ševal nad idejami, ki jih je zaznal kot modne »muhe enodnevnice«, temveč so mu osnovni okvir raz-
mišljanja vedno narekovale šolska praksa oziroma lastne izkušnje iz dela v razredu. Na vsak, še tako
zahteven sestanek, je vedno prišel nasmejan in potem vedno izžareval svojo pozitivno energijo tudi med
druge. Takšnega bomo tudi za vedno ohranili v spominu.
Jurij Senegačnik
Prof. dr. Borutu Belcu, zaslužnemu profesorju Univerze v Mariboru, v slovo
Leta 1957 je dr. Svetozar Ilešič napisal pismo svojemu nekdanjemu študentu Borutu Belcu (slika 1).
171
Geografski vestnik 94-1, 2022 Kronika
Slika 1: Izsek iz pisma dr. Svetozarja Ilešiča Borutu Belcu leta 1957. 
O
SE
BN
I A
RH
IV
 D
RU
ŽI
N
E 
BE
LE
C
Slika 2: Izsek iz priporočilnega pisma dr. Antona Melika leta 1962.
O
SE
BN
I A
RH
IV
 D
RU
ŽI
N
E 
BE
LE
C
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 171
172
Kronika Geografski vestnik 94-1, 2022
Vsega, kar sta zapisala velikana slovenske geografije, to je veselja do (geografskega) znanstvenega
dela, resnosti in vestnosti pri delu, pa tudi visokega spoštovanja svojih učiteljev, mentorjev, sodelav-
cev, pripravljenosti na sodelovanje, njegove vedrine in humorja se bomo spominjali vsakič, ko bomo
pomislili na ustanovnega člana Oddelka za geografijo Univerze v Mariboru ter zaslužnega profesorja
Univerze v Mariboru, izjemnega raziskovalca na področju geografske znanosti, visokošolskega učite-
lja ter kolega, prof. dr. Boruta Belca (slika 3), ki se je poslovil 16. januarja 2022 v svojem enaindevetdesetem
letu starosti.
Rodil se je 13. januarja leta 1931 v Mariboru. Po končani klasični gimnaziji je študiral geografijo
v Ljubljani, kjer je diplomiral pri svojih štiriindvajsetih letih. Doktorat geografskih znanosti je dose-
gel pri svojih štiriintridesetih, leta 1977 pa je pridobil naziv rednega profesorja za geografijo.
V času dodiplomskega in podiplomskega študija je deloval pod mentorstvom in vplivom dr. Svetozarja
Ilešiča ter dr. Antona Melika, ki sta ga oba spodbujala k znanstveni karieri oziroma k sodelovanju na
ljubljanskem geografskem oddelku. V eni zgodnejših raziskav pod vodstvom Zavoda za raziskavo mate-
riala in mentorstvom dr. Melika je preučeval zaobljenost terasnih prodnikov oziroma rečni transport.
Profesor je zatrdil, da ima prodnik v obliki srca ter dodana štiriperesna deteljica zanj poseben globok
simbolni pomen (slika 4). Nenazadnje so raziskave tistega časa vključevale časovno dolgotrajno fizi-
čno zbiranje gradiva, prenašanje le tega v velikih kovčkih, meritve in analize ter šele nato natančne zapise.
Vključevale so delovne dni in praznike, počitnice in dopuste, družino in prijatelje (intervju z Borutom
Belcem; Kolnik in Konečnik Kotnik 2015).
Po diplomi je prof. Belec sprva služboval kot učitelj na klasični gimnaziji ter na OŠ Bojana Ilicha
v Mariboru, dve leti pa je deloval kot kustos v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Leta 1961 je postal
profesor Višje pedagoške šole v Mariboru, od leta 1963 do upokojitve leta 2000 pa je bil v rednem delov-
nem razmerju na Pedagoški akademiji in kasneje Pedagoški fakulteti v Mariboru. V tem času je deloval
v  različnih organih in komisijah Združenja mariborskih visokošolskih zavodov in nato Univerze
v Mariboru, Raziskovalne skupnosti Slovenije in Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani, Geografskem
društvu Maribor, Geografskem društvu Slovenije in Zvezi geografskih društev Slovenije. Bil je namest-
Slika 3: Portret prof. dr. Boruta Belca, 2011. STU
D
IO
 H
O
CH
ST
AT
TE
R 
20
11
, O
SE
BN
I A
RH
IV
 D
RU
ŽI
N
E 
BE
LE
C
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 172
nik predstojnika Združenja mariborskih visokošolskih zavodov, dekan Pedagoške akademije, direk-
tor VTO predmetni pouk, predstojnik Raziskovalnega inštituta, prodekan za raziskovalno dejavnost
ter dekan Pedagoške fakultete. Večkrat je opravljal dolžnosti predstojnika Katedre za geografijo ter Oddelka
za geografijo in zgodovino Univerze v Mariboru. S svojim intenzivnim sodelovanjem v upravnih vidi-
kih univerzitetnega dela je tako pripomogel k  zgodovinsko pomembnim odločitvam na področju
institucionaliziranja slovenske geografije (slika 5) (Kolnik in Konečnik Kotnik 2015; Kladnik 2017).
