Občuten porast in pocenitev proizvodnje
Nl BILO BREZ USPEHA
Na vukovarskem drž. bne-tijskecn pasesatvu eo hkrati z me-haadzaoigo irn sjpecjtnMzaouo pro-tevodmje vpclflalo toni tudi nov «is.tem nagrajevanda v poljedel-stvu, v ži.vint>rcji pa že leta 1952. Lahko rečemo, da so zla&ti v poljedelstvu dceegli lepe uspehe. Pove&aJa se je protavodnja in z njo  tudi  dobvfiefc  podjetga,  de-
Bovpreaje 1952—1854 Leta 1065
Virednost bruto proiizvoda s« }e podvojila, medtem ko je dO'bi-Ček Sti.riiiajslfcnat v«tj1 (od dva tn pod miliijoina je pocastel aa ofcrog 35 milijonov).
Tudi gibanje plačnega sklada ka*e poaitivne težnje tako v primerjavi s skupiiim bruto pro-Izvodom kakor tudi glede višinc Kaslužka vsaikegia posaimeznega delavca, Udeležba plačnega sklada v vrednosta bmrto proiz-»oda je -fcazaia v pronerjevt z
lavna produtotivnost se je pove-čala, z njo pa se je povečal tudl zaslužck posameznih delavcev. O tem nam pričaijo naslednji poda*k.i:
V primerjaivi s tiri1etn*rn po-vprečjem (1952—1954) je znašai leta 1955 brtrto proiievod posc-stva Vukovar:
Skupa)            Po hekteru
(v tiEOJHh dlnaTijev)
285.400 461.777
81 160
Plafinii  aklad  lela  1954 Ptefni  sklad  leta   1955
Na vukovarskem posestvu se je Stevilo delovne sile z uvedbo mehajiizacifle in novega sšstema nagragevaimja ob^utno zmanjšalo. Stevilo S'talnih delavcev se je na primer zmanjšalo od 550 aa 280, fco se j»rav» skoraa za polovico. Tudi število sezonsikih delavcev ee je zmanjšado v podobnem raz-m&iTJu.
Povečanje delovoe produfctiv-noeti se kaže tudi v zmaoijšaivem
Skupnl     Na po&amezn. delavca 65,158.000                    7250
62,200.000                    3650
potro&ku dela na vsajko proiz-vodno enoto, kar je razvidno iz pritoženega grafikona.
Novi sistsm naigrajevan^a jc v mnpogočein piriepeval k raeine-roima visokemu donosn na te-m posestvu. Etonosa, lastna cena im dobiček pri posameznih kultu-rah kažejo v letu 1955 v pri-merjcvi s triletmim povpiečjejn (1952—1954) naslcdnjo sliko:
zadjnjim    triletmm    povp>re<Sd«m nasiedojo sliko:
PovpreJje 1952—1954           20,8%
Leta 1955                               16,1«/»
Udeležba piainega siklada v skupni vrednosti prcizvodov se jc torej zmanjšala. Tudi v aibso-lutnem z,n«sku se je plačnl ffklad tega posestva zmanjšal; medtem ko so zaslužki posamsz-nlh delavcev obdutao iKniasUil.
Dcmos po ha   Dobičekpoha  Last. cena po kg
Pšenica 1952—1954      17,20 stotov
1955                25,12 stotov
Koiruza 1952—1954       34,80 sfcotov
1955                47,83 stotov
Kono?xlja 1952—1954   51,00 stoitov
1955             89,77 Stotov
Taibelo kaže obiuten porast donosa. (MimiOigred« nao omeni-uiio, de so kiaeii land na tem po-s^eatvu natjvečji donos pšemice^v državi — 42 metirskih et&tov). O6itoo je tudi občuto« znuiaoje
15.600 din
63.320 din
8.205 din
27.490 din
513 din
43.272 dtn
21,10 djo
13,80 din
15,60 dio
12,06 din
9,87 dio
7,36 din
lasitae cene, kar jje posledica ve>6jega donosa to prihrankov materiala. Zlastd ee o'€ zimanjšala lasitne c&na pTddelorvatija pženi-ce, kjer je delo popolnoma me-lianiiziraiio.