desetine društva. Vida Hermanu: »No, pravzaprav se čudim, da ste se v Šoštanju dobro odrezali. Hitrost ni ravno vaša vrlina. Ti bo že uspelo, da mi zavežeš čelado?« k k »Kdor zna pač zna«, bi lahko rekli ob poslušanju svetovnega rr prvaka na diatonični harmoniki Nejca Pačnika iz Škal. Preden se bo v teh dneh za cel mesec odpravil na turnejo čez lužo, kjer bo najprej obiskal New York, je zaigral pred nakupovalnim centrom na Selu. »Ne, to ni le javna vaja, vsak nastop vzamem resno,« je komentiral Nejc, ki sta ga spremljala tudi kitarist in kontrabasist. Oba ga bosta spremljala tudi na nastopih v ZDA. ^^ Mija Žerjav, upokojena dolgoletna tajnica osnovne šole v Šmartnem ob Paki, zavzeta šmarška kulturna delavka, tamkajšnja Kozolčanka, tudi občinska svetnica, nič ne »varčuje« z besedami, kadar ji kaj ni prav. »Veš, Jože, nisem zaman že vrsto let ljubiteljska gledališka igralka. Toliko časa sem se vrtela okoli tebe, da si letos prevzel vodenje kulturnega društva. A to še ne pomeni, da bom s tabo v vsem soglašala. Dobro veš, ko se »nakuham«, z mano ni heca.« Po odzivu sodeč predsednik šmar-škega kulturnega društva in otroški kirurg Jože Robida to dobro ve. ZANIMIVOSTI Cerkev odprla strelišče Metodistična cerkev v ameriški zvezni državi Alabama je za svoje vernike odprla strelišče, ob čemer je pastor Phillip Guin poudaril, da ne gre za radikalno obliko militantnega krščanstva. »Morda deluje malo neobičajno, ampak ne vidimo razloga, zakaj se streljanje razlikuje od kakšnega drugega športa ali kampiranja, ki ga ponujajo druge cerkve,« je dejal in ocenil, da s projektom ponujajo predvsem rekreacijo v toplem in ljubečem krščanskem okolju. Pastor, ki je ' tudi osebno navdušen nad streljanjem, meni, da je strelišče primeren način za povečanje števila članov njegove cerkve in je tudi nekaj povsem sprejemljivega. " »Želimo, da ljudje uživajo v naši skupnosti, da se počutijo varno ■ in se zabavajo. Mi smo nenasilni ljudje, ki uživamo v rekreativnem streljanju,« je še dodal. Rodila 11-letnica Minuli teden je v Paragvaju s carskim rezom rodila 11-letna deklica, ki naj bi bila zanosila, ko jo je posilil njen očim. Direk- tor bolnišnice je povedal, da je novorojena punčka zdrava, ob rojstvu je tehtala 3,5 kilograma, tudi mamica pa je po porodu dobro okrevala. Za primer mlade nosečnice je svet izvedel, ko ji državne oblasti niso dovolile splaviti, saj je splav v paragvajski zakonodaji dovoljen le v primeru, ko je ogroženo življenje matere. 42-letnega očima so maja aretirali in čaka na sojenje zaradi obtožb posilstva. Sam je krivdo sicer zanikal. Direktor bolnišnice je ob omenjenem porodu opozoril, da na porod v isti porodnišnici čakata še dve dvanajstletnici in nekaj najstnic. »Vlagati morate v izobraževanje,« je pozval vlado. Telefon med vožnjo primerljiv z 0,8 promila alkohola v krvi Nič novega ni opozorilo, da govorjenje ali branje in pisanje spo- ročil med vožnjo ni varno. Nove raziskave pa nas še enkrat opozarjajo, kako zelo zares gre: čas, ko voznik ne gleda na cesto, se s pisanjem sporočil podaljša za štirikrat, reakcijski čas voznika pa s tem za 50 odstotkov. Takšno početje se lahko primerja z vožnjo pod vplivom 0,8 promila alkohola. Tudi prostoročno telefoniranje ni nenevarno, saj pri nekaterih funkcijah zahteva določeno stopnjo pozornosti, kar pomeni, da je voznik manj pozoren na dogajanje na cesti. V raziskavi so izračunali, da vozniki med pisanjem sporočila namreč na cesto ne gledajo tudi do 23 sekund, med tipanjem številke pa skoraj osem sekund. Vozniku se tako zmanjša sposobnost, da obdrži vozilo v varnem položaju, zazna nevarnosti na vozišču in pravilno ukrepa ob prometni signalizaciji oziroma se prilagodi razmeram na cesti. Milijonar, ki dela v menzi Liu Jingchong je živel kot milijonar; pri svojih 39 letih je imel kup denarja, sedem avtomobilov, vilo in počitniške hišice. Le- ta 2012 je s prijatelji doživel prometno nesrečo, v kateri je bil avtomobil tako poškodovan, da z njim niso mogli nadaljevati poti - na novega so bili primorani počakati v hotelski sobi. In tam je Liu našel knjigo o budizmu. »Ker nisem imel drugega dela, sem se lotil branja,« je povedal. Kmalu po tistem je prodal vso svojo lastnino ter se preselil v gorovje Zhongnan, po dveh letih minimalističnega življenja pa je prodal tudi svoje uspešno tekstilno podjetje ter se pridružil templju na vzhodu Kitajske, kjer dela v menzi. Kot je pojasnil, je spoznal, da je sla po materialnih dobrinah brezmejna in da ljudje ne bodo nikoli prenehali hlepeti po večjih hišah, boljših službah in dražjih avtomobilih. Sam se je odločil za drugačen način življenja. Danes, kot pravi, bolj uživa pri delu v kuhinji kot pri razpolaganju z milijoni evrov. Uprizorili ponovitev slavnega poljuba V New Yorku se je pred nekaj dnevi zbralo več sto parov; moški so se oblekli v mornarje, ženske pa v belo. Uprizorili so ponovitev slavnega poljuba iz leta 1945, ko se je s priznanjem poraza Japonske končala druga svetovna vojna. Originalno fotografijo je za revijo Life posnel Alfred Eisenstaedt, ki pa se mu je takrat tako zelo mudilo, da je moškega, oblečenega v mornarsko uniformo, in žensko v belem, pozabil vprašati za ime. To tako še danes ostaja skrivnost, čeprav se je doslej pojavilo 11 moških in tri ženske, ki trdijo, da so na fotografiji. Je pa fotografija postala simbol spontanega veselja, ki je izbruhnilo ob koncu vojne. 20. avgusta 2015 frkanje » Levo & desno « Potrdilo Zdaj bodo še bolj radi govorili, da je ob Velenjskem jezeru kot ob pravi morski obali. Saj bodo tu še Jadranske igre. Da le ne bo zaradi dobre urejenosti kakšne zamere. Naš Triglav Zadnji čas še bolj častimo Triglav kot simbol slovenstva. Kdaj bodo vsi ti vsaj tako častili državo, katere simbol je. Zdravo v peklu Mar je v peklu res zelo zdravo?! Saj slišim, da Lucifer uporablja le naravne surovine. Dolgo poletje Mnogi že zdaj, ko pravega poletja še ni konec, ugibajo, ali nas (tudi) letos še čaka dolgo (jesensko) poletje. V Velenju gotovo. Pa ne zaradi vročičnega strahu o rešitvi ogrevanja. Na vrsti je vroče septembrsko praznično dogajanje. Dobre novice Dobili naj bi časopis, v katerem naj bi bile le dobre novice. Zlobneži menijo, da bodo torej v njem lahko objavljali le vesti iz tujine. Časi se spreminjajo Časi se očitno res čudno spreminjajo. Kdo bi pred leti lahko samo pomislil, da bi naša energetska dolina ostala brez toplotne energije!? Smola Ravno ko smo se (spet) odločili, da bomo naš les bolje izrabili, so smreke množično napadli luba-darji. Smola pa taka. Izgovor pa dober. Zbiralci Raznovrstnih zbirateljev je pri nas vse manj, ni pa zbirateljstvo še povsem zamrlo. Mnogi še vedno radi zbirajo star denar. Tudi novega bi, a ga večina žal ne more. Napoved Trgovci namesto hladilnih naprav že ponujajo peči za ogrevanje. Torej je poletja konec!? Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 13 13. avgusta 2015 ii'^AS ZANIMIVO 19 V prostem času izdeluje igre za prosti čas Danes objavljamo grafično uganko, ki jo je zrisal Jože Borštnar iz Šentilja - V prostem času izdeluje tudi različne miselne igre iz lesa in kovine Velenje - Jože Borštnar iz Šentilja pri Velenju je od malih nog rad ustvarjal iz lesa. Poleg tega si je vedno izmišljeval različne uganke. Upokojeni rudar je pred nekaj leti začel uporabljati tudi računalnik. Risal je pravoko-tnike in v njih trikotnike. Nekaj skic, pravi sam, se mu je lepo posrečilo. Vsaj 4 leta so ostale shranjene v računalniku, potem pa jih je natisnil 120 in jih razdelil sokrajanom. Tistim, ki bodo uspešno prešteli vse kvadratke in trikotnike na njih, je obljubil tri denarne nagrade. Doslej so mu vrnili 18 izpolnjenih listov, samo štirje reševalci uganke pa so odgovorili pravilno. Malo bo še počakal, potem pa bo med njih razdelil obljubljeno nagrado. Poleg tega Jože rad oblikuje les, kovino, občasno doda tudi plastiko, iz njih pa izdeluje razne igrice, ki zahtevajo kar precej »kravžlja-nja« možganov. Na majhni leseni škatlici, polni lesenih kock, piše: »Uspelo ti bo«. Igra postane zanimiva šele, ko nam njen avtor razloži pravila. Ena od ploščic je nižja od drugih. Na drugi strani škatle je luknjica, skozi katero jo mora spraviti igralec. Pri tem ne sme dvigniti nobene kocke, to mora storiti izključno z njihovim premikanjem po škatlici. Ploščic ji 10, da nam igra uspe, pa je treba narediti točno 85 potez. »Doslej mi še nihče ni rekel, daje Jože Borštnar je svojstven inovator, saj si izmišljuje in izdeluje različne miselne igre. Dve od njih je pokazal tudi nam. kje videl podobno igro, pa sem jih prodal že kar nekaj. Julija sem prvič sodeloval na rokodelski tržnici v Starem Velenju, kjer je ta igra tudi našla nekaj novih lastnikov. Zanimivo je, da sem si to igro izmislil že kot najstnik, ko smo imeli pri hiši mizarja, ki je obrezke lesa puščal kot odpad, jaz pa sem iz kock sestavil to igro. Izdelovati pa sem jo začel šele pred kratkim,« pripoveduje Jože. Izvemo, da zanimanje žanje tudi ploščica, na kateri je več plastičnih krogov, ki jih je treba razplesti. »Obe igri sta že šli tudi čez lužo, v ZDA. Novi lastnik mi je obljubil, da bo poslal fotografijo, ko ju bo rešil. Sicer pa mi pogosto rečejo, da sem čarovnik, saj moje miselne igra niso lahke.« Eden od tistih, ki seje »mučil« z njimi, mu je celo rekel, da ima »veze z bogom ali pa s hudičem«. Naš sogovornik ima v rokavu še nekaj novih miselnih igric, a jih ni prinesel s seboj, le opisal nam jih je. S seboj pa je prinesel tudi svojo grafično uganko, prav tisto, ki je v računalniku »počivala« cela štiri leta. Zdela se nam je zanimiva, zato jo objavljamo. Preštejte kvadratke in trikotnike na sliki in nam sporočite, koliko jih je (Naš čas d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje). Med tiste, ki bodo pravilno odgovorili, bomo tri praktične nagrade razdelili tudi mi. ■ bš Imaš tudi ti krompir? Zanimiva razstava v velenjski knjižnici - Slovenci nismo več narod krompirjevcev - V Šaleški dolini raste na dobrih 26 hektarjih njiv Bojana Špegel Velenje, 17. avgusta - Že ko so jo napovedali, je bila zamisel všečna. Razstavo o krompirju, ki so jo poimenovali »Ti pa imaš krompir«, so v velenjski mestni knjižnici na ogled postavili 7. avgusta. Tisti, ki so si jo že ogleda- pred desetletji krompirju namenjenih več kmetijskih površin. Sedaj krompir sadijo še na 363 kmetijah, raste na dobrih 26 hektarjih njiv. Tisti, ki ga pridelamo na domačih vrtičkih, so takšna malenkost, da je ne zajame nobena statistika. Nam pa ogromno pomeni. Sploh, če se izkaže, da družine razhudnikov, med katere sodijo še paradižnik, paprika, jaj-čevec, feferoni, tobak ... »Posebnost krompirja je ta, da so njegovi zeleni deli strupeni in lahko povzročajo obolenja, podobna črevesnemu katarju. Tudi v lupini gomoljev so v manjših količinah prisotni isti alkaloidi, zato li, so na njej izvedeli veliko. In to kljub temu, da se marsikomu od nas zdi, da o krompirju ve že vse. Sploh, ker je od malega tudi na naših krožnikih. Zanimivo je, da smo ob pripravi tega članka zasledili, da poraba krompirja v Sloveniji upada, da ne sodimo več med »krompirjev« narod. To pa velja tudi za pridelavo. Ta se v Šaleški dolini, kjer so ga verjetno začeli gojiti sredi 19. stoletja, zadnja leta ne manjša več, a je bilo imamo debelega. Ob tem pride na vrsto tista o butastem kmetu, ki vedno nasmeji. Da o tem, da pogosto, ko se nam kaj res posreči, še vedno zatrdimo: »Imam pa res krompir«. Zgoraj strupen, spodaj okusen Razstavo o krompirju je pripravila knjižničarka Stanka Le-dinek. Najprej nas pouči, da je krompir trajna gomoljnica iz je uživanje surovega krompirja škodljivo,« izvemo. Kot tudi, da je v krompirju je kar 75 % vode. Vsebuje precej škroba, kakovostnih beljakovin, malo maščob, ogljikove hidrate ter celo jabolčno in mlečno kislino. Poleg tega vsebuje vitamine skupine B, vitamina A (poživlja) in