Za razvoj geografije in prepoznavnost Slovenije je bilo zelo pomembno sodelovanje prof. Belca v razli-
čnih delovnih telesih, študijskih komisijah in kongresih v okviru Mednarodne geografske zveze (IGU),
kjer se je še posebej uveljavil na področju preučevanja ruralnih območij ter v študijskih skupinah in
komisijah za razvojne probleme v marginalnih regijah.
Borut Belec se skupaj s kolegi Božidarjem Kertom, Mirkom Pakom, Ludvikom Olasom, Vladimirjem
Bračičem, Mavricijem Zgonikom in drugimi uvršča v t. i. povojno generacijo slovenskih geografov, ki
so posebno pozornost namenili preučevanju severovzhodne Slovenije. V prvem raziskovalnem obdob-
ju se je ukvarjal s študijem terciarnih in kvartarnih akumulacij. Sledile so študije morfološkega razvoja
terasnega sistema v severovzhodni Sloveniji. V šestdesetih letih oziroma v drugem raziskovalnem obdob-
ju se je težišče raziskovalnega dela premaknilo na družbeno geografijo oziroma na socialnogeografske
raziskave ter v  pripravljanje regionalnogeografskih monografij (Ljutomersko-Ormoške gorice in
Mursko polje). Pri tem je bil značilen časovno razvojni pristop, saj so največkrat zajemale spreminja-
nje družbenih in prostorskih struktur od začetka 19. stoletja dalje, tudi na podlagi podrobno preučenih
in kartiranih izbranih katastrskih občin. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v tret-
jem raziskovalnem obdobju, je pri profesorjevem raziskovalnem delu prevladovala socialna geografija.
Več desetletni sodelavec dr. Mirko Pak pripisuje Borutu Belcu zasluge za izjemno povezavo v takrat-
nem času dveh precej ločenih svetov, to je münchenske socialnogeografske šole in poljske agrarne
geografije (Pak 2010). Raziskovanje se je osredotočilo na spremembe vinogradniških, sadjarskih in hme-
ljarskih zemljišč od začetka njihovega načrtnega uvajanja. Pogoste raziskovalne teme so bile melioracije
in komasacije ter njihova ekološka problematika, razdrobljenost posesti v različnih sistemih zemljiške
173
Geografski vestnik 94-1, 2022 Kronika
Slika 4: Simbolika ene prvih profesorjevih znanstvenih raziskav, ujeta na voščilnici Oddelka za geografijo
Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ob njegovem 85. rojstnem dnevu.
A
RH
IV
 O
D
D
EL
K
A
 Z
A
 G
EO
G
RA
FI
JO
 F
IL
O
ZO
FS
K
E 
FA
K
U
LT
ET
E 
U
N
IV
ER
ZE
 V
 M
A
RI
BO
RU
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 173
174
Kronika Geografski vestnik 94-1, 2022
Slika 5: Priključitev Pedagoške akademije k Univerzi v Mariboru leta 1975. Prof. dr. Borut Belec, dekan
Pedagoške akademije, podpisuje priključitveno izjavo v Unionski dvorani Maribor.