F (kožni vitamin), precej vitamina C, bogat je tudi z rudninskimi snovmi. Zaradi bogate vsebnosti vitaminov in mineralov je krompir ce- njen tudi kot zdravilna rastlina. Po njegovi zaslugi je v Evropi skoraj izginila množična bolezen skorbut. Ko je postal hrana ljudstva, je ta bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C, občutno nazadovala. Dandanes ravno s krompirjem pridobimo največ tega vitamina. Skoraj vsa zelenjava ga sicer vsebuje, vendar ga s kuhanjem skoraj popolnoma uničimo. Pri krompirju pa se ohrani. Od živinske krme do specialitete V Sloveniji se je krompir - njegova domovina je Peru - pojavil nekje v letih od 1730 do 1740, vendar v manjšem obsegu. Uporabljali so ga le za živinsko krmo. V tem obdobju je še prevladovalo mnenje, da je uživanje krompirja škodljivo človeškemu zdravju. Prva priporočila oblasti o saditvi krompirja izvirajo iz dobe Karla VI., ki je leta 1740 določil, naj dobi vsaka hiša od svoje gosposke po šest krompirjev za seme. Leta 1767 je cesarica Marija Terezija izdala Deželnemu glavarstvu v Ljubljani sklep o sajenju in gojenju krompirja. Sprva so bili uspehi slabi, a tudi Slovence je k uživanju krompirja prisilila lakota. Ob naraščajoči pridelavi krompirja v 19. stoletju je naraščala tudi njegova uporaba v kuhinji. Postajal je vedno bolj priljubljena jed podeželskega in mestnega prebivalstva. Včasih je bil celo edina jed revnih kmečkih in delavskih družin. Danes je tistih, ki prisegajo na krompir, še veliko. Ne nazadnje imamo v Sloveniji tudi Društvo ljubiteljev restanega krompirja. Da, tudi o tem boste več izvedeli na razstavi. Prejšnjo sredo so s krompirjevimi jedmi v knjižnici postregli otrokom, ki so potem izdelovali žige iz krompirja. Slike, ki so nastale z njihovo pomočjo, pa so postale del razstave. Če ste ugotovili, koliko je kvadratov in trikotnikov, nam sporočite. Morda si prislužite tudi nagrado. Vabijo v Otroško mesto Velenje, 14. avgusta - Na velenjski Medobčinski zvezi prijateljev mladine v zadnjih tednih počitnic pripravljajo še dve počitniški aktivnosti. Ta teden so za pet dni na letovanje v Mozirje odpeljali otroke iz socialno šibkih družin. Počitnice jim je omogočil Rotary klub Velenje. Zadnji teden počitnic, od ponedeljka, 24., do petka, 28. avgusta, pa bo v Vili Mojca zaživelo Otroško mesto. Dnevni tabori bodo potekali od 8. do 14. ure, tokratna tema pa je »Bodi fit, bodi cool«. Pod vodstvom mentorjev in vzgojiteljev bodo osnovnošolcem vsak dan pripravili drugačen program; družili se bodo tudi na mestnem otroškem igrišču, na Velenjskem gradu, na TRC Jezero in še kje. Mladi udeleženci bodo lahko svoje ideje delili s prijatelji in z njimi zagotovo spletli tudi prijateljske vezi. Prijave za letošnje Otroško mesto zbirajo v Vili Mojca. ■ bš Med obiskovalci lučkih dni Lučki dnevi so letos res ponudili marsikaj zanimivega in če je verjeti organizatorjem, bo prihodnje leto še kaj več. A že z videnim je bila večina obiskovalcev zadovoljna in gotovo se še vrnejo. Bojan Čopar, Rečica ob Savinji: Iz osebnih razlogov in ob pestrem dogajanju sem tu v Lučah skupaj z ženo Marijo že več dni. Ena stvar je boljša od druge, rad srečam ljudi, znance in nove obraze, da sproti pozabim, kako tečejo leta. Tu sem tudi zaradi mladih muzikantov, ki so zares lepi, prijetni in obujajo skomine, ko so bile najine noge še urne za ples. Všeč pa mi je bilo tudi četrtkovo druženje moje generacije upokojencev. Bilo nas je za cel bataljon. Ivan Plaznik Vanč, domačin, Luče ob Savinji: A ste me pa našli?! A od našega časa? Aha, to je cajtng od knapov, no vem, vem, iz Šaleške doline. Ja, sem postavil prvi bolš-jak ... s tem se ukvarjam po treh, štirih deželah, od Benetk do Celovca, ja tudi v Velenju kar kšeftam, ste tretji najdražji za Piranom in Ljubljano. A kaj ponujam? Vse živo, robo od Dubaja do Pekinga, kar precej domačih starih artiklov, pa še kaj prešvercanega iz tistih cajtov, ko nismo smeli. Kaj prodam, pa mal firbec pasem po ljudeh. Marjeta Fale, filcarka in umetnica domače obrti, Raduha: Lahko se pohvalim, čeprav raje ne ..., sem ena od prvih učenk Vide Matk, ki nas je v Solčavi učila obrti in umetnosti izdelovanja filcanih izdelkov. Najprej se mi je zdelo, ker sem radovedna, da bi pač spoznala nekaj novega, po tem pa . se je prijelo kot pravo delo za zimske čase, veste, me rado zebe v noge . copati iz polstene volne so nekaj najtoplejšega ... poleti pa niso vroči. No, zdaj smo v tem poleg pa-vranja vsi štirje člani družine, tu blizu v Raduhi. Pridite kaj pogledat. a Jože Miklavc Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 KUNIGUNDA »»^AS 20. avgusta 2015 FESTIVAL PESTR iki^v Jutri se bo v Velenju začel že 18. Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga v sodelovanju z več kot petdesetimi mladimi domačini in domačinkami prireja Mladinski center Velenje - Ponovno bodo z nevidenimi in družbeno angažiranimi vsebinami posegli v mestno tkivo na sedemnajstih prizoriščih - Več kot dvesto artistov bo sporočila mladih kultur zastopalo na osmih koncertih, šestih razstavah, petih performansih in inštalacijah, petih gledaliških predstavah ter delavnicah, predavanjih, športnih in drugih dogodkih Velenje, 21.-29. avgust - Mineva osemnajst let, odkar so iskrivi mladi, ki so se takrat zbirali okrog Mladinskega centra Velenje in Šaleškega študentskega kluba, zanetili festival mladih kultur in ga poimenovali po grajski legendi Kunigundi. Zdaj že eden najstarejših tovrstnih festivalov v Sloveniji je tekom odraščanja šel od zanos-nih prvih korakov, otroške negotovosti do mladostniškega razcveta. Ob praznovanju polnoletnosti Festivala mladih kultur Kunigunda in najmlajšega člana programske ekipe Anžeta Časa sta Ana Marija Kolar in Tina Felicijan pod okriljem Regionalnega multimedijskega centra Kunigunda sestavili zgodbo o festivalu pestrosti, angažiranosti in urbanosti, kakršno pomnijo njegovi ustvarjalci. Dokumentarni film o družbi, kulturi in srcu - Srčna leta - bo prvič na velikem platnu drevi v Letnem kinu ob Škalskem jezeru. Rojstnodnevno druženje ustvarjalcev in obiskovalcev, na katerega Kunigunda (pri)srčno vabi tudi tebe, njega, njo in vse ostale, se bo začelo ob 20.00, film pa se bo začel, ko se bo stemnilo. Aleš Črnič, programski vodja 1999-2001: »Želeli smo narediti občuten korak naprej v načinu organizacije, zato je bil na začetku velik poudarek na tem, da festival Kunigunda skušamo narediti kar se da profesionalen v nekih amaterskih razmerah ter v kontekstu Mladinskega centra Velenje ob jasni simbolični podpori Mestne občine Velenje in skromni sponzorski podpori. Festival Kunigunda namenoma ni prinašal stvari, ki so bile modne. Njegova ambicija je bila zavestno večplastna. Osredotočili smo se na tisti del popularne kulture, ki ima tudi angažirano vsebino, ker so se jasno kazali trendi, da nas preplavlja popularna kultura, kije prazna vsebine, bleščeča forma, ki želi samo zabavati in uspavati. Organizacijski, programski in promocijski preboj nam je v veliki meri uspel, žal pa ga nismo uspeli zadržati na daljši rok, zato je festival rahlo zamrl.« Mitja Gregorič, od leta 2002 zaposlen v MCV: »Na tem prehodu se je krepila ekipa, ki je danes ogrodje Kunigunde. Zaposleni smo sodelovali s prostovoljci. Festival smo postavili pred Mladinski center Velenje. Potekal je pod vplivom ulične kulture. V tistem obdobju so nastajali prvi grafiti. Uličarji, hip hoperji so dobivali veljavo, postavili so se v prostor kulture, ki je zahteval več - niso bili enostavno prepuščeni promenadi, ampak so se začeli tako rekoč kultivirati. Podobno seje dogajalo s techno sceno.« Maja Hostnik, programska vodja MCV 2006-2008: »Zdelo se mi je pomembno, da festival res ustvarjajo mladi in pripeljejo tiste bende, produkcije, ki so njim po godu. Če se je le dalo, pa smo v program vključili mlade, ki so se učili, prvič nastopili. Približevala seje Evropska prestolnica kulture in sredstva so pripomogla, da smo spravili program do točke, s katere je lahko le še rastel.« Janko Urbane, od leta 2010 programski vodja festivala: »Vedno sem govoril, da obisk ne more biti glavni pokazatelj kakovosti programa. Ampak obisk nam raste tudi na vsebinah, ki jih nekoč nihče ni povohal. Nikoli ne smemo biti zadovoljni in reči, zdaj smo pa vzgojili občinstvo in naredili svoje. Mislim pa, da s svojim program delamo krog ljudi, ki so vedno bolj kulturno ozaveščeni in kritični.« Aleš Ojsteršek, prvi direktor MCV do 2008: »Danes na mladinske organizacije preži nevarnost - relativno zaprti trg delovne sile, ki mladim ne omogoča vstopa. Nevarnost je, da mladinske organizacije zaspijo, ker ni pretoka. Premalo je prostora za nove prihajajoče mlade, ker ni odtoka posameznikov, ki bi jim družba morala zagotoviti delovna mesta drugje. Če ne bo sproščanja delovnih mest v mladinskih organizacijah, ne bo dosežen namen, da mlade generacije pokažejo svoj kreativni potencial, odidejo in spet pridejo nove. Če ne bo tega kroženja, je tudi festival v nevarnosti.« Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 15 13. avgusta 2015 KUNIGUNDA ii'^AS 19 PEKARNA OTVORITEV RAZSTAVE BRHKA ROBATOST Razstavišče Pekarna bo s svojimi najudarnejšimi vidnimi in slušnimi sporočili naselil veliki duh Matevža Časa, oblikoigralca, umetelneža, ljubke žvadi in menda zabavnega sogovornika, kakor se je rad podpisoval. Matevž Čas, ki je pet in polkrat izrisal Kunigundino srce, je bil med najbolj pronicljivimi mladimi ustvarjalci na področju vidnega sporočanja. S svojimi oblikovalskimi rešitvami je v rodni Šaleški dolini odločno zaznamoval mladinski klub eMCe plac, festival Kunigunda in Festival nasedlega kita. Njegov širok ustvarjalni opus ga umešča tudi med slovenske umetnike, ki družbeno stvarnost drzno in kritično reflektirajo v umetniških delih ne glede na medij. Suvereno je obvladal ilustracijo, tipografijo, kolaž, video, glasbo in svoj govorni aparat do te mere, da je zapustil neizbrisen pečat v celotnem slovenskem prostoru. Na Radiu Študent z rednimi oddajami, na Fakulteti za dizajn s pedagoškim delom, na Muzeju novejše zgodovine z domiselnim oblikovanjem publikacij, v reviji Mladina z ostrimi proglasi, v društvu Tipo Brda z neobremenjeno duhovitostjo, in nenazadnje v mnogih družabnih omrežjih, kjer so njegove objave pri sledilcih sočasno sprožale salve smeha in obvezen kritičen premislek o pribeleženem. Stremel je k lahkotnosti bivanja, a skozi svoje delo bil vseskozi usmerjen k skupnosti, iz katere je črpal in za katero je predano ustvarjal. Da bi sporočila, ki jih je vpletal v svoja dela, ne prenehala odmevati, bodo na ogled in otip na razstavi Brhka robatost v Pekarni od jutri, ko bo ob 18.00 otvoritev, pa vsak dan do konca festivala 15.00-19.00. ELEMENTAL MRIGZ'N'GHET YAMAKASHI LET 3 THE BAMBI MOLESTERS WASTED TIME V petek, 28. avgusta, Elemental, Mrigz in Ghet in Yamakashi ter v soboto, 29. avgusta, Let 3, The Bambi Molesters in Wasted Time Hrvaška hip hop rap zasedba Elemental v svojo glasbo direktnih besedil in zanimive instrumentalne podlage vnaša tudi številne druge zvrsti in navdušuje z vrhunskim odrskim nastopom. Mrigz & Ghet sta velenjska rap težkokategornika, ki sta svojo zastavo na hip hop mapo brezkompromisno zapičila leta 2011 z enim najboljših slovenskih rap albumov Mrigz'n'Ghet Hitz. Yamakashi ni eden tistih reperjev, ki dahajo jointe in se pritožujejo, da država nič ne da - repa o boksu, basketu, body-buildingu, biznisu, blokih, bejbah-belouškah. Let 3 je alternativna rock skupina iz Reke, katere zaščitni znak so poleg edinstvenih nastopov, dolgih brkov in golote nemalokrat provokativna in vulgarna besedila. Neprekosljivi surferji The Bambi Molesters so po mnenju Luxa Interior (The Cramps) najboljši surf bend na svetu, katerega glasba presune z izrazno močjo, lirično poetiko in vonjem po svobodi morskih valov. Šričlanska punk rock skupina iz Tržiča Wasted Time navdihnjena s skatepunkerskimi bendi iz '90ih žge po odrih in trga strune od leta 2012. Koncert se začne ob 21:00, cena vstopnice v predprodaji je 6 € (eMCe plac, Mozaik, MC Celje, Cool bar Slovenj Gradec), na dan koncerta 9 €, za oba koncerta pa 10 €. 