O
SE
BN
I A
RH
IV
 D
RU
ŽI
N
E 
BE
LE
C
razdelitve, socialni prelog, razvoj kmetijstva in proces formiranja agroindustrijskih kompleksov, raba
zemljišč v suburbanizacijskem procesu in druge. Po letu 1991, v četrtem raziskovalnem obdobju, je pri-
šla v ospredje tematika obmejnih regij s Hrvaško, njihova nerazvitost in marginalnost, prekomejna
zemljiška pomešanost in zaposlitvena povezanost, kmetijstvo v luči ciljev Evropske unije, problemi urav-
noteženega razvoja obmejnih regij, denacionalizacija in njeni učinki v kmetijstvu. Že od šestdesetih
let se je raziskovalno posvečal tudi razvoju demografskih in socialnih razmer v slovenskem Porabju,
v veliki meri po zaslugi povezovanja Pedagoške akademije (kasneje fakultete) Maribor z Visoko uči-
teljsko šolo v Szombathelyu (Bračič 1991; Kert in Olas 2001; Pak 2010; Kolnik in Konečnik Kotnik 2015).
Borut Belec je objavljal doma in v tujini (Geografski zbornik, Geografski vestnik, Geografski obzor-
nik, Geographica Iugoslavica, Geographica Slovenica, Časopis za zgodovino in narodopisje). Njegova
dela so objavljena v kongresnih zbornikih Mednarodne geografske zveze in njenih komisij ter publika-
cijah geografskih inštitutov univerz v Frankfurtu ob Majni, Münchnu, Marburgu na Lani in Bayreuthu.
Z referati se je udeležil kongresov Mednarodne geografske zveze v Moskvi (1976), Tokiu (1980), Parizu
(1984), Sidneyju (1988) in Washingtonu (1992) ter njenih simpozijev v Veroni (1974), Parizu (1975),
Szegedu (1979), Naganu (1980), Fresnu (1981), Barceloni (1983), Aucklandu (1984), Bodou (1991),
Manhattnu (1992), Pragi (1994), Mendozi in Santiagu (1995), Glasgowu (1996) in Harareju (1997).
Sodeloval je tudi na mednarodnih simpozijih v Oulu (1987) in Ljubljani (1990). Poleg tega je dela pred-
stavil na mnogih drugih mednarodnih in nacionalnih simpozijih, kongresih in posvetovanjih.
Bibliografija prof. Belca (COBISS 1955–2008) obsega 433 enot, med njimi 30 izvirnih znanstvenih član-
kov, 20 elaboratov, 70 objavljenih predavanj in povzetkov na znanstvenih konferencah, 38 samostojnih
sestavkov v znanstvenih in strokovnih knjigah, 28 sestavkov v enciklopedijah, 1 znanstveno in 3 stro-
kovne monografije, univerzitetni učbeniki in mentorska dela.
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 174
Prof. dr. Borut Belec je bil kot visokošolski učitelj nosilec številnih študijskih predmetov s podro-
čij fizične, družbene in regionalne geografije, med njimi: geomorfologije, klimatogeografije, ekonomske
geografije, regionalne geografije sveta in regionalne geografije Slovenije. Na Višji in Visoki ekonom-
sko-komercialni šoli v Mariboru je predaval ekonomsko, turistično in prometno geografijo. Prof. Belec
je imel veliko veselje do pedagoškega dela s študenti. Posebej se mu je zdelo pomembno, »da lahko štu-
dentom prenese svoje mednarodne izkušnje in spoznanja s številnih terenskih del ter ekskurzij« (intervju
z Borutom Belcem; Kolnik in Konečnik Kotnik 2015). Njegovi univerzitetni učbeniki so bili dragocen
študijski vir za generacije študentov s konca šestdesetih, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega
stoletja: Osnove fizične geografije (1968, 1973), Osnove fizične geografije: Geomorfologija, klimato-
geografija (1977), Osnove fizične geografije: Hidrogeografija, pedogeografija, biogeografija, človek in
okolje (1977), Matematična geografija (1979), Prometna geografija (1982) ter Fizična geografija I (slika 6)
in II (1983).