2G.S. 21.S. 21.S. 22.S. 22.S. 22.S. 22.S. 22.S. 22.S. 22.S. 23.S. 23.S. 2S.S. 26.S. 26.S. 27.S. 2S.S. 29.S. 29.S. 29.S. PROGRAM I8.FESTIVALA MLADIH KULTUR KUNIGUNDA DATUM URA DOGODEK LOKACIJA [NADOMESTNA LOKACIJA] 2G:GG PREDFESTIVALSKO OGREVANJE LETNI KINO ob Škalskem jezeru 21:00 KONCERT: KIŠA METAKA, BEATMYTH, TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) 21:00 HIGH5 DVS SIKK RU TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) 1S:GG PEKARNA - Staro Velenje SRČNE SLIKE IZLOŽBA KULTURNICE G7:GG STEREOTIPNICA PROMENADA 1G:GG INLINE HOKEJ TITOV TRG (Prestavljeno na 29. avgust) 1G:3G PRINCESA JOKICA TRAVNIK pred Domom kulture 2G:GG SAPINDALOGRAFIJA GALERIJA eMCe Plac 2G:GG KNJIGOIZMENJEBRALNICA 18 URBANIH DRUŽABNIH PLACEV 2G:GG SPREHODI SE V MOJIH ČEVLJIH DVORANA GAUDEAMUS 21:GG KONCERT: TI, PHILOM, KONTRADIKSHN TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) 17:GG WALT WHITMAN V NEW YORKU, WALT WHITMAN V SLOVENIJI TERASA pred eMCe placom (Pekarna) 19:GG SPLET GIBČNOSTI IN BOLEČINE MALA DVORANA Doma kulture 21:GG SRČNA LETA TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) SINERGIJA KULTURNICA YULIYA MOLINA: V ISKANJU PODHOD - Vila Bianca 21:00 KONCERT: THE SHIVAS, UNDERPODNGABEN TERASA pred eMCe pbcom (eMCe pM 10:00 -12:GG 16:00 -19:GG 21:GG LETEČE RIBE TRAVNIK pred Domom kulture KONCERT - THE CANYON OBSERVER, OORAL SEA, PERSONS FROM PORLOCK TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) 17:GG POCESTNICA PRED CENTROM NOVA oinn KONCERT - INMATE, CURSE OF INSTINCT, _daca , 21:00 KHOLN TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) 21:00 KONCERT - ZAA TERASA pred eMCe placom (eMCe plac) 17:GG DUŠA SESSION SKATE PARK 2G:3G EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE PROMENADA (mala dvorana Doma kulture) 21:00 KONCERT - iliMMTAl, MRIGZ'N'GHET, LETNI KINO ob Škalskem jezeru (eMCe plac) YAMAKASHI GS:3G [PRE1ZRAČIMO OMARE CANKARJEVA ULICA 1G:GG Z ODRA NA ULICO CENTER NOVA (Pekarna) 1G:3G RDEČA KAPICA TRAVNIK pred Domom kulture 2G:GG EDINA PREBIVALKA SVOJEGA PLEMENA ATRIJ Velenjskega gradu 2GGG KONCERT - LET 3, THE BAMBI MOLESTERS, WASTED TIME LETNI KINO ob Škalskem jezeru (eMCe plac) WWW.KUNIGUNDA.SI Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 20. avgusta 2015 Bodo 'rudarji' v soboto dovolj lačni? Po treh uvodnih porazih zmaga in dva neodločena izida - V soboto ob jezeru Maribor (ob 17.45) - Na večnem derbiju nogometaši Olimpije premagali Maribor Prejšnji teden so nogometaši v prvi ligi odigrali dva kroga: v torek in sredo je bil na sporedu peti, konec tedna, v soboto in nedeljo in na začetku tega (v ponedeljek) šesti. Podobno kot v četrtem so tudi v tem krogu blestela gostujoča moštva. Čast domačih so rešili Celjani, ki so gostili Zavrč in edini zmagali (2 : 1). Zanjo pa so se morali zelo potruditi, saj so gostje zabili prvi gol. To je bila prva letošnja zmaga moštva, ki je na prejšnjem prvenstvu osvojilo drugo mesto. Z njo so zapustili zadnje mesto, na katerem jih je zamenjal Koper. Imajo enako razliko v golih kot Rudar, vsa štiri zadnja moštva (Celje, Rudar, Zavrč in Koper) pa imajo po pet točk. Zmaga Olimpije odnesla Šimundžo Največ zanimanja je bil v 6. krogu deležen tako imenovani večni derbi v Mariboru, kjer je gostovala Olimpija s trenerjem Marijanom Pušnikom in prizadejala boleč poraz aktualnim prvakom. Ljubljančani so po izjemni igri zmagali kar s 3 : 0. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, po katerem so gostje vodili že z 2 : 0. Boleč poraz je odnesel dosedanjega trenerja aktualnih prvakov Anteja Šimundžo. «Po tehtnem premisleku sem ugotovil, da ekipa ne daje tega, česar je sposobna,« je obrazložil svoj korak. Rezultatsko najbolj negotova je bila tekma v Domžalah, kjer je gostovala vodilna Gorica in tudi na tem dvoboju z zmago s 3 : 2 obdržala prvo mesto. Gostje so povedli z 1 : 0, toda na začetku drugega polčasa se je zma- ga obetala domačim ob vodstvu z 2 : 1. Novogoričani so potrebovali le dve minuti, da so izenačili, nekaj minut pred koncem pa si zagotovili vse tri točke; to je bila že peta njihova letošnja zmaga. Sodnik pa je delil kartone Vse več zadovoljstva je v Velenju. Nogometaši Rudarja so po slabih uvodnih treh krogih, ko so prav tolikokrat sklonjenih glav odhajali z igrišča, v nasled- so igralci in trener pa tudi navijači pričakovali nove tri točke tudi proti novincu v ligi. V nadvse razburljivi tekmi pa so dobili ,samo' točko, a so bili tudi z njo zadovoljni glede na to, da so tekmo končali kar z dvema igralcema manj. Ta dvoboj bo bolj kot po dveh golih ostal v spominu po tem, da je sodnik pokazal kar devet kartonov, od tega dva rdeča, oba domačim: Stjepanu Babicu in kapetanu Ivanu Kne-zovicu. V našem spominu ni za- ure izenačili na 1 : 1, kar je bil tudi izid prvega polčasa, ki pa je imel še drugi del. Tekma je bila namreč prekinjena celih deset minut, preden so igralci odšli na odmor. V teh minutah je slab sodnik predvsem zaradi ne-športnega vedenja pokazal enega za drugim rumena kartona Stjepanu Babicu, drugega je dobil tudi kapetanu Ivan Knezo-vic, ki je prvič porumenel dobrih pet minut pred tem zaradi preostrega prekrška. Zaradi te njih treh ostali neporaženi. V četrtem so presenetljivo zmagali v Domžalah (2 : 0), nato pa dvakrat igrali neodločeno: v petem krogu na svojem igrišču s Krškim 1 : 1, v šestem pa dosegli enak rezultat v Kopru. Po gladki zmagi v Domžalah pisano, da je kateri koli sodnik doslej ob jezeru že delil kartone kot bombone. Domači so poved-li že po dobrih desetih minutah. Znova je bil strelec Luka Prašni-kar. Hitro vodstvo pa gostov ni zmedlo. Nasprotno, zaigrali so zelo podjetno in po dobre pol Kocine mu gredo pokonci Jernej Javornik: Pozna se, da je ekipa iz kroga v krog bolj uigrana, igramo vse bolje; to je najbolj pomembno, je pa še veliko elementov igre, ki jih moramo izboljšati. Skušali jih bomo, čim več tudi do dvoboja z Mariborom, ki je ne glede na dosedanje slabše igre še vedno glavni favorit prvenstva. K nam prihaja kot ranjeni lev in vemo, kaj to pomeni. Prišel bo iskat točke, ki jih je nepričakovano izgubil z Olimpijo. Mi bomo vse naredili, da jih ne dobijo. Zato vabim ljubitelje nogometa v dolini, da pridejo v soboto v čim večjem številu ob igrišče in nam z navijanjem pomagajo k čim boljšemu rezultatu. Verjamem, da se obeta pravi spektakel. Želim si navijanja, kot je bilo proti Krškemu. Takšnega se ne spomnim, tudi tedaj, ko se sam nosil Rudarjev dres, ga ni bilo. Res so bili pravi, žal se jim nismo mogli povsem oddolžiti. Toda verjamem, da so bili proti Krškemu zadovoljni tudi s točko, glede na to, da smo tekmo končali z dvema igralcema manj. Naj tej tekmi se nam je res dogajala krivica. Še danes pa mi gredo kocine pokonci, ko se spomnim nanjo oziroma ko gledam njen posnetek, kako je vsa tribuna v en glas navijala za Rudar.« »Pošlihtali smo se« Ivan Knezovic: »Mi smo ekipo še ustvarjali, ko so drugi že na polno trenirali. Vedeli smo, da bo potreben določen čas, da se bomo ,pošlihtali'. Tudi na uvodnih tekmah, v katerih smo ostali brez točk, nismo igrali slabo, nismo pa bili tako čvrsti, kot smo sedaj. Verjamem, da bomo vse boljši in boljši.« Krško? Izključitev? »To je že v arhivu, pozabljeno. Živimo za Maribor, štajerski derbi. Vsi vemo, kaj je Maribor. Na vsaki tekmi, proti vsakomur je favorit. Toda mi razmišljamo samo o svoji igri in verjamemo vase. Odločeni smo, da nadaljujemo niz brez poraza.« Zlasti obrambni igralci (na sliki v rdečem David Kašnik in Ivan Knezovič) bodo v soboto gotovo na veliki preizkušnji. izključitve nista smela igrati v Kopru, klub pa je bil zaradi ne-športnega vedenja igralcev (pet rumenih kartonov in dva rdeča) kaznovan s 420 evri. Domačim igralcem, predvsem kapetanu, so očitno popustili živci. Ob izteku rednega dela prvega polčasa ga je gostujoči igralec v boju za žogo zadel s komolcem po ličnici tako močno, da je krvavel. Kne-zovic, domači trener in tudi gledalci so pričakovali prekršek in izključitev, vendar se sodnikova piščalka ni oglasila. V minutah prekinitve je porumenel tudi vratar Matej Radan, ki je pretekel celo igrišče, da tudi on pove sodniku svoje. Niz brez poraza so rudarji nadaljevali v Kopru. Za točko je bil med najbolj zaslužnimi branilec David Kašnik, ki je svoje moštvo popeljal v vod- stvo po dobrih dvajsetih minutah igre. Samo po treh minutah v drugem polčasu pa so Koprčani izkoristili njihovo nezbranost in izenačili. V soboto bo v Velenju gostoval od Olimpije potolčeni Maribor. Po visokem porazu se je športni direktor kluba Zlatko Zahovic .tolažil' z besedami: »Ni zmagala boljša, ampak lačna ekipa.« Velenjski navijači si gotovo želijo, da bi bili njihovi igralci v soboto zvečer zelo lačni. a Stane Vovk V nedeljo začetek prvenstva Članska ekipa NKŠmartno 1928 s trenerjem Dragom Kostanjškom Šmartno ob Paki - Po izpadu članske ekipe NK Šmartno 1928 iz druge slovenske nogometne lige bo ta nadaljevala tekmovanje v tretji ligi sever. Prvenstvo začenjajo v nedelo, 23. avgusta. Na domačem stadionu se bodo vijoličasti srečali z ekipo S. Roj-ko Dobrovce iz Maribora. Začetek tekme bo ob 17.30. V ekipi je prišlo do precejšnjih sprememb. V pretežni meri jo sestavljajo domači igralci. Nekate- ri so se v klub vrnili po nekajletnem premoru, vanjo pa so vključili še nekatere obetajoče domače mladince. Do zamenjave je prišlo tudi na trenerski klopi. Aktualni trener Drago Kostanjšek pravi, da je ekipa solidna in da bodo izkoristili vsako priložnost za vrnitev v drugo slovensko nogometno ligo. Sobotna tekma z moštvom Ilirija, ki je dodobra napolnila šmarško mrežo, je pokazala nekatere napake, ki jih bo treba odpraviti. Konec minulega tedna so podpisali pogodbo še z enim vratarjem. Vrata NK Šmartno 1928 bo poleg Tadeja Pusov-nika »varoval« še Žalčan Patrik Vašl. Dres kluba je že nosil kot kadet in kot mladinec. Uprava kluba upa, da bo v nedeljo bodril ekipo na tribunah »okrepljen« dvanajsti igralec. . Tp Včeraj v pokalu s Pesnico Kot za nekatera druga moštva so tudi nogometaši Rudarja imeli včeraj igralni dan, saj so bile na sporedu tekme prvega kroga pokalnega tekmovanja. Gostovali so v Pesnici pri tamkajšnjem nižjeligaš-kem moštvu, ki bo v naslednji sezoni tekmovalo v 1. članski ligi MNZ Maribor. Čeprav v tem tekmovanju pogosto slabša moštva presenetijo favorite, pa je bilo (bi bilo) vendarle vse drugo, razen njihove uvrstitve v naslednji krog, veliko presenečenje. Dve novi okrepitvi? Rudarjev trener Jernej Javornik nima tako dolge klopi kot nekatera druga moštva, še zlasti, če mislimo na Maribor in Olimpijo. Po besedah športnega Wm - t V m t \ ■' f \ direktorja Spasoje Bulajica bodo morda že v naslednjih dneh bogatejši za dva nova igralca, oba Hrvata. Te dni sta na preizkušnji 20-letni igralec sredine Marin Bratic in 23-letni napadalec Damir Grgic. Prvi je bil nazadnje v avstrijskem prvoligaš-kem moštvu Sturm, drugi pa v nemškem drugoli-gaškem moštvu Bochum. Rudarjeva nova oblačila Nogometaši Rudarja bodo v soboto na tekmi z Mariborom zaigrali spet v svoji nekdanji, črno-zele-ni barvi dresov. To je bila od nekdaj in je še danes prava knapovska barva, a so se ji pred leti v klubu ,morali' na presenečenje mnogih navijačev odreči. Rdeča barva ostaja njihova rezervna. a vos SCBÍIA, 22.AVGUST ÜB 17.45 NK RUDAR NK MARIBOR PHEOSíJUIITEVflQVlH DRESOV! Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 17 13. avgusta 2015 ii'^AS ŠPORT IN REKREACIJA 19 Nogometašice za pokal V nedeljo prvi prvenstveni krog Prejšnjo soboto se je s tekmami prvega kroga za pokal Slovenije začela nova tekmovalna sezona tudi za nogometašice. V uvodnem krogu so bile le tri tekme. Rezultati: Velsesovo - Krka 10 : 2 (3 : 1), Ankaran Hrvatini - Krim 2 : 0 (1 : 0), Olimpija -Ajdovščina 6:0 (5:0). Pokalno tekmovanje bodo nogometašice Prva liga Telekom Slovenije, 5. krog Rudar - Krško 1:1 (1:1) Stadion ob jezeru, glavni sodnik Alen Borošak (Spodnji Duplek. Strelca: 1:0 Prašnikar (12.), 1:1 Bukic (33.). Rudar: Radan, Kašnik, Trifkovic, Prašnikar (od 78. Krcic), S. Babic, Kocic (od 46. Žitko), Bolha, Ihbeisheh, Knezovic, Jahic, M. Babic (od 90. Tolimir). Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Jurečič (36), Knezovic (39, 45+), Radan (45+), S. Babic (45+, 45+), M. Babic (60), Ihbeisheh (71), Petric (90+); rdeči karton: Knezovic nadaljevale 2. septembra. Žal se bo morala takrat od njega posloviti ena na prejšnjem prvenstvu najboljših ekip, pokalne prvakinje - igralke Rudarja Škal, ali najboljše na prvenstvu - igralke Teleing Pomurje Beltinci. Žreb ekipama ni bil naklonjen, saj se bodo na medsebojni tekmi udarile že v drugem krogu. Pomurke (45 - drugi rumeni), S. Babic (45 -drugi rumeni). Drugi izidi: Gorica - Zavrč 3:0 (0:0), Krka - Domžale 0:4, Olimpija- Luka Koper 4:1 (2:1), Maribor - Celje 1:0 (0:0). Vrstni red: Gorica 12 (11:8), 2. Olimpija 10 (10:4), 3. Maribor 10 (8:4), 4. Domžale 9 (9:5), 5. Krka 7 (4:7), 6. Krško 7 (4:7), 7. Zavrč 5 (4:6), 8. Rudar 4 (5:7), 9. Koper 4 (6:10), 10. Celje 2 (4:7). 6. krog Luka Koper - Rudar 1:1 (1:1) Stadion Bonifika, glavni sodnik Mitja Žganec (Ljubljana). Strelca: 0:1 Kašnik (21.), 1:1 Palčič (48.) bodo imele prednost domačega igrišča, toda rudarke zatrjujejo, da so odlično pripravljene. To nedeljo, 23. avgusta, pa bo steklo tudi tekmovanje za prvenstvene točke. Rudarke bodo gostile Ajdovke (ob 17.00). Drugi pari prvega kroga lige, ki bo imela deset ekip, so: Krka - Veleso-vo, Maribor - Krim, Radomlje - Ankaran Hrvatini in Pomurje Beltinci - Olimpija. ■ vos Rudar: Radan, Jahic, Žitko, Kašnik, Ihbeisheh, Tolimir, Prašnikar, Bolha, M. Babic (od 85. Grbic), Kocic (od 64. Krcic), Trifkovic (od 89. Plesec). Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Šimurina, Guberac, Štromajer; Bolha, Tolimir, Kašnik, Žitko. Drugi izid: Krško - Krka 0:0. Domžale - Gorica 2:3, Maribor - Olimpija 0:3 (0:2), Celje - Zavrč 2:1 (0:0) Vrstni red po 6. krogu: 1. Gorica 15 (14:10), 2. Olimpija 13 (13:4), 3. Maribor 10 (8:7), 4. Domžale 9 (11:8), 5. Krka 8 (4:7), 6. Krško 8 (4:7), 7. Celje 5 (6:8), 8. Rudar 5 (6:8), 9. Zavrč 5 (5:8), 10. Koper 5 (7:11). Vardar zmagovalec, Gorenje četrto Med pripravami na novo tekmovalno sezono so rokometaši Gorenja od četrtka do včeraj sodelovali na tradicionalnem mednarodnem turnirju v srbski Kanjiži. Na turnirju so poleg njih nastopile ekipe skopskega Vardarja, hrvaškega Nexeja, madžarskega Pick Szegeda in reprezentanca Savdske Arabije. Osvojili so četrto mesto. V Stašu Skubetu pa so imeli najboljšega strelca turnirja. Na treh tek- f mah je dosegel 17 golov. Na prvi tekmi so aktualni slo- venski podprvaki premagali moštvo beograjskega Partizana kar z dvanajstimi goli razlike. Rezultat je bil 42 : 30. Drugi njihov nasprotnik je bil skopski Vardar, s katerim so izgubili s 25 : 30. Po porazu z Makedonci so zadnji dan turnirja na tekmi za tretje mesto izgubili s Hrvati, ki so bili boljši s 24: 22. Prvo mesto so osvojili rokometaši makedonskega prvaka Vardaija, ki so na finalni tekmi premagali Szeged z 22:19. S tem so se oddolžili Madžarom za poraz v finalnem dvoboju lanskega turnirja. V dneh turnirja so velenjski rokometaši na prijateljski tekmi premagali turško ekipo Bursa Nuliffer z 39 : 27. Na tem dvoboju je bil z devetimi goli nji- hov najboljši strelec kapetan Niko Medved. Iz Kan- jiže pa so odpotovali na mednarodni turnir v BiH v mesto Doboj. Tudi tu bo turnir razdeljen v dve skupini. Igrali bodo z Vojvodino, banjaluškim Borcem in reprezentanco Savdske Arabije. Rezultati Gorenje Velenje - Partizan 42:30 (22:13) Gorenje: B. Burič 10 obramb, Zaponšek 7 obr., Skube 8, Golčar 7, Cehte 5, Božovič, Ovniček po 4, Kleč, Dujmovič po 3, Medved, Bečiri, Szyba po 2, Ratajec in Celminš ¡^^ pol Gorenje Velenje -Vardar 25:30 (8:16) Gorenje: B. Buric 3 obr., Ferlin 5 obr., Šoštarič, Kleč, Skube in Dujmovič po 3, Cehte, Medved, Szyba, Golčar po 2, Gams, Ovniček, Ratajec, Nosan in S. Bečiri po 1. Tekma za tretje mesto Gorenje-Nexe 22:24 (12:13) Gorenje: B. Buric 8 obr., Ferlin 4 obr., Skube 6, Kleč, Cehte po 3, Božovič, Ratajec, Šoštarič, S. Bečiri po 2, Ovniček, Nosan po 1. Tekma za peto mesto Savdska Arabija - Partizan 30:31. a vos Po gorah Srbije in Bosne 3. del 6. dan, 23. julija Jahorina je planina v Bosni in Hercegovini, v kantonu Republika Srpska. Najvišji vrh je 1916 metrov visoka Ogorjelica. Poleti je Jahorina prekrita z bujno zeleno travo in čudovitim cvetjem vse do najvišjih vrhov, pozimi pa postane priljubljeno smučišče tudi s po 3 metri snega. Skupno imajo preko 20 km smučarskih prog, od vlečnic sta dve novi šestsedežnici, ostale je načel zob časa. Tudi sicer je olimpijski blišč že močno zbledel, med številnimi novejšimi manjšimi objekti je mnogo povsem propadlih starih, ki kazijo sicer idilično podobo pokrajine. Po zajtrku se odpravimo na krajšo dopoldansko planinsko turo, s katero smo obredli vse najvišje vrhove vključno z Ogor-jelico, ter se zaustavili na štartnih mestih vseh treh alpskih olimpijskih disciplin za ženske. Na olimpijadi v Sarajevu 1984 so bile namreč proge prvič ločene po spolu, na Jahorini so tekmovale ženske v slalomu, veleslalomu in smuku. Opoldan so se na okenskih policah našega hotela že sušila nabrana zdravilna zelišča, mi pa smo se popoldan odpravili v 30 km oddaljeno Sarajevo. Ogled idiličnega izvira Bosne na Ilidži, ki ga obiskuje množica turistov, zmoti močna ploha, ki pa je nismo sprejeli slabe volje, saj je ohladila ozračje na znosno temperaturo. Med turisti preseneča večje število arabsko govorečih in povsem zakritih žena. V Sarajevu gradska vijecnica, ki je bila po srbskem bombnem napadu v avgustu 1992 močno prizadeta, požar, ki je sledil bombardiranju, pa je uničil 80 % gradiva Narodne in univerzitetne knjižnice BiH, zopet žari v vsem svojem sijaju. Več kot desetletje je bila zavita v žakljevino, pri obnovi pa je bila deležna široke med- narodne podpore in sedaj zopet dokazuje, da je najlepša stavba, kar jih je Avstroogrska zgradila na Balkanu. Gradili so jo v zadnjem desetletju 19. stoletja v psevdomavrskem slogu, arhitekt Alexander Wittek si je med gradnjo kar dvakrat ogledal džamijo Kemala II. V Kairu. Na Baščarši-ji so obvezni čevapčiči, pa srečanje z Bracom - našim vodičem po Bjelašnici inTreskavici pred dvema letoma, proti večeru pa nas avtobus vozi nazaj na Jaho-rino. Po obilni in okusni večerji hotelski »one man band« poskrbi za prijetno in veselo vzdušje, mnogi se poskočno zavrte. Vsi, ki jih je mati narava obdarila s posluhom, pa so ubrano prepevali še dolgo v noč. 7. dan, 24. julija Romanija je planina, ki nam je bila do sedaj povsem nepoznana. A nas ni razočarala. V Palah vstopijo kar štirje vodiči tamkajšnjega planinskega društva, ki nas bodo vodili. Avtobus nas zapelje do vasice Mokro, precej visoko v še danes nahaja nenavadni izvir širine 3 m, ob katerem je nekoč vodila »carigrajska pot« po Bosni. Na strminah tik pod vrhom Romanije se nahaja »Novakova pecina«. Ime je dobila po starem ljudskem junaku Starini Novaku ali Babi Novaku. Hajduk Starina Novak je zgodovinska osebnost druge polovice 16. stoletja, s svojimi četami naj bi se bojeval proti Turkom po vsem Balkanu, v romunskem Klužu naj bi imel celo svojo ulico, trg, trdnjavo ... Najdlje naj bi se zadrževal na Ro-maniji, njegova jama, kjer se je skrival pred Turki, se nahaja na višini 1515 m. Do nje so domači planinci speljali zavarovano planinsko pot. Novak, romunski vojskovodja, srbski hajduk ali zgolj epski junak, pa naj bi bil pokopan ob cerkvi na Palah. Ob povratku skrenemo s poti, ki vodi k planinskemu domu Stajna, in zavijemo navzdol k lovski koči Majdani, kjer nas prijazno sprejmejo. Ko se okrepčamo, ugotovimo, da smo s tem, ko smo se odpovedali vzponu na najvišji osrčje Romanije. Planinske poti so tu pogoste, dobro označene, še posebej na razpotjih. Ozračje je po včerajšnjem dežju prijazno in prijetna gozdna pot nas vodi mimo zaselka Careve vode, kjer se vrh, pridobili kar nekaj časa, ki bi ga kazalo izkoristiti drugače. Predlog domačinov, da obiščemo kraško jamo Orlovača, je bil pravi zadetek. Ta leži na zahodnem obronku Romanije pod ostenjem Po hribih Orlovače (1056 m), 15 km od Sarajeva. Šofer makadamske poti proti vasici Sinjevo, na katero je moral zaviti pri Sumbulovcu, ni bil ravno vesel, saj je na kraju le s težavo obrnil avtobus, toda potniki smo mu bili hvaležni, ogled jame je namreč presegel naša pričakovanja. »Mini Postojnska jama«, kot ji rečejo domačini, si zasluži tak naziv. Jamski sistem naj bi bil razvejan na skupni dolžini 10 km, raziskano je 2500 m, za turistične obiske osvetljeno in urejeno le 570 m, a turist ima kaj videti. Nakit jame je edinstven, jama skriva nepopisne lepote, kjer se stalagmiti in stalaktiti menjavajo z detajli koralnega in aragonitne- ci, ki je bila po datumu najbližje rojstnemu dnevu. Pevci pa so zopet prepevali v zadovoljstvo vseh nas. 8. dan, 15. julija Po zajtrku se poslovimo od Ja-horine, avtobus nas zapelje v dolino skozi Sarajevo, nekaj deset kilometrov po avtocesti proti Zenici, še pred njo pa skrenemo proti Travniku. V vasi Turbe sem že nekajkrat obiskal prodajalno znamenitega vlašickega sira in ostalih mlečnih izdelkov izpod Vlašica, a tokrat smo jo zgrešili in na veliko razočaranje potnikov nadaljujemo pot brez postanka do Jajca. Nimamo veliko časa za ogled tega simpatičnega in zgodovinsko zelo zanimivega mesteca, ki po novem spada v kanton Centralne Bo- Dobrodošlica v Brezičanih pod Kozaro ga okrasja in stebri, ki spominjajo na antične in renesančne dvorce ter okamenele slapove različnih barv. Jama je bila pred 16.000 leti prebivališče jamskega medveda, kar pričajo ohranjena okostja, in je bivališče najbolj ogrožene vrste sesalcev v Evropi, to je slepe miši. Projekt Turistični speleološki kompleks jame Orlovača se izvaja od leta 2010 z znatnimi vložki Italije, natančneje regije Piemont. Po dobri večerji, ki je naša zadnja na Jahorini, je ob glasbi spet veselo. Še bolj, ker smo (z njenim vinom) nazdravili Jeri- sne. Huda vročina večino potnikov usmeri po novi urejeni poti navzdol do znamenitih slapov na reki Plivi, od koder prihajajo blagodejne mokre sapice. Nekateri na hitro zavijejo v center, mimo muzeja AVNOJ-a, katerega stavba je v dokaj žalostnem stanju. Za obisk jezera in znamenitih »vodenic« žal ni časa. Vozimo se mimo Banja Luke ter nato zavijemo proti Prijedor-ju. V vasici Kozarac krenemo proti Mrakovici na planini Ko-zara, kjer je danes nacionalni park. Avtobus ustavimo pri ho- telu Monument, ki so ga v vojni v devetdesetih letih do kraja iz-ropali, a je danes po zaslugi zasebnika povsem prenovljen. Peš se podamo po širokem stopnišču do velikega spomenika arhitekta Dušana Džamonje. Postavljen je bil leta 1972 v spomin partizanom, ki so padli na Kozari med nemško okupacijo, največ v veliki ofenzivi junija in julija 1942, ko je bilo pobitih ali pregnanih tudi preko 30.000 civilnih prebivalcev tega območja. Na zidu ob spomeniku so zapisana imena vseh 9921 padlih borcev. Po povratku v dolino zavijemo v vasico Brezičani, kjer nas čaka čudovito presenečenje. Avtobus se ustavi pred kulturnim domom, kjer nam mladenke in mladeniči v narodnih nošah za dobrodošlico postrežejo s kruhom in soljo, v dvorani pa nas čaka pojedina. Šele sedaj izvemo, da je naš vodič Dule, ki sicer živi v Novem Sadu, rojen v tej vasici, sprejem pa je organiziral njegov brat. Postrežejo nam z okusno čorbo, sledi slasten odojek, in medtem ko se mi mastimo, nam člani Kulturno-umetniškega društva Milan Egic pripravijo bogat kulturni program. Folklorna skupina mladeničev in mladenk nekajkrat zapleše, nazadnje se ji pridružimo vsi, instrumentalno--vokalni ansambel pa nas z ubrano glasbo popelje po različnih deželah nekdanje skupne države. Proti večeru se kar s težavo poslovimo, tudi od Duleta, ki se vrača v Novi Sad. Da je najdaljša pot nepoznana bližnjica, se potrdi, ko iščemo pot proti hrvaški meji, na njej pa doživimo nenavadno kontrolo - vsi iz avtobusa in vsak s svojim dokumentom mimo kontrolnega okenca. No ja, kmalu smo na avtocesti in neutrudni šofer nas varno pripelje v Velenje natanko ob polnoči. Na poti smo bili torej natanko osem dni - niti minute manj. Ocena enotna - bilo je čudovito! a Andrej Kuzman Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 MODROÜBl KRONIKA «»^AS 20. avgusta 2015 Več za obnovo republiških cest? V MO Velenje na najbolj dotrajane dele republiških cest redno opozarjajo - Do jeseni še nekaj pridobitev Velenje, 14. avgusta - Na Mestni občini (MO) Velenje pravijo, da nenehno opozarjajo državo in Direkcijo za ceste na slabo stanje na državnih cestah v občini. Veseli so, da so ti letos začeli obnavljati Partizansko cesto skozi Pesje in odpravili največje udore na Šaleški cesti. Obnove je potrebna tudi Kidričeva cesta, na kar so prav tako opozorili direkcijo za ceste. Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti, nam je povedal, da jih prebivalci redno obveščajo o težavah na državnih cestah in ob njih. Med njimi je ena večji zaraščenost obcestnih jarkov in neurejeno odvodnjava-nje ob cesti proti Škalam in do Graške gore. »To je republiška cesta R/696, vzdrževalec, ki je odgovoren za to cesto, je VOC Celje. Kot v vseh ostalih primerih smo jih opozorili na to težavo, pa smo vedno dobili odgovor, da so vsa dela odvisna od višine finančnih sredstev. Sedaj so nam zagotovili, da bodo konec avgusta, najpozneje na začetku septembra, dobili dovolj denarja, da bodo lahko ob tej cesti uredili vse odtočne jarke in odvodnjavanje na predelu ceste od odcepa za nekdanje odlagališče odpadkov do Graške gore.« Seveda bodo še naprej bdeli nad tem, računajo pa, da bo to urejeno pred jesenskim deževjem, saj jih skrbi, da bi prišlo do spodje-danja ceste, pa tudi do plazov. Ob tem smo izvedeli še, da na MO Velenje upajo, da bo kmalu stekla tudi obnova ceste Vele- Cesta proti Škalam in naprej proti Graški Gori naj bi še pred jesenskim doživetjem dobila boljše odvodnjavanje, tudi obcestne jarke naj bi očistili. nje-Polzela, ki je v res obupnem stanju. »Postopoma se prebijamo tudi k obnovi republiških cest v samem mestnem jedru, a nismo zadovoljni. Ne nazadnje že tri leta premikajo začetek temelji- te obnove Šaleške ceste, ki naj bi sedaj stekla v letu 2016, najpozneje leta 2017,« še doda Brodnik. A vsaj največje udore, ki so tudi nevarni, so »pokrpali«. a bš Šel se je detektiva Velenje, 13. avgusta - Policiste je poklical vestni občan in jim povedal, da v Šaleku leži kolo, ki je nezaklenjeno in zapuščeno. Policisti so v grmovju poleg kolesa našli lastni- Ni bil pretep ka, ki jim je povedal, da je kolo namenoma pustil na vidnem kraju, sam pa se je skril v grmovje, ker se zadnje čase pojavlja vse preveč tatvin koles. Zato se je lovljenja nepridipravov lotil kar sam. iz Šmartnega ob Paki, ki je potreboval zdravniško pomoč, ker ga je nekdo udaril. Policisti so kmalu ugotovili, da ga je udaril sin. Zadevo bodo sedaj predali tožilstvu. Pretepači so jo popihali Velenje, 13. avgusta - Na Stantetovi se je v četrtek vnel pretep, v katerem je sodelovalo več oseb. Ob prihodu policije so se vsi raz-bežali. Policisti so ugotovili, da se je pretep začel v enem izmed lokalov in se potem nadaljeval še pred lokalom. Za vse udeležence pretepa bodo sestavili kazensko ovadbo, da se bodo lahko zagovarjali pred sodnikom. Izginili delovna oprema, avto in kolo Velenje, 13. avgusta - Velenjski policisti so imeli tudi v minulih dneh precej dela s tatovi in vlomilci. V Paki pri Velenju je v petek neznani storilec z delovnega stroja ukradel delovno žlico in dva akumulatorja. Škodo ocenjujejo na 3.500 evrov. Isti dan so policisti ob Velenjskem jezeru obravnavali tatvino vozila znamke Škoda Octavia Combi, kovinsko črne barve, registrskih številk CE DV-206. Avto in storilca še iščejo. Policisti so imeli kar nekaj dela tudi na Efenkovi cesti, kjer je neznanec v četrtek ukradel gorsko kolo. Isti dan so tam obravnavali še vlom v hišo, iz katere so tatovi ukradli več kosov električnega orodja. S traktorjem v potok Bele Vode, 14. avgusta - V petek so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je poškodoval traktorist. Ker se je moral umakniti vozniku osebnega avtomobila, ki mu je pripeljal nasproti, je zapeljal v potok. Ker voznik, ki je povzročil nesrečo, ni počakal niti ni pomagal traktoristu, ampak je odpeljal naprej, ga bodo policisti ovadili sodišču. Udaril ga je sin Velenje, 14. avgusta - V četrtek so policiste poklicali iz velenjskega Zdravstvenega doma in jih obvestili, da se je pri njih oglasil občan Poostren nadzor prometa Policisti pozivajo vse voznike, da se na cestah držijo omejitev hitrosti, saj v teh dneh po vsej Evropi in tudi v Sloveniji poteka poostren nadzor hitrosti. Še posebej opozarjajo, da se hitro približuje prvi šolski dan, ko bodo policisti še posebej pozorni in neusmiljeni do divjakov na cestah in vseh tistih, ki si zakone predstavljajo po svoje. Noge dobilo še eno kolo Velenje, 15. avgusta - V Pesju je na praznično soboto nekdo ukradel kolo še enemu, ki je mislil, da je imun na krajo. Policisti so ugotovili, da kolo ni bilo zaklenjeno. Tat ni imel težkega dela, policisti pa ga še iščejo. Velenje, 14. avgusta - Na velenjsko policijsko postajo je v petek poklical občan, ki je povedal, da naj bi se na Prešernovi pretepala fant in dekle. Policisti so ob prihodu na mesto dogodka ugotovili, da ne gre za pretep. Dekle je hotelo opitega fanta odpeljati domov, on pa se s tem ni strinjal. Ker tudi do policistov ni bil pretirano prijazen, so ga morali pridržati do streznitve. Vsakemu svoja mera kazni Velenje, 15. avgusta - V soboto sta na Kidričevi cesti trčila voznik avtomobila in kolesar. Policisti so ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo, ker je voznik izsilil kolesarja, ki se je pri padcu lažje telesno poškodoval. Medtem ko je imel voznik avtomobila veliko dela z zagovarjanjem, zakaj je izsilil prednost kolesarju, je slednji moral policistom pojasniti, zakaj se je vozil pod vplivom alkohola. Oba udeleženca sta dobila svojo mero kazni. Čudna okrasna rastlina Velenje, 15. avgusta - V soboto so morali policisti posredovati v stanovanju na Vojkovi cesti v Velenju, kjer je nekdo vpil in razgrajal. Poleg tega, da so mu policisti zaradi hrupa napisali kazen, so zasegli še okrasno rastlino, ki pa je bila vse preveč podobna rastlini, iz katere se izdeluje prepovedana droga. To bo potrdila analiza, občanu pa policisti svetujejo, da se pri opremljanju stanovanja v bodoče zateče k bolj klasičnim rastlinam. Gasilci dvakrat »odklenili« vrata Velenje, 14. avgusta - V petek ob 7.25 so gasilci PGD Velenje na Šercerjevi cesti v Velenju s tehničnim posegom odprli vhodna vrata stanovanjske hiše, v kateri je bil zaprt otrok. Zgodba se je srečno končala. Že dan prej, prav tako v jutranjem času, so gasilci PGD Velenje na Kardeljevem trgu s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem so našli onemoglo osebo. Oskrbeli so jo reševalci nujne medicinske pomoči Velenje. Rezanje pnevmatik nov hobi? Velenje, 17. avgusta - V ponedeljek so policisti pred Belo dvorano obravnavali dve poškodovanji tuje stvari. V obeh primerih je šlo za prerezane pnevmatike na tam parkiranih avtomobilih. Le malo stran, na parkirišču pred restavracijo Jezero, pa so našli še en avtomobil, kjer se je neznanec znesel nad pnevmatikami. Čigav je mobilni telefon? Občan je v Šoštanju pred cerkvijo sv. Mihaela našel mobilni aparat Samsung, ki ga hranimo na policiji v Velenju. Lastnik bo moral to, da je res njegov, seveda dokazati. Padla med sprehodom Nazarje, 17. avgusta - V ponedeljek so velenjski policisti posredovali v Nazarjah, kjer je ženska, ki je na sprehod peljala psa, padla in se hudo telesno poškodovala. Tuja krivda je bila izključena. Le še dve križišči brez odštevalnikov Velenje, 14. avgusta - Mestna občina Velenje je pred kratkim z odštevalniki opremila še tri križišča v središču mesta. Za to so se odločili tudi zato, ker velenjskih semaforjev še ne morejo povezati v zeleni val. To bo namreč mogoče šele po temeljiti obnovi Šaleške ceste, ki jo država zaradi pomanjkanja denarja prestavlja iz leta v leto. Odštevalniki dobro vplivajo na voznike, ugotavljajo, saj zmanjšujejo nestrpnost. V centru mesta sta le še dve križišči, ki še nimata odštevalnikov; na Cesti talcev, pri trgovini Kmetijske zadruge in na Kidričevi pri velenjski pošti. Občina bo odštevalnike kmalu namestila tudi na njih. a bš Neobnovljena še 2 % cest Velenje, 14. avgusta - Velenjsko podjetje PUP, koncesionar za obnovo in vzdrževanje velenjskih občinskih in lokalnih cest, ima do konca avgusta čas, da zaključi obnovo cest na območju celotne občine. Dela so konec julija in na začetku avgusta malo zastala, ker zaradi kolektivnih dopustov niso delale asfaltne baze, sedaj pa so spet intenzivna. Trenutno je v občini le še 2 odstotka občinskih in lokalnih cest, ki jih še niso obnovili, večina v primestnih krajevnih skupnostih. Še vedno upajo, da jim bo to uspelo v roku, potem pa bodo skladno s koncesijsko pogodbo še 10 let skrbeli za vzdrževanje teh cest. a bš Policija svetuje Nikar preutrujeni za volan Celje, 13. avgusta - V četrtek okoli pol dveh zjutraj se je na avtocesti Celje vzhod, v smeri proti Mariboru, zgodila prometna nesreča. Voznik tovornega vozila, slovenski državljan, je zaradi preutrujenosti z voznega pasu zapeljal v desno in nato na varovalno ograjo. Tovornjak je več metrov drsel po njej. Voznik se na srečo ni poškodoval. Policisti pa so pri ogledu prometne nesreče ugotovili, da je voznik za to, da na svoji digitalni taho-grafski kartici ni prekoračil dovoljenega varnega časa vožnje, uporabljal kartico drugega voznika. Iz vozišča je zapeljal zaradi preutrujenosti. Policisti pri kontrolah prometa na avtocesti ugotavljajo, da je zaspanost med vožnjo težava, s katero se srečuje vsaj polovica voznikov tovornih vozil. K temu, da delajo preveč, jih žal pogosto silijo tudi delodajalci. Zato policija voznike tovornih vozil znova opozarja, naj zaradi lastne varnosti in tudi varnosti ostalih udeležencev v cestnem prometu upoštevajo določbe dovoljenega časa vožnje in obveznega odmora. Le spočit voznik je lahko varen voznik, ki je sposoben reagirati tudi v nepredvidljivih prometnih situacijah. Iz POLICIJSKE beležke Je kriva razpoka? Velenje, 13. avgusta - V četrtekje občan iz Vinske Gore policiste obvestil, da si je poškodoval nogo na pločniku pred hišo. Kriva naj bi bila razpoka. Komu je bila napoti raca? Šmartno ob Paki, 13. avgusta - Na Malem Vrhu se je del velenjskih policistov ukvarjal z raco, namenjeno uničevanju rdečih polžev. Občanka je namreč prijavila, da je nekdo obstrelil njihovo raco, ki pa je žal zaradi strelnih ran poginila. Huda tatica Šoštanj, 13. avgusta - V Šoštanju je prodajalka ujela stranko, ki je hotela ukrasti pločevinko rib, potem pa se je še nedostojno vedla. Ukrepati so morali policisti. Žeblji v krmi Velenje, 14. avgusta - V petek so pol icisti v Vinski Gori ugotavljali, zakaj je imel kmet med krmo za živino tudi žeblje. Elementov kaznivega dejanja niso ugotovili. Trgovki ukradel torbico Velenje, 14. avgusta - Neznanec je v eni od trgovin v Velenju prodajalki ukradel torbico, ki jo je shranila pod blagajniškim pultom. Ker vemo, da imajo ženske v torbici skoraj vse, bo morala oškodovanka veliko stvari nadomestiti in zamenjati. Storilca še niso izsledili. Veselica z grenkim priokusom Šoštanj, 15. avgusta - Petkova veselica v središču Šoštanju je bila čisto prava. Takšne prireditve so namreč zelo primerne tudi za razna kazniva dejanja in tudi ta ni bila izjema. Nekdo je namreč občanu iz žepa ukradel 100 evrov in bančno kartico. Osumljenca bodo policisti predali sodišču. Trio adijo Velenje, 16. avgusta - V nedeljo se je na Kardeljevem trgu v Velenju sprl policistom znan pivski trio. Enemu od njih so morali ponovno napisati zajetno kazen in ga poslati domov. Zasegli dva avtomobila Velenje, 17. avgusta - V ponedeljek so policisti dvema zasegli dva avtomobila. Eden je vozil, čeprav mu je vozniško dovoljenje poteklo, drugi pa ni imel opravljene obdobne zdravniške kontrole. Ekstremni podvig Mozirje, 16. avgusta - Velenjski policisti so morali v ponedeljek posredovati v Mozirju, kjer se je v lokalu Extrem pretepalo kar sedem ljudi. Velenjski policisti so jih umirili, ukrepe pa bodo sedaj izvedli njihovi mozirski kolegi. Opremil se je Velenje, 17. avgusta - V trgovini Inter-spar je varnostnik zalotil moškega pri kraji spodnjic, nogavic in nahrbtnika. Kazenskega pregona niso zahtevali, policiste pa so vseeno poklicali, da so dogodek popisali. Vlomilci v prividu Šmartno ob Paki, 14. avgusta - Z Malega Vrha je v petek na velenjsko policijsko postajo poklical precej pijan moški. Trdil je, da mu je nekdo vlomil v hišo. Policisti so ugotovili, da ni tako, saj niso našli nobenih znakov vloma. ■ Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 19 13. avgusta 2015 UTRIP ii'^AS 19 Ljudje zadovoljni, vtisi dobri ... Na tekmovanju v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami v Šoštanju nastopilo 24 desetin iz vse Slovenije - Tradicijo bodo nadaljevali HOROSKOP Tatjana Podgoršek Šoštanj, 15. avgusta - Pred gasilskim domom v Šoštanju je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo (PGD) pripravilo 32. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami v ženski in moški kategoriji ter šesto tovrstno tekmovanje za pokal regije Saša. Sodi med najstarejša tovrstna tekmovanja v državi, PGD Šoštanj - mesto pa ga organizira vsako leto zato, »ker želimo s tem ohraniti tehnično kulturo, opozoriti na njem Rezultati tekmovanja Čeprav tudi za to tekmovanje velja načelo 'pomembno je sodelovati, ne zmagati', so pokali in priznanja »dobrodošli«. Na letošnjem je nastopilo 24 desetin, od tega jih je 13 tekmovalo z motornimi brizgalnami, 11 pa z ročnimi. V konkurenci 10 moških desetin z motornimi brizgalnami so slavili tekmovalci Paške vasi, ki so »pometli« s konkurenti tudi na 6. tekmovanju za pokal regije Saša, druga je bila desetina PGD Kapla - Pondor, tretji pa so bili tekmovalci PGD Kaplja vas. Konkurenca pri ženskah tekmovalkah z motornimi bri-zgalnami je bila skromna. Nastopile so le tri desetine, vitrino s pokalom pa so obogatile domačinke - desetina PGD Šoštanj-mesto, druga je bila ekipa Topolšice, tretja pa PGD Kapla - Pondor. Takšen je bil vrstni red tudi na tekmovanju za pokal regije Saša. V konkurenci ročnih brizgaln je pri ženskah nastopila le domača desetina (PGD Šoštanj - mesto), pri moških pa 10 desetin. Zmagala je ekipa Požarne brambe Vransko pred PDG Braslovče in PGD Šoštanj - mesto. Na tekmovanju za pokal regije Saša je slednja zasedla četrto mesto, saj se je med prve tri uvrstila desetina PGD Letuš. Organizatorji so s plaketo nagradili še najstarejšega tekmovalca in tekmovalko. Pri moških jo je prejel 91-letni Franc Bregar (PGD Krka), pri ženskah pa 81-letna Zala Mlakar (PGD Šoštanj - mesto). Že na tekmovanje so prišli dobro razpoloženi tekmovalci in tekmovalke PGD Dekani, ki so ob po-vratku lahko to razpoloženje zagotovo še povečali, saj so prejeli dve praktični nagradi - zaboj in plato piva. Zaboj so prejeli kot najbolj izvirna, plato pa kot najbolj oddaljena desetina. a Veterani in veteranke PGD Šoštanj -mesto so bili z rezultati tekmovanja zadovoljni. pomen, hkrati pa je tekmovanje oblika druženja,« nam je povedal predsednik društva Klemen Mežnar in zagotovil, da bodo to tradicijo nadaljevali. Sicer pa so tekmovanje spremljali sonce, dež in veliko tekmovalnega duha; obiskovalce so pritegnile lepo ohranjene motorne in ročne brizgalne častitljivih let, ki so jih nekateri pripeljali s konji, oprema nekaterih tekmovalnih desetin in prijazno razpoloženje. »Zadovoljni smo, ker so zadovoljni ljudje, vtisi so dobri. Dokaz, da smo dobri organizatorji, je udeležba. Čeprav imamo posnemovalce tudi v drugih delih države, sodeluje na našem tekmovanju največ desetin,« je še dejal Mežnar. Letno srečanje upokojencev Zgornje Savinjske doline Luče ob Savinji - Koordinacija Društev upokojencev Zgornje Savinjske doline ter domače gostiteljsko Društvo upokojencev Luče sta v prireditvenem šotoru na Hočevarjevi njivi v Lučah v četrtek,6. avgusta, priredila vsakoletno srečanje upokojencev Zgornje Savinjske doline iz osmih društev (organizirajo ga vsako leto v drugi občini). Kar 500 udeležencev je doživelo prisrčen sprejem domačinov, ki so jim pripravili glasbeni kulturni program, nekaj malega pa so prispevali tudi gostje iz drugih društev. Po nagovorih podpredsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Vere Pečnik, podpredsednika Pokrajinske zveze DU Celje Draga Prtenjaka ter gostiteljev Tonija Riflja in Martine Kladnik, ki so nagovore skrajšali vročini primerno, so peli domači ljudski pevci iz Luč ob Savinji v treh zborih, »ropotali« so člani Vlcer-skega benda, za zabavo pa je skrbel tudi Šti-mung band, da je bila »štimunga« zares prava. Po izraženi dobrodošlici vsem stotinam gostov domačega župana Cirila Rosca, ki je med drugim dejal: »Vsem skupaj želim obilo zdravja in kolikor se da aktivno preživljanje tretjega obdobja življenja, svojo modrost in izkušnje pa prenašajte na mlade, ki vam bodo za to zelo hvaležni,« so zaplesali plesalci Upokojeniški »Traktor-taxi« je vse popoldne brezplačno prevažal »turiste upokojence« od prireditvenega šotora do jezu na Šmici. folklorne skupine Oštarija skupaj IL z njihovim mentorjem Janezom Oštirjem. Ob 13. uri je mašo za upokojence v nabito polni cerkvi sv. Lovrenca posvetil pater dr. Karel Gržan, z ogledom krajevnih znamenitosti, obiskom Vlcerske bajte na Šmici ter koriščenjem brezplačnega traktor-taxi prevoza so upokojenci doživeli tudi 46. praznik občine Luče. Ida Hribernik, udeleženka serčanja: »Vsakoletno srečanje upokojencev pomeni povezovanje, aktiviranje lokalnih kulturnih »geni- jalcev«, poletno dopustniško srečanje in spoznavanje malih lepih stvari v krajih, ki jih vsi ne poznamo dovolj dobro. Luče pač imajo svojo »luč«, veliko lepot in kulturnih znamenitosti, pa ljudi, ki so nam lahko le vzor. Ja, vsak je lahko našel kaj zase, jaz svojo prijetno »družbo« in spet sem srečala ljudi »sončke«, ki me vedno znova razveseljujejo. Želela pa bi, da bi se takšnih srečanj udeležilo še več naših starejših soob-čanov Rečice.« a Jože Miklavc 8 m n>Band, posn. koncerta 19.20 City folk: Rosario 19.50 Žrebanje lota 20.00 Košarka, prijat. tekma, Slovenija : Italija, prenos iz Kopra 21.50 Smrt na pogrebu, film 23.20 Me se hecat>, ponov. 02.05 Košarka, prijat. tekma., Slovenija : Italija, posn. iz Kopra 03.55 Formula 1, velika nagrada Belgije, posn.iz Spaja pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Baba, ris. 07.10 Veseli avtobuski, ris. 07.15 Florjan, gasilski avto, ris. 07.30 Chuck in prijatelji, ris. 07.50 Metka, ris. 08.10 Viking Viki, ris. 08.35 Mia in jaz, ris. 09.00 Pravljična šola, ris. 09.05 Spuži Kvadratnik, ris. 09.30 Lovci na zmaje, ris. 09.55 Pravljična šola, ris. 10.00 Hotel 13, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Čebelji film, anim. film 12.25 Tv prodaja 12.40 Top design - Avstralija 13.35 Top 4 s Tjašo Kokalj 14.30 Operacija Valkira, am. film 16.50 Willy, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Smoking, am. film 21.50 Gloria, am. film 23.55 Vojvodinja, am. film 02.00 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Kaj je NPZ? Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (46) Baletka Napovedujemo 2317. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Ptuj 2014, posnetek festivala O Karlu Destovniku Kajuhu Skrbimo za zdravje: Bolezni srca in ožilja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Videostrani, obvestila Videospotdneva Mojčin lepi svet, muzikal za otroke Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pop Corn, San Di Ego, Radio Jam 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, ans. Vikend, Azalea 23.05 Migaj raje z nami 23.40 Videostrani, obvestila 8.55 09.00 09.40 10.10 10.30 10.35 10.55 11.00 12.40 13.10 14.05 14.55 15.10 17.40 17.55 18.00 18.25 18.30 19.10 19.55 20.00 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Najboljše jutro 09.05 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 29/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris. 15.50 Studio Kriškraš 16.15 Duhovni utrip 16.30 Pdprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Čez planke: Vietnam 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Opus: Weimar med preteklostjo in sedanjostjo 23.30 Slovenska jazz scena 00.10 Duhovni utrip 00.25 Odprta knjiga 00.45 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik 02.30 Tednik 03.20 Mednarodna obzorja 04.30 Pozabljeni Slovenci: Karla Bulovec Mrak 04.45 Slovenski pozdrav TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Iz družine Hrastkovih, ris. 07.55 Mucika: Rešimo snežaka, ris. 08.05 Juvi, anim. ser. 08.15 Vetrnica: Sanje o motorju, otr. odd. 08.20 Zgodbe iz koljke 08.35 Maratonka, igrani film 08.50 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica 09.30 Obzorja duha 10.10 Najboljše jutro 13.05 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 16.10 Čez planke: Makedonija 17.20 Začnimo znova, 21/35 17.50 Na poti: Na Kriško goro 18.25 Judo, sp, posn. iz Astane 19.10 Točka, glas. odd. 20.00 Pozabljeni Slovenci: Karla Bulovec Mrak 20.15 Grzimek: Življenje za živali, 1/2 21.40 Vera (III.), 3/4 23.10 Tu je bila Kuba, dok. odd. 00.30 Točka, glasb. odd. 01.15 Atletika, sp, posn. iz Pekinga 03.50 Judo, sp, posn. iz Astane 04.40 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Grozni Gašper, ris. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Vedno priča, nikoli nevesta, am. film Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Mi smo Millerjevi, am. film 24ur zvečer Gasilci v Chicagu, am. nan. Franklin in Bash, am. nan. Črni seznam, am. nan. Dekle s spominom, am. nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.45 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.55 23.30 00.25 01.20 02.10 02.55 03.30 © 06.05 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem, kviz! 09.50 Danes dol, jutri gor, 30/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.10 Aplavzi: Tinkara Kovač 12.25 Prisluhnimo tišini 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke: Vietnam 14.20 Bisergora, nan. 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.45 Viki Vijak, ponov. 15.55 Ribič Pepe 16.20 Zdravje Slovencev: Paliativna oskrba, 1. del 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Zapeljevanje pogleda, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ponov. 18.05 Kioka, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 5/10 20.55 Pozabljeni Slovenci, dok. film 23.00 Pričevalci: Franc Možina, ponov. 01.35 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov. 02.50 Slovenska kronika 03.15 Pozabljeni Slovenci: Viktor Murnik 04.05 Drugo življenje, dok. feljton 04.45 Slovenski pozdrav, pon. 06.05 Odmevi 07.00 Majboljše jutro 09.05 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 31/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Pozabljeni Slovenci: Viktor Murnik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Breda Kutin 14.25 City folk: Barcelona 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Male sive celice, kviz 16.20 Zdravje Slovencev: Paliativna oskrba 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris 17.55 Movice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Žirafada, film 21.25 Kam, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.00 Poletna noč 00.45 Slovenski vodni krog: Gabernica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Intervju: Breda Kutin 03.15 Evropski magazin 03.30 Opus: Weimar med preteklostjo in sedanjostjo 04.00 Slovenski magazin 04.45 Slovenski pozdrav O 04.45 Slovenski pozdrav TVSLOr nh nn ntrnčki kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Lojzek, ris. 07.10 Fifi in cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Iz življenja družine Hrastkovih, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.05 Simfonorije, ris. 08.10 Studio Kriškraš 08.30 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 08.55 Opus 1: Plesna miniatura 2014 09.00 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča 09.35 Točka, glasb. odd. 10.15 Najboljše jutro 13.00 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 15.05 Večer v Palladiumu, 5/6 16.30 Domači pajek, dok. feljton 17.00 Judo, sp, posn. iz Astane 17.45 Začnimo znova, 22/35 18.15 In kdo je tebe učil voziti, dok. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Kraški kamnolomi, dok. film 20.50 Naj muzika igra: Elda Viler 21.20 Raketa, avstralski film 22.55 Glasbeni večer 23.45 Točka, glasb. odd. 00.30 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 02.30 Judo, sp, posn. iz Astane 03.15 Zabavni kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Lojzek, ris. 07.15 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Iz življenja druine Hrastkovih, ris. 07.40 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.30 Zgodba o grbavem pritlikavcu, 1. 08.45 Zgodbe iz školjke: Finska 08.55 Zgodbe iz školjke: Kralj Matjaž 09.00 Slovenski vodni krog: Gabernica 09.25 Točka, glasb. odd. 10.10 Majboljše jutro 13.00 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 15.30 Šiša Pangma, dok. odd. 16.20 Naši vrtovi: Janez Bevc, Gustav Gnamuš 16.50 Judo, sp, posn. iz Astane 17.40 Začnimo znova, 23/35 18.10 Trans kanada: Toronto, 2/2 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Imago Sloveniae 2015 20.50 Zlatorogova pesem, portret Janka Ravnika 21.20 Se zgodi, 11/15 21.40 Majhne zgodbe, koprod. film 23.10 Točka, glasb. odd. 23.50 Judo, sp, posn. iz Astane 02.10 Zabavni kanal pop pop nenn 1/1 ur nnnnw 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Gasilec vedno in povsod 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija 9 19.00 Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.30 Ustvarjalne iskrice (35), Obesek za ključe 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Na obisku ... pri Ivani Dolinar 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Koncert Mladena Grdoviča 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.30 01.20 02.05 02.40 08.40 08.55 09.00 09.05 09.30 10.05 10.20 10.25 11.25 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 23.15 23.40 23.45 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, ris. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Beverly Hills 90210, nan. Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Preverjeno 24urzvečer Gasilci v Chicagu, nan. Franklin in Bash, nan. Črni seznam, amer. nan. Dekle s popolnim spominom, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 9 Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (35), Obesek za mobi Napovedujemo Posnetek nastopa Dražena Zečiča Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospotdneva Nanovo, Mladi raziskovalci Ustvarjalne iskrice (55), Obesek za ključe Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno: Stanje v gozdarstvu v Sloveniji 2318. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja KM ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.05 02.50 03.25 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, ris. Grozni Gašper, ris. Anubisova hiša, nan. Tv p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Beverly Hills 90210, nan. Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Sprehod v oblakih, am. film 24ur zvečer Gasilci v Chicagu, nan. Franklin in Basn, nan. Črni seznam, amer. nan. Dekle s popolnim spominom, amer. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, infor. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Mladi raziskovalci 10.45 Ustvarjalne iskrice (55), Obesek za ključe 11.10 2318. VTV magazin 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Aktualno: Stanje v gozdarstvu v Sloveniji 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kako se kuha pravljica o rdeči kapici, predstava Lutkovnega gledališča Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice (56), Poživimo keramični lonček 19.25 Zmigajmo 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Panda, The dreams, Hulahoop 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Higiena in bolezni zob 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 13. 8. 2015, barve: CM K, stran 21 13. avgusta 2015 PRIREDITVE ii'^AS 19 KNJIŽNI kotiček PREZELJ, TEA: Stezice do zdravja: priročnik za zdravo življenje od - odrasli / 613.7 - Zdravo življenje Se vam pocedijo sline, ko pomislite na puding iz ajdove kaše, domači veganski ričet, pire iz čičerike ali mafine iz regratovih cvetov? Knjiga Stezice do zdravja je koristen priročnik, s katerim si lahko sami pomagamo na poti k boljšemu zdravju oziroma pri ohranjanju zdravja. Avtorica priznava, da knjiga ne bi nastala, če ne bi bila njena hči multialergik. tr.-firr iGf^&it^k £ JlJ^n Al iJipt ï tlT-^ In globoko se strinja z mislijo nizozemskega zdravnika homeopata Tinusa Smitsa, da je »rojstvo zdravega otroka čudež; poskrbeti, da otrok ostane zdrav, pa je umetnost«. Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela. V prvem delu avtorica na kratko oriše svojo zgodbo, nato se sistematično loti vzrokov bolezni, zdravljenja, metod zdravljenja in nekaj praktičnih napotkov za samopomoč. V nadaljevanju se posveti prehrani - odkrivanje novih jedi in receptov, načrtovanje izločevalne diete, osnove zdrave prehrane, poda ideje za pripravo obrokov in predloge za nakupovanje in pripravo hrane. V drugem delu, sedaj dobro teoretično podkovanem bralcu, ponudi kar 94 receptov za zajtrk in malico, juhe, glavne jedi in sladice. Knjiga je bila napisana in je namenjena staršem alergičnih in kronično bolnih otrok, vendar jo lahko uporablja prav vsak, ki mu je mar za svoje zdravje. KOMADI: 111 pesmi za mlade in njim podobne; DRUGI KOMADI: še 111 pesmi za mlade in vse druge; oboje zbral in uredil Andrej Ilc od - odrasli / 821 - 1 Pesništvo ostalih narodov Sprva so izšli Komadi, kompilacija 111 pesmi za mlade in njim podobnim« z namenom približati poezijo tem, ki je ne marajo oziroma jim ni blizu bodisi ker je ne poznajo bodisi jo nečimrno ignorirajo. Sledilo je nadaljevanje oz. še 111 pesmi za mlade in vse druge, zapisanih v abecednem redu avtorjev. V obeh knjigah je večinoma vključena sodobna poezija po izboru urednika. Kot pravi Andrej Ilc: » Če bi že moral poiskati rdečo nit, kompilatorjev izbor izraža njegovo nagnjene do poezije in če se navežem na glasbo, tako kot so mi določeni glasbeni komadi ljubši ... V knjigi so tudi nobelovci, Prešernovi nagrajenci, celo sam Prešeren.« Vi pa sami presodite, ali je uredniku izbor uspel. SARAMANGO, JOSÉ: Esej o slepoti od - odrasli / 821-311.2 - Družbeni roman Portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec José Saramago je z Esejem o slepoti ustvaril vizijo apokalipse, ob kateri se bralcu kar naježi koža. Knjiga je natančen popis neimenovanega velemesta, v katerem izbruhne skrivnostna epidemija „bele slepote", ki bliskovito okuži vse, ki ji prekrižajo pot. Ker se bolezen nenadzorovano širi, oblast zgrabi panika in obolele strpajo v opuščeno umobolnico, okrog nje pa postavijo oborožene vojake, ki ustrelijo vsakogar, ki bi se poskušal prebiti na svobodo. V karanteni sta tudi očesni zdravnik in njegova žena, ki ni slepa, a ker hoče ostati z možem, ob pomoči ostalim slepcem v porušenem sistemu pravi možu: "Če bi ti videl, kar gledam jaz, bi si želel biti slep." Esej o slepoti je knjiga o moralnem padcu človeštva, vračanje človeka na stopnjo slepih nagonov, kot so lakota, nebrzdano spolno poželenje, obla-stiželjnost ... in nas spominja na to, kako lahko izguba enega čutila poruši človeško nrav, vzbudi v človeku žival, ki ne pozna več svobode drugega. RUMI, DŽELALUDIN: Zakladi duše od - odrasli / 821 -1 Pesništvo ostalih narodov Dželaludin Rumi (Jalal- al-Din Rumi) se je rodil 1207 v perzijskem mestu Balkh (današnji Afganistan). Sicer pa si za svojega pesnika Rumija lastijo tudi Turki in Iranci. Je eden največjih mističnih pesnikov, pesnikov vzhoda, na zahodu pa je dobil mesto šele v 21. stoletju. Rumijeva poezija je polna prijaznosti, nekonvencionalnosti, besednih akrobacij, ki prinašajo bistrino, vedrost, lju- bezen in pogum. Ko govori o Bogu, ne govori o krščanskem niti muslimanskem, temveč o energiji stvarjenja, o notranjem izkustvu, ki človeka navda z upanjem in vse prežemajočo ekstazo. Namesto trpljenja ponudi kot pot do izpolnitve in samouresničenja veselje, radost in zadovoljstvo. Le kdo si tega ne želi? »Zakaj še vedno ta kisli obraz, če si v prodajalni slaščic? Če plavaš v reki življenja, zakaj si žejen in nesrečen? Ne bodi no trmast, privošči si srečo. Ujel si se v mrežo, iz katere ne moreš pobegniti. Ne bodi sprt sam s seboj! Ne bori se s sabo!« SAM, ANEJ: Prav je - ni prav ml - mladina / 159.9 - Psihologija Poučna slikanica z naslovom Prav je - ni prav, je pravzaprav mala šola življenja, mala šola strpnosti, etike in socializacije. Vprašanje kaj je prav oz. kaj ni prav se nekaterim zdi sila preprosto. Pa vendar pogosto ni tako enostavno. Velikokrat smo v različnih situacijah v dilemi, imamo različne poglede in prepričanja. Slikanica da besedo kužkom, mucam, konjem, čebelam, lastovkam in medvedom, sami naravi, ki spregovori po svojih zakonih in pokaže svet iz njenega vidika. S prebiranjem slikanice si boste tako otroci kot njihovi starši širili obzorje občutljivosti za svet okoli sebe in tudi za drug drugega. Tako bomo živeli čarovnijo življenja, kot zapiše avtor: »Narava pravi: kuža naj bo kuža, lastovka naj bo lastovka, mami naj bo mami in ati naj bo ati!«. Pripravila: Brina Zabukovnik Jerič radio li > 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 20. avgust 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Pohorje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Slovenski citrarski kvartet z gosti (27. Citrarski festival Prešmentane citre) 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru 18 let Kunigunde, premiera dokumentarnega filma in praznovanje rojstnega dne Petek, 21. avgust 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Plesni dan s plesno šolo SPIN 19.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru - Plesni dan s plesno šolo Spin 20.00 Pekarna v Starem Velenju Odprtje razstave Brhka robatost (18. Festival Kunigunda) 20.00 Havana bar Velenje Cuba Libre Fiesta z DJ Mrkyjem 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Kiša metaka, BeatMyth, High5, DVS, Sikk.ru (18. Festival Kunigunda) Sobota, 22. avgust 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Montaž 7.00 Izložba Kulturnice Razstava Srčne slike (18. Festival Kunigunda) 7.00 Velenjska promenada Performans Stereotipnica (18. Festival Kunigunda) 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Srečanje planincev na Graški gori 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 TC Jezero Velenje VIP teniški turnir 10.00 Titov trg Kunigundin turnir - INLINE hokej (18. Festival Kunigunda) 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Stand-up za otroke Princeska Jokica (31. PKP - Sobotne lutkarije in 18. Festival Kunigunda) 15.00 Trg Šalek v Šaleku Starotrški dan 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave Sapindalografija (18. Festival Kunigunda) 20.00 Kavarna Lucifer Vlado Kreslin - Poezija v glasbi 21.00 21.00 19.00 21.00 21.00 CITYCENTER Celje Četrtek, 20.8. 18.00 Koncert skupine GADI Petek, 21.8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Sobota, 22.8. 9.00-12.00 in nedelja, 23.8. 9.00-12.00 Ujemite naša Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Letno kopališče Celje Nedelja, 23.8. 11.00 Pravljične urice: Hana in vetrovi Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: Torek-petek: 14.00-21.00 Sobota: 10.00-21.00 Nedelja: 10.00-20.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Do 31.8. otroke, ki slavijo čaka posebno darilce, okvirčki za slike. zvezdami«: dokumentarni fim Citizenfour (31. PKP) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert The Shivas, Clade (18. Festival Kunigunda) Torek, 25. avgusta 10.00 - 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Leteče ribe (31. PKP - Torkove igrarije in 18. Festival Kunigunda) 19.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru - Koncert Tanje Lončar (27. Citrarski festival Prešmentane citre) Terasa eMCe plac Koncert Ti, Philom, Kontradikshn (18. Festival Kunigunda) Dvorana Gaudeamus Igrana predstava V mojih čevljih (18. Festival Kunigunda) Nedelja, 23. avgust 7.00 ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje Prvenstvo COLMIC 17.00 Terasa eMCe plac Predavanje Michaela Jonika Walt Whitman v New Yorku, Walt Whitman v Sloveniji (18. Festival Kunigunda) Dom kulture Velenje, mala dvorana Splet gibčnosti in bolečine, gibalno-vizualni performans (18. Festival Kunigunda) Terasa eMCe plac Filmska projekcija dokumentarnega filma Srčna leta (18. Festival Kunigunda) Ponedeljek, 24. avgust 20.00 Podhod pri Vili Bianci Odprtje večmedijske razstave Yuliya Molina: V iskanju (18. Festival Kunigunda) Pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod 20.00 21.00 Kulturnica Multimedijski projekt Sinergija (18. Festival Kunigunda) Terasa eMCe plac Koncert The Canyon Observer, Ooral Sea, Persons From Porlock (18. Festival Kunigunda) Sreda, 26. avgust 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Zaplešimo s Plesnim studiem N 10.00 in 17.00 Ljudska univerza Velenje, predavalnica 3 Predstavitev izobraževalne ponudbe Ljudske univerze Velenje v novem šolskem letu Velenjska pomenada Galerija na prostem Pocestnica - »ready made« (18. Festival Kunigunda) Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Koncert Ana Bezjak & The Organics (moZZaJik festival 2015) Terasa eMCe plac Koncert Inmate, Curse of Instict, Kholn (18. Festival Kunigunda) 17.00 20.00 21.00 SOSTANJ Petek, 21. avgusta 21.00 Vrt vile Mayer Koncert Miki Solus KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka Nedelja, 23. avgusta 10.30 Marijin spomenik v Šoštanju Petje čez poletje - Gaberški cvet Ponedeljek, 24. avgusta 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Od 24. 8. do 28. 8. Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj Poletni košarkarski tabor za osnovnošolce Šoštanj 2015 Od 24. 8. do 29. 8. Dalmacija, odhod iz AP Šoštanj Planinski tabor za odrasle Sreda, 26. avgusta 13.00 do 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Bonton pri pisanju elektronske pošte ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 22. avgusta 19.00 Rečica ob Paki HMELJSKI LIKOF - ustvarjalne delavnice za otroke in otroške karaoke, veselica z ansamblom KAVAL; Klub 81, DPM Šmartno ob Paki Ponedeljek, 24. avgusta 7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja (začetni in nadalj.) Torek, 25. avgusta 7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja (začetni in nadalj.) Sreda, 26. avgust 7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja (začetni in nadalj.) Lunine mene 22 • avgust, ob 21.31, prvi krajec MINIONI Minions (ZDA) Animirana družisnka komedija sinhronizirana v slovenščino, 91 minut Režija: Kyle Balda, Pierre Coffin Slovenski glasovi: Pija Zemljič, Vlado Vlaškalič, Krisijan Ostanek, Tanja Buric Ribič, Uroš Buh, Mojca Funkl, Vesna Slapar, Jernej Kuntner idr. Petek, 21. 8., ob 19.00 Sobota, 22. 8., ob 19.00 3D Nedelja, 23. 8., ob 16.00 3D - otroška matineja REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR) FANTASTIČNI ŠTIRJE Fantastic Four (ZDA) ZF akcija, 106 minut (ZDA) Režija: Josh Trank Igrajo: Miles Teller, Kate Mara, Michael B. Jordan, Toby Kebbell, Jamie Bell idr. Petek, 21. 8., ob 21.00 Sobota, 22. 8., ob 21.00 Nedelja, 23. 8., ob 18.00 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR) BELA PTICA V METEŽU White Bird in a Bizzard (Francija, ZDA) Drama, 91 minut Režija: Gregg Araki Igrajo: Shailene Woodley, Eva Green, Abgela Bassett, Chritopher Meloni idr. Petek, 21. 8., ob 19.30 -mala dvorana Sobota, 22. 8., ob 20.00 -mala dvorana Nedelja, 23. 8., ob 19.00 -mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) MISIJA: NEMOGOČE -ODPADNIŠKA NACIJA Mission: Impossible Rogue Nation (ZDA) Akcijski film, 130 minut (ZDA) Režija: Christopher McQuarrie Igrajo: Tom Cruise, Simon Pegg, Jeremy Renner, Rebecca Ferguson Nedelja, 23. 8., ob 20.15 (zadnja ponovitev) REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 5 EUR) CITIZENFOUR Citizenfour (ZDA) Dokumentarni film, 114 minut Režija: Laura Poitras Igrajo: Edward Snowden, Glenn Grenwald, William Bunney idr. Ponedeljek, 24. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvez- dami na ploščadi ob domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (ni vstopnine) Naslednji vikend, od 28. 8. do 31. 8. napovedujemo: komedijo KAR HOČEŠ, dramo SLEPA MASAŽA, kriminalko, dramo MARSEILLSKA NAVEZA, akcijsko komično avanturo MOŽ IZ AGENCIJE U.N.C.L.E., animirano avanturo ASTERIX; DOMOVANJE BOGOV, animirano avanturo ISKANJE PERNATEGA KRALJA, ter v Zvezdah pod zvezdami,v ponedeljek, 31. 8. ob 21.00, na ploščadi ob Domu kulture, komedijo BOG, LE KAJ SMO ZAGREŠILI? Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC '"'^AS 20. avgusta 2015 Nagradna križanka Proteini.si shop Velenje RADIO VELENJE TRDA GORLJIVA SNOV ZA KURJAVO NESTRIN-JANJE, NERAZUMEVANJE SPECIALIST ZA OPTIKO STARO IME ZA TAJSKO ALMA KARLIN ORIENTALS. VODNA PIPA ZA KAJENJE Monitoring Velenjskega jezera se od konca junija do konca avgusta izvaja že od leta 2013. so kopalna območja, na katerih se izvaja spremljanje kakovosti kopalne vode, vendar varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno, zato kopanje poteka na lastno odgovornost. To velja tudi za nam bližnjo Savinjo, kjer večina išče ohladitev na neurejenih kopališčih, kakovost kopalne vode pa je tu letos dobra. Vodo analizirajo že tretje leto Čeprav je Velenjsko jezero uradno še vedno divje kopališče, je MO Velenje na njem poskrbela tako za reševalce kot spremljanje kakovosti vode. Zelo si namreč prizadevajo, da bi se velenjska plaža umestila med uradna kopališča, kar bi pomenilo, da bi kakovost vode v jezeru redno preverjala Agencije Republike > Strošek monitoringa Velenjskega jezera za letos je 2.200 evrov. Slovenije za okolje. Že tri leta MO Velenje analizo vode v velenjskem jezeru zaupa inštitutu ERICo in vsa tri leta so rezultati dobri. Rezultati meritev so redno objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje in na velenjski plaži. Na osnovi rezultatov bodo na občini pripravili tudi strokovno utemeljitev za uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda. Letos je ERICo prvo vzorčenje opravil 22. julija, ko je pritisnila prva vročina. Tako mikrobiološke analize kot fizikalno kemijski parametri so že takrat pokazali, > MOV je vlogo za monitoring Velenjskega jezera na ARSO posredovala že leta 2012. > Rezultati meritev so redno objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje in na velenjski plaži. Večinoma so jih čez letošnje poletje, ko je bilo število kopalnih dni in kopalcev zagotovo rekordno, našteli le od 11 do 35. Tudi fizikalno-kemijski parametri so dobri; Ph je bil vedno v mejah normale, tudi nasičenost vode s kisikom je dobra, vidnih nečistoč v njej niso opazili. Velenjsko jezero je imelo ob > da je kakovost vode dobra. Vzorce vedno jemljejo pri čolnarni, kjer je tudi največ kopalcev, celo poletje pa povsem ustreza slovenskim standardom za kakovost kopalnih voda. Zanimivo je, da so pri prvem vzorčenju opazili malo več koliformnih bakterij fekalnega izvora, a je bilo to daleč pod dovoljeno mejo. Potem jih vse do konca julija skoraj ni bilo, 31. julija pa so bile te spet malo višje, a ne previsoke. Namenili so jih 816, za odlično pa velja, če jih je manj kot 500, za dobro, če jih je manj kot 1000. Letos je v seznam kopalnih voda vključenih enako število kopalnih voda kot leta 2014. Skupaj jih je 48, od tega 21 ob morju in 27 ob rekah in jezerih na celini. začetku kopalne sezone v juniju 21 stopinj Celzija. Najtoplejše je bilo 20. julija, ko so namerili 27 stopinj Celzija. Prejšnji ponedeljek, 10. avgusta, ko so opravili zadnje meritve, se je voda spet ogrela na 26 stopinj, do konca tedna, tik pred ohladitvijo, pa verjetno še za kakšno stopinjo. Vsi mikrobiološki in fizikalno kemijski vzorci so pokazali, da je voda primerna za kopanje. Dotik podeželja ter umetnost izražanja naravnega V Mozirskem gaju je strašilo, plazile so se dolge kače Dotik podeželja, le ena od vsebin, ki so spremljale poletno razstavo v Mozirskem gaju med 14. in 17. avgustom, je bila stična točka za vsa druga dogajanja. Kot je poetično napovedal »velenjski vrtnar« Simon Ogrizek, ki je imel besedo pri florističnih tekmovanjih in idejnih usmeritvah, »gre hortikultura v Sloveniji svojo, pravo pot. Pot razvoja in napredka, tako kot to počnejo stanovski kolegi drugje po svetu. Letos smo se z razstavo dotaknili naše prvobitnosti, naših korenin. Slovenci smo narod, ki je v tesnem stiku z naravo, korenine so iz kmečkega okolja, kjer je zemlja na prvem mestu, zlate in kreativne roke pa znajo skupaj z materjo naravo narediti velik korak za hortikultu-ro.« In prav to so storili sodelavci Mozirskega gaja, učitelji mentorji slovenskih šolskih centrov vrtnarstva in hortukulture ter vizualne umetnosti in ne nazadnje mladi, nadarjeni dijaki oz. študentje teh šol, ki so ob svojem tekmovanju izdelali čudovite kreacije na temo fantazija - dotik podeželja, šopek, vezan v roko, ter Ptičje strašilo za pokal Mozirski tulipan. Kvalifikacije za Euroskills Goeteborg 2016 Vseh 27 kreacij so ob tem postavili na ogled obiskovalcem Nagrajeno ptičje strašilo parka, ki so si tokrat kljub slabemu vremenu prišli ogledat nove trende v floristiki. Dijaki so se ob tem potegovali za uvrstitev na olimpijado poklicev ter na prestižno evropsko tekmovanje Euroskills, ki bo v začetku decembra 2016 v Goeteborgu na Švedskem. Poleg razstave, ki so jo ustvarili mladi mojstri, so bile po vsem parku razporejene cvetlične mojstrovine, ki so jih dva dni ustvarjali učitelji floristike kin ugledni slovenski aranžerji, njivska strašila. Kakšna stra-l šila neki! To so bile vrhunske skulpture rož, poljskih in vrtnih pridelkov. Prava paša za oči in fotografe. Šov pitonov in modna revija v slogu kačjega sveta Kot že nekaj zadnjih let pa so strokovnjaki Društva BIOEXO pripravili »šov pitonov«, razsta- Modna revija s kačami vo kač velikank, strupenjač ter drugih eksotičnih živali. V soboto so zgodbo povezali z modno revijo, z oblačili v desenih kač ter nakitom Alenke Lever iz Šmartnega ob Dreti. In bilo je kaj videti. Dekorativno oblečene dolgonoge mladenke in čudovite tigraste barvite kače iz vsega sveta. Posebno in prvič v Sloveniji: rdečerepi udav, lastnice Ka-je Doler, je bil tudi najlepša kača na razstavi. a Jože Miklavc