Prof. Belec je poleg svoje prve – Prešernove nagrade za študente (1954), prejel še deset različnih
nagrad in priznanj visokošolskih zavodov, drugih institucij in društev: nagradi Sklada Štefana Kovača
(1962) in Sklada Borisa Kidriča (1982), Red dela s  srebrnim vencem SFRJ (1975), zlato plaketo
Pedagoške akademije (1980), srebrno (1980) in zlato (1990) plaketo Univerze v Mariboru. Zveza geo-
grafskih društev Slovenije mu je za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke pri preučevanju
Slovenije podelila Melikovo priznanje (1997), prejel je priznanja Inštituta za geografijo Univerze
v Ljubljani (1972), Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani (1999) in Visoke ekonomsko-komer-
cialne šole Univerze v  Mariboru (1984) za dolgoletno uspešno sodelovanje na raziskovalnem
področju ter prispevek k njihovemu razvoju in uveljavitvi. Bil je častni član Zveze geografskih dru-
štev Slovenije (2003) in Društva geografov Pomurja (2006). Univerza v Mariboru mu je leta 2000 ob
175
Geografski vestnik 94-1, 2022 Kronika
A
RH
IV
 O
D
D
EL
K
A
 Z
A
 G
EO
G
RA
FI
JO
 F
IL
O
ZO
FS
K
E 
FA
K
U
LT
ET
E 
U
N
IV
ER
ZE
 V
 M
A
RI
BO
RU
Slika 6: Lastnoročno posvetilo in podpis prof. dr. Boruta Belca na univerzitetnem učbeniku Fizična
gegrafija I, ki ga je podaril Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 175
odhodu v pokoj za izredne zasluge na pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem področju podelila
naslov zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru. 
Prof. dr. Borutu Belcu izražamo hvaležnost za njegov plodovit prispevek k razvoju slovenske geo-
grafije!
Literatura:
Bračič, V. 1991: Ob šestdesetletnici prof. dr. Boruta Belca. Geografski vestnik 63.
COBISS: Borut Belec, Osebna bibliografija za obdobje 1955–2008. Medmrežje: https://bib.cobiss.net/
bibliographies/si/webBiblio/bib201_20230125_112255_00481.html (10. 6. 2022).
Kert, B., Olas, L. 2001: Borut Belec – sedemdesetletnik. Geografski vestnik 73-1.
Kladnik, D. 2017: Belec, Borut. Novi Slovenski biografski leksikon 2. Ljubljana.
Kolnik, K., Konečnik Kotnik, E. 2015: Zaslužni profesor dr. Borut Belec: Pomen njegovega dela za razvoj
mariborske in slovenske geografije. Revija za geografijo 10-2.
Pak, M. 2010: Profesor Borut Belec, osemdesetletnik. Dela 34.
Eva Konečnik Kotnik
Mrežni dogodek projekta LABELSCAPE
Bruselj, Belgija, 11. 5. 2022
V prvi polovici maja je bil v okviru projekta LABELSCAPE, ki je del evropske transnacionalne
programsko-finančne sheme Interreg MED, in ga sofinancira Evropski regionalno razvojni sklad,
organiziran dogodek v Bruslju, ki je bil namenjen predvsem predstavitvi projekta političnim odlo-
čevalcem v Bruslju ter mreženju s projektnimi deležniki. Naslov dogodka je bil »Vloga certificiranja
v razvoju trajnostnih turističnih destinacij«. Dogodek, ki ga je v okviru projektnega partnerstva
LABESLCAPE organizirala Razvojna agencija Južnoegejske regije Energeiaki S.A. (Αναπτυξιακή
Εταιρεία Περιφέρειας Νοτίου Αιγαίου - Ενεργειακή Α.Ε.) iz Grčije, je bil razdeljen v tri vsebinske
sklope.
V prvem sklopu je vodja projekta, dr. Nika Razpotnik Visković (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona
Melika; slika 1), predstavila projekt kot celoto, posamezne delovne pakete in vsebinske poudarke. Sledile
so predstavitve nekaterih pilotnih območij.
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza na temo prihodnosti trajnostnega turizma v obrobju po
pandemiji virusa Covid-19. Na okrogli mizi so sodelovali María Garcies i Ramon, predstavnica Konference
obrobnih obmorskih regij (Conference of Peripheral Maritime Regions – CPMR), ki skrbi za uravnote-
žen razvoj Evrope, Kostnatinos Chrysochoidis, član sveta Južnoegejske regije (Ένωση Περιφερειών
Ελλάδας), pristojen za razvoj turizma ter Giuliano Tallone, vodja oddelka Regionalne agencije za turi-
zem pokrajine Lazio (Regione Lazio) (slika 2).
Dogodek je moderirala Iulia Niculica, predstavnica Evropske potovalne komisije (European Travel
Commission), ki združuje nacionalne turistične agencije, s sedežem v Bruslju. Ustanovljena je bila leta
1948 za promocijo Evrope kot turistične destinacije za tuja tržišča.
Matjaž Geršič
176
Kronika Geografski vestnik 94-1, 2022
